t__Naročnina c as
za državo SHSi
do preklica; a) vo pošti raoseC io Шп 1< b; dostavljen » na dom
mesečno....... 12
za inozemstvo:
mosečj).......Din 23
s Sobotna izdaja: s
v Jugoslaviji.....Din 20
v lnoren'stvn ..... „ 10
• f ■ . . ; ■ • Posamezna Številka stane 2 Din.
Leto LE.
ses Cene ineoretom : as
Bnostolpaa netltaa rr«>a mali oglasi po Dla.1"— ia Dla. i M, • »sliki oglasi nad 45 mm Tt-Mne po Din. 2 —, poslana tti
po Dia» a —.
Pri veojom Haroćlle no?aet
lcbaja vsak dan tersemi* Bonodeljka la dneva po pras« nlkn ob 5. nri zjutraj.
pisIéj plačana i »mi.
Uredništvo je v Kopitarjevi aliol itev. 6/Ш. Rokopisi so ne vračajo; neircnkIrana pisma se as sprejemajo. Oredn. toleL str. 50, nprava. itv. 328.
Političen list za slovenski narol
Oprava |e ? Kopitarjevi al. 8. — Račun poitao hran. ljubljansko it. 850 sa niraéalau tn it. 349 sa oglase sagreb 39.811. eirajev. 7563, praSke in duaa|. 24.797.
Katoličani!
Velikonočni kresovi nam gorê že petikrat v osvobojeni domovini ter nas vabijo k duhovnemu vstajenju, prerojenju in novemu življenju, Ob teh velikonočnih ognjih vas vabimo na
V. katoliški shod v LJubljani
ki nam naj bo velikonočni ogenj oznanjajoč duhovno narodno vstajenje, nravno narodno prerojenja ter novo in srečno narodno življenje.
Dne 31. avgusta 1923 je preteklo 30 let, odkar se je zaključil L katoliški shod v Ljubljani, in due 27. avgusta 1.1. bo minulo 10 let od zadnjega ljubljanskega katoliškega shoda. Globoke brazde je začrtal I. katoliški shod na njivo slovenske kulture ter verskega in socialnega življenja ; bogata semena so posejali naslednji trije ljubljanski shodi. Vzklilo je iz njih lepo, krepko se razvijajoCe katoliško gibanje.
Krvava burja svetovne vojne je ulomila to nežno cvetko, je razrahljala in deloma uničila marsikatere verske, nravne in kulturne vrednote. Doba po svetovni vojni nas je postavila z novo državo v celo nov položaj.
Da zopet mogočno dvignemo prapor svoj e ' katoliške zavesti ter si ustvarimo smernice za novo kulturno delo v bratski slogi s svojimi novimi sodržavljani, zato vas kličemo na V. katoliški shod v Ljubljani, ki se bo po iniciativi presvetlega gospoda knezoškofa dr, Anton»
B. Jegliča vršil
od 25. do 28. avgusta 1923.
Potrebo katoliških zborov živo čutijo vsi katoličani po celi Jugoslaviji. Zato se je vršila v zadnjih treh letih že cela vrsta manjših shodov v tej ali oni obliki. — Bratje Hrvati so priredili avgusta lanskega leta v Varaždinu pokrajinski evharistični shod, katerega smo se udeležili tudi Slovenci. Ker je ta shod sijajno uspel, je zaželel in povzročil prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bauer, da se obhaja 18. in 19. avgusta 1.1. v Zagrebu evharistični kongres za vse katoličane v naši državi. Slovenei z veseljem pozdravljamo ta kongres in se ga bomo udeležili v kar mogoče velikem številu: zasigurana nam je že posebna cerkev, kjer bodo verske pobožnosti vršili sloveuski duhovniki. Mi smo Hrvatom hvaležni za priliko, da moremo prihitet na veličastno manifestacijo največje verske skrivnosti, ker se dobro zavedamo domena takega javnega izraza verske misli.
SLovenci pa smo že dovršili veliko predpriprav za katoliëkV shod v Ljubljani. V poletnih mesecih 1.1921 seje obhajalo veliko pokrajinskih katoliških shodov na Kranjskem. Lansko leto so se vršili enaki shodi na različnih krajih po Štajerskem in na koroški meji. Ti pokrajinski shodi so se povsod obnesli nad vse pričakovanje dobro. Kot naravni zaključek teh pokrajinskih shodov pa bo letos katoliški kongres v Ljubljani.
Ker je slovenski narod na predlanskih in lanskih katoliških shodih pokazal smisei za katoliški idealizem, zato bo udeležba slovenskega ljudstva ua V. katoliškem shodu v Ljubljani gotovo mogočna. Prepričani smo tudi, da bodo Hrvati in drugi katoličani iz cele Jugoslavije prišli v velikem številu na ta katoliški kongres. Posebej upamo na prihod naših bratov iz Koroške, Goriške, Trsta iu Istre, če jim bodo le razmere dovoljevale. Na shod pričakujemo istotako številne zastopnike iz Češkoslovaške, Poljske in Francije, ki so se tiam že dozdaj pridru ževali kot ljubi gostje ob enakih prilikah. Nadejamo pa se tudi gostov iz Sviee, Belgije in Nizozemske ter zastopnikov našega naroda v Ameriki.
Zakaj nam Je katoliški shod v sedanjih razmerah prav posebno potreben!
Vojna in njene posledice so zadale našemu narodu globoke rane. Gospodarske težave nas pritiskajo k tlom. Razredni boji povzročajo socialno razkrojenost. Slabi življenjski pogoji nam povzročajo resne skrbi za bodočnost. Še bolj opasna ko gospodarska nevarnost pa je za naš narod razrvanost v pojmovanju in udejstvovanju krščansko-nravnih načel. Povsod nam reži nasproti goii materializem, nebrzdano uživanje po „željenju oči, mesa in napuhu življenja." Poj emu volja za vestno izpolnjevanje dolžnosti, avtoriteta ne uživa dolžnega priznanja in spoštovanja. Vse to razjeda narodno telo in izpodkopava njegove moči.
K ozdravljenju teb razmer nam more pomagati le vera s svojimi kamenitimi tablami deseterih božjih zapovedi. Socialno ne moremo dvigniti naroda brez poboljšanja njegovega duševnega, »ravnega stanja. Oživeti se mora zopet vera v Boga in v odgovornost pred Bogom, okrepiti se mora krščanska ljubezen do bljižnjega, udušiti poganska sebičnost ter užgati v srcih plamteča božja ljubezen. Krščanska svetost v zakonu in družinsko življenje mora zopet vzcveteti, se poglobiti, ukoreniniti v vseh plasteh našega naroda.
V	luči sv. vere hočemo o vseh teh nalogah premišljevati ter sklepati o primernih sredstvih za n ravni prerod našega ljudstva, za obnovitev krščanskega družinskega življenja, za okrepitev socialnega blagostanja. Z vidika našega katoliškega naziranja hočemo pregledati in «rediti naše vzgojne in kulturne organizacije, si želimo pojasniti vprašanja, nazore in potrebe modernega sveta na polju znanosti in umetnosti
Vsa naša prizadevanja pa ostanejo brez pravega uspeha, ako nimamo krščanskih šol. Pripravljajo se šolski zakoni za celo državo. Katoliški starši, ki so odgovorni pred Bogom za časni in večni blagor svojih otrok, imajo kot davkoplačevalci pravico in dolžnost zahtevati od države za svoje otroke le take šole, kakor jih za vzgojo katoliške mladine Cerkev predpisuje po svojem pravu. Bog, Cerkev in starši imajo svoje neoporečne pravice do otrok. Bilo bi brezvestno nasilje, ako bi kaka svetna oblast izrvala to, kar je očetovska hiša posadila v mlada nežna srca. Katoliški shod je poklican đa povzdigne mogočno svoj glas v šolskem vprašanju ter izdela načrt za naše šolstvo, ki ne sme biti brez Boga iu brez verskonravne vzgoje.
V	državni politiki je na dnevnem redu razmerje med Cerkvijo in državo. V veliki meri je odvisna usoda našega uaroda in usoda na£e države od tega, kako se reši to vprašanje. Ne zahtevamo za katoliško Cerkev nikakih predpravic. Zahtevamo pa svobodo, da lahko neovirano vrši svoj božji poklic. In kakor ves naš katoliški shod ni naperjen proti kakemu drugemu v.eroizpovedanju v naši državi, tako tudi pri razmerju med Cerkvijo in državo ne zahtevamo več, pa tudi ne manj, kakor priznavamo drugim veroizpovedanjem, namreč: svobodo in enakopravnost.
Katoličani! Velike so naloge in svet pretresujoča so vprašanja, ki nam jih nudi novi čas in nova država. Zato vas vabimo na V. katoliški shod v Ljubljani, da jih spoznamo in jih skušamo rešiti z združenimi močmi. Vabimo vas, da si skupno naberemo novih moči in novih nagibov za izpolnjevanje svojih krščanskih dolžnosti v zasebnem il javnem življenju. — Vabimo vas, da pokažemo svoj katoliški verski pogum, svojo zvestobo do Cerkve, svojo požrtvovalno ljubezen pri delu za, koristi naroda in procvit države.
V	Ljubijaui, dne 1. aprila 1923.
Za pripravljalni odbor za ¥. katollfkl shod v Uubljani;
Univ. docent dr. Janez Fabfjan,
tajnik.
Univ. prof. dr. Matija Slavi«,
predsednik.
ivefnik dr. Janko Brej«, načelnik odseka za cerkvenopoliticna, politična in narodna vprašanja. — Kaplan Jernej Hafner, načelnik odseka m zunanje priprave, anonik fi.U ,3£wj| frJuidfah, načelnik odseka za šolsko vprašanje. —• Knjižničar dr. JdSip Panter, načelnik odseka za prosvetne organizacije. — Profesor ВодмтИ '-'«iS, načelnik liuančuesa dseka. — Univ. prof. dr. Josip SrebrniC, načelnik odseka za versko življeuje in nravni prerod. — Konsemtor dr. Fran Stelé, načelnik
odseka za slovstvo in umetnost. — Univ. prof. dr. Josip A> Uit«, načelnik socialnega odseka
vlwmvkiledine L Aprile 1523.
ki il

Dr. Jos. Puntar:
Moralna sila avtonomi-stične ideje.
Ideja balkanske federativne državne «veze je bila pred vojno čislana zlasti v socialističnih vrstah. Svetovna vojna je problem znova otvorila in mu dala realnejšo podlago, ko je gotove težave z eno roko na mah rešila velikih nadzornikov, z drugo pa ponudila balkanskim narodom samim ključ, s katerim naj bi si otvorili hram vzajemnega dela za napredek v kulturi, gospodarstvu in mirnem sožitju.
Zanimivo je gledati, kako se krhajo vse ostrine, ki jih kažejo tuintam šoveni-stične tendence poedinih držav in narodov, kako si sami strižejo indirektno s svojo pretirano in nezmerno politiko zmagoslavne peroti. Najboljši primer zato je Grčija, ki so jo Kemalisti prav dobro oskubili, gotovo le v korist končne konsolidacije na celem Balkanu. Zmagovito Romunijo krotita dva problema. Najprej zunanje vprašanje, ki se suče okrog razmerja do Ogrske in Rusije; tam okrog madjarskih delov na ogrski meji, tu pa nebogljeno dete z imenom Besarabija, ki bo stalna zadrega vsake romunske vlade, dokler se lepega dne hočeš nočeš ne spopriiazni z mislijo o kompromisu z rastočo veliko Novo Rusijo, gospodarico na Črnem morju, varuhinjo Bospora in dardanelskih ožin. Ustavni boji, ki na znotraj vežejo vse državne sile, odkar je Bratianu z nasiljem spravil svojo malo strančico do dvotretjinske večine v parlamentu in tu sedanji Veliki Romuniji proti ogromni večini naroda, zlasti iz »pre-čanskih« krajev, diktiral novo centralistično ustavo, slabé Romuniji notranjo eks-panzivno silo, tako da mora iskati oporo pri naši državi že iz samega golega egoizma.
In Jugoslavija ali država SHS, enota treh simbolov? Vezana je enako po zunanji politiki, kakor tudi po notranjih razmerah, morda še veliko bolj kot Romunija. Na eni strani je Mussolinijeva fašistovska Italija z jasno imperialistično smerjo proti Balkanu, zlasti proti Jugoslaviji, in njena tiha zaveznica, potlačena in okrnjena Ogrska, ki vežeta državi SHS v polni meri prostost v zunanjem svetu, na drugi pa jo veže pozornost proti Bolgarski, ki tvori važno postojanko v kalkulaciji državnikov države »troimenega naroda« v SHS. Res je, da se zunanja napetost ulega in polagoma likvidirajo najkočljivejša vprašanja, res pa je tudi. da mora itak prej ali slej priti do normalnih razmer z vsemi sosedi. A kdo more dati trdne garancije, da bo ostalo vse pri naklonjenosti za slučaj, da bi se nenad-oo in katastrofalno kaj podrlo v notranjosti mednarodno priznanega okvirja države SHS? Ali bi trpeli samo »prečani«?
Kdor je pazno motril naše razmere, nastale zlasti po sprejeti vidovdanski ustavi, in zre skrbno na položaj po volitvah 18. marca, mora priznati, da gre v sedanji krizi za veliko več kot pa za malenkostno revizijo kupljene ustave. Gre za veliko idejo, ki mora zmagati prej ali slej najprej v življenju treh bratov v državi SHS, če hočemo, da se ustvari na osnovi iste ideje še višjevrstni organizem, obsegajoč v trdni zvozi še četrtega sorodnika po krvi in jeziku. Ne-ie konfederacija z Bolgarsko, še več mora vzkliti na temelju vodilne misli o avtonomiji, urejajoče medsebojne odnose med brati in njihovimi sosedi: gre za oni temelj, na katerem naj se polagoma dvigne vsa Srednja Evropa iz današnjega
nereda v en vseobsegajoč! viSjevrstal po-
litično-gospodarski organizem (—»Združene države Srednje Evrope«), ki bo ločil ro-mansko-germanski svet od slovanskega vzhoda ter hkratu spajal obe za napredek Človeštva prevažni kulturni sferi kot nekak zla« most med socialno prenovljeno Rusijo ter imperialistično navdahnjeno ssapadno Evropo. Zakaj od Belega do Črnega, Blejskega in Jadranske» morja pa do Velike Nemčije treba zgraditi popolnoma nov politično in gospodarsko »vezani svet, Ц Do imel sam v sebi dovolj garancije za mirno kulturno sožitje vseh sestavnih delov, poedinih enakopravnih, na znotraj popolnoma avtonomnih političnih teles, hkratu pa tudi dovolj gospodarskih možnosti sa medsebojno izpopolnjevanje gospodarsko močnejših oziroma šibkejših delov. Taka velika politična enota sredi Evrope je kategorični imperativ, ki ga sili z neodoljivo močjo v realno življenje Evrope življenjska potreba in ki ga ostvari doba, ko bodo za to dani vsi predpogoji.
Da se že gibljemo v tej smeri, priča o tem obstoj Male antante in stremljenje Poljske ter Grčije, da se pridružita novi zvezi držav Srednje Evrope in Balkana. Enako treba tudi soditi sporazum z Avstrijo, njej sledeči bodoči sporazum z Ogrsko, ter tudi politiko Stambolijskega, ki hoče dovesti Bolgarijo v čim ožjo politično zvezo z državo SHS in kojega zasluga je v prvi vrsti doseženi sporazum v Nišu, na katerega so tako ljubosumni i Grki i — Romuni, boječi se novega »panslavi stičnega razmaha« na Balkanu. Kaže se to zlasti v izjavi glasila bolgarske vlade »Echo de Bulgarie«, ki piše 23. t. m. na naslov trepetajočih romunskih nacionalistov »Velika jugoslovanska konfederacija more hiti sen gotovih idealističnih politikov, ki pripadajo tema slovanskima državama (L j. Bolgsriji in Jugoslaviji). Ideja te konfederacije, ki v sebi ne krije nič strašnega, ker je danes žal še v daljavi, spada v domeno realne politike. Vojska je nam vsem balkanskim državam zapustila prav malovredno zapuščino, ki io moramo likvidirati.«
Tako počasi zmaguje pravo spoznanje, da velja načelo — sunt certi denique fines!
Kdor hoče mir in pravi kulturni red in razmah v vseh malih državah, mora neumorno zagovarjati avtonomno stališče znatraj držav, da se tako od celice do celice dospe do končnega višjevrstnega organizma po sporazumu vseh, ki potrebujejo iz kakršnegakoli razloga oporo v drugih sosedih. Zato treba ravno Slovencem, ki od nekdaj zagovarjamo to načelo, onma-gati nele v lastnem interesu, nego tudi v interesu vseh južnih Slovanov, da na celi črti v velikem in malem svetu prodre edino životvorno načelo samoodločbe, ki upošteva prav tako individualne potrebe po-edinega dela, kakor zahteve celote v dosego višjih skupnih dobrin. To pravilo pa dalje nujno zahteva še drugo sorodno načelo o delitvi dela na podlagi individualnih zmožnosti in potreb celote. Kdo more trditi danes, da je obema principoma v naši državi na odlagi sedanje ustave odkazano vodilno nusto? Kdo more trditi, da je pri nas postavljeno realno življenje ljudstva v smotreno službo višjih skupnih potreb?
Ker en sam sestavni del ni sposoben in tudi ne nikdar zmožen za vse druge vršiti raznovrstne naloge, pa najsi je slučajno tudi v numerični premoči napram drugim delom, že zato nima nobene pravice kar diktirati svojo voljo drugim enakopravnim sočiniteljem. Tretje pravilo, ki mora vse dele brez izjeme euako siliti in moralno vezati, je to, da dadč višji skupni
Al. Peterlin-Bâtog:
Legenda o desnem razbojniku.
To bil je beg, to bil je strašen beg, ki bilo ni ga in ne bo ga v vek:
ko moral je bežati človek — Bog izpred človeka krutih rok!
Na Betlehem je legla tiha noč; in angelj stopi k Jožefu rekoč:
»Daj, vzemi dete, mater mu s seboj, v Egipt pobegni z njima še nocoj!
Ne straši j rîkar te dorpot; ker umoriti dete hče Herodi...« Povelje sveto Jožefu je to; c'ružina sveta sp J_ • noč temno...
Preide noč in pride beli dan, pripeka solnce na brezsenčno plan, popotnike nemilo pot vso žge, in božje detece od žeje mre. —
Na zemljo lega drugi že večer; studenca ni še, hiše ne nikjer... Usmili se družine svoje, Bog, pomagaj Sinu, reši vse nadlog!
V pustinji mračni mlad razbojnik, glej, na potnike ^.cži ob j. !i t:
Že bliža mu družina sveta se, a bliža brez strahu, trepeta se.
^Dobrotni mož!« Marija milo de, »za sebe ne, za dete svoje le
pri tebi vode hladne naj dobim, da žejo mu morečo ugasiml«
organizaciji sorazmerno svoji noči prav vse to, kar naj nudi hkratn vsem nujne pogoje za sožitje, ki ga hoče vsaka človeška narava in ga vse pravo kulturno stremljenje človeka fn narodnih enot a priori trajno in nujno zahteva.
S tega višje politično etičnega razgleda motrimo notranje preurejevanje v naši drïavi vsi, ki zagovarjamo načelo »avtonomije«, ki bodi vodilna misel pri pravični delitvi dela in jela v drïavi SHS sami, ki pa naj bo tudi vodilna misel pri gradbi Srednje Evrope Jn »Nove« Evrope sploh. Kdor je za to osnovno načelo, ta je sa pro-cvlt vs«h sestavnih delov v enaki meri, ta je nujno i za zadovoljstvo vseh, ki so danes po krivdi zlotvornih državljanov zaznamovani za »antidržavne elemente«.
Kdor pa misli, da je nujno upravičen le centralizem in ž njim v organski zvezi nujno spojeni av+okratizem, absolutizem in diktatura le nega dela, le ene stranke, le ene osebe, le enega naroda, kdor misli, da more tvoriti dobro ure'ero držpvo le iz Belgrada komandirano nesposobno in lco-rumpirano uradništvo in vrh vsega še s pomočjo policajev, žandarpv in vojaških bajoneîtov, edino zdravilo za državo SHS, ta greSi proti npturi, ki hoče apriorno ukazuje, da treba nj-> najprej upoštevati, ker se sicer prej ali sH sama maščuje ravno nad zagovorniki — nasilmh metod in napačnih načel.
Ako 80 zadaje volitve nedvomno pokazale, Ha treba upoStevati voljo nele Srbov, ki tvorijo murerično res da večino jugoslovanskega prebivalstva države SHS, ampak tudi voljo kulturno razvitejših Slovence" in Hrvatov, ki zahtevajo za svoj kulturni in gospodarski razmah veliko svobode in vsestranske obzirnosti na korist državne celote same, potem treba iskreno priznati jasna življenjska fakta in z vso državniško resnobi pričeti z zdravljenjem državnega telesa s tako metodo, ki odgovarja načelu, da dobi vsak svoje pravo po natnrni in kultnrni, gospodarski in nravni potrebi, da prispevaj obratno tudi vsak del zase za skupno življenje in skupne potrebe vse, kar more brez velike lastne škode utrpeti na račun skupne višje blaginje.
To moralo oznanujemo »avtonomisti«, ta morala je večna, ta morala je dobra in ta morala je nele krščanska in moderna, ampak utemeljena tudi v najlepšem in največjem filozofskem delu antike (v Platonovi »Politeji«) in tudi edino prava\
Kdo nam ustvari res idealno urejeno Jugoslavijo? Morda Pribičevič z nesrečnim geslom, da treba s silo potisniti vse državljane v isto uniformo, ki si jo je izmislil on in jo po njegovem merilu prikrojil belgrajski krojač? Ali Pašič, ki sanja samo o edino zveličavni šajkači, cirilskem pismu ter eni sami veliki Srbiji od Triglava do Soluna? Ali mora res vse nositi le eno barvo? Ali ni mavrica vse lepši pojav kot bela barva gorkega solnca?
Naj bi se učili državniki, odgovorni vodilci države iz zgodovine! Naj bi jih vsaj svarila leta 1843., 1867-, 1917. in 1918.! Sedemdeset let, a koliko tragike v zgodovini dvoglavega habsburškega orla!
Ne svetovna vojska, ne Velika antanta, ne kanoni, ne srbski bajoneti — vse to pravzaprav ni razrušilo Avstro-Ogrske, pač pa jo je zrahljala davno prej na temciju »divide et impera« stvorjena ustava iz leta 1867., ustava — z moralo nasilja, laži in potvare pravih narodnih in političnih dejstev, potreb in zahtev vseh sestav-ih delov, vseh narodov bivše monarhije.
Hic iihodus — hic salta!
Razbojnik gleda, gleda nem in tih, srce pretrese matere mu vzdih
in pa pogled, ki vanj ga vpre uL k: in odpelja družino v svoj brl g ...
. x ;a *. oni dan 'rašan, da bil je človek-Bog u smrt izdan: na križ med dva razuojnika razpet ostavlja že ta nehvaležni svet.
Brez greha jagnje le za drugih greh trpi; pomoči išče, a zasmeh
in kletev mu v plačilo je sveta. — Razbojnika ga kolneta obal...
Pod križem Mati žalostna stoječ ga zre; srce ji ~eže oster meč;
vzdihuje, ker pomoči mu ne ve, za nezahvalni toči svet solze...
Razbojnika na desni njen pogled objame. — In spoznata so. — Ki pred še klel je sam, tovariša svari pred jezo njega, ki i zanj trpi.
Bogu za greh pa neštevilni svoj daruje smrt... Že čuti svet pokoj —' in Križanemu de skesan: »Gospod, oj spomni mene se, ko greš od tod k
Oko se Križanemu zaiskri, srce v veselju Žalostni vzdrhti;
razbojnik desni srečen slusa zdaj: »Povem ti: danes še te peljem v raj!<
Fs vi čcmljani na mescu.
Cu'ieàni <lo*ivtjaji <l\eb. Angležev 44 AnglrSki 6|iisal H (î Wells. — Poslovenil —e—.
(Unije).
Cuil.io —! iN i uuo dolgo temu, da se ....... ^ јз zJ.-lo to nebo, da so se nama zde-
.e Llo sl.aie iu rastline tuje, strašne, — da se nama je zdel ves svet na mesčevem površju grozeč in oduren — in sedaj sva pozdravljala isto pokrajino, kakor ujetnik pozdravlja domači kraj, ko ga po dolgih letih spet zagleda —.
Zares, zdelo se namp je, da sva spet doma, pod domačim solncem, pod domačim nebom, v znani pokrajini —. Svobodna sva bila!
S trudom sva splezala na skalnato višino in sedla pod senco grmičja. Črn in grozeč je zrl prepad gori k na—a —%
Tamle spodaj sva srečevala čudna bitja, — vkovali so naju v verige, vlačili za seboj, nama grozili —. Bala sva se jih, pokorno sva jih ubogala, dokler sva mogla. In ko sva se svojem obupu obrnila proti njim, — hoji razpršili so - j na vse 6trani, kakor trhli štori so se razsuli pod najinimi udarci, kakor gnilo repo sva jih pomeč-kala —.
Zdelo se mi je, da sem vse to lo sanjal —.
Mel sem si oči, misleč, da sem spal, omočen od strupenih gob in I,raJ-3V. Pa kri sem otipal na liçih in srajca se je držala pekoče rane na ramenu —,
ftisein sanjal —1
Franjo Šuklje:
Državni budget in uradništvo.
Žalostna istina je, da so dandanes državni uradniki pravi mučeniki povojnih razmer ter da komaj enega med njimi dobiš, ki bi mogel brez večjega lastnega premoženja le za silo shajati s svojimi dohodki. Povsem opravičena je njih kategorična zahteva: »Država, pošteno ti služimo, pošteno nas plačaj k
Žalostna in žalibog neovržna istina, pravim, in vendar povsem razumem, da se vsak fnančni minister naše države, naj pripade tej ali oni stranki, na vse načine ustavlja ter se krčevito brani, izvršiti programa tične obljube vseh strank in skupin v prid stradajočemu uredništvu. Videti je, da se izdatno zboljšanje gmotnega uradniškega položaja in nad vse potrebno ravnotežje našega državnega gospodarstva ne dasta več spraviti v sklad!
Le en zgled za to trditev ali domnevo! Iz zanesljivega vira vem, da so prav pred kratkim gospodje v znani hiši na K r e k o -vem trgu, tam, kjer uraduje finančna delegacija, računali in glavo si belili o denarnem učinku one famozne 13. mesečne plače, ki je bila trpinom uradnikom obljubljena okolo božičnih praznikov. Račun se je naravno omejil le na Slovenijo. Obsegal je le aktivne nameščence, izvzemši celo premno-gobrojno krdelo državnih železničarjev, ca-rinarnike ter se niti najmanj ni bil oziral na siromake vseh siromakov, na gladne penzi-joniste. In kaj bi bil denarni uspeh tega minimalnega zboljšanja? Samozamalo Slovenijo dvanajst milijonov dinarjev! Za vso državo tedaj vsaj 15 do 12 krat toliko!
Kajti v naši državi, predvsem pa na slovenskem ozemlju se da jasno dokazati, da imamo preveč, mnogo preveč uradništva v državni službi. V tem pogledu niti na Belgrad ne moremo odvalivati krivde, sami jo nosimo, sami moramo moliti svoj »confite o r«, kajti organizacija uradništva na Slovenskem je izključno »domače delo«. Pač je bila usodna napaka, da v celi »n a -rodni vladi«, sestavljeni takoj ob prevratu, skoro ni bilo nikogar, da bi sevsaj nekoliko bil praktično izvežbal v državni upravi. Dile-tantje so tedaj izdelali organizacijo našit uradov.
In delali so po skrajno slabih vzorcih: z obema rokama poprijeli so se a v s t r i j skešablone. Kdo jim bi to zameril? Saj celo oni list, kateri med nami zastopa najskrajnejše avtonomistične težnje z baš toliko oblastnoštjo kakor naivnostjo, svojim vernikom naznanja kot gotovo resnico sledečo nesmisel :»NaDunajusovlada lipredvojnodobriupravniki. O tem ni nobenega dvoma.« Baš nasprotno : ves svet je smatral avstrijske upravo za jedno najbolj okor nih,zabitihinnerazmernodra' g i h ! V formalnem pogledu je vladal v nje, sicer dober red, vse drugo pa, z malimi izjemami, bilo je zastarelo in po svoji vsebini votlo in piškavo.
Ena izmed glavnih napak avstrijskega birokratizma je bila izredna številnost urad ništva. To je preveč stalo, poleg tega je bil eden na potu drugemu. Mi pa, mesto da bi takoj pričetkom svoje nove države izdat no skrčili broj državnih name š č e n c e v, smo kar tekmovali med seboj, ena stranka za drugo, kako bi bolj natrpali svoje urade ter več pristašev spravli do korit javne oskrbe. To pa zlasti na višjih,
Nemogoča bitja so bila gola, odurna resnica — ! Boril sem se z njimi, ranili so me —.
Godrnjajo sem otipal svoje rane in daljni, črni predor se mi je zdel da z grozečo čuječnostjo gleda name —.
»Kavor,« sem dejal, »kaj bodo sedaj storili? — In kaj počueva midva?«
Zmajal je z glavo in oči so mu višek na temni odprtini.
»Kako naj vem, kaj bodo storili?«
»Njihovo nadaljno obnašanje zavisi oa tega, kaj si mislijo o naju in kaka bojna sredstva imajo na razpolago. Res je, kako' ste dejali, kar sva videla, je le zunanja skorja. In spodaj je pravi svet. Kdo mor« reči, kaj vse vedo in znajo —. Celo tist« sulice, ki so jih streljali v naju, nama uteg' nejo postati nevarne —.
Pa vkljub temu,« sem nadaljeval, >ta di če ne najdeva oble, še ni vse izgubljeno Vrneva se v rov. Tam prebijeva noč. Bra niva se —.
Z zamišljenimi očmi sem pogledova pokrajino.
Pod vplivom vročega solnca so kratko dobna mesčeva zelišča že dosegla svojf zrelost. Listje je venelo in se sušilo. Jescj je prihajala —, jesen štirinajst zemeljski! dni trajajočega mesčevega poletja. Rjavj ožgane so se dvigale gosto obraščene strmi ne v popoldanskem solncu proti robi» M line. Daleč zunaj nekje je dremavo ležal čreda goved. Doige sence so se stezale z njihovimi orjaškimi trupli. Nobenega sel« nita nI bilo vidotL Mislim, da so se skril
SLOVENEC, dne 1. aprila 1923.
Stran 3.
Nikakor ne mislim, da bi naloga nasve-tovane komisije morala obstati v tem, da slepo posnema, kar so tupatam videli in opažali njeni udeleženci. Nasprotno: morda je celo važnejše, da konštaluje napake pri uradnem postopanju v tej ali oni inozemski državi. S svojega potovanja naj se vrnejo znatančniraporočilomins pozitivnimi n a s v e t i. Na tej podlagi naj potem domača oblastva izdela jo sistematično preoenovo uradnega poslovanja, preosnovo, ki bi omogočila točno, vestno in ob jednem ceneno državnb upravo.
Dotične študije bi po mojem mnenju navzlic vsej temeljitosti mogle biti izvršene do koncem tekočega leta. Seveda treba v to svrho, da vsi poklicani vrše svojo dolžnost v polni meri. Kakor hitro je dognano konstruktivno delo, naj se takoj prične s tem, kar Nemec danes naziva r Abbau der Staats-angestellten in kar dejansko pomenja redukcijo nameščencev na primerno število.
Dokler se pa te priprave ne izvrše, tedaj za približno jedno leto, morala bi država, ako treba s posojilom, z večjimi prispevki pomagati svojim gladujor-im nameščencem!
Se jedno pa moram, dasi mimogrede, "menjati tudi pri tej priliki. Reforma naše upravo plašno zahteva pritegnitev la-jikov v oblastveni organizem. Težimo po državljanski svobodi, toda ona ostane zgolj na papirju, nikoli ne stopi v realnost, doktor na videz slnhodnemu državljanu dejansko neomejeno gospoduje veliki župan, okrajni glavar in — žandar!
O tem prevažnem problemu morda kaj več pri drugi priliki!
Tržaško ni

sijo slovensko prosveto med slovenskimi državljani v Italiji. Zavod za Vzhodno Evropo bo letos objavil posebno številko, ki bo posvečena Jugoslaviji. Odlični slovenski pisatelji bodo poklicani, da v njej sodelujejo in podajo svoje misli za utrditev italijansko-slovanskega prijateljstva. Ena najvažnejših osebnosti v ministrstvu za javni pouk je Giuseppe Lombardo Radice, profesor na vseučilišče v Cataniji, ki ima na skrbi interese slovenskih ljudskih šol v Italiji. V tisti meri, kakor se bo v Italiji pod fašistovsko vlado vračal red, bodo pojenjevali dogodki narodne nestrpnosti, ki so po pravici žalili slovenski živelj in Slovenci, ki bodo svobdno razvijali svojo kulturo, bodo mogli uspešno prispevati k utrditvi italijansko-jugoslovanske kulture.
Prav posebno pa žele Jugoslaviji pro-' speha in razvoja italijanski katoličani. I Znano jim je, kako cvetoče je katoliško i življenje med Slovenci in kako vdani so ; SV. stolici. Rimska cerkev se žo stoletja prizadeva za upostavo krščanske edinosti. Spravo med krščanstvom v Evropi bodo morda uresničili Slovani, zalo bo mogla Jugoslavija, ki obsega v svojih mejah toli-; ko katoliških energij in ki je po svojem : zemljepisnem položaju poklicana, da razvije svoj prevladujoči vpliv na bližnji Vzhod, mnogo storiti za zbližanje pravo-slavja s katoličanstvom. Močna, edina, trdna Jugoslavija, zvesta načelu verske strpnosti, spoštljiva nasproti katoličanstvu, bo našla podporo vseh katoličanov, ki poznajo moč verskega čustva med slovanskimi narodi in previdevajo njihove sijajne uspehe v bojih za zmago krščanskih idea-I lov.
m e^^ïSîSiii1
Trst, 29. marca 1923.
«Il La voratore«, edini komunistični dnevnik v Italiji, ki ga pusti Mussolini še pri življenju, je priobčil te dni objavo, poslano mu od komunistične stranke v Jugoslaviji, v kateri pravi: da sc je posrečilo nekaterim «izdajalcem« majhne moralne vrednosti in ki so že bili komunistični poslanci, potegniti skoro ves revolucionarni prolétariat v Sloveniji v stranko socialnega izdajstva z nesramnim zlorabljanjem komunističnih gesel kakor: «enotna frontîi«, «delavska vlada« itd. Da, tem «lažikomuristom« se je celo posrečilo skleniti blok s «klerikalci« za občinske volitve v Ljubljani. Za volitve v parlament so sc pa ti laži-komunisti združili s socialisti-dcsničarji. Ker vlada v Jugoslaviji strašen teror in ker je nemogoče pojasnili delavstvu vsa ta slepila, se zato zaenkrat omejujejo na to, da opozorijo vse bratske stranke na te sleparje in da ne dajo nobene pomoči stranki, ki jo vodijo Lovro Klemenčič. dr. Milan Lemež ia Vladimir Fabjančič. Posebno se obrača na «Workers Party« v Združenih Državah Severne Amerike, naj ne pošlje tej stranki denarne pomoči.
P a r t i t o por, olare bo imel dne 12., 13. in 14. apri v Torinu svoj kongres. Z veliko r.a; -tosljo se pričakuje, ker se bo pečal z vprašanjem razmerja do fašistov in Mussolinijeve vlade. Med popolari so tozadevne razne struje, vendar se zdi, da bo prevladala še vedno ona don Sturza. — S prvim aprilom začne izhajati v Rimu dnevnik «II popolo«, ki bc glasnik ljudske s'cram.e in njenega tajnika don Sturza. Vsi drugi popolarski časopisi v Italiji so namreč privatna podjetja.
Lega nazionale v Splitu. Italijansko časopisje javlja, da se je zopel otvorila po 8 letih v Splilu šola Lega nazionale. Ginljiva slavnost, kaiere so se udeležile tudi šelske oblasti, ostane vsem v nepozabnem spominu. Naši sorojaki so poslali MussoHniju izraz hvaležnosti. •— Temu nasproti postavljamo dejstvo, da jc v Julijski Krajini nad sto slovenskih in рг hrvatskih šol zaprtih, ali spremenjenih v italijanske, vsi naši Narodni domovi, središča našega kulturnega delovanja so po-žgani, delovanje našim društvom skoro onemogočeno. Za nas ni nikjer nobenega Mussolinija, ki bi na nas mislil in se za nas potegnili
Trst je postal v zadnjih petih letih' pravo mesto umorov, ropov, tatvin. Dan za dnem javljajo časopisi dogodke, ki spominjajo na razmere v kakšni divji deželi. — Neka vdova Grusovin, lastnica znane kavarne Fabris, je živela skupaj z nekim Muizom. Verižila sta in kupčevala med Trstom, Dunajem in Berlinom. Na ta način sla spravila skupaj lepo svotico denarja. Na enem svojih potovanj v Berlin pa se je Muiz seznanil z neko plavoloso Nemko, ki mu je zmešala glavo. Zapustil jc Grusovinko, odvzel blaga v vrednosti 300.000 lir in pobegni! najbrže v Berlin. — V mestni bolnišnici je streljala bolniika strežnica Ema Šik na neko lajično sestro Saro Mary. Hotela sc jc nad to maščevati, ker je baje bila kriva, da je odpuščena iz službe, — V Miljah so streljali na fašista Josipa Marašiča, ki je bil takoj mrtev.
Mussolini o liberalizmu. Zadnja številka fašistovske revije «Ge-rarchia« prinašaa Mussolinijevo razpravo o liberalizmu. O njem pravi, da ni zadnja
Štev. 74.
»dilnili mestih. Drastično se to razvidi iz edečega dejstva. Ko sem bil jaz 1. 1894 îenovan dvornim svetnikom na Dunaju, li so v celi Sloveniji le t r i j e uradniki v tem ali višjem činu. Deželni predsednik iron H e i n v IV., dvorni svetnik S c li e -e r 1 in predsednik dež. sodnije Koče-ar v V. čin. In danes? Naš status kaže: . čin 1 (Hribar), III. čin 3 (dva velika žu-ina'in dr. Babnik), IV. čin 10, V. čin 83. sega skupaj torej nič manj nego 47! Istina : sicer, da je prirasllo nekaj novih uradov, pr. višje sodišče in poštna direkcija, na-dic temu je izredna pomnožitev uradnikov is v najvišjih stopnjah nekaj povsem zna-lnega, zlasti če pomislimo, da med tem evilom niso všteti vseučiliščni profesorji, iiterim po vsej pravici gre vsaj dostojan-;vo in plača dvornih svetnikov.
Ta gorostasnost se niti zagovarjati ne a s finančnega stališča, češ, plača in plačil-i razred dandanes niti več v poštev ne pri-cjo, ter draginjske doklade daleč presega-) osnovno plačo. A ta argument drži le to-iko časa, dokler nas tlači devalvirana valu-i in neznosna draginja. Kakor hitro se pri-ližamo normalnim razmeram ter se vsled 3ga skrčijo ali celo odpravijo draginjske oklade, se bomo stoprav zavedali, kaka iremena smo naložili državni blagajni in raagujočemu davkoplačevalcu s svojo po-ratno radodarnostjo pri pomnožitvi uradni-kega osobja.
Kajti jasno je in neoporečno, da d r ž a-a niti pri najboljši v o 1 j i n i k a -ior ni v s f a n u , nebrojni civilni svoji irmadi dajati take dohodke, da bi pošamez-i činovnik z njimi mogel dostojno preživ-jati sebe in svojo obitelj. Saj država nič rugega ni nego celota svojih davkoplače-alcev. In veste vi, kolika bremena danes e prenaša na pr. davkoplačevalec v Slove-tiji? Evo vam nekaj finančne statistike! V Itbi od 1. avg. 1922 do 31. jan. 1923 dvignilo se je v Sloveniji le neposrednega davka z dokladami celih 44.1 milijonov Din, proti proračunu več nič manj ko 20.1 milijonov! Poleg tega je donasal poslovni davek, ki morda najbolj tare davkoplačevalce, nad 13.44 milijonov Din. Tedaj skupaj za neposredni in poslovni davek zgolj sa slovensko ozemlje in za kratkih šest mesecev ogromna svota nad 57.5 milijonov di-larjev! Ako pomislimo, da so davkoplačevalci baš tako preobloženi s posrednimi lavki in pristojbinami, s previsokimi želez-liškimi tarifi, s silnimi troški za pošto, tele-;raf in telefon, s predragimi carinami in nonopolnimi cenami — potem mora biti slehernemu jasno, da ni mogoče pri davkoplačevalcu dobiti kritja za one milijarde, ki 'jih na leto vsekako zahteva količkaj izdatno zvišanje uradniških prejemkov.
Odkod tedaj dobiti sredstva za neizbežni reformo uradniških plač?
Na to vprašanje odgovarjam precizno, fîisem novinec v upravi. Celih dolgih deset tet sem stal na vodilnih upravnih mestih, šest let kot šef druge instance v državni službi, štiri leta kot deželni glavar in šef deželne avtonomne uprave. Po mojem dobro jtemeljenem osebnem prepričanju je najmanj polovica preveč državnih uslužbencev, tqorda celo dve tretjini. Skrčite število državnih uslužbencev na ta odstavek, porabite prihranke za z boljšanje gmotnega stanja ostalih uslužbencev, a zahtevajte ob jednem od njih pomnoženo delo in povekšano isti-nito odgovornost!
Ali takoj povem in naglašam, da mora mianjšano število državnih uslužbencev biti spari passu« združeno zrazsodnopre-
ko so naju zagledali. Ali pa je bila njihova navada, pognati goveda na pašo in oditi nazaj v hladni mračni rov.
»Če bi zažgala tole posušeno rastlinje, bi morebiti hitreje našla oblo, — kje med pepelom.«	'
Kavor me ni poslušal. Senčil si je z rota oči iu zrl proti zvezdam, ki so vkljub bleščečemu se solncu sijale na temnem nebu.
»Kako dolgo mislile da sva že tu?« »Kje —i4' »Na mcscu vobče ! : »Dva zemeljska diieva morebiti.« »Skoraj deset dni! Poglejte, — solnce ]e mimo poldneva in se nagiblje k zatonu, štiri dni ali še manj, — pa bo noč k
s Ampak — komaj dvakrat sva jedla—h
>Vem! — Pa poglejte na zvezde k »Pa zakaj je čas na manjšem planetu krajši
»Ne vem. Pa je tako — »Kako s? vobčo računa čas?c. »Med drugim tudi po gladu, po utrujenosti —. In vse to je na mescu čisto druga-|ce — ! Vse je drugače, vse —. Zdi se mi, kakor da je minilo komaj nekaj ur, kar sva zapustila oblo, komaj nekaj ur —.c
»Deset dni —k sem računal. »Ostane se —.c
Pogledal sem na sobice in ugotovil, da Jo zares na poli k ::apadnemu robu go-rovja.
»— ostanejo sc štirje dnevi —, Kavor! In midva tule sediva in sanjava! Kako milite da začneva?* Vstal sem
osnovo uradnega poslovanja. Proč s tistm smešnim birokratizmom, podedovanem od stare, skozinskozi strohnele Avstrije, proč z ono bedasto pisarniško poplavo, z onim nestvorom, ki v praznem pi-sarenju ugonoblja duševno in fizično silo državnih uradnikov. Odločno pu svarim pred zgolj mehanično redukcijo uradniškega osobja! Kakor ne morem odobravati pri nas običajnega : linearnega-; zvišanja železniških tarifov, ki avtomatično zviša obstoječe tarife za 100 do 200 odstotkov, ne zmeneč se na kakovost prizadetega blaga, tako zahtevam kot neobhodni predpogoj preosnove uradniških plač relormo uradnega postopka na podlagi resnih temeljnih študij uprave inozemskih držav!
V tem oziru bi predlagal, da se odpošlje nemudoma komisija 5—6 na-darjenihuradnikov, izvzetih iz raznih strok konceptnih, računskih in manipu-lacijskih uradnikov pod vodstvom starejšega izkušenega višjega funkcionarja, ki bi morali pregledati upravno osnovo na Češkem, v Nemčiji in na Avstrijskem. Posebno poučno bo v tem pogledu komisijsko potovanje na Češko. Tam je pred kratkem tehniški inštitut, neka »dépendance; češke akademije znanosti, izvolil poseben podod-sek, ki naj se bavi z vprašanjem reforme javne nprave. Drugam jih poslati ne bi tre-balo. Od italijanske uprave se menda učili ne bomo, angleške pa ne moremo zase izkoriščat, ker so tam razmere bistveno od naših različne. Tudi francoska, po svoji osnovi procentralistična uprava nam vobče navzlic marsikaterim vrlinam ne more služiti v vzgled.
Dr. Aurelio Palmieri:
Itiai lansko-juciosSovan-sko priiatelistvo.
Rim, 25. marca 1923.
V Italiji prevladuje sedaj prepričanje, da so v italijansko jugoslovanskih odno-šajih največje težkoče premagane. Želja po miru je med Italijani močna. Vojna zla še niso docela ponehala in samo režim, ki vzdržuje mir in razvija prisrčne odnošaje z evropskimi državami, more pospešiti gospodarsko prebujenje Italije. In ker je med sosednimi državami Jugoslavija gospodarsko ena najmočnejših, so Italijani prepričani, da bo politični sporazum o vseh vprašanjih, ki so ločila obe ljudstvi, obrodil na gospodarskem polju najboljše sadove.
Vprašanje Reke se bo rešilo na način, da bo mogla Jugoslavija in posebej Hrvatska dati življenje svoji luki. Reka bo morda zvezna točka obeh držav ob Jadranu, ki sta določeni, da se medsebojno dopolnu-jeta in si pomagata. Velika večina Italijanov jc sedaj prepričana, da je bodočnost Reke neločljivo zvezana z njeno avtonomijo. Slovanska in italijanska kultura bosta našli tam skupno zatočišče. Že sc je ustanovila italijansko-jugoslovansko-mažarska trgovska zbornica in morda doseže nekoč znamenita luka zopet del svojega nekdanjega procvita. Za tem gospodarskim sporazumom treh plemen stremi Zavod za mednarodne zveze, ki ga je na Reki ustanovil dr. Marij Griffini, odkritosrčni prijatelj Jugoslavije. Dvotednik, ki ga izdaja zavod, prinaša vedno nekaj stolpcev, ki so posvečeni jugoslovanski trgovinski kroniki.
Zagotoviti morem tudi to, da sc bodo stopnjema ukrenile odredbe, ki naj pospe-
»Določiti morava točko, izhodišče, kjer se spet snideva. Razobesila bova zastavico, žepni robec, karkoli —, si razdelila pokrajino, iskala v krogu —.c Tudi Kavor je vstal. »Da —! Ne ostane druga, ko oblo je treba iskati —. Ni druga — ! Našla jo bova, gotovo da jo bova našla. In če ne —.c »— jo morava iznova iskati —k Pogledal je naokrog, pogledal proti nebu in doli k rovu in se nepotrpežljivo obrnil k meni, da sem ga ves začuden pogledal.
»O — kako neumna sva bila!« je začel. »Da sva to storila! Pomislite, kako bi
bilo lahko prišlo--1 Kaj bi bila lahko
vse doživela —k
»Vse še utegne priti —k »Nikoli več! Tukaj pod nama leži velik svet! Pomislite, kak svet mora to biti! Mislite na stroje, ki sva jih videla, na orjaške rove, na čudovita vrata! ln to vse so le oddaljene zunanje stvari in bitja, ki sva jih videla in se z njimi borila, niso drugo ko navadni pastirji, delavci, pol ljudje, pol živali. Spodaj! Votlina za votlino, predori, pota, dvorano —. Širijo se, bolj in bolj so obljudene, čim dalje pridete. Gotovo! In čisto spodaj na dnu pa silno jezero, morje, ki obliva jedro mesčevo. Mislite na njegovo temno vodovje v mračni modrikasti svetlobi —. Ako ta bitja vobče potrebujejo svetlobo za gledanje —. Mislite na potoke in reke, ki se v veličastnih bleščečih se vodo-padib izlivajo doli v morje — f Mislite na viharje in valove, ki razburjajo njegovo površino — ! Ladje imajo in jadrajo po njem. Mogočna mesta ležijo ob njegovih bregovih, vrveče ceste, modrost in red in rnzum vlada
povsod —. In čudne, nove, Zemljanom nepoznane stvari in iznajdbe, ki jih imajo —. Kulturo, ki je morebiti za stoletja pred zemeljsko kulturo —! ln midva bova morebiti umirala tule gori in nikdar ne bova videla gospodarja mesca, ki nedvomno stanuje tu doli in vlada vse to •—. Zmrznila bova morebiti tu gori in poginila in zrak bo zmrznil krog naju in naju bo pokril s svojo belo sneženo odejo —. in čez štirinajst dni se bo spet raztopil in prišli bodo in naju bodo našli, pa mrtva bova, — in našli bodo morebiti tudi oblo —. Prepozno bodo spoznali, koliko misli in vede in koliko naporov je tu gori poginilo — zaman — k
Njegov glas je donel v redkem zraku slabotno in kakor iz velike daljave —.
»Ampak najine oči niso za to temo tu doli k
»Temu se lahko da opomočik
»Kako?«
»Ne vem. Kako naj vem? Naredila bi si bakle —, svetiljke —. Oni doli bi že razumeli —.<;
Nekaj časa jo stal in molčal, roke so mu padle ob truplo, lice mu je bilo otožno in žalostno. Željno jo zrl predse doli, kjer je ležal zanj toliko zaželjeni svet —.
In s trudno roko je zamahnil, kot bi se hotel odreči svojim željam, in se je obrnil k meni, da se pomeniva, kako bova iskala oblo.
r Laldvo se vrneva —, " sem ga tolaži!.
Pogledal je okrog sebe.
»Najprvo morava nazaj na zemljok
»Lahko prineseva seboj svetiljke in vrvi in lestve in sto drugih potrebnih reči —
»Da —.<
»In kot znak prvega uspeha vzameva seboj tole zlato k
Gledal je moja zlata droga in verige irt nekaj časa ni rekel ničesar. Roke je imd sklenjene na hrbtu in doli v rov jo zri. Končno jc vzdihnil in začel:
»Jaz sem našel pot sem gori. Toda kdor najde pot, ni vselej obenem tudi njen gospod! Ako nesem svojo skrivnost nazaj na zemljo — kaj se bo zgodilo? Ne vem, ali jo bom mogel skrivati le samo eno leto, ie samo en mesec? Prej ali slej ho prišla na dan, morebiti jo najdejo sami —. In potem —! Vlade in državo se bodo trudile in pehale, da bi prišle sem — po zlato —. Ubijali in morili se bodo med seboj, jibijali bodo mirne selenite — zavoljo zlata —. Nove vojske, novi poboji bodo posledica moje iznajdbe. V kratkem, v najkrajšem času, vam rečem, bodo tile rovi in predori odmevali od bojnega hruma in od žvenketanja mečev in doli v najglobljih globinah bo mesec posejan z mrtvimi in padlimi —. Vt^ drugo jc dvomljivo, to pa pride gotovo —. Kaj bo mesec dobrega prinesel Zemljanom? Celo njihova lastna zemlja jim je neprestano bojno polje in pozorišče nasilnosti, krivic in hudobije —. Kratko jc življenje Zemljanov, pa še za to kratko življensko dobo imajo spodaj na zemlji posla dovolj za miroljubno kulturno delo, ako le hočejo Ne —! Že preveč dolgo časa sem je veda le orožje pripravljala za zbesnele oblastnike iu brezvestne samodržce! Čas je že, «Ia pri-' de druga, nova doba, doba miru in kultu-I re —. Naj sami najdejo pot sem gori — r.o I tisoč letih zonet enkrat —k
Stran 4
SEOVElfÊC, îEefc
Sfcv. 74.
(dcfinitivna) formula, kako naj se vlada. Ljudi so vladali že na tisoč različnih, več ali manj srečnih načinov. Liberalizem jc bila metoda 19. stoletja. Če je pa bil dober za to stoletje, katçro označuje razvoj kapitalizma in narodnostno čuvstvovanje, s tem ni rečeno, da mora biti dober tudi za 20. stoletje, ki se že oznanja s čisto drugačnimi znaki kot prejšnji vek. Dejanje velja več kot beseda, skušnja več kot pa teorija. In povojna skušnja dokazuje poraz liberalizma. V Rusiji in v Italiji se je pokazalo, da se lahko vlada brez liberalne ideologije in proti njej. Komunizem in fašizem nimata nič skupnega z liberalizmom. Kaj pa je pravzaprav liberalizem? Ali pomeni splošno volivno pravico? Ali pomeni imeti vedno odprt parlament zato, da nudi svetu ono nedostojno igro, ki provzroča gnus? Ali pomeni liberalizem prostost nekaterih, da smejo v imenu svobode ubiti svobodo vseh? Svoboda ni svrha, ampak samo sredstvo,
Bolj važna in značilna pa so naslednja izvajanja Mussolinijcva: je-li obstojala že kdaj kakšna vlada, ki bi se opirala izključno na soglasje narodov in ki bi se bila popolnoma odrekla uporabi sile? Take vlade še ni bilo i:i je ne bo. Soglasje ljudstva je spremenljivo. Take vlade tudi biti ne more. Ni še hilo vlade, ki bi osrečila vse podložnike. Rešite kakoršno-koli vprašanje, četudi vas pri reševanja vodi nebeška modrost, prav gotovo bo-dete povzročili pri nekaterih nezadovoljstvo. Če torej vsaka vladna naredba izzove nezadovoljstvo, kako naj se prepreči, da se to nezadovoljstvo ne razširi in ne razpase v nevarnost za državni obstoj? Uporabi naj se brezobzirno, kadar sc pokaže potreba, sila. Vzemite katerikoli vladi to fizično, oboroženo silo in prepustite jo njenim mrtvim načelom, pa bo postala igrača v rokah prve organizirane stranke, ki jo bo napadla. Zato za-metava fašizem te teorije, ki so brez življenja. Kadar je ena stranka na vladi, se mora utrditi in braniti proti vsem. Jasna resnica, za vse, katerim ne zapira oči dogmatizem, je, da so ljudje sili svobode. Uganjali so z njo orgije. Svoboda ni danes več tista čisla dcvica, za katero so se bojevali in umirali rodovi prve polovice preteklega stoletja. Za neustrašeno, nemirno in ostro mladost, ki se kaže v jutranji zarji nove zgodovine, so merodajna nova gesla, ki očarjajo veliko bolj kot pa svoboda in so: red, hierarhija in disciplina. Mussolini konča: Nas fašistov ,ki se nismo bali povedati, da smo reakcionisti, takrat, ko so mnogi današnji liberalci ležali v prahu pred zmagujočo zverjo, nič ne ovira, da bi ne povedali, da smo proti-libe-ralci. Fašizem ne pade kot žrtev gotovih intrig. Naj se zna enkrat za vselej, da fašizem ne pozna malikov. Je že šel, in če bo potreba, bo šel še enkrat z vsem mirom preko več ali manj razpadajočega telesa boginje «Svobode«. — Kot se vidi, je Mussolini s tem člankom javno napovedal boj liberalizmu. Potem, ko je razgnal socialiste in komuniste, potem ko je ukrotil popolare, pridejo na vrsto liberalci. Liberalci v Italiji nimajo sicer med ljudstvom mnogo zaslombe, vendar so precej vplivni. Časopisje in kapital sta zvečine na njihovi strani. Iz razprave govori cel Mussolini, kakor ga poznamo iz njegovega dosedanjega j a nega delovanja. Še pred kratkim jc rekel v nekem govoru: Kdor nc soglaša z nami z lepa, bo moral pa z grda. Namenoma smo objavili to Mussoii-nijevo razpravo v daljšem izvlečku, da boste v Jugoslaviji znali, s kakimi melo-
Skrivnost se da prikriti —k
Pogledal nie je in se nasmehnil.
^Končno, — čemu bi se človek mučil? Malo upanja je, da najdeva oblo. In tu spodaj leži velik svet —. Upanje in misel na povratek, — to ni drugo ko navada, dediščina zemljanov, ki sva jo prinesla seboj —. Najine nesreče in neprijetnosti se šele začnejo! Pokazala sva selenitom nasilje, dala sva jima okusiti značaj zemljanov in najin položaj je približno podoben položaju tigra, ki je ušel iz varne kletke in raztrgal par ljudi —. Novica o najinih junaštvih bo šla globlje in globlje, od dvorane do dvorane, doli v središče —. Nobeno pametno bitje, ki misli, nas ne more in ne sme več pustiti z oblo nazaj na zemljo — po vsem kar sva tu počenjala —.<*
Prav nič si ne zboljšava položaja, ko 6c tule pogavarjava in trativa čas —.«
Stala sva drug ob drugem.
Navsezadnje — najbolje je, da se ločiva! ; jo dejal počasi. : Na enem tehle vrhov bova pritrdila žepni robcc, viden daleč naokoli, to bo središče. Krog njega morava dosledno in natančno preiskati vsak kotiček kotline tja do gorovja. Vi pojdeto proti zapadli. Izprva tako, da bo vaša senca na vusi desnici, — v polkrogu vedno dalje — —, iu nato tako, da bo senca na vaši levici. Jaz pa pojdem na vzhod. Pregledala bova psako jamo, prebrskala vsako grmičje, pogledala za vsako skalo, storila bova vse, da lajdeva oblo. Ako srečava selenite, se skrile vn, kolikor se moreva. Ako bova žejna, morava piti sneženo vodo, ako bova lačna, norava ubili govedo, če mogoče, in jesti
dami se vlada v Italiji: absolutizem na celi črti. Da si bodo pa čitatelji napravili resnici popolnoma odgovarjajočo sliko, naj k tem «krepkim", načelom pridenejo še to, da je Mussolini (po popisu ljudi, ki so imeli ž njim opravka) brezmejno arn-bicijozen, vase zaljubljen in se smatra samega sebe za nezmotljivega in nepremagljivega. —
Italijanski finančni mini-
ster de Štefani je zagotovil, da se mu • bo posrečilo v poldrugem letu doseči v državnem proračunu ravnotežje. Zadnja ! leta je izkazoval letni primanjkljaj 6—8 1 milijard lir. Lira je I udi faktično zadn je j dni v Švici poskočila na 26.60 cent.
Dr. W i l f a n jc imenovan od inter-parlamentarne Unije za zastopnika slovanskih manjšin.
Brezplodni posveti vlade.
Belgrad, 30. marca. (Izvirno.) Izjava, ki jo je zvečer dal dr. Laza Markovič novinarjem, češ, da vlada nima nobenih uradnih poročil o položaju v Zagrebu, ki je lam nastal po posvetovanju dr. Korošca, Radiča in dr. Spaha, se potrjuje od vseh članov vlade. Vlada dela razne kombinacije za rešitev te notranje državne krize. V pomanjkanju točnih poročil se Pašič neprenehoma posvetuje z Vujičičem, Ninči-čem in Jankovičem. Radi tega danes tudi ni bilo seje, ker vlada ni imela v rokah nobenih podatkov. Vlada upa, da bo položaj jutri v Zagrebu jasnejši. Upajo, da bo revizionistični blok s konkretnimi predlogi prišel bližje možni rešitvi, kakor pa je to storil Radič s svojimi resolucijami
Radikali so včeraj širili vest, češ, da ima Pašič od dvora garancije, da bodo v slučaju novih volitev iste vodili le radikali. Od teh samih bo odvisno, ali jih bodo vodili sami ali pa v koaliciji z demokrati.
DR. SPAHO O REVIZIJI USTAVE.
Belgrad, 30. (Izv.) Današnja «Politika« prinaša članek dr. Spabe, ki sc v njem zavzema za revizijo ustave. Dr. Spaho pravi med drugim: Izvzemši Vojvodino so se vsi prečanski kr»ji z znatno večino in deloma celo skoro soglasno izrekli za revizijo vidovdanske ustave.
Vzrok tiči v nesrečni državni upravi in nesposobnem državnem aparatu. Ko so bili muslimani še v vladi, so ponovno zahtevali, da se odpravijo neenakosti, ki jih povzroča upravni aparat, v veliko nezadovoljnost prebivalstva. Naši predlogi pa — pravi dr. Spaho — niso našli razumevanja vlade. Tako smo pri svoji najboljši volji morali priti do sklepa, da največjim strankam, ki so bile odgovorne za vodstvo državnih poslov, pri vsem gre le za nadvlado enega naroda in ene konfesije. V takih razmerah tedaj ni nobeno čudo, če so izpadle volitve tako, da večina držav« zahteva revizijo ustave. Ključ do rešitve pa je sedaj v rokah gospoda Pašiča odnosno radikalne stranke. Morda se g. Pašiću za sedaj še posreči, zagotoviti si večino ter v dosedanjem smislu vladati naprej. Toda ta rešitev bo jasno pokazala, da pri nas vladajo le Srbi proti volji Hrvatov in Slovencev. Radi tega bo odgovornost Pašiča in radikalov še narasla.
DEMANTI DR. SPAHA.
Zagreb, 31. marca. (Izv.) Nekateri listi so prinesli vest, da je bil dr. Spaho pre-senečen, ko je čul, da se minister Supilo razgovarja z Radičem. Dr. Spaho danes odločno démentira to vest ter jo označuje za popolnoma izmišljeno.
Zadeva škofa Cieplaka in tovarišev.
Moskva, 31. marca. (Izv.) Vsled odločnega nastopa osrednjega eksekutivne-ga odbora sovjetov sc je smrtna kazen i nadškofa Cieplaka izpremenila v 10 letni zapor. Odbor je to utemeljeval s tem, da je Cieplak funkcionar cerkve, katera je bila že pod carji preganjana in bi vsled tega smrtna obsodba vzbudila napačen vtis, kakor da sovjetska vlada nadaljuje politiko carističnega režima (ki pa ni ob* sodil nobenega katoliškega škofa na smrt. - Op. ur.) Smrtna obsodba prelata Butki-jeviča pa je potrjena.
Srednje-evropska federacija.
VAŽNA POLITIČNA POTOVANJA.
Praga, 31. marca. (Izv.) Z ozirom na vesti o nameravanem potovanju grofa Bethlena v Prago izjavljajo merodajni politični krogi, da je ogrska vlada pač poskusila po zaupnih posredovalcih sondirati terên, ali bi bil ogrski obisk češki vladi prijeten ali ne, toda češka vlada doslej še ni končnoveljavno odločila.Če pride v Prago Bethlen, ga bo dr. Beneš čisto gotovo vljudno sprejel, razgovori med obema pa se bodo mogli vršiti samo v mejah one politike, ki jo smatrajo državniki Velike in Male antante za srednje-evropske države kot naprikladnejše.
Praga, 31, marca. (Izv.) Kakor zatrjujejo v političnih krogih, bo obiskal Prago
njegovo meso, kakršno je, sirovo —. In tako bova šla vsak svojo pot —.<
»Ln če kateri izmed naju najde — oblo — ?c
: Ze vrne k zactavi in tam stoji, dokler ga drugi ne zapazi.«
»In če nobeden —.«
Kavor je pogledal po sclncu.
» Iskala bova, dokier naju noč in mraz ne dohitita.c
»In če so seleniti našli oblo in jo skrili —?<
Skomignil je z rameni.
»In če se hipoma usujejo nad naju in naju napadejo —?c
Ni odgovoril.
»Vzemite enega tehle drogov seboj k
Odmajal je z glavo in zamišljen strmel predse v daljavo —. Ni se genil —.
Nato pa se je boječe, obotavljaje se ozrl vame.
»— Na — svidenje —k je rekel počasi.
Ne vem zakaj sem bil hipoma tako gi-njen —. Prišlo mi je na misel, kolikokrat sem ga jezil in zbadal —.
»Lepše bi bil smel ravnati z njim k sem dojal sam pri sebi. Hotel sem mu reči, da si seziva v roke — pa je že poskočil in odhitel proti severu —.
Padal je po zraku, kakor pada velo listje jeseni, počasi, lahno je zdrknil ua tla, ni se obrnil, spet je poskočil —.
Stal sem za trenutek in gledal za njim.
Nato pa sem se, nič kaj dobro volje, obrnil proti zapadu, zbral svoje moči, pogledala kam bom skočil — približno s ouv-
v najbližji bodočnosti tudi generalni komisar Društva narodov za Avstrijo dr. Zimmermann. Ta obisk se v političnih krogih ne smatra samo za akt vljudnosti, ampak mu pripisujejo tudi velik politični pomen. Naloga dr. Zimmermanna bi bila namreč, da zainteresira češko vlado, da bi izdatnejše podpirala Avstrijo v njenem prizadevanju po gospodarski obnovi, ob enem pa naj bi dr. Zimmermann v svojih razgovorih z dr. Benešem spravil na dnevni red vprašanje o tesnejšem sodelovanju novo nastalih narodnostnih držav v Srednji Evropi.
Stavka nemško - štajerskih rudarjev.
Gradec, 31. marca. (Izv.) «Arbeiter Wille« poroča, da bodo danes popoldne ob 2. uri stopili v štrajk delavci vseh nemško-štajerskih premogovnikov, ker so delodajalci izjavili, da se ne pogajajo, dokler nc bo končan štrajk v Karlovem rovu koflaškega premogovnika. Deželna vlada je v premogovnih okrajih prepovedala točenje alkoholnih pijač. Za štrajk je glasovalo 11.581 delavcev, proti pa 360.
Iz Poruhrja.
Pariz, 31. marca. (Izv.) «Temps« poroča iz Bruslja: Zunanji minister Jaspar je poučil Mussolinija o belgijsko-franco-skih razgovorih v Bruslju. Gotovo je, da se je Mussolini popolnoma sporazumel s Francijo in Belgijo glede ruhrskega vpra-
stvi človeka, ki hoče skočiti v ledeno mrzlo reko — in sem sc pognal po zraku —.
Nerodno sem padel med skale, se pobral, si poiskal novo točko in spet skočil —.
Ko sem čez nekaj časa pogledal za Ka-vorjem, ga ni bilo več nikjer —.
Žepni robec pa se je blestel na svoji visoki skali in pridno kazal kraj, kjer bi se naj spet seHa —.
Sklenil sem, da ga ne izgubim iz oči.
Kako je Bedford iskal ^blo in izgubil Kavorja.
Dolgo sem iskal. Na vsaki višini sem obstal in gledal na vse strani, kje bi bila obla.
Pa moja trdna volja in odločnost je pojemala. Silna vročina me je dušila, zrak je bil redek in naporno sem dihal.
Prišel sem do plitve globeli, obraščene na robu z visokim, sedaj že rjavim in suhim rastlinjem. Sedel sem v senco, da bi si počil in se ohk lil.
Nisem nameraval, da bi dolgo ostal. Položil sem droge in verige poleg sebe, naslonil komolce na kolena, stisnil glavo med dlani in S3 udal razr: !šl jan ju.
Z nekim brezbarvnim zanimanjem sem opazil, da so bile skale krog mene vse prepletene z žilami zlata in da je tu pa tam med velim trstičjem in kamenjem ležalo suho zlato v kepah —.
Kaj je meni bilo do zlata! Medla utrujenost in zaspanost mi je lezla po vseh udih. Da bi spet našel oblo, na to sploh nisem več mislil. Volja w odločnost mc je zapu-
šanja. MusMîlini jc izjavil, da bo z vso silo podpiral politiko Francije in Belgije.
Diisseldori, 31. marca. (Izv.) General Dégoutte je izdal povelje nemškim železničarjem, naj takoj prično z delom, sicer bodo izgnani ali pa odpuščeni.
DR. SE1PEL PRI PAPEŽU.
Dunaj, 31. marca, (Izv.) Papež bode sprejel dr. Seipla v posebni avdijenci v ponedeljek. Istega dne zvečer odpotuje dr. Seipcl iz Rima.
ČEŠKI REZERVNI ČASTNIKL
Praga, 31. marca. (Izv.) Listi poročajo, da je minister za deželno brambo izdal naredbo, po kateri se rezervni častniki po potrebi lahko vsak čas vpokličejo na orožne vaje.
Zunanjepolitični pregled.
Dočim se medsebojni politični in gospodarski odnošaji malodane vseh večjih držav na svetu izboljšujejo ali kažejo vsaj nekoliko bolj razveseljivo sliko nego še pred enim letom, se
SPOR MED FRANCIJO IN NEMČIJO še poostruje. Vojaška zasedba Poruhrja za enkrat še ni prinesla tistega rezultata, ki ga je Poincare morebiti od nje pričakoval: namreč ogromnih množin premoga, ki naj nadomestijo reparacijske obroke, katerih Nemčija od zasedbe dal je sploh nič več ne plačuje. Z vojaki se ne da premog iz zemlje izkopati, nemški podjetniki, delavci in železniški transportni uslužbenci pa izvajajo dosledno pasivno resistenco, ki ne odje-njuje, kakor se je izpočetka po pravici lahko mislilo. Dasi vlada francosko prebivalstvo lahko tolaži s tem, da bo vse stroške okupacije ob svojem času plačala Nemčija, ne more skrivati dejstva, da jih bodo za enkrat morali nositi francoski davkoplačevalci sami. čisto mirno in hladno presojeno, izgleda torej celo vprašanje zdaj tako, da Francija najbrž sploh ne bo prišla na svoj račun, ako za nedogleden čas ne postane dejanski gospodar nad zasedenimi pokrajinami. Kaj bi k temu Nemčija rekla, ne pride vpostev, vsaj za nekaj deset let ne, pač pa, kaj poreče Anglija, ki za enkrat Francijo vsaj s svojo dobrohotno nevtraliteto podpira. Dasi Anglija ne gane mezinca, da v čemerkoli ovira razvoj francoske okupacije, je odločno proti definitiv-ni rešitvi tega vprašanja v smislu kakšne večalimenj prikrite aneksije nemških pokrajin od strani Francije. Sploh se zdi smisel cele tozadevne angleške politike ta, da naj Francija in Nemčija svoje sile v tem sporu poizkušata tako dolgo, dokler sploh moreta, pa naj bodo posledice tako za eno kakor za drugo stran še tako pogubne. Dokler bodo Nemci vsled francoske okupacije premogovnega rajona primorani nedosta-tek premoga za svojo industrijo kriti z naročili iz Walesa, in dokler bodo Francozi vsled nemškega odpora primorani storiti isto, se Anglija lahko obema partnerjema smeje v pest! V tem se strinjata tako Bonar Law kakor Lloyd George in iz tega se razlaga na sebi čudno in težko umljivo dejstvo, da nihče ne mara igrati vlogo posredovalca v tem sporu, pa naj se o tem še toliko šepeče in piše. Anglija sploh noče, Amerika pa je danes po ureditvi vprašanja dolgov z Anglijo tako solidarna, da no bo storila ničesar, kar ne odgovarja angleškemu pogledu na stvar; o Italiji se lahko trdi isto. Res pa je, da kroži zadnji čas polno načrtov, kako bi se dalo rešiti reparacijsko
ščala, nisem več vedel, zakaj bi se naj trudil. Če pridejo seleniti in me napadejo, se bom že branil, saj vsako živo bitje brani svoje življenje. Sedai pa ni bilo povoda, da bi se sploh genil iz tele jame —.
Moje misli niso več ubogale, brez zve« ze so begale sem in tja, mešale so se, nejasne, meglene so postajale. Zdelanega sem se počutil — najrajši bi bil zaspal —.
Iz zaspal sen: —.
Šum in ropot nekje v daljavi me je zbudil —.
Solnce je šlo že globoko k zatonu, vroče ni bilo več.
Mel sem si oči, stegnil roke, pogledal krog sebe.
Skočil sem po koncu. Nekoliko okoren sem bil, sicer pa dobre volje, spočit in pripravljen, da koj nadaljujem iskanje.
Pograbil sem svoja drogova, si dal ve« rigo na ramo in se odpravil na pot.
Dolgo sem spal. Iiladno je bilo, solnce je nizko viselo, mnogo niže nego sem mislil. Skočil sem na štrlečo skalo in se ozrl naokrog.
Ne goved, ne solemitov ni bilo videti. Pa tudi o Kavorju ni bilo sledu. Daleč tam nekje v divjini se je belil žepni robec med grmičevjem —.
Skočil sem naprej.
Dovršil sem prvi polkrog in sem začel drugega, večjega.
Utrudljivo, brezupno delo! Zrak j* bil zelo hladen in sence pod zapadnim gorovjem so se daljšale.
(Dalje.)
Štev. 74.
SLOVENEC, dne
I. aprila J923.
Stran 6.
vprašanje, kojili bistvo bi se dalo posneti ako, da naj se Nemčiji dovoli veliko med-îarodno, večinoma od Amerike podpisano josojilo v svrho odplačevanja reparacijske /šote, ki se pa mora preje enkrat za vselej iksirati; vrh tega naj se upravičena fran-:oska bojazen pred morebitnim napadom )d strani Nemčije odstrani s tem, da se vse ibmejno rensko ozemlje postavi pod kon-rolo Društva narodov. Ta načrat pa za encrât še ni uresničljiv, ker se mu ne pro-ivi samo Nemčija, kakor je samoposebi azumljivo, ampak tudi Poincaré, ki ima ) tem, kako naj se Francija pred Nemčijo ;avaruje, precej drugačne pojme nego av-orji tega načrta. Zato se bo francosko-iemški spor vlekel bržčas še celo leto [923, če ne še delj? to je namreč do leta L924, ko sc pripravlja velika
VOLIVNA KAMPANJA V FRANCIJI.
Prihodnje leto se namreč udarijo na зојпет polju parlamentarnih volitev pristaši Poincareja, to je zmerno-svobodomi-iolni republikanci, združeni z desničarji, s skrajnimi radikali, ki sledijo izporočilom rajnega Combesa in se zbirajo okoli zastale poslanca Herriota. Izid je odvisen ravno xl tega, ali se ruhrska akcija sedanje vla-:le posreči ali ne. Če ne, je padec Poinca-réja gotov in njegovi nasprotniki, radikali, 3odo potem načeli v volivnem boju tudi iruga vprašanja, oziroma bodo z njimi ažje operirali, da strmoglavijo povojni nacionalni blok:. Ta vprašanja se tičejo v prvi vrsti interesov katoliške cerkve. Sedanji francoski vlastodržci so sicer vse kaj drugega nego prijatelji cerkve iz notranjega prepričanja, pač pa so se odrekli skoro na vsej črti boju zoper njo in stremijo za tem, da sklenejo z njo definitiven mir tako, da bi se, čeprav m podlagi ločitvenega načrta iz Combe-sove dobe, sklenilo nekako zakonito stanje, ki bi bolj odgovarjalo duhu kanoničnega prava. Nagibajo jih k temu politični motivi, predvsem to, da je podpora cerkvenih krogov za cilje politike ^nacionalnega bloka« uprav bistvenega pomena. Ni vse eno, kakšne nazore ima v nacionalnem pogledu francoski kler, katerega pozicija je zlasti med inteligenco po vojni zelo močna in se mogoče le še ojači. To je tisto, na kar bodo radikali v imenu ^svobodne misli ." tudi namerili svoje kanone, ako se reparacijski na-;rti vlade" ponesrečijo. Seveda bodo potem îodvrgli najostrejši kritiki finančno poli-:iko in gospodarsko stanie dežele, ki ni igodno, in čisto naravno bo tudi, če se bojo skušale podvreči reviziji tudi zunanje-po\\UČne smernice Francije sploli. Za en-Iqyàtise le-te gibljejo v smislu
ISTVA^ÎTVE PROTIVZHODNEGA BLOKA,
£ar*se vidi iz zadnjega sklepa konference veleposlanikov z ozirom na definitiv-» o priznanje m e j a poljske republike. S tem postane Poljska ludi formalnopravno prava velesila. Napram Rusiji se priznajo meje, ki sta jih Poljska in Rusija medsebojno potegnili z riškim mirom; vendar se pozna angleška roka v lem, da se zavezniki niso obvezali, da bodo te meje ščitili, ampak so izrecno izjavili, da so določene pod lastno odgovornostjo Rusije in Poljske. Nadalje dobi Poljska Vilno, staro kulturno središče Litve, Litva pa dobi Memel; vrhtega postane Poljska gospodar železnice Vilna—Kovno. Najusodnejši je sklep, da se prizna poljska severeniteta nad ukrajinsko vzhodno Galicijo s plato-ničnim pogojem, da se le tej podeli avtonomija. Da se je posebno Francija za to rešitev zavzela, ni čudno, če pomislimo, da ima v galiških naftinih vrelcih naložene ogromne kapitale. Sploh ima Poljska predstavljati najskrajnejšo predstražo Francije preti Rusiji, dokler le-ta pod boljševiki hodi svoja pota in pomeni stalno nevarnost
poverzajsko politično stanje v Evropi. Го je končno tudi vzrok, da srbski del naše 'iržave tako trdovratno vzdržuje svojo hegemonijo, ker se opira na Francijo, ki živi v predstavi, da more le predvojna Srbija s svojim vojaškim duhom biti zanesljiv zaveznik Francije v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, kakor morejo po tej koncepciji le Poljaki ščititi Francijo pred Rusijo ili Nemčijo. Mutatis mutandis se da to reči j vseh avstrijskih nasledstvenih državah, J j e r se centralizem povsod d r -: i n a t e j p o d m e n i, pa naj gre za SHS, di za Poljsko ali za Češkoslovaško ali za iumunijo, katere tvorijo vse nekako zuna-lje bastijone antante. boliše rečeno, Fran-:ije. Seveda ta teorija nikakor ne drži in io slejkoprei v škodo prav tistim, ki jo taco krčevito vzdržujejo. In morebiti bo ravno krivica, ki se je prizadela Litvi in Ukrajincem, bodisi onim, ki žive pod Poljsko, bodisi onim, ki tvorijo integralni del ruske države (Besarabija), v dogledni bodočnosti prva sprožila kamen, ki se bo valil z vzhoda proti zapadu... Za enkrat pa je zapadna Evropa lahko mirna, kajti
TURŠKO VPRAŠANJE •o rešuje popolnoma mirno, pa naj se reši lanes ali jutri. Turčija rabi po skoro deset-etnem malodane nepretrganem vojnem ■lunju miru, tembolj ker je pri pogajanjih î velesilami bistveno vse doseela, севаг
rabi za svoj narodni in gospodarski razvoj, j So še neke diference, ki pa se bodo v par mesecih popolnoma izgladile. Potem zasede Turčija Carigrad in vzhodno Tracijo, ne da bi stegovala svojih rok po zapadni Traciji in po drugih balkanskih zemljah, za enkrat vsaj ne, in tako komplicirala notranje težave balkanskih držav z zunanjimi. Nato se izbere prva turška izvoljena narodna skupščina, najbrž zopet v Ango-ri, kar bi bilo le želeti, ker če se prenese centrum političnega življenja Turčije v Carigrad, bi to bržčas ne imelo posebno ugodnih posledic za Balkan. Da se je mirna rešitev orientskega vprašanja pospešila, na tem ima veliko zaslug tudi
ANGLIJA ,
ki se je ocividno zaklela, da se za dolgo dobo let ne spusti več v nobeno vojsko. Ona je danes politično in gospodarsko popolnoma solidarna z Ameriko, s katero je uredila vprašanje svojih medvojnih dolgov tako, da jo zdaj briga v Evropi pravzaprav edinole to, ali bodo druge države njej tako odplačevale svoje dolgove kakor jih ona odplačuje Ameriki: življenjske-g a vprašanja pa to zanjo ne tvori, kajti njeno nacionalno bogastvo se je po vojni le povečalo, dočim Francija še dolgo, dolgo ne bo uživala sadov verzajskega miru. Od-I tod tisti malodane izzivajoči mir, s katerim Anglija motri zamotane prilike na k o n t i n e n t u. Vsakdo bo lahko opazil, da se je tudi v 20. stoletju sijajno izkazala tista prirojena politična spretnost Anglije, da ji vsaka večja vojska na kontinentu prineso dobiček, medtem ko v Evropi tako zmagovalci kakor premaganci izčrpajo svoje sile za dolgo dobo let: Rusija gospodarsko spravljena tik na rob propada, tako da še desetletja ne pride vpoštev, Nemčija razorežena do zadnjega kanona, Francija vedno v strahu in vedno na straži, to je facit svetovne vojne, dočim je Anglija svojo industrijo spravila skoro že na tisto višino, na kateri je stala pred vojno. Tako je bilo po španski »asledstveni vojni, tako po napoleonovskih vojskah, tako je danes. Seveda ima Anglija tudi danes še svoje ranljive točke: Irsko, Egipt, Mezopotamijo in Indijo. Toda Irski je dala svobodo, ki jo Irci uporabljajo zato, da se sami medseboj iztrebljajo. Glede Egipta je dosegla, da se je Turčija odpovedala svoji suvereniteti nad njim, Egipčani pa bodo imeli, kadar angleški visoki komisar zapusti deželo, sami s seboj dovolj opravka, da bi mogli biti nevarni angleški nadvladi nad sueškim prekopom. Mezopotamijo Angleži zapuste. potem ko tam utrdijo nadoblast Arabcev, ki bodo vedno s Turčijo živeli v stanju tradicionalne napetosti; kaj pa Indija predstavlja, vemo. Če se Rusija ne dvigne še nad zunanjepolitično višino bivšega car-stva, Angleži v Indiji lahko mirno spijo. Na drugi strani so Francozi primorani ostati na strani Anglije, kajti z Nemčijo sc ne bodo več pomirili,
RUSIJA
pa je popolnoma nepreracunljiv faktor, ki je angleškemu funtu in ameriškemu dolarju ravnotako pristopen kakor francoskim frankom. V tej zvezi smo povedali tudi vse, kar se da danes reči o tej državi. Šanse i so za boljševike danes po vsem svetu pa-j dle na 0 stopinj; ni Rusija zavojeva 1 a sveta, ampak ostali svet se pripravlja, da jo gospodarsko zavojuje. Bog ve, kaj se zgodi, če Ljenin danes ali jutri umrje. Ne da bi mislili na strmoglavljenje sovjetov, ki bodo slejkoprej trdo držali vajeti v rokah, ampak za gospodarsko politiko gre, ki je od nje odvisen tudi ves notranji in zunanji politični razvoj. Ruske železnice, rusko kmetijstvo, ruska težka industrija se z lastnimi močmi dežele ne bodo dvignili, to je aksiom. Naj je Rusija še tako okrnjena, ona mora misliti dolgo le na mirno politiko in se tako nehote vračati k nekaterim točkam političnega programa bivšega režima, zlasti pod Wittejem. Tako se bodo spremenile tudi notranjepolitične smernice sovjetov, ki danes morebiti zato tako nesmiselno divjajo proti cerkvi, k e r s e č u -tijo v načelnih točkah svojega programa slabe. Saj so Jakobinci tudi takrat najbolj divjali, ko so se izpod-kopavali temelji njihovega revolucionarnega sistema. Sploh se delavsko gibanje po celem svetu prelevlja: v Rusiji, kjer vlada, v socialno orientiraui nacionalizem, v Evropi pa bo moral kreniti na trezni pot angleške »Labour Party«. Na tem histerične grozovitosti ruskih sovjetistov ne bodo ničesar izpremenile, ampak ta razvoj le še pospešile.
Ako se obrnemo od ostale Evrope zdaj še k
POLITIKI BALKANSKIH DRŽAV, imamo v prvi vrsti zaznamovati velik uspeh Bolgarije v zadevi reparacij. Vesesile so namreč reparacijske obveznosti Bolgarije tako zelo znižale, da bo zdaj ta država svoj dolg lahko poravnala ter svoje ostale resurse s pridom obrnila na gospodarsko obnovo dežele. To delo bo pospešil tudi sporazum, ki se je dosegel med državo j SHS in Bolgarijo " kjer se je skle-1 nilo likvidirati če	>anie .^makedon-
I stvujuščihc. Tudi z Grčijo in Turčijo ter ! Rumunijo so konflikti izključeni in se je miroljubna politika Stambolijskega sijajno izkazala. V notranjepolitičnem oziru pomeni to veliko ojačenje zemljoradniške stranko in oslabitev nacionalističnih meščanskih strank, ki so se pred nekaj meseci bile začele živahno gibati. — Grčija je v zelo žalostnem stanju in ne predstavlja na Balkanu za enkrat vpoštevanja vrednega faktorja, vsled česar tudi ni verjetno, da bi jo sprejeli v malo antanto. Dežela se bo morala v prvi vrsti gospodarsko sanirati, kajti z maloazijsko obaljo so Grki v trgovinskem oziru veliko izgubili in se vsled vojne do vratu zadolžili. — Rumunija hodi po stopinjah gospoda Pašiča in je izdelala popolnoma centralistično ustavo, ki je še hujša nego vidovdanska. Pravega notranjega miru v tej deželi še precej časa ne bo in sedmograški avtonomisti ji bodo delali še velike preglavice. — A1 b a n i j a je tiha in mirna ter se bavi z gospodarskimi in finančnimi problemi.
Sploh se zdi, da je Evropa stopila vendarle enkrat na pot notranje predvsem gospodarske konsolidacije; le naša država, Grčija in deloma Rumunija tvorijo nekake izjeme. Tudi v Španiji se opaža nek razkrajalni proces, ki se pa, kakor trdijo pozravalci, kmalu ozdravi.
Enotna fronta vseh vernikov.
Med Judi na celem svetu sc opaža močno versko gibanje. V Rusiji se pravoverni judi od judovskih odpadnikov radi preganjanja boljševiške vlade vedno bolj ločujejo. Sionisti pridno obiskujejo sinagoge in propagirajo zvesto zpolnjevanje vere očetov. Opaža se tudi čezdaljevečje zbližanje med pravovernimi Judi ter pravoslavci in katoliki. Vse to je storilo preganjanje, ki ga zdaj trpe vse tri vere od strani brezbožnikov.
To se opaža tudi drugod po svetu. Ko je te dni apostolski delegat M a r m a g g i potoval po Bukovini, so ga povsod slovesno sprejeli tudi Judi in pravoslavci. Prvič v zgodovini so sprejeli odposlanca papeževega tudi judovski rabini in mu po svojem običaju ponudili toro, na katero je prelat položil roko. Judi, prolestantje, pravoslavci so tekmovali s katoliškimi unijati, da postavijo kar najlepše slavoloke. V Krasni je delegatu dal na razpolago svoj avtomobil bogati jud Rosenberg, kateri tudi v spomin na ta obisk da sezidati svojim katoliškim delavcem kapelico. Judi so sprejeli monsignora Marmaggija s svetopisemskimi klici: «Hosana!« V Cer-novicah je sprejel delegata tudi sivolasi pravoslavni metropolil Repta in veliki rabinec Bukovine, ki je v svojem nagovoru slavil papeža kol največjega prijatelja sodobnega trpečega človeštva.
V pravoslavnem samostanu v Putri na Karpatih je arhimandrit prosil delegata, da sporoči papežu globoko spoštovanje vsega pravoslavja.
Isto se je ponovilo v slovečem romarskem kraju Kačici. Procesije so sc udeležili vsi pravoslavci, na čelu jim prota Isopescu, profesor na vseučilišču v Jas-syju. Pri banketu se je papežev delegat obrnil v svojem govoru nanj ckot na našega dragega brata, ki se po svoji pobož-nosti k Materi Božji nahaja na potu k nam.« Isopescu je odgovoril, da se vsi pravoslavci nahajajo na potu v Rim. — V Husiju je delegat blagoslovil novo veliko sirotišnico, ki jo je bil ustanovil rajni Benedikt XV. s svojimi velikimi darovi za sirote vseh ver.
Tako se ustvarja enotna fronta vseh vernikov proti brezboštru modernega materiaiizma.
Novice i i Rusije.
*	Papežev dar sovjetski Rusiji. Razen ogromnih vsot, ki jih papež kot darila vseh katoliških škofij na svetu pošilja ruskim gladujočim, in razen pomožne akcije papeževe misijo na Krimu, kjer je beda najstrašnejša, je Pij XI. te dni poslal v Moskvo zdravil v vrednosti enega milijona liri Sprejel jih je komisar za narodno zdravstvo Semaško, ki se je papežu za ta veliki dar zahvalil in izrazil upanje, da bo sveti oče svoje velikodušno delo v pomoč Rusiji nadaljeval. — V zahvalo za to sovjet obsoja katoliške škofe in duhovnike v Rusiji na smrt. Pač dostojno barbarov! Sveti oče bo soveda. kljub temu pomagal Rusiji dalje, ker ljudstvo ni odgovorno za poletje onih brezbožnikov, ki vodijo sov-jetc ter so odpadli tudi od svoje pravoslavne ali judovsko vere, ki ju enako preganjajo kakor katoliško.
*	BoljSeviki presanjnjo tudi verno judovstvo. Sovjetska vlada je razpustila sionistično stranko : Poalej-Cion -, Komunizmu naklonjeni člani so dobili uradno
J povabilo vpisati se v rusko komunistično stranko. Ostalim je odločno prepovedano ustvarjati kakršnokoli židovsko politično stranko. Zanimivo ie. da izhuia lo oreea-
njanje narodnega židovstva pred vsem v/ židovskih komunističnih krogov. Knez S Volkanski pripoveduje v svojih zanimivih spominih (Rodina, Berlin, 1922), kako bes no so n. pr. židovski komunisti nasprotovali otvoritvi vHabimev<, židovskega narodnega gledališča. Sedanje preganjanje se je i pričelo po navodilih iz Moskve in se izvaja j enako brezobzirno povsod. Dosedaj so dospela poročila iz Odese, kjer so tudi raz-I gnali sionistično stranko. V Orlu so oblasti j zaprle sinagogo in v njej potem nadomestile delavsko posredovalnico. Židovska bogo-služba je prepovedana tudi v Černigoru. Oblasti sovjetske Rusije in sovjetske Ukrajine postopajo torej povsem enako.
* Priprave k ruskemu cerkvenemu saboru. Pod predsedništvom sovjetom udinja-nega moskovskega metropolita Antonina se je v Moskvi sestalo zborovanje dekanov moskovske dieceze v svrho pripravljanja bodočega sabora. Zborovanje je načelno sklenilo prilagoditi cerkev potrebam in zahtevam sovjetskih političnih razjner. Zborovanje je ostro obsodilo cerkveno poli-j tiko sabora 1. 1917 in sklenilo razpustiti j takoj vse župnijske svete, izvoljene na pod-! lagi volitvenega reda iz 1. 1918. V svrho i bolj uspešne borbe z zastopniki stare stru-je, kateri so zedinjeni okrog patriarha Tihona, je sklenilo zborovanje takoj povišati v škofa vsaj dva posvetna moskovska župnika, ki nista položila meniških obljub. Končna resolucija glasi: »Z ozirom na stalno tajno in protirevolucionarno gibanje meniških krogov, katerega cilj je preprečiti predstoječi saboi', morajo vse nove struje pričeti skupno pripravno delo za sabor in začasno pozabiti na različna sporna vprašanja.;:
»Pevec«.
Pevska zveza v Ljubljani ima namen organizirati slovenske zbore, pomoči jim v vseh zadevah, dvigniti pevsko umetnost po vsej Sloveniji in vzbujati pri včlanjenih zborih še posebno smisel za slovensko narodno pesem. Teinu njenemu namenu služi v prvi vrsti pevsko glasilo »Pevec«, ki je poieg »Cerkvenega Glasbenika« edini slovenski strokovni glasbeni list. »Pevec« jc dovršil lansko leto kljub izrednim težavam drugo leto. Koliko potrebnega in poučnega gradiva je nudil slovenskim pevcem, to more presoditi Ie tisti, ki ga je pazljivo čital. Koliko in kako po ceni je nudil pevcem lepih slovenskih pesmi v svojih prilogah, dokazuje dejstvo, da ga skoro ni več koncerta, da ne bi bile zastopane ne sporedu njegove pesmi. »Pevec*: je posta slovenskim pevcem neobhodno potrebna hrana. Odbor se trudi na vse načine, da bi list kar najcenejše nudil svojim naročnikom, da ga more naročiti tudi revnejši pevec. Naše geslo je: Vsak pevec in vsak ljubitelj lepe pevske umetnosti bodi naš naročnik. Čim več naročnikov bo list imel. tem cenejši bo, tem boljši bo. Zato naj vsi prijatelji lepega petja stopi o v naše vrste in naročijo »Pevca«. Številka 1—4 letošnjega letnika prinaša sledečo pestro vsebino: Ob 30letnici Ljubljane. Pevski spomini (Jakob Aljaž). Nekaj higieničnih migljajev za pevce. Dober svet. Narodne pesmi v sekiricah (M. Bajuk). Glasbena pravila (P. H. S.). Fanfara (V. Vodopivec) Nove skladbe. Vestnik Pevske zveze. 1/ naših okrožij. Glasbena poročila iz inozemstva. Razne vesti. Priloga prinaša sedem skladb, med temi tri, ki so dobile razpisane nagrade Pevske zveze.
Na razpolago so še posamezne številke prvega letnika, celoten letnik tn pesmarici obeh letnikov, ki obsegate vse priloge obeh letnikov. Cena pesmarici Din 12-50.
•.Pevec«-, izhaja šestkrat na leto u» stane s prilogo (notami) vred samo 25 Din,
Narodno gledišče.
VELIKONOČNI REPERTOAR.
Na veliko nedeljo, due 1. aprila, igra draiftft ob osmih zvečer dramatizirano novelo pokojnega sluvnega pisatelja dr. Ivana Tavčarja Otok in struga?, veliki poudeljek, dno 2. aprila popoldne oh treh Medvedovo tragedijo >Za pravdo in srce-. katere snov je vzeta iz domače zgodovine, istega dne zvečer ob osmih pa Shakespearojevo tragedijo »Otlielloc. Opera bo pela na veliko nedeljo izvirno slovensko opero -.Gorenjski f-lavčekr, na ve'iki pondeljek pa Bi zetov o opero iCarmea-:. Začetek obeh zadnjih predstav ob poloemih zvečer. V torek po velikonočnih praznikih, dne 3. aprila, bo v drom-bktm gledališču koncert opernega bnritonisla y. Aleksandra Balabann. Prvi del tega koncerta ob-set'H arije iz oper '.-Othello (Verdi), TannhtJu.-er (Wagner), >Demon- (Kubmstein), >Don JuaiK (Mo-1 znrt) iu Hamlet- (Thomas), drugi del Rahmaniuo* i monolog i7. Puškinove dramsko pesnitve ^Skopi vitez«, tretji del pesmi Rahmaninova, Čajkovskega. Davidova, Arenekega, Giečaninova, Kalinikova i» j Lièina. Na klavirju ho spremljal g. prof. Aleksander j Ruč. Začetek ob osmih zvečer. Istega dne ob Šestih : popoldne so vr»i v opernem gledališču mladinska , predstava »V kraljestvu palčkov*. V četrtek, dm j 5. aprila bo gostovala kot Maria v opori Nlzavi I gospodična Hana Pirkova, operna PovU u Вгл-; lislavc.
Stran 6.
SLOVENEC, dne I. aprila 1923.
Štev. 74.
Dr. Joža Glonar:
Oniversitas Labacensis.
Prvi početki ljubljanske univerze segajo pravzaprav že v konec 16. stoletja.
L. 1596. so prišli jezuitje v Ljubljano in ustanovili tukaj svoj kolegij, na katerem so se kmalu razvili kurzi za višji študij teologije in filozofije. Kakor mnogi drugi jezuitski kolegiji je v toku časa tudi ljubljanski dobil v smislu papežkih bul pravico podeljevati teološki in filozofski doktorat in na ta način značaj univerze. Dokaz tega so natisnjene disertacije in disputacije, ki jih je v XVID stol. izdala Aula academica Archiducalis S. J. Collegii Laback in pa dejstvo, da so kranjski deželni stanovi že 1. 1704. nabrali precejšnjo vsoto denarja, da bi omogočili razširitev jezuitskega kolegija v popolno univerzo. Ob razpustitvi jezuitskega reda (1773) je ljubljanski kolegij imel sledeče stolice: za logiko in metafiziko, moralno teologijo, cerkveno pravo, mehaniko, splošno in specijalno fiziko in moralno filozofijo, matematiko, zgodovino in agrikulturo.
Sestava teh študij je za enkrat ostala nedotaknjena, spremenilo se je samo ime: 17. nekdanjega »jezuitskega kolegija« je postal »državni licej«. Toda že 1. 1784. ga je zat'2l hud udarec: teološko fakult~!o so »demontirali« in ^rene?li v Inomost, kjer je tvorila začetek poznejše univerze. Filozofska fakulteta je 1. 1785. sicer tudi padla kot žrtev intrige bivšega jezuita Ambschla, vendar pa se je deželnim stanovom že leta 1788. posrečilo reaktivirati licej v prejšnjem obsegu. Jz poročila njegovega kura-tc.rja o letu IT"1, posnemamo, da je teološka fakulteta imela 28 slušateljev, kirur-gieno-filozofska pa 78, in da v onem letu ni bšla nobena disertacija v tisku, niti bil kak doktor promoviran. Ta licej, ki je trajal do leta 1849., je doživel dve značilni epizodi.
Za časa Napoleonove »Tlirije« je otvoril 15. novembra 1?10. maršal Marmont v Ljubljani osebi.o popolno univerzo, ki je po reoi0_n' ici ji v sle<~ čem letu obsegala sledeče st- lice: za moralko, cerkveno zgodovino, dogmatiko, eksogezo, institucije, Code Napel:^n, ar.itomijo, fizijolegijo, ki-ru-JJo, patologijo. '\'Mko fiziko, kemijo, naravoslovje, matematiko, botaniko, filozofijo. Ta lepi začetek je d . L vel i odhodom F. ancozov ze 1. 1813. svoj nenaden kenec.
V revoluci;"':em letu 1848. pa je bil bas rsktor liceja J. porer, ki je že 11. maja zastopnikom deželnih stanov stavil predlog in nasvete, kako bi se v Ljubljani ustvarila popolna univerza. Združenemu naporu s je posrečilo nc'prej razširiti licej za J i-ridično fakulteto, r.a kateri so se 20. f bru-arja 1849 začela predavanja v slovenskem jeziku; 80. julija so se vi šili prvi javni izpiti. V jeseni istega leia je va'a prenesla te kurze na graško univerzo, kjer je štajerski Slovenec J. Kranjc (Krainz) začel 7. jan. 1850 svoja slovenska predavanja o avstrijskem civilnem procesu. Na ju-ridični fakulteti sta mu kmalu začeia pomagati Skedl in Kopač, in tudi teološka je uvedla par slovanskih predavanj. Ker pa je avstrijska vlada prav spretno znala z levico vzeti to, kar je z desnico dala — izpiti v slovenščini so bili neveljavni! — so bila ta predavanja že vnaprej obsojena na smrt in so se naravnos* čudežno ohranila do leta 1856. Kranjc sam zaradi tega svojega »nacionalnega« delovanja ni mcgel doseči advokature, za katero se je potezal, in je še kot vseučiliški profesor v Pragi moral prenašati besne demonstracije nemškonacijo-nalnoga diještva.
Ko so z novo ureditvijo avstrijskega šolstva v 1. 1849 bili odpravljeni liceji, so padle ljubljanske stolice definitivno kot žrtev avstrijskega centralizma in samo pozabljene disertacije, litografirana skripta in ljubljanska babiška šola so so rešili kot klavrni ostanki jrsnejše preteklosti v dvajseto stoletje. Celo spomin na to lepšo kulturno preteklost je bil tako popolnoma izbrisan, da so Lehmannova slovenska skripta iz avstrijskega kazenskega prava (1849) srečni najditelji v dvajsetem stoletju gledali z enakim začudenjem in nič manj svetim spoštovanjem, kakor deset let prej Aristotelov dotlej neznan spis >0 atenski ustavi«.
Zakon z dne 17. julija 1919, s katerim je belgrajsko »p'ivremeno predstavništvo:: za Ljubljano votiralo univerzo s petimi fakultetami, jo t^-ej v prvi vrsti samo popravil r-t-ro krivico, ki jo je staro kulturno sr d išče že sedemdeset let trpelo. Da jo ustanovitev popolne univerze v Ljubljani v resnici odgovrrjala kulturni potrebi, to je že » s; danji uspeh v popolni meri do-lazrî
Svoj prvi semester, zimski semester 191 -0, je sklonila ljubljanska univerza r, f>'5 slušatelji, ki so bili na posamezne fakulteto tako porazdeljeni: filozofska jih je irrrla 215, medicinska 66, tehnična 288, to Lîka 101. Juridična fekulteta so je oži-v"t šole v sledečem poletnem semestru h) je dosegla 241 slušateljev. Z nadaljnjim i rojeni univerze seje tudi število njenih ? Ve v sialno večalo. V pretečenem 7 ' cm semestru 1922/23 je štela teološka f. nlteta 111 slušateljev, tehniška 428, medicinska C6, juridična 831, filozofska pa
291. Razmeroma nizko število medicincev se razlaga iz obžalovanja vrednega dejstva, da se mora medicinska fakulteta še vedno zadovoljevati samo s prvimi Štirimi semestri. Učno osobje je danes sestavljeno iz 45 rednih in 12 izrednih profesorjev, 11 docentov, 49 honorarnih profesorjev in 3 lektorjev. Redne dotacije ima letos univerza 367.500, izredne pa 1,475.000 na razpolago.
Kolikor bolj so profesorji posameznih fakultet premagali prve organizacijske težave, v tem večji meri so dobili proste roke za znanstveno delovanje izven univerze. Teologi so ustanovili ^Bogoslovno akademijo«, katere znanstveno glasilo »Bogo-slovni vestnik« je bas nastopilo svoj tretji letnik. Polep tega so izdali še posebne publikacije iz filozofije, dogmatike in cerkvene zgodovine. Juristi so izdali že dva zvezka svojega »Zbornika znanstvenih razprav« in prvo knjigo svojih »Učbenikov«. Tudi filozofi lahko pokažejo na dvoje svojih publikacij. »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino« je baš zaključil svoje tretje leto, prvi zvezek > Zbornika«, ki ga izdaja »Društvo za humanitarne vede« v Ljubljani, pa se baš nahaja v tisku. To razmeroma visoko število publikacij je omogočeno v prvi vrsti z osebnimi žrtvami piscev in izdajateljev in s privatnimi podporami. Razen tega se profesorji živo udeležujejo pri vseh ustanovah in delih, ki so posvečena znanosti, umetnosti ali narodovi prosveti sploh. Vnema di-jaštva se ne kaže samo v vseskozi ugodnih učnih uspehih, ampak tudi v razveseljivem dejstvu, da se je o priliki letošnje sveto-savske proslave med 13 tekmecev za najboljša ramostojna znanstvena ueia laiiko razdelilo osem tisoč dinarjev nagrade, podarjenih iz kraljeve privatne šatule.
Tako se »Universitas Labacensis«, prava in resnična »universitas« profesorjev in slušateljev, izven vsakega političnega vrveža s sredstvi, ki so ji na razpolago, pošteno in žilavo na znanstvenem polju trudi, da bi zavzemala dostojno mesto v krogu svojih starejših sester.
Po »Prager Presse«.
Ivan Mazovec:
rtafaa avtîiiwmHa
Ka,, zlomka, ali je tudi to v kaki zvezi?! i'O, seseda! Ugotovil je to zvezo sam dr. r. Ilešič, vseučiliški pro.tsor za slavist ko na zagrebškem vseučilišču, v prilogi »Jutra« št. 73, dne 27. marca 1923
Л.. Belič, vseučiliški proiesor sl^vi-stike v belgradu, ,e napisal te dni »i ravo-pis srhsiic..rvaUKog kn,iževnog jezika«, ki se znatno razlikuje od »i ravcp.sa«, ki ga je narioal ur. jjii-eu.in £>_runic, vseučilii>ki proi~cor v z,agreoj. lieličeve knjige zaenkrat če nimam pri rokah, zato navajam samo posamezne razii.:e med obema pravopisoma, ki jih je omenil (»Jutro« bi reklo »iznesel«) dr. Ilešič. Razlika je v pisavi: tu latinica, tam cirilica, tioranić |e precizen v pravilih, nekako dogmatičen: Belič vse prej nego dogmatičen, ponekod »samo predlaga, svetuje in izraža mnenje«; »Pri razzlogovanju Boranić zahteva, da se jeml e;o za enoto liste soglasniške skupine, ki z njimi lahko začneš kako novo besedo: Belič tega pravila nima. Pisava z veliko začetno črko je pri Hrvatih (in tudi Slovencih) vse drugače urejena nego pri Srbih, ki po francoskem vzorcu neprimerno mnogo več besedi pišejo z veliko začetnico nego Hrvatje (L>ugo Selo, Pevačko Društvo, Ilirski pokret, Svetski rat itd.). Glede ločil zahteva Boranič stroge slovnično stališče, medtem ko Belič (po vzoru Francozov) brani logično stališče.
S tem bi bil naštel poglavitne razlike, kakor jih omenja dr. Ilešič. Žalibog so meje teh razlik še mnogo širše, toda o tem morebiti na drugem mestu; tu bi se bilo dobro dotekniti nekega drugega problema. Ali se je nam Slovencem treba z neko uprav judovsko vsiljivostjo riniti v srbsko-hrvatsko jezikovno edinstvo, ki ga še sploh ni, ki ga bo treba šele ustvariti z mnogim samopremagovanjem od obeh
i s t r a n i, z mnogo plemenitosti in tju-bezni, a brez mržnje in po možnosti brez — politike?!,.. Ko so idealni Iliri hoteli spre eti cirilico in se na ta način združiti tudi v pisavi z brati Srbi, je to zabranila takratna avstrijska vlada iz strahu pred panslavizmom. Tudi sedaj, v naši svobodni : državi, se javlja težnja po ujedinjenju v pisavi, toda to pot je nositeljica tega po-kreta belgrajska vlada, za roko jo pa vodi »plemenski« šovinizem, da se izrazim v terminologiji demokratske stranke Pri nas »prečanih« se na državnih poslopjih vedno bolj množe napisi, kjer zgoraj cirilica, latinica pa spodaj; opozarjam samo na tablice pri trafikah! To vzbuja hudo kril Kaj bi bilo naravnejâga kakor to, da v krajih, kjer so pravoslavni in srbsko čuteči muslimani v večini, vsi napisi na državnih zavodih in uradih, uradnih formuler jih itd. nosijo na prvem mestu cirilico, na drugem pa latinico; v krajih pa, kjer so v večini katoliki in hrvatsko čuteči muslimani, da imajo vsi uradni napui zgoraj
latinico, spodaj cirilico. Toda to bi bilo cepanje države, narodnega »edinstva«, prevratno delo itd.
Pod vodstvom Ljudevita Gaja in Vuka Štefanovića Karadžića se je doseglo in nekako do 80ih let prêt, stol, ohranilo jezikovno edinstvo tudi glede knjižnega ije-kavskega narečja, V naslednjih letih so se Srbijanci in Banačani popolnoma oprijeli e-kavščine, Avstrija je pa na hrvatsko-dalmatinskem in bosenskem teritoriju službeno zapovedala ije-kavsko narečje, da kolikor mogoče poglobi razlike med Hrvati in Srbi. Snovala je celo nekak nov bosenski jezik, kar se ji pa hvala Bogu ni posrečilo. O prevratu je rajni nepozabni dr. Rogulja, vodja hrvatskih »brezdomo-vincev« in »prevratnežev«, hodil od vasi do vasi in ljudem polagal na srce tudi misel o jezikovnem zedinjenju s Srbi na podlagi e-kavskega narečja, ki ga govore tudi Slovenci, vsi Srbijanci z Makedonci vred in velik del Bolgarov. Sprejete so bile na shodih tudi tozadevne resolucije, in sicer z navdušenjem... In danes?! Hrvatje kakor Srbi kar tekmujejo med seboj, kako bi se razlike povečale, poglobile, »znanstveno« utemeljile, ovekovečile ,.. Kdo ie kriv? Krivda e na obeh straneh: en del krivde nosijo tisti slepi fanatiki narodnega edinstva, ki hočejo kar s potezo peresa, z naredbo, z grožnjo, z žaljivim nasilje n kar čez noč odpraviti stoinstoletne razlike, ki jih je nagromadik zgodovina, geografija, podnebje; drugi, še težji del krivde pa so si natovorili oni, ki pod krinko »integralnega ujedinjenja« oziroma že kar a priori proglašenega narodnega edinstva (glej tozadevni člen sedanje naše ustave, ki govori o srbsko-hrvatsko-slovenskem jeziku) iščejo — sebe, svo, žep in neusmiljeno izmozgavajo takozvane »prečanske« pokrajine. Če pa propada materialna kultura, s tem tudi duševna kultura izgublja svoje temelje, kar lahko opazujemo vsepovsod. Na tej podagi bi bili tudi mi Slovenci zapisani narodni, gospodarski in kulturni smrti.
Svoj referat o Beličevi knjigi končuic dr. Ilešič tako-le; »Taki pojavi, kakor je dvojnost Pravopisa, so slike — »zakonodajnih avtonomi «. Srednjeveški preroki so veseli, če morejo v vsaki deželi pisati po drugem nravopisu; manj veseli bodo, če
bodo morali v vsaki deželi drug Pravopis — kupovati.«
Kako naj označim to omako ... Poiz kusimo resno! Če bi imeli Hrvatje še svo jega bana, če bi imeli še svojo tisočletni avtonomijo, če ne bi bilo po sredi toliki žalitev hrvatskega nacionalnega ponosa bi se Boranič in Belič mnogo laže in mno go preje zlila, kakor se bosta pa sicer., Zlila se bosta le, če po medsebojnem svo hodnem sporazumu in obojestranskem po puščanju pristaneta na to oba prizadet; faktorja, Srbi in Hrvatje. Nasilje, komand; od zgoraj, politika... pri takih usodepol nih procesih ne samo da ne koristi, mar več razvoj neizmerno zavira. Tisti pa, k se bo nenaprošen silil vmes za posredo. valca, bo dobil batine, in sicer — od obe) plati!
Le tako mimogrede bodi še omen'ei no, da so se »srednjeveški preroki« raz. veseljevali v vseh prosvetljenih deželah srednje in zapadne Evrope samo enega pravopisa, namreč — latinskega. Če je pa morebiti gospod doktor s svojimi »srednje, veškimi preroki« meril kam drugam, bi si ga vsekakor usodili opozoriti na brezplodi nost takega početja. Bilo bi koristneje, ča bi g. doktor med zagrebško hrvatsko, srbJ sko in muslimansko akademsko mladind s pravo, nestrankarsko, znanstveno lju. beznijo posredoval pojmovanje slovenstva. Med drugim bi lahko poudaril, da smo se Slovenci takoj v začetku protei stantskega gibanja zedinili na podlagi do. lenjskega knjižnega narečja; nadalje, d; smo imeli svojo slovnico in svoj besed n;ak preje fiksiran kot Hrvatje in Srbi; da smo svoj ,ezik opilili, očistili tujih pri mesi in povzdignili na nesluteno višino končno, da je prav v tem treba iskat vzrokov za visokorazvito duševno kulturi in da le v intenzivnem gojenju tega pre krasnega jezika temelji rešitev naših za, sužnjenih bratov v Korotanu in Primorju In vsega tega bogastva da bi se odrekli prostovoljno, zaradi nekakega suženjskega duha!?
G. dr. Ilešič bi moral povedati bodoči! jugoslovanski generaciji, da Slovenci ljubimo srbohrvatski jezili in se ga tudi učimo, — da pa isto in v isti meri za naš slovenski jezik pričakujemo tudi od bratov — Hrvatov in Srbov.
Knez - književnik - pomočnik.
Dubrovni&^o slovstvo šteje med svoji-n i za.tožniki .. j:ievnika Maika JtJruerovi-ća, ki je uii t:arr,'..j јс^д francoskega konzula. Kot odškodnino pa je dala sodobna Srbija Francozom uglednega pisatelja, pokojnega princa iJo^idara Karauzordževica, o katerem so se paiiški listi koncem iota lo-l., ko so iziie posmrt po.csti tega darovitega in vsestranskega veleuma, zeio pohvalno izražali. Shranil sem si bil listek najstarejšega francoskega dnevnika »Journal des Dibats« o literarnem ustvarjanju Božidara Karadžordževiča, toda na žalost ne merem najti dotičnega iztrižka v povodnji raznoterih svojih papirjev. Pač pa imam pri roki čianek, ki ga јз priobčil leposlovni tednik »L'Ame Gauloise« v oktobru lt»^l. C. E. Duguet piše v omenjenem članku med drugim takole:
: Hoteti prikazati obCinstva, vsaj izobraženemu ol ".nsivu, delo princa Božidara Karad£ jrdževiča, bi bilo nicevo in domišljavo. Zadostovalo bo, če spomnimo javnost na to, da je princ avtor zanimivih in istinitih Opazk o Indiji«: vsakdo se bo takoj domislil a pozornost, katero p vzbudila ta knjiga, danes že razprodana. Prvikrat je pisatelj videl Indijo takšno, kakršna je, ter nam je verno razkril ves njen« magične in neslutene krasote. Ta knjiga je lipra'iče-vala vse na ' je, katere smo smeli staviti na kraljeviča, nazvanega Prince charmant« in čigar ime Božidar je toi i pomembno. Žal, poslednje delo B ožit'ara Karir1žordžo-viča »Mnogotero žitje« je pravkar izšlo; to je zbirka novel, toda to je tudi posmrtna knjiga; princa je -rrrano vzpIo ljubezni in občudovanju vseh, ki so ga poznali!
F o krščar ko Li so mcial glasiti njegov grobni rr;-is kakor oni z -?"'" - Pošteno je živel.« To se namreč jasno razvidi iz izvrstnega in pravičnega posnetka o njegovem življenju, katerega je g. Jean Finot napisal in ki služi kot uvod v »La vie multiple«. —
Če proučujemo samo njegove posmrtne povesti, katerim je čisto prav pridejanih nekoliko značilnih poglavij iz »Opomb o Indiji«, si že lahko ustvarimo sodbo o njegovem mojstrstvu. Šege in običaji, čuvstvo in verstvo, religiozni obredi, vs9 to je podal z iz-borno umetnostjo in v jako preprostem, preveč preprostem francoskem slogu, ki pa prav zbog tega čitatelje zgrabi, in z veličino, slično svetopisemski. In res, te nagle beležke, ki potekajo iz pronikljivega opazovanja, tvorijo čudovite krščanske pripovedke: in te krščanske pravljice, te moderne besede je princ Božidar Karadžordževič hotoma napisal francoski, ne samo zato, da bi se izognil potvorbam kakega prevajanta — traduttore, traditore — temveč i radi tega, da bi določno pokazal svojo ljubezen do našega jezika in za svojo rojstno deželo, kakor tudi z namenom, da bi jih mogli citati,
razumeti in premišljevati njegovi tovariši franco rokodelci!
Velik srbski risatelj se je narodil; ve lik srbski pisatelj je umrl! Njegovo dele ostane neminljivo. Princesa Sarka, vredna mati teh dveh boriteljev za pravico in umetnost, je ostala sama in zapuščena na svetu s tem, da nas upoznava r svojimi dragimi pokojniki, krepi vezi nerazrušnega prijatelj stva, ki druži Francijo s Srbijo!« — Rajnik je bil preponosen, da bi živel na stroške svojih bližnjih. Tako n. pr. je odklonil že nitev z neko bogato dedinjo, da je mogel očuvati svojo osebnost. Kruh si je služil z rokodelstvom: v predmestju Sv. Antona je več let prebil l.ot vrezovalec. Izumil je mno go načrtov, katere je pariška umetelna obrt izvedla. Zveïer se je sicer često vrgel v frak, da je mogel v vi'je sloje, toda čez dan je občeval z delavci, jedel z njimi v skronv nih krčmah ali celo po javnih vrtovih in na sadih. Pravilno je dejal o njem nekdo, da je
Preminul p-inc pesnik in plo ien pisatelj, poniïnim priljubljen paj 'iš in prijatelj,
pripraven pri poslu, podjeten povsod----
A. D e b r 1 j a k.
Mnogim med nami začne »leto« v oktobru in konča v juliju; potem pridejo počitnice, kot nedelja sledi šestim delav nikom.
V začetku leta, ko se razgrinja pred nami pot, ki jo bomo morali prehoditi, kaj radi zaznamujemo v njej par svetlih točk: Božič, Veliko noč, Binkošti.
Toda pratika izide ponavadi šele v decembru.
Vsi vemo, da je Božič 25. decembra, vemo tudi, da mu je kmalu za petami Novo leto, 1. januar, da bo treba penezov za obdarovanja, vsakovrstnih novoletnih obiskov in dinéjev. Ti prazniki pač niso, da bi se človek odpočil.
Velika noč pa nasprotno v našem razburkanem življenju pomeni dobo odpočit-ka: Štirinajst dni oddiha za privilegirance (autor te Črtice je menda učitelj), sicer pa za vsak slučaj par brezdelnih dni za vse
4udL
In pa, ali ni to prvi smehljaj pomladi -'
Temelji razdelitve našemu koledarju so naredbe naše Cerkve in po razsodbi koncila v Niči leta 325. se morajo veliko nočni prazniki praznovati prvo nedeljo po polni luni, ki sledi pomladnemu ekvinok-ciju, določenemu na dan 21. marca.
Učeni Benediktinci so, upirajoč se na te razsodbe, po dolgem in vztrajnem delu določili datume premičnih praznikov od leta prvega po Kristusovem rojstvu pa prav do leta 2000. Njih rezultate, zabeležene v velikem delu »Umetnost določevanja i» kontroliranja praznikov« so poslej repro-
Stev. 74.
SL0V8NÎC, ané T. Kjprïïa Ï925.
Stran 7.
ucirale preštevilne knjige in sploh vse
ubl' cacije.
Sestavljalci naših koledarjev z ozirom a določevanje teti praznikov torej še dolgo e bodo v zadregi.
Jaz pa poznam neko Ie malo znano redstvo, s katerim lahko x'sak sam določi, um treba namestiti velikonočno nedejjo, i ki tistim, ki znajo malo seštevati, odšte-ati, množiti in deliti, ne bo delalo prav ikakšnih preglavic.
To sredstvo jc koncem 18. stoletja na-aačil slavni matematik Gauss, ni nam pa voje domislice dovolj jasno očrtal; toda — lhko si mislite —- kako srečni so bili drugi ačunarji, ki so trčili na ta problem, in ka-
0	so se žurili, da so hitro razkrili njegovo krivnost.
Da bo moje računanje imelo obilo ha-ka, vam hočem razložiti to pravilo in po-ati istočasno tudi zgled zanj.
Vzemimo torej leto 1922 ... in pri-ravite si svinčnik:
Prvič: Delite letnico — v tem slu-aju 1022 — z 19! Ostane vam 8, ki jo ime-ujmo a; a = 3.
Drugič: Delile isto letnico s 4; osta-ek je b = 2.
Tretjič: Še ena delitev! In sicer 922 delimo s 7; ostanek je c = 4.
Četrtič: Množite sedaj prvi osta-ek a z 19, to p 3 X 19 = 57, in temu re-ultatu prištejte stalno število 24. Do-ili boste 81, nato delite to število s 30. Prestane vam d = 21.
Petič: Stalnemu številu 6 prištej-3 dvakrat ostanek b, to je 4, potem štiri-rat ostanek c, to je 16, končno šestkrat stanek d, to je 126. Ta račun znese 151 — д sedaj mi dovolite še peto in poslednje leljenje! Razdelite znesek 151 na sedem lelov! Dobili boste končni ostanek e = 4.
Šestič: To pot smo že pri koncu.
Velikonočna nedelja bo: (22 + d -f e) oarca = 22 -J- 21 + 4 = 47 marca, oziro-ia, kar je pač isto, (22 + d + e — 31) ap-ila = 47 — 31 16. aprila!
Naš odgovor je res točen; ali ni bila telika noč 16. aprila 1922?
Ali mi je treba še pripomniti, da veli-onočni datum vpliva na datume drugih iremičnih praznikov?
Vnebohod je štirideseti dan po veliko-ločni nedelji, torej vedno v četrtek; leta 922. je bil 25. maja.
Binkošli so bile petdeset dni po Veliki oči, v nedeljo 4. junija, in sv. Trojica prvo edeljo po Binkoštih, to je 11. junija.
Pepelnica pa je 46 dni pred Veliko noč. 3 — tako dolg je post — in pade vedno na redo.
Ali si mari niste lani na dan 28. februarja nataknili pustne krinke ali dolgega, ukrivljenega nosu?
Gaussovo pravilo je splošno. Stalne itevilke 24 in 5 veljajo za naš gregorijanski ioledar od leta 1900 pa tja do leta 2099.
Če bo kdo sestavljal po tem pravilu • dolgih zimskih večerih koledar za bodoča eta, bo prav do leta 2000 naletel na eno amo izjemo.
Za leto 1981 namreč Gaussovo računa-ije napoveduje velikonočno nedeljo na 26. pril, pravila cerkvene razdelitve pa od-nerjajo Veliki noči dneve med 22. marcem a 25. aprilom, zato je treba pač tisto leto irenesti velikonočno nedeljo na prejšnjo ledeljo, to je na 19. april 1981.
Toda pustimo to skrb svojim vnukom!
P. K—n.
anko Napotnik, višji poštni kontrolor, Ljubljana.
D brezžičnem brzojavu.
Na univerzi v Bologni je 1. 1896 Heinrih [ertz pokazal učinek električne iskre; da se dâ zpostavltl iг kratkih žic sestoječi vodilni sistem,
1	s pomočjo električno iskre povzroča zamahe lektričnega toka v milijonskih menjavah na se-undo. Njihovi indukcijski učinki se razširjajo v i'ostoru s hitrostjo svetlobe ter se dajo dokazati a oddaljeuili vodilnih sistemih kot električni me-jalni toki. Med predavanjem je komaj 23 letni in-cner Guglielmo Marconi spoznal, da potrebuje ta riprava še liadaljno popravo.. Ko je dospela po-neje vest od vseh svetovnih strani, da dela Mar-oni na iznajdbi brezžičnega brzojava, se je našlo idosti kritikov, med njimi tudi strokovnjakov, ki a dvomili o tej iznajdbi. Marconi je imel na raz-olago električno iskro, Branlyjev koherer, kateri ) nakazal izvanredno hitro spremembo upora me-jalnega električnega toka, in tudi Popoffovo spre-jinno pripravo, katera jo nakazala nastopajoče račne valove.
Leta 1897. 15. maja jo Marconi prvikrat po-azal britanski brzojavni upravi na otoku Fiat [oline na 5 kilometrov dolgi progi svojo iznajdbo rezžifn.-ga brzojava. S tem jo bilo to, v velikih votovnih krogih še neverjetno vprašanje rešeno, lokazalo se jc, da se ta iznajdba brezžičnega bizona napravi najbolj lahko na takih prostorih, kjer
1	mogoče napraviti direktno žične zveze.
Profesor Slaby na šarlotenburški univerzi se ; za la problem zelo zanimal. Imel jo lahko delo, it se je za to zelo interesiral nemški cesar, ka-sromu je Slaby predložil svoje poskuse. Slaby se ma zahvaliti za svoje posebne uspehe lo podpori esarju Viljema, ki je videl, da ima ves brzojav za ojsko velik pomen. Nemška uprava ima v Evropi u.adi tega tudi najboljši brezžični brzojav. Slaby
2	svoje poskuse nadaljeval na šarlotenburški unl-crzi. Videl je, da je Marconi uajjravil iznajdbo
na glavni podlagi, antenah. Nič manje ni tudi profesor Braun v Strassburgu v tej smeri svojo priprave študiral in vse iznajdbe, katere je že imel na razpolago uporabil v prid novim iznajdbam. Na ta način sta nastala dva nemška sistema, katera sta se I. 1903 združila v svetovnem brezžičnem tjrzojavu (Telefunkensystem).
Velike važnosti je iznajdba, ki se pripisuje profesorju dr. Braunu. Ta je 6poznal pomanjkljivost Marconijeve odpošiljalne priprave in je podal sredstva, po katerih so 6C te odstranile. Profesor Braun je prvi spoznal pomen slabo udušenih valov. Zato mu gro vsa zasluga. Z iznajdbo tako-zvane dušene iskro po profesorju Wiena in po zaslugi grofa pl. Arco in Rendall, ki jo uporabljal novi »Telefunkensystem« »zvenečih isker«, je bil napravljen velik korak za razvoj brezžičnega brzojava. Danskemu inženerju Poulsenu se je končno posrečilo proizvajati enakomerne zamahe z zadostnim menjalnim številom in intenziteto.
Profesor Goldschmied je iznašel visoko frekventni stroj, ki so ga vpeljali v prikladni obliki s pomočjo društva 5>Telefunken< v Berlinu za praktično brzojavljanje.
Vprašanje je torej, kako je mogoče, da prispe elektrika od dajalnega urada k sprejemnemu aparatu? Tu ne gre za prenos, ampak le za razširjanje električnih in magnetnih sprememb, stanja elektromagnetnega vala do sprejemne postaje (n. pr. vodni valovi), če pridejo ti valovi v aparat, ki je za to primerno prirejen in ki se nahaja v sonihanju z odpošiljalno postajo, tedaj vzbujajo v rezonatorju kratke močne zamahe.
Za današnjo dovršenost brezžičnega brzojava se imamo zahvaliti Amerikancu Lee de Forestu, ki pokaže tudi najslabše električne valove, ter 8 tem neizmerno poveča občutljivost sprejemnega aparata. Ta iznajdba na polju brezžičnega brzojava dopušča tudi najboljšo izrabo električne iskre, njena naprava in učinkovanje je neodvisno od doslej dragocenih anten in stane samo nekaj tisoč dinarjev. Bistvo priprave je steklena, brezzračna cev, tako-zvana katodna cev. Učinek jo izboren. Signali z različnim učinkom, kakršni ee rabijo v brezžičnem brzojavu, učinkujejo v oddaljenem mestu na sprejemni aparat. Na aparatu je priprava, ki omogoča spremembo občutljivosti, da se slišijo glasovi ali signali skoraj vseh brezžičnih postaj, in to ne samo na sprejemnem aparatu, ampak tudi v celi sobi ali v dvorani, v kateri je sprejemni aparat. Ker brzojavlja vsaka brezžična postaja z različnimi valovi, je sprejemni aparat priročno napravljen, da ni treba velike pozornosti, iu ki dovoli tudi neizur-jenemu, aparat tako uravnati, da odstrani vsa motenja drugih postaj. Družbe za brezžični brzojav v Berlinu gradijo sedaj prostorno majhne brezžične postaje, ki se dajo prestaviti od enega mesta na drugo, sprejemajo pa tudi brezžične pogovore v razdalji 19.000 kilometrov.
Glede fotografiranja brezžičnih brzojavnih signalov je v Dublinu Mc. Tomare iznašel aparat, s katerim se dajo fotografirati brezžični signali. S to pripravo so se poizkusi napravili v dubliu-*kem Rotacionklubu, ki so prav dobro uspeli. Brezžični signali so bili razločni in razumljivi. Ta iznajdba je zato važna, ker vreme ne vpliva na raz-ločnost signalov. Motenja od drugih brezžičnih postaj pa ni pričakovati, ker se je med vsemi brezžičnimi postajami dogovorilo, da vsaka postaja brzojavlja v gotovem času svoja poročila. Celo med svetovno vojsko so se med seboj sovražne postaje držale tega dogovora, tako ni n. pr. Nauen brzo-javljal, če je Lyon dajal, in nasprotno ni Lyon dajal, če je Nauen svoje signale odpošiljal. Fotografiranje brezžičnih signalov je sedaj tako napredovalo, da je mogoče prenesti sliko iz Amerike v Evropo.
V	Berlinu so se vršili pred leti v laboratorijih poizkusi, kako uporabljati strojno brzojavljanje v brezžičnem brzojava. Tudi ti poizkusi so bili dobri. Kakor so je poročalo, je bilo med Berlinom in Leipzigom oddano 120 brzojavk v eni uri. In tako je še vedno pričakovati, da nam bodo iznajdbe na polju brzojava in telefona prinesle največje čudeže.
Sedaj je v Nemčiji v najlepšem razvijanju okrožni brezžični brzojav. Kaj je to? Nekaj še nam neznanega in česar si ne moremo še lahko misliti. Sčasoma pa pridemo gotovo do tega, da bomo računali s tem, kar so nam naši predniki pokazali in kar oni že davno kot neizogibne priprave rabijo v okrožnem brezžičnem brzojavu. Morali se bomo navaditi teh nenavadnih priprav ravno tako, kakor smo ee navadili žo več drugih, ki nam jih je nudila napredna tehniko.
Okrožni brezžični aparat je nova priprava, katero so sedaj pričelo vpeljavati poštne in brzojavno uprave v prav razširjenem obsegu. Nudi nam potrebno redno razmerje v državi, poštni in brzojavni upravi pa primerne dohodke.
Amerikanci, ki so prvi začeli % okrožnim brezžičnim brzojavom, imajo sedaj veliko število društev, ki si s pomočjo lastnih priprav poročajo na različne načine predavanja, muzikalne koncerte, opere, borzne tečaje itd. V Ameriki se ta način brezžičnega brzojava prav naglo razširja od leta do leta. Pri tem jo pa treba omeniti, da pride tam v kratkem do velikega brezžičnega polome, to pa zaradi tega, ker so vidi, da se društva ne držijo nobenega reda, skoro vsak dela, kar hočo.
Pred 2 leti je začela % okrožnim breiiičnim briojavom tndl nemška poštna ia brzojavna oprava, katera si jo pridobila ta sistem brzojava od Amo-rikancev. Pri tem so Nemci šli na delo, kakor so opazuje, s veliko večjo opreznostjo. Napravili so v Konigswusterliausonu pri Berlinu samo eno veliktr centralno brezžično postajo v ta namen, da jo uporabljajo za okrožni brezžični brzojav.
V	Ameriki ima vsako društvo lastno brezžično postajo za odpošiljanje poročil. Njihove postaje so večji del tako majhne, da krožnost no presega lokalnega mesta ali enega mestnega okraja. Po-
sluša lahko vsak, ki ima sprejemni aparat. Te aparate si v Ameriki lahko vsak kupi, kakor pri nas kupiš fotografični aparat. — Pri tem si mora preskrbeti le program, ki ee lahko kupi v vsaki prodaji časopisov. — Iz tega programa razvidi čas predavanja in valovno razdaljo, po kateri si lahko uravna avoj sprejemni aparat. Čim večje je število takih društev, čim bolj drug drugega motijo, tem manj bo mogoč sporazum iu vedno bolj bodo rastlc drugo neprijetnosti, ki morajo prej ali slej napraviti v tej smeri velik kaos.
Okrožni brezžični bržojav v Nemčiji pa dela samo z eno veliko dajalno postajo, ki se nahaja v Kônigswusterhausenu pri Berlinu. Nemci so že poprej, ko so začeli s svojim delom, opazili pri Ame-rikancih, da lahko med temi različnimi družbami nastopijo prej ko ne velike pomote, katere lahko brzojav onemogočijo. Zato so, kakor že omenjeno, začeli z večjo opreznostjo. Brezžična postaja v Kônigswusterhausenu je dosti velika, da razširja svoja poročila po celi nemški drŽavi. Sedanja nemška uprava uraduje tako, da daja vsa poročila, začasno le gospodarskega namena v Konigsvvusterhausen.
V	glavni centrali je urejen novi veliki telefonski pošiljatelj, ki dela z eneržijo 10 kilovatov. Visoke antene razširjajo v zraku valove v okolico. Kdor hoče imeti poročila, jih mora pri pošti naročiti; potem dobi majhno omarico, dostavljeno na dom. Ta je popolnoma zavarovana, plombirana in je že uravnana na dotične valove, ki znmorejo sprejemati naročena poročila. Omarica ima dva slušala in eno skalo z dvema premakljivima kazalcema, s katerimi se lahko uravna aparat primerno na posluh tako, da se dospela poročila prav natančno slišijo.
Okrožni brezžični brzojav se je prvič razširjal le na 140 nemških mest, pri čemer so prišle v po-štev najpoprej banke, velika gospodarska podjetja, trgovine itd. Omogočilo se je, da naročniki sprejemajo kolikor mogoče hitro važna poročila.
S tem brzojavom se bo tudi vpeljala zabava in poduk v oddaljena sela in planinske hišice, kar bi na drug način ne bilo mogoče. Bolnikom, ki ne morejo iz sobe, se lahko olajšajo težke ure. Časopisna, gospodarska in druga važna poročila se bodo hitreje poročala kakor do sedaj.
Prosveta.
pr Prosper Mérimée: Colomba. Poslovenil —š—, Cena 14 Din. Na boljši roman znamenitega francoskega pisatelja Prosperja Mériméa. Dobiva se pri Narodni založbi v Ljubljani.
pr Ksaver Meško: Ob tihih večerih.
V	založbi Ign. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla druga izdaja te prelepe zbirke iz kraljestva begate Meškove fantazije. Cena vezanemu izvodu 40 Din.
pr Dom in Svet. Pravkar je izšla št. 3 letošnjega letnika s sledečo vsebino: Leposlovni del: I. Pesmi: T. Seliškar: Vstajenje, 67. — Jože Pogačnik: Golgola, 68. •— A. Vodnik: Vigilije, 74. — T. Debel jak: Magdalena, 75. — T. Seliškar: Pojoči rudarji, 79. — Dante Alighieri: La Divina Commedia (prev. J. D.), 80. — II. Pripovedna proza: I. Pregelj: Slovenska legenda, 65. — I. Pregelj: Bogovec Jernej, II. Enajsti rog, 68, — Miran Jarc: O, zakaj vas ni med nas?, 76. — f Ivan Cankar: O človeškem napuhu, 77. — France Bevk: Naša beseda, 79. — Prosvetni del: I. Članki: St Majcen: Kronika, 83. — Dr. Fr. Mesesnel: Mladostna slika Primčeve Julije, 8-1. — Fr. Štele: Poskus datiranja Langusove Julije, 85. — V Zapiskih ocenjuje dr. A. Breznik B. Stankoviča Nečisto lurv z jezikovne strani, St. Majcen Kraigherjevo Umetnikovo trilogijo, J. Lovren-čio pa prevod Okrutne šalo Sc-m Benellija. Slede rubrike Umetnost - poročilom o 7':orniku za umetnostno zgodovino in Gledališče s poročilom o drami. — Številka je bogato ilustrirana z lesorezi B. Jakca in T. Kralja ter rizbo V. Pilona. Razen tega prinaša na posebni prilogi 5 ilustracij k člankom o portretu Primčeve Julije. — Gradivo je zbrano oči-vidno z enotnega vidika, kajti h skoro vseh sestavkov, posebno pa iz Pregljeve Slo-enske legendo, Bevkove Našo besede in Cankarjevega človeškega napuha veje slovenska bol.
pr Slovenski Učitelj, 192S, št. 3—1 je izšel s sledečo vsebino: Ljubezen učencev do učitelja — pogoj učnih uspehov, kako naj si pridobiva učitelj to ljubezen. (Konec.) (Julij Slapšak); O slovenski izrekL (Dalje.) (Dr. Anton Breznik); + Franc Fablnc. (F. Lužar); Pomožnošolski otrok. (A. Le-bar); Most v življenje, spisal Ant. Čadež (kritika: Fr. Terseglav); Kultura in književnost; Društvena in stanovska kronika; Listnica uprave. — Slovenski Učitelj izhaja vsak drugi mesec v dvojnih številkah in stane za celo leto 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Glinška ulica 5/1. — Uprava: Ljubljana, Jenkova ulica 6.
pr Srhillerjeva Marija Stuart v Zupančičevem prevodu. Schillerjevo Marijo Stuart je prvi preložil v slovenski jezik Fr. Cegnar. Ko se je ta drama lansko leto vprizayala na našem dramskem odru, je Cegnarjev prevod v to svrho predelal dramaturg dični naš pesnik O. Zupančič. Popolnoma nanovo predelan je ta prevod z literarnim uvodom ravnatelja dr. Lokarja in opremljen s slikami — izšel pri kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. Zunanja oprema to knjigo je krasna in cena skromna; dijakom so priporoča šolska izdaja na lažjem papirju, ki je za polovico cenejša. Kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani Je s tem delom postavila vzoroc za podobne izdajo naših pisateljev. Jezik je, kakor pri Župančiču ni drugače pričakovati, vseskozi dovršen tako, da bo tn knjiga v kratkem postala veselje našega naroda in dika vsake zasebne ln javno knjižnice.
pr PodkrajSek: Obrtno in tr- vsko episje. la znana izvrstna knjiga izhaja pri kr. zalogi šolskih knjig in učil v novi predelani Izdaji v dveh delih. Prvi del, ki obsega Spieje »s svobodne, rokodelske
in trgovinske obrte je ravnokar izšel. Ta knjiga nam na 344 straneh nudi vse, kar tozadevno potrebuje obrtnik in manjši trgovec; poslovno dopisovanje, najnovejša določila o poštnih, denarnih in tovornih pošiljkah, listine in različne vlogo do oblastev itd. in bo kakor dosedanja manjša izdaju neobhodni pripomoček vsakega obrtnika in trgovca, urugi del izide do srede aprila in bo obsegal «nisje za kon-reeijonirane obrte in bo istotako vseboval vse, kar je gledo dopisovanja potrebno vedeti imejiteljem koncesijoniranih obrtov.
pr Pisma it Slovenije. Protićev belgrajski «Radikale je edini srbski list, ki jo zavzel gledo Slovencev od vsega početka konei-lijantno iu celo blagohotno stališče. Dočim so ostali belgrajski listi prinašali od prevrata dalje zgolj zlobne zafrkaeije, ki so jih pisali po večini slovenski demokratski herostrati, je začel Protićev «Radikal« objavljali že lausko pomlad serijo informativno iu objektivno pisanih «Pisem iz Slo-venijec, ki podajajo izčrpen in zanimiv pregled o slovenskih zemljepisnih, zgodovinskih, političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah in jih jo napisal slovenski publicist F r a n E r j a v e c. Jeseni so potem ta pisma prenehala, takoj po volitvah' so pa začela izhajati zopet in se prav ,te dui zaključujejo. Kakor čujemo, izda g. Er-javec žo v bližnjih dnevih ta pisma popolnoma predelana in dopolnjena tudi v knjižni izdaji in izidejo kot VI. zvezek «Znanstvene knjižnice«, ki jo izdaja <Jugoslov, knjigarna :.
pr Ustanovitev gradbenega odseka l»ro« bude. Društvo «Probuda« prehaja polagoma s teoretičnega polja na realna tla. Znak tega jo ustanovitev gradbenega odseka, katerega zastopstvo in vodstvo so jo poverilo že obstoječi domači tvrdki «Gradbeno pod-jetjo in tehnična pisarna Ing. Al. Hrovat in Iug. Alb. Cerne, obl. avt. civ. inž. in mestni stavbenik Jos. Mudroveič v Ljubljani, Krekov trg štev. 10. L« — Ta odsek hoče v. vsakem oziru upoštevati društven program, najsibo v etnografskem, estetičnem aH modernem smislu ua podlagi tozadevnih fol-kloristiških zbirk in študij. Z ustanovitvijo tega odseka je društvo napravilo velnpo-memben korak k osvoboditvi na narodno-gospodarskem umetniškem polju iu posebno v stavbni stroki. O smernicah, ki jih ho gradbeni odsek zavzel, bomo javnost od slučaja do slučaja informirali, ter opozarjam«? danes na insérât gradbenega odseka.
Cerkveni vestmk.
c Služba božja pri oo. frančiškanih. —«
Velika nedelja: Zjutraj ob pol petih prva sv. maša; ob pol šestih pridiga in sv. maša z blagoslovom; ob devetih pridiga, nato slovesna sv. maša. Pri slovesni sv. maši: Satt-ner, Missa Soraphica, graduale in sekvenca Gruber, ofertorij Greith. Vse s spremlje-vanjem orkestra. — Vel. ponedeljek: Ob devetih pridiga, nato slovesna sv. maša. Pri slovesni sv. maši se bo prvikrat pela moderna maša Goller, Missa beati Pacifici; ofertorij Mitterer.
c Ksnonična vizitacija in birmovaaje v 1. 1923. sc bo v ljubljanski škofiji vršila letos v naslednjem redu: Dckanija Lesko v e c : Lcskovec v nedcl.o 29. aprila; Čatež v ponedeljek 30. aprila; Velika Dolina v iorek 1. majnika; Cerklje v četrtek 3. majnika; Sv. Križ v petek 4, majnika; Kostanjevica (Slinovce?) v soboto 5. majnika; Št. Jernej v nedeljo b. majnika; Škoc-jan v torek 8. majnika; Raka v četrielc 10, majnika; Sv. Duh v petek 11. majnika; Krško v nedeljo 13. majnika; Studenec v. ponedeljek 14, ma.nika; Radna obisk v torek 15. majnika; Boštanj v sredo 16. majnika. — Dckanija L i. t i j a : Dobovec v. petek J.7. majnika; Radeče v nedeljo 3. hit nija; Svibno v ponedeljek 4. junija; Št. Jurij v torek 5. junija; Konjšica v sredo 6. junija; Polšnik v četrtek 7. junija; Št. Lambert v soboto 9. junija; Sava v nedeljo dne 10. junija; Hotič v ponedeljek 11. junija; Kresnice v torek 12- junija; Štanga v sredo 13, junija; Janče v četrtek 14. junija; Pre-žganjc v petek 15. junija; Javorje v soboto 16. junija; Primskovo v nedeljo 17, junija, — Dekanija Radovljica: Radovljica na belo nedeljo 8. aprila; Brcznica v nedeljo 24. junija; Lesce v ponedeljek 25. iu-nija; Mošnje v torek 26. junija; Ljubno v sredo 27. junija; Koroška Bela v nedeljo 1. julija; Rateče v torek 3. julija; Kranjska gora v sredo 4. julija; Dovje v četrtek 5. julija; Sv. Križ (Rovte) obisk v soboto 7. julija; Jesenice v nedeljo 8. julija (šola v petek 6. julija); Begunje v petek 3. avgusta-Leše v nedeljo 5. avgusta. — V dekaniji Kočevje bo vizitacija in birmovanje v mesecu septembru. Dnevi se še določijo. —-G. knezoškof bo povsod spovedoval vsak' dan od štirih zjutraj; v sobotah in pred prazniki tudi zvečer do desetih.
c Konkurzni razpis. Razpisuje se digni-tarna prebenda dekana stolnega kapitlja pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Za vlaganje prošenj se določa rok do 15. aprila 1923.
c Novomašniki 1. 1923 v ljubljanski škofiji: V masnike bodo letos posvečeni naslednji bogoslovci - kleriki ljubljansko škofije: Andrej Križman iz župnijo Ko-, mende, Frančišek Lavrenčič iz Vrhpolja i ori Vipavi, Frančišek Markež iz Jcsenic na
Gorenjskem, Jožef Mlakar iz župnije Stari trg pri Ložu, Anton Pogačnik iz Kamne gorice, Anton Ravnikar iz župnije Stare Loke, Jožef Rott iz Dola pri Ljubljani, Alojzij Strupi iz župnije Naklo, Janez Špendal iz Kamne gorice, Janez Tiringer iz Šmartina pri Kranju, Anton Vovk iz župnije Brez-nice, Maks Mikiavčič iz Poljan nad Loko, Janez Sladic iz župnije Mirno, Matija Toinc iz župnije Podzemelj.
c Iz Jugoslavije je papež za gladujočc v Rusiji prejel od škofov 2000 Din iz Mo-stara, 53.000 Din iz Splita, 5606 Din iz Djakova, 22.000 Din iz Maribora, 2160 Din iz Banjaluke, 1135 Din iz Šibe-nika, 12.500 Din iz Sarajeva in zopet 1300 Din iz šibeniške škofije. — Od inozemskih škofij je darovala pittsburška ogromno vsoto 676.000 lir.
c Beatifikacija karmeličanke Terezije otroka Jezusa, duhovnika Mihaela Garri-coitsa, ustanovitelja kongregacije duhovnikov presv. srca Jezusovega ter kardinala Bellarmina sc vrši 6., 10. in 13. maja v cerkvi sv. Petra v Rimu.
c «Zlato rožo« podeli papež, kakor smo že poročali, letos španski kraljici. Zlata roža jc umetniško izdelano rožno steblo iz zlata, ki je papež blagoslovi in pošlje po posebnem odposlancu kakšni visokostoječi katoliški ženi, katera se jc odlikovala po čednostih in dobrodelnosti. Med pontifikatôm Pija X. in Benedikta XV. se zlata roža ni nikomur podelila. Pij XI. jo je blagoslovil četrto nedeljo v postu v prisotnosti španskega poslanika in njegove žene.
Ljudski oder
Iz pisarno Ljudskega odra. Na splošno željo Občinstva se uprizori r.PasijoiK in sicer nepreklicno samo še v soboto, due 7. aprila ob pol osmih in v nedeljo, dne S. aprila ob treh popoldne.
Nedeljska predstava je namenjena predvsem Občinstvu z dežele. Da se bodo mogli posetniki vračati z večernimi vlaki, se prične predstava že ob treh popoldne in konča še pred 6. uro zvečer. P. 11. društva, korporacije itd. naj si takoj rezervirajo vstopnice in sicer najdilje do četrtka. Denar je vpo-slati naprej na upravo Ljudskega odra v Ljubljani. Cena vstopnic: sedeži po 14, 12, 10, 9, S in 6 Din, stojišča po 4 Din.
Sobotno predstavo pa naj izvoli poseliti ljub-Tjansko občinstvo. Opozarja se še enkrat, da sta lo zadnji dve predstavi vPasijona.' v letošnji seziji.
Socialni vestnik.
s Zbornice za konsum in delo na Češkoslovaškem. Češkoslovaška vlada je izdelala socialno velevažen zakonski načrt o ustanovitvi zbornic za konsum in delo. Namen zakona je, da stalno ščiti konsumen-te in ročne ter duševne delavce pred krivičnim izkoriščanjem in spravi v gospo-darsko-socialne razmere potrebno skladnost. V to svrho se ustanove a) okrajne, b) deželne (!) in c) državna zbornica :.л konsum in delo. Vsaka zbornica ima po dva oddelka: enega za konsum, drugega za delo. Konsumentske zbornico imajo nalogo, da: podajajo predloge in mnenja, se pečajo s politiko o urejanju cen, praktično posezajo v cene za žlvljenske potrebščine, ureja tekoče cene v soglasju s conami na svetovnem trgu in tako omogočiijc konkurenco z inozemstvom, odstrani verižništvo in nastopi proti kartelom in sindikatom, organizira direktni nakup, zbira statistiKO, ustanavlja in upravlja zavode in naprave, ki naj ščitijo interese konsumentov in zagotovo soglasje med tekočimi cenami in kupov ..Ino močjo konsumentskih krogov, goji tesne stike z zavodom za ljudsko prehrano, poravnavali interesna nasprotja (n. pr. med najemniki in stavbnimi zadrugami) itd. Zbornice za drlo: urejajo delovne, mezdne, gospodarske, kulturne in stanovanjske razmere, določajo vrednost mezdnega in duševnega dela, nadzorujejo izpolnovan'e varnostnih in zdravstvenih predpisov tico-čih se delavcev in nameščencev, posredujejo v sporih, sodelujejo pri socialnem zavarovanju, uvajajo kolektivne pogodbe, sodelujejo pri delavski zakonodaji, obrtnem in delovnem nadzorstvu, vodijo in zbirajo gospodarsko-socialno statistiko itd. Okrajne zbornice imajo po 24 članov (vsak oddelek dvanajst) in osem nameshiikov ter svojo pisarno, deželne zbornice po 24 ozir. 48 članov in 16 namestnikov, državna zbornica 30 ozir. 60 članov in 20 namestnikov. Volitev v zbornice se vrši po interesnih skupinah. V konsumentske oddelke volijo: konsumne zadruge, potem neorganizirani konsumenti, ki so odvisni zgolj od svoje stalne plače in končno vpokojenci in tisti, ki vživajo starostno ali invalidsko preskrb-nino, v kolikor ne volijo v kateri prejšnjih skupin. V oddelke za dolo volijo obratni odbori iu odbori zaupnikov, duševni delavci, sezijski delavci in posli. — Aktivno pravico ima vsak pripadnik navedenih krogov brez razlike spola, ki je dovršil 21. leto, pasivno pa vsak, ki jo dovršil 26. leto. Tako aktivna kakor pa-41'vna volivna pravica sta obvezni. Volivna doba traja 4 leta. Ako kak dolejrat v tem času izstopi ali ga izključijo iz politične stranke, Ici ga je poslala v zbornico, njegov mandat ugasne. Končno je važna ae določba. da Došiliaio v zbornične in eekcii-
ske seje, kadar so na dnevnem redu važna strokovna vprašanja, svoje izvedence tudi strokovne in gospodarske organizacije. Stroški za zbornice in njih urade so pokrivajo s članarino in dokla-dami, ki jih pobira davčna oblast.
Poročilo, ki opremlja zakonski načrt, naglasa, da 110 gre za kake pred pravice konsumentskih slojev, ampak za konsolidacijo gospodarskega življenja in za skromno odplačilo žrtev in pomanjkanja v vojnem in povojnem času. Kdaj začnemo pri nas misliti na to? Razmere kriče.
Gospodarstvo.
g Za III. ljubljanski vzorčni velese-luonj, ki se bo vršil letos v času od 1. do 10. septembra, se budi doma in na tujem veliko zanimanje. Vabila na udeležbo kot razstavljalec, ki jih je velesejmska uprava razposlala začetkom marca, so našla odmev in došlih prijavnic je že lepo število, ki pa z vsakim dnevom raste. Zato svetujemo vsakemu poedincu, ki se jo namenil letos razstaviti svoje proizvode, v njegovem interesu, naj čimpreje pošlje svojo izpolnjeno prijavnico sejmskemu uradu, oziroma če prijavne tiskovine slučajno ni prejel, naj jo takoj zahteva. S tem, da se vsakdo čimpreje prijavi, koristi le sebi, ker si tako zasigura primeren prostor, kajti oziralo se bo na vrstni red prihajajočih prijav; pa tudi uprava lažje sedaj upošteva razne želje udelež-nikov. in jih z večjo možnostjo v vsakem oziru zadovolji kot pa pozneje v zadnjem trenutku. Prijavni rok se bo brezpogojno zaključil s 15. junijem. Opozarjamo na to, da se je lansko leto moralo žal odkloniti okrog 50 tvrdk, ker je zmanjkalo prostora. Vsa pojasnila daje dragevoije pismeno in ustmeno urad ^Ljubljanskega veleseju^ v Ljubljani, Gosposvetska cesta. Telefon št. 140.
g Kurzi v prostem prometu so bili v Zagrebu in Belgradu v petek in soboto
Sribližno sledeči; London 463.75, Pariz 660. few York ček 99—99.50, Ziirich 18.50, Italija 495—496. Praga 296, Berlin 0.47. Dunaj 0.1415, Budimpešta 2.301, dolarji 97-—.
g Žitni trg. Na zagrebškem žitnem trgu so bile cene žitu sledeče: pšenica 450 do 457.50 Din,, koruza 265—280 Din, rž 400—405 Din, ječmen 215—220 Din, oves 290—295 Din, pšenična moka št. 0 675— 700 Din, št. 2 650—675 Din. št. 6 625— 650 Din, mekinje 160—180 Din. — Tendenca mirna.
g Aua;leži naklonili podporo srbskemu zadružništvu. Angleška zadruga koiipu--mentov je poslala srbski zemljoradnicki zadružni zvezi 3000 funtov šterlingov V svrho osnovanja fonda za podpiranje zadrug, ki so največ v vojni trpele.
g Koliko živine smo prejeli iz naslova vojne odškodnine. Kot vojno odškodnino smo prejeli I. 1922 iz Bolgarije 12.000 ovc, 500 konj, 4400 volov, 6000 krav in 5000 bikov. Iz Mažarske 3443 ovc, 700 konj in pa 3257 glav goveje živine. Iz Nemčije 18.262 konj in 830 komadov govejo živine.
g Orožarna v Steyru v anglešfca-ame-riških rokah. Kakor poročajo nemški listi, je prevzela angleško-araerikanska skupina Morgan-Schroder pod ugodnimi pogoji* večino delnic znano orožarne v Steyru.
g Novi zlati rudniki. Nedavno so odkrili v Ameriki in sicer v Ontariju izredno bogate zlate rudnike iz katerih so izkopali do sedaj za 50 milijonov dolarjev zlata. Mesečna produkcija zlata znaša nad 1 milijon dolarjov. Vrednost teh rudnikov katere je odkril čisto navaden siromak, se ceni na 500 milijonov dolarjev ali 50 mi-Ijard dinarjev.
g Finančne vesti iz Češkoslovaške. V tretjem tednu t. mes. se je zvišalo stanje tujih plačilnih sredstev pri češkoslovaškem bančnem uradu za 28 milijonov, skupno na 553 milijonov čsl. kron. Stanje papirnatega denarja se je zvišalo za 39'7 mil. čsl. kron. Češkoslovaška vlada vodi po-gajan a s češkoslovaško zvezo denarnih zavodov glede najetja posojila v znesku 500 milijonov čsl. kron.
g Zastopniki naše industrije proti naši carinski politiku Pri finančnem ministru sc jc oglasila dne 28. inarca deputacija zastopnikov naše industrije, da protestira proti odredbam ekonomsko - finančnega odbora ministrov, kakor tudi proti odredbam finančnega ministra glede znižanja izvoznih carin na surovine, znižanje carine na izvoz koruze in pšenice, ker so te odredbe v škodo domače industrije in omogočujejo konkurenco inozemske industrije. Finančni minister je delegacijo ljubeznivo sprejel, obrazložil stališče vlade 1er obljubil gotove vrste korektur v smislu predložene mu obširne spomenice,
g Izgledi naše valute na svetovnem trgu se presojajo, kakor poročajo dunajski Borse« iz Zagreba, optimistično. Istočasno ko je to poročilo izšlo, je naš dinar padel.
g Nora devizna oilrcdha na duniijtki borzi so pripravlja. Pogajanja so v teku.
g Kanadska uarodna razstava. Kakor vsako leto, se br vršila tudi lelos meseca septembra v Toronto kanadska narodna razstava. Nasa država bo imela na razstavi nosebeu mali oddelek, kjer
I bodo razstavljeni naši domači izdelki, kakor: pre-j proge, čipke, pretepu posoda, slive itd. Naš konzulat v Moutrcalu vabi, da so vpošljejo na razstavo vzorci, slike, dopisi ■/. naluutniuii podatki v angleškem iu francoskem jeziku, kar bi moglo opozoriti iuostraiice na našo produkcijo ter privabili kupce.
g Izvoz lesa iz Češkoslovaške. Kakor poroča Prager Tagblatt :, se jo izvozilo iг Češke na Nemško v decembru lanskega leta 30.000 vagonov lesa, v januarju t. 1. pa 27.700 vagonov, kar jo Štirikrat loliko kakor iôvoi v enuki dobi I. 1920 ter dvakrat toliko kakor v prvem polletju 1. 1922. Minolo leto so izvozili Cehi na Nemško 97.200 vagonov lesa, na Mažarsko pa 30.010 vagonov.
g Stanje Narodno banke po izkazu z dne 22. marca 1928 jo bilo sledečo (v milijonih): Aktiva: metalna podlaga 3-15.7, posojila 1505.2, račun za odkup kronskih novčnnic 1238.2, račun začasno zamenjave 297.5, državni dolg 2950.5, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 71.9 Din. — Pasiva: vplačani del glavnice 18.8, rezervni fond 4.9, novčanico v prometu 5340.2, državni račun začasne zamenjave 297.5, državne terjatve 220.5, razne obveznosti 593, dobroimetje države za zaslavljeue domene 3138.3 Din. — V metalni podlagi so je računal dinar v zlatu za en Din, en angleški funt Sterling 25 Din, dolar 5 Din, lira za dinar, švicarski in francoski frank za Diu, dinar v kovanem srebru za dinar. Obrestna mora pri eskbmlu menic za vso bančne dolžnike brez razlike 0 odstotkov, obrestna mera za lombardne kredite 7 odstotkov. Metalna podlaga se je zmanjšala za 3.3 milijone dinarjev, a v isti meri so se zmanjšala posojila za 3.9 milijonov ter saldo raznih računov za 18.1 milijonov dinarjev, število novčanic se je zmanjšalo od zadnjega izkaza za 3IF.5 milijonov dinarjev.
g Bankrot konzuma češkoslovaških socialistov v Koliuu. Kolinski «Hlas Demokra-eieii poroča: Kolinski konzr.m češkoslovaških socialistov jo v koukurzu. Pasiva znašajo 492.638 č K, aktiva pa no dosegajo uiti 60.000 č K, pri katerih je že vračuujena me-ujica za 30.000 č K, čije izdajatelji premorejo skupaj komaj 10.000 č K. Država je angažirana pri tem s 150.000 č K. Državni dolg jo povzročil minister dr. Vrbenski s svojim ponesrečenim delovanjem, ker se nabavljena moka ni razdelila med delavske družine, ampak so jo izvažali po okolici. S sladkorjem se je tako gospodarilo, da je konzum prijavil večje število članov, kakor jih je v resnici bilo.
Orlovski vestnik.
Otlborova seja šentpeterskega «Orla«
se vrši v torek il. IV. ob 7. uri zvečer v prostorih Sentpsterske prosveto (zadnja soba).
Predsednik.
Občni zbor Sentpeterskega «Orla« se vrli' v sredo 4. IV. ob osmih zvečer v prostorih Ščrttpeterske prosvete. Udeležba obvezna za vsa redne člane in starešine. —
Odbor.
Turlstlka in sport.
Športne prireditve o Velikonočnih praznikih. Na športnem prostora SK. Ilirije se vršita 1. in 2. aprila dve mednarodni nogometni tekmi med T. u. SV. Miiuchen v. 1860 iu našo Ilirijo. Monakovski klub je na glasu kot eden najmočnejših klubov Nemčije. Gostoval je pri nas žo lani s takim uspehom, da se je štelo njegovo gostovanje za najlepše športne prireditve lanske sezone. Letos uaslopi proti Iliriji z mnogo siluejšim moštvom kot lani. Ker se nahaja tudi Ilirija v jako dobri formi, kakor je dokazala v otvoritvenih tekmah, se sme z gotovostjo računati ua zelo zanimive jn napete tekmo. Začetek obeh tekem ob 16. uri. Na Velikonočno nedeljo se vrši razeu tega ob pol 15. uri tekma med II. moštvom Ilirije in ljublj. Svobodo ter na Velikonočni pondeljek ob pol 15. uri med Slovanom in rezervo Ilirije.
štajerske novice.
š Samski dom. Podnajemnikom, ki so še'hujše izkoriščani, kakor so najemniki od gospodarjev, in onim nestalnega bivališča, ki prihajajo po daljših opravkih v Maribor ter so prisiljeni plačevati drage hotelske sobe, se nudi prilika, da si preskrbe samostojno, prijetno in zdravo stanovanje. Za te vrste stanovalce, katerih je v Mariboru mnogo, namerava kreditna in stavbena zadruga «Mojmir« zgraditi prijeten samski doni. Reflektan-ti, ki zmorejo primerno naplačilo ozir. nuditi garancijo, naj se čim preje obrnejo na. pripravljalni odbor omenjene zadruge, ki se nahaja v Mar-Stanu.
h Pravila kreditne in stavbene zadruge «Mojinir«. Pravila za novoustanovljeno kreditno in stavbeno zadrugo «Mojmir« so v osnutku žc izgotovliena. Poseben odsek je v sredo končnovoljav-110 uredil in sprejel prvi glavni del teh pravil. Redakcija ostalega dela se izvrši v sredo po praznikih, nakar se pravila takoj predlože v odobrenje. Zanimivo je, da se za to zadrugo zanimajo tudi širši krogi iz raznih krajev Slovenije. Dosedaj je prijavljenih žc blizu jO ponudnikov. Izmed njih tudi že nekaj talcih, ki so pripravljeni takoj plačati zgradbo lastno hiše ozir. stanovanja. Pristop v zadrugo je omogočen tudi takim manj imovitim, ki plačujejo zadružne deleže v voč mesečnih obrokih in Ici so pripravljeni za zgradbo hiše, obratovali-
Sča ali samo stanovanja, položiti naplačilo tudi v manjših odstotkih za gradbeno stroške, ostalo vplačljivo od 1—12 let. S tom se nudi prilika tudi za podjetja, ki radi pomanjkanja kredita v bankah ne morejo v lastni režiji za svoje osobjo preskrbeti stanovanj v novozgrad-bah.
š Spomnite se stanovanjskih reve*
žcv. Maribor je širom sveta razupit kot mesto najhujše stanovanjske bedo. Tudi na občnem zboru PTL smo slišali, koliko nesrečnih žrtev zahteva stanovanjska beda. Ampak kdor vnanjeev čita v naših listih poročila o darovih v dobrodelne namene, si mora misliti, da v Mariboru sploh ni največjih rcvežev — in to so stanovanjski reveži. Izmed darovalcev za druge namene ni niti enega, ki bi so spomnil odpomoči tudi tej največji so-cijalni potrebi. Kvečjem da imajo za to srce stanovanjski reveži sami. Velikonočni prazniki nudijo mnogim priliko, se spomniti tudi trpinov naše obupne stanovanjske mizerijo. Darove sprejema Mar.-Stan.
š Muzejsko društvo v Ptuju. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani in Muzejsko društvo v Ptuju priredita v soboto, dne 7. aprila 1923, ob 18. uri v mestnem gledališču v Ptuju predavanje s skioptič-nimi slikami. Predaval bo konservator dr. France Stelé iz Ljubljane o temi: »Slovenci in umetnost«-. V sredo, dne 11. aprila 1923 ob 17. oziroma 18. uri se vrši v gimnaziji v Ptuju lebii občni zbor muzejskega društva z običajnim dnevnim redom.
š Osrednje društvo poštnih in brzojavnih nižjih
uslužbcifor za Slovenijo, podružnica Celje, priredi v prid obolelih in osirotelih M—iov dne 6. maja t. L javno tombolo na Dečkovem trgu v zvezi z večerno veselico v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju.
6 Zahvala. Podpisani sestri, ki nabirata da« rove za zgradbo doma za služkinje v Zagrebu, si štejeta v dolžnost, da se iz celega srca zahvalita za dobrotljivo naklonjenost, ki sta jo našli v Mariboru. Predvsem se zahvaljujeta prevzvišenemu škof. namestniku Martinu Mnteliii, čč. šolskim sestram, č. sestri Lini Taučar v sanatoriju, gospej Luciji Bor-lak, tiskarni sv. Cirila, vsem bankam in vsem drugim, ki so radevolie darovali za človekoljubni namen. Vsem skupaj bodi Bog obilen plačniki — S Ana Cizelj, s. Evelina Matijević.
5 Zahtevajte brezplačni ilustrovanl cenili ^Karočcv]jev<, jc opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Poglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 157.
Predrzen vlom ali neokusna šala.
Ljubljana ima sedaj velikomestno senzacijo prve vrste. Na Marijinem trgu, v Wolfovi ulici in na Kongresnem trgu se zbirajo ogromne množice, ki gledajo na strehe hiš v Wolfovi ulici. Poročali smo že, da so prišli na veliki petek popoldne ob ])ol štirih v hišo Oroslava Dolenca v tretje nadstropje v stanovanje vseučiliškega profesorja J. Bonclja trije neznani moški, katerim je služkinja Frančiška ŠmicI odprla stanovanje, dasi ;je bila sama doma. Od neznancev sta bila dva maskirnim, eden je grozil služkinji s samokresom, drugi pa z odprtim nožem. Neznanci so šli v profesorjevo sobo, v kateri so stikali v mizah, eden je udaril služkinjo po plavi. Dekle je končno zbežalo v kopalnico, jo zaklenilo in klicalo po pomoč. Neznanci so nato izginili brez sledu. Ves napad je silno skrivnosten. Neznanci niso vzeli seboj najmanjše stvari, dasi bi bili lahko odnesli veliko dragocenosti in drugih reči. Policija je bila precej alarmirana, za-stražila je hiše v Wolfovi ulici in preiskovala pod vodstvom okrajnega policijskega nadzornika Habeta liišp in streho, kar je privabilo na tisoče ljudi, med katerimi so se širile najsenzačnejše govorice, da je Šmidova zaklana in kdo-siga vedi kaj še vse. Na veliki petek sc zadeva ni razčistila. Položaj je pa postal na veliko soboto zjutraj movc biti silno resen, morebiti pa smešen. Policijski stražnik na Marijinem trgu jc zagledal na strehi Dolenčeve hiše tri neznane može, kateri so so klanjali Ljubljančanom. Tri neznance na strehi sta videla tudi glavni urednik »SI. Naroda« Rasto Pustoslemšck in g. Fritsck. Alarmirali so precej policijo, stražo in kriminalno policijo, ki je izvedla naj natančneje poizvedbe, toda zločinci ali pa šaljivci so medtem že izginili brez najmanjšega sledu. Na tisoče in tisoče ljudi je_ pazljivo sledilo detektivom in policijskim stražnikom, kateri so preiskovali strehe, da dobe sled za zločinci ali šaljivci. Opazili, so na strehi nekega golorokega moža: «Eden jo zopet 11a strehi!« so klicali ljudje. Policija jc precej nastopila in izkazalo se jc, da je prišel popravljat streho Kornov pomočnik, kateri je ves užaljen zalclical: «Trideset let, sem žo pri Kornu, ali mislite, tla sem jaz tat!« Ljubljančani žc po svoje tolmačijo ves dogodek. Ljudje, kateri imajo stike z ljubljanskimi zločinskimi krogi, pravijo, da jc eklenil generalni štab ljubljanskih
Štev. 74.
STOVENEC, da©
1 aprila 1933.
Stran 9
dočincev pokvariti policiji velikonočne praznike in da je za to uprizoril veliko-obotno jutranjo burko na strehah Wol-'ove nlice. Strahu je pa predrzen nastop r Wolt'ovi ulici povzročil veliko. Ljudje •o grozno razburjeni. Stanovanja naj-ikrbnejše zaklepajo. So pa tuai taki Ljubljančani, ki sploh ne verjamejo, da ie bil «vlom« resno namišljen. Vsekakor ma Ljubljana hoc posebne vrste, kakršnega še ni doživela.	_
Politične vesti.
'+ Borba za revizijo ustave. Tri močne evizionističnc stranke so se po volitvah [ogovorile, da bodo sporazumno vodile >oj za revizijo vidovdanske ustave. Ta lolitični čin je tem večjega taktičnega po-nena, ker predstavljajo te tri stranke, 5LS, HRSS in JMO, tudi hrvatski in slo-'enski narod ter bosanske muslimane. Tem trem strankam sta poverila Slovenki in hrvatski narod in muslimansko pre-livalstvo vodstvo politike in se s tem iz-ekla za revizijo ustave v avtonomistič-îem smislu. Preko tega dejstva Pašičeva dada ne more, naj si še tako povdarja, da laj združena opozicija predloži svoje za-lteve kot stranke in ne kot narodi. V tem lučaju je to eno in isto, ker predstavljajo le tranke dejansko dva naroda. G. Pašič je »red volitvami apeliral na volivce, naj se zjavijo, ali so za revizijo ustave ali proti ijej. Slovenski, hrvatski in muslimanski volivci so dali g. Pašiću tako jasen odgo-ror, da g. Pašiću ne preostane prav nič Iruzega, kakor da izvaja posledice, Ver-amemo, da je g. Pašiču ta odgovor na ijegov apel neljub in morda nepričakovan, ali dejstev ni mogoče izpremeniti, ki jih je narodova volja ustvarila. Vlada je sedaj « veliki zadregi, iz katere je pa ne bo iz-rlckla nobena «taktična poteza«, tudi ne iijave vlade, da je načeloma proti reviziji istave. Se-li hoče vlada postaviti na sta-išče proti jasni in odločni volji dveh iz-ned treh delov, ki tvorijo državo SHS? Го bi bil absolutizem, ki je v današnji, >ovojni dobi za daljšo dobo nemogoč. Poledice absolutističnih poizkusov bi bile îude, nepregledne. Zato se nam zde [rožnje vojaških krogov, kakor smo jih ibjavili v včerajšnji številki, le strašilo za »olitične otroke, naravnost smešen po-zkus, strašiti — dva naroda. Toda ta )troška igra ima tudi svojo resno plat, ;er kaže vso balkansko mentaliteto nje-iih aranžerjev, ki more Slovence in Hr-c&te, pà tudi^ves svet utrditi samo v prepričanju, da je avtonomistična ureditev države edini izhod iz položaja, ki so ga ustvarile centralistične stranke. Ako vla-ia ponuja za sporazum izboljšanje uprave, Dotrjuje s tem samo potrebo revizije ustave. Kdo pa naj še zaupa vodstvo države itranki, ki predstavlja večino srbskega na-oda in katere vlada ponuja kot predmet :a pogajanja, kar je itak vsaka poštena in toličkaj vestna vlada samoposebi dolžna itoriti? Ali je pa morda naloga vlade, da ikrbi za slabo in krivično državno upra-ro? Pri nas izgleda skoro tako. Vlada se jrotivi sporazumu pred javnostjo zgolj z zgovorom, da je revizionistična opozicija laperjena proti državnemu in narodnemu îdinstvu. Pustite že vendar enkrat frazo ) narodnem edinstvu, ki ni nič drugega cakor nacionalno frizirana laž, za katero :e skriva gehemonistično stremljenje vele-irbov. Državnemu edinstvu pa ne opo-eka nihče, saj tudi Radič ne sili iz države en in priznava njene meje. Državno edin-itvo in centralistično urejena država ni sto, kakor hočejo central isti prepričati avnost, dasi sami tega ne verujejo. Tudi ned srbskim narodom prodira prepriča-ijc, da je treba napraviti konec centralističnemu slepomišenju in napraviti spo-azum med Srbi, Hrvati in Slovenci.
4- Centralizem iu njegovi hlapci. »Uči-eljski Tovariše 29. t. m. prinaša na 6 stra-leh cele 4 strani samih člankov in notic, ci popisujejo krivice, katere prizadeva cen-ralna vlada učiteljstvu. Tu se pritožujejo ičiteljice, žene državnih nameščencev, tam rtnarice, tam zopet učitelji sploh, ker do->ivajo plačo neredno in prekasno, potem ičiteijice ročnih del, itd. itd. -Slovenec« îikoli ni tako zoper belgrajsko nemarnost u umazanijo centralne vlade zabavljal ka-;or zdaj »Učiteljski Tovariš«. So pač mi-iuli lepi časi, ko je učiteljeva plača še ic':aj pomenila, tako da so gospodje Uju-ovci postali močno- ošabni in so mislili, la so že čez vse cerkvene zvonike zrastli. )anes je drugače. In kljub temu isti »Uči-eljski Tovariš« politično podpira centra-izem in igra njegovega najbolj divjega sriganjača. illapec Jernej pač ni še iz-1111Л. Tepi ga in še bolj bo z repom migal; ;amo časih bo zarenčal, da bi ljudje ne mislili, da je že popolnoma pohlapčen.
-r «Udruženjo srbskih četnikov in 'Orjunn«. Nedavno je prišlo do ostrega »pora med «Udruženjem srbskih četni-\0v<; (kom i tov) in med »Or.juno«. Žrtev i ga spora .je postal predsednik «Udru-on.ja roti likov« g. Nemanja Vukičević, ici je bil iz «Udruženja« izključen. Po-Hisi pa so jc razgreta kri pomirila in »odni ohinvlia «Uaruženio«. «da smatra
-Orjuno« za svojo vredno naslednico
in za svoj četni šk i naraščaj.« — Srbska četniška organizacija in jugoslovanska «Orjuna« 6ta se torej uašli v bratskem objemu — pripominja «Hrvat«.
»«МММ1»МММ«НММ1М»»»1»НММП1И1Ш>
Blagoslovljene praznike
želita vsem prijateljem »SLOVENCA«
uredništvo in upravništvo.
Dnevne novice.
—	30 letnica «Ljubljane«. Sveta maša bo ob 9„ ne ob pol 10. uri, kakor je bilo pomotoma naznanjeno v zadnjih poročilih. Slavnostni občni zbor bo na verandi hotela «Union«. — Ljubljana bo počastila 85 letnico staroste slovenskih skladateljev Ant. Foersterja s tem, da bo pela pri svojem slavnostnem koncertu 9. aprila tudi dva njegova mešana zbora in sicer «Ljubico« in «Mladega mornarja«. Prvi zbor je znan, stalno na sporedu boljših zborov, drugi pa menda ni prav nič znan. Skladatelj ga je zložil na besede prof. dr. J. Debevca za petdesetletnico Alojzijevi-šča. Takrat ga je pel Alojzijeviški dijaški zbor pod osebnim vodstvom skladatelja. Pisan je za šesteroglasni mešani zbor. Ni nam znano, da bi ga bil do danes kateri zbor javno pel v koncertu, zato bo ta pesem posebno zanimiva, ker ji ne manjka kontrastov in živih barv, n. pr. «Izginil beli jasni dan,« ali mesto «V daljavi že se vžiga svit...,« ali mehki troglasni klici Alojzija in Salezija. Častilci sivolasega Foersterja, iz te pesmi Vam bo posebno lepo govoril Vaš pevski vzgojitelj! — Pri koncertu bo sodelovala tudi gospodična Milada Krejzlova. Igrala bode Dvorakov koncert za klavir (in orkester). Ta koncert je eno najobsežnejših klavirskih del, ki sc po svojem ustroju približuje simfoniji. V tem delu — smeli bi skoro reči — se Dvorak približuje svojemu vzoru — Beethovnu. Na koncertnih sporedih ga malokdaj čitamo, ker zahteva od igralca posebne spretnosti. Gospodična Krejzlova, učenka virtuozinje na klavirju, prof. Dvo-rakove, bo — rojena Čehinja — značaj češke godbe, ki je ravno v tem koncertu tako izrazit, gotovo izvrstno zadela. Mlada umetnica je nastopila že večkrat z izvrstnimi uspehi. V okviru «Ljubljane« pa prvikrat v Mariboru 1920. — Vstopnice za slavnostni koncert «Ljubljane« bodo na razpolago prihodnji teden od srede dalje v «Unionovi« trafiki, besedilo s sporedom ravnotam in pri blagajni. — One goste, ki mislijo priti z dežele, opozarjamo, da si vstopnice lahko rezervirajo po dopisnici, v kolikor bodo ob njihovem naznanilu še na razpolago.
—	Škofijsko društvo га varstvo sirot v Ljubljani vabi na občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 12. aprila 1923 ob pol petih popoldne v društveni pisarni (Mestni trg št. 8/1) po sledečem dnevnem redu. 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Letno poročilo za leto 1922. 3. Sprejem računskega poročila društvenega vodstva za leto 1922 ter poročilo nadzorstva. 4. Slučajnosti. — Ign. ISadrah, 1. r., predsednik.
—	Iz uradniških krogov smo prejeli in priobčnjemo: Prišli so lepi velikonočni prazniki, v katerih so bo uboga uradniška para z bridkostjo v srcu spominjala nekdanjih zlatih časov, ko smo kakor Izraelci v Egiptu sedevali nad polnimi piskri mesa, a danes zeva v nas od vseh strani sama praznota. O gnjali, o poticah ni več govora. Tiste pare, ki smo jih dobili v povečanje doklad, smo morali nemudoma nesti hišnim posestnikom, ki so nam podražili stanovanja. Na ta način ne pride državni uslužbenec nikoli več na zeleno vejico. Zadnje dni so nas nekateri nerazsodni hišni posestniki še posebno ozlovoljili. Po svojem zastopniku advokatu so zahtevali, da moramo takoj, torej še pred prvim doplačati stanarino. Ako je tako brezsrčno postopanje zbudilo največje ogorčenje v aktivnih državnih uradnikih, kaj pa šele med upokojenci. Te je zgoraj omenjeni odvetniški ferman kar razkačil. Kako naj dam, ko še za živež nimam več, pa kje je še prvi! jô dejal star upokojen višji državni uradnik. O uradniški bedi čivkajo že vrabci na strehi, ampak o naši mizeriji noče nič vedeti bankokratna vlada v Belgradu in kakor kažejo zadnji nastopi hišnih posestnikov, kateri so mimogrede povedano, večkratni milijonarji, tudi ti nimajo srca za brata-trpi-na. Kaj čuda, da je človek ob takih od-nošajih do skrajnosti potrt ter gotove trenutke blagruje tiste, ki sladko v grobovih spe. Žalostno pa resnično!
—	V poslednjem času se razširjajo po deželi vesti, da Mestna hranilnica ljubljanska pri njej vloženega denarja ne obrestuje. Te vesti so zlobno izmišljene in izvir jo od konkurenčnih strani, katerim je prelep razvoj te hranilnice na poti. Mestna hranilnica ljubljanska je vloete veduo obrestovala
in obrestuje sedaj navadne vloge po 5%, vloge na tekoči račun proti odpovedi po 6 oziroma 7 ocitotkov. Podrobna pojasnila daje hranilnično tajništvo. Danes upravlja Mestna hranilnica ljubljanska 83 milijonov dinarjev ali 344 milijonov kron zaupanega ji denarja s pupilarno vednostjo, poleg katere je treba upoštevati še to, da za vse vloge in obresti jamči mesto Ljubljana. Prav radi posebne varnosti nalagajo pri Mestni hranilnici svoj denar ne samo zasebniki, ampak tudi sodišča denar sodnih varovancev, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.	1871
—	Oklie. Da bi se nanovo vzbudilo zanimanje za naše — že skoro pozabljene — zasužnjene Korošce, ki bivajo onkraj meje, se obrača društvo »Gosposvetski Zvon« no vse rodoljube v Jugoslaviji z milo prošnjo: naj se naroče na edini na Koroškem izhajajoči list: »Koroški Slovenec«. Zlasti se naprošajo banke, hotelirji, restavracije, gostilne, kavarne, brivnice in druga javna podjetja. Naročnina stane četrtletno '25 D. Naročila sprejema pisarna »G. Z.« Hotel Štrukelj, pritličje. Upamo, da naš oklic ne ostane brez odmeva v srcih naših iskrenih rodoljubov. — »Gesposvetski Zvone.
—	Sijajne nagrade državnih slug. N« j izve javnost še to-le, kako pod vsako kritiko skopari država na eni strani, ko razmetava za prazen nič na drugi strani težke milijone. V stari Avstriji je bilo uvedeno, da je dobival uradni sluga v zimskih mesecih za donašanje drv in kurjavo peči po 10 kron mesečno. Ni — bogme — bilo mnogo, a vendar nekaj, ko si še za en krajcar lahko kupil vžigalice. Toda čujte in strmite! Tudi danes dobiva uboga služabniška para še vedno to sijajno nagrado mesečnih 10 K — ali da se čuje lepše — 2 Din 50 p, torej toliko, kolikor da srednjeevropski človek beraču. Danes te vrste nagrad, to pa že presega poprečno pamet vsakega idiota! Sluga vzame bogato nagrado z rudečico sramovanja na upadlem licu, v kolikor je sploh še v stanu, da zarudi. Kupi s tem pač par škatljic vžigalic za urad. Toda reko rudečice sramu naj požene to v obraz tistim, ki ве še danes ne sramujejo izplačevati teh beraških par 33.33 vinarjev na dan!
—	Nove poštne znamke. Dasi so nove poštne znamke silno dosti stale, vendar niso brez napak. Prvič se v barvi premalo ločijo vrsta od vrste, drugič so pa tudi gumirane tako slabo, da se morajo večkrat samo z gumijem stalno prilepiti. Glede teh dveh lastnosti se drage ameriške znamke ne morejo meriti z nekdanjimi ljubljanskimi pisemskimi znamkami, a vendar so bile naše domače 2namke"stokratcenejše ko ameriške ter so pri tem zaslužila domača industrijska podjetja, ter imeli zaslužek in kruh domačini. Zal, odločilni belgrajski krogi ne gledajo nič na blagor države in njenih prebivalcev, ampak vidijo vsepovsod samo sebe in svojo porodico, zakaj pri tiskanju ameriških poštnih znamk so lahko zaslužijo lepi denarji, kar bi ne bilo tako lahko, če bi se tiskale znamko v domači državi. Ako se torej tako razmetava z državnim denarjem, potem se ni čuditi, da ga za sto in Цо krvavo potrebnih gospodarskih in socialnih zadev ni mogoče skupaj spraviti. Žalostna nam majka Slava!
—■ Enketa ženskih društev v Zagrebu. V zadnjem času se je v Zagrebu vršila enketa vseh hrvatskih ženskih društev bre/. razlike svetovnega prepričanja. Posvetovali so se o najuspešnejših sredstvih za varstvo mladine in za nravno in prosvetno po-vzdigo ljudstva. Sprejeli so med drugim predlog, da se za otroke ustanovi poseben kino.
—	Tržič. Pretekli ponedeljek, dne 26. marca, je bil v »Našem domu« krasen takozvani »Oljčni večer« v okrašeni dvorani, ki je bila ta večer še bolj kot po navadi napolnlena. Mešani zbor je zapel »Luna milo sije, na Oljsko goro žarke lije«. Nato je g. kaplan Vavpotič predaval: »Oj drago oljkovo drevo!« V tem predavanju nam je predavatelj popisal pomen, važnost oljčnega drevesa v gospodarstvu, posebno pa šc v cerkveni liturgiji na cvetno nedeljo kot simbol miru. Po deklama-ciji »Oljki«, ki jo je prav lepo prednašal Korošec Alb., je zbor zapel: Satiner, »01,ki«, drugi del. Ves večer je nudil res veliko lepega, umetnega užitka, ki je bil tako primeren na dan po tako krasni pomladanski oljčni nedelji. — Ko smo že pri naših kulturnih predavanjih, naj omenimo še to, da moramo od teh predavanj brez vstopnine plačevati takso 40 K. Ta taksa se nam zdi silno krivična, ker se pravi s tem, če že n« ubijati, pa vsaj ovirati kulturno delo po naših društvih. Če se že pobira taksa oziroma davek od iger z vstopnino, naj že bo; ali od predavanj, od katerih ni vstopnine, pa še davek plačevati, to je kulturnemu človeku težko umljivo.
—	Sodelovanje vojaštva pri cerkvenih slovesnostih v Avstriji. Avstrijsko zvezno vojno ministrstvo je izdalo odlok, ki dovoljuje, da sme vojaštvo na prošnjo cerkvenih oblasti t dovoljenjem mestnega poveljstvo pri cr.'vordli '( .osnt •'*': sodelovati.
\ Vendar se smejo v to svrho porabiti le vojaki, ki niso v službi in ki se v ta namen prostovoljno prijavijo. Posamezni vojaki, ki imajo prosto, se smejo vsikdar popolnoma neovirano vdeleževati verskih prireditev,
—	Pred sejo višjega šolskega sveta. G. Jelene se boji, da mu ne bodo novi člani višjega šolskega sveta slepo sledili, zato jim pisari mila pisma in vabi v nekakšen napredni blok, ki bode imel v srodo večer že svojo prvo sejo. V četrtek je namreč seja višjega šolskega sveta, ki" bode po nepotrebnem ubijal čas, ker bode že itak v sredo večer že vse sklenjeno. V četrtek bodo vse razprave odveč in zato svetujemo gospodu predsedniku, naj takoj po otvoritvi seje pozove gospoda Jelenca, da bode stavi! predloge, za katere bodo vsi, ki jim je posodil g. Luka svojo pamet, dvignili roke. Zakaj bi referenti tratili po nepotrebnem svoje duševne sile, imejte, gospod predsednik, ž njimi usmiljenje. Saj je vendar znano, da Jelencu ni nič za služ-
i beni čas, nič za kvalifikacijo — ampak le i za ujujujevstvo. Z druge strani nam pa poročajo, da je en član, ki je sicer tudi velik ! nasprotnik klerikalcev, Jelenčeve nakane i obsodil in se zahvalil za take metode, vredne kakega predvojnega avstrijskega pro-i fosa. Eden izmed Jelenčeve družbe se nam pa v resnici smili in to je gospod Gangl. Pripovedujejo, da mu pride pred vsako sejo g. Luka zašepetat na uho: Ne pozabi, da se imaš zahvaliti nam za to — kar si! To pa res ni. Pokojnemu dr. K. Verstovšku in še nekomu drugemu se ima zahvaliti za to — kar je. Mi se le bojimo, da se utegne primeriti, ko bo gospod Gangl Luki in njegovi družbi lahko in po pravici očital: Vam se imam zahvaliti za to, kar nisem več. Mi mu tega ne želimo, ker je že večkrat pokazal, da je v srcu pošteu in si prizadeva biti , objektiven, obžalujemo le, da vkljub temu tudi večkrat podleže Jelenčevemu terorizmu. Vsi člani višjega šolskega sveta pa vzemite na znanje: Čim več krivic, tem krajša bode vaša poslovna doba; čim več aktov poštenja, tem daljša. Tehtnico bomo vzeli kmalu v roke za vsakega posameznega člana višjega šolskega sveta, kakor tudi za vse adlatuse teh članov.
—	Pri Osredujem zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani se namesti s šolskim letom 1923,24 učiteljica kot pomožna moč za službovanje v Ljubljani ali pa pri tečajih zavoda na deželi z letno plačo 1500 Din in pripadajočo draginjsko doklado. Pogoji: 1. dovršeni 4 razredi srednje šole ali meščanske šole; 2. usposobljenost za učiteljico ženskih ročnih del na ljudskih in meščanskih šolah, pridobljena na tehniški srednji , šoli v Ljubljani ali podobnem strokovnem zavodu; 3. starost 17 let; 4. naše državljanstvo; 6. izvežbanost v kleklanju čipk. Prošnje, naslovljene na ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, opremljene z rojstnim listom, šolskimi izpričevali, domovnico, izpričevalom o moralni brezhibnosti in telesni sposobnosti naj se vlože do konca maja 1923 pri ravnateljstvu osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani.
—	Roparski umor v Skorja na. Med 10. in 14. uro dne 23. marca so vlomili roparji pri posestniku Alojziju Hribarju v Čelevcu pri Šmarjeti in odnesli 16.000 ii iu srebrno žepno uro z verižico. Roparji so v hlevu umorili 13 letnega Hribarjevega rejenca Jožefa Peternela.
—	Najden neznau mrtvec. Na polju pri Nedeljancu, okraj Varaždin, so našli neznanega 45 let starega mrtvega moža, srednje močne postave, kateri ni imel nobenih osebnih listin.
—	Izredna vročina na Angleškem.
Zadnie dni so imeli na Angleškem za ta čas nenavadno vročino. Toplomer je kazal v senci 68 stopinj Fahrenheita. Take vročine v marcu ni bilo na Angleškem že 62 let.
—	Francozi zaprli Hermana Wendla«
Francoska okupacijska oblast je tc dni v Kôlnu zaprla znanega pisatelja Hermana Wendla zaradi člankov, ki jih je objavil povodom Smeethsevcga umora.
—	Ogoljufani roTcži V Poljanski dolini ne Gorenjskem se je klatil le dni približno 30 let star mož, kateri i" ogoljufal pet revnih cestarjev m 170 kron. Rekel jim jc, da je cesiui kontrolor odposlan od vlade \г Ljubljane г naročilom ra*-8ln«itt vsem cestarjem na Gorenjskem, da bodo 1 aprila morali vsi vložiti prošnjo za prevzotje v službo in prosi ;o kolkovali s 6 Din kolkom, ker bo prevzela država 1. aprila ceste v lastno oskrbo. Lopov je ukradel tudi cestarju Andreju Dolencu v Logu srebrno uro z verižico v vrednosti '2000 K. j
—	Listnica uredništvn. »Prekmurski katehetc. Kakor smo izvedeli, so se nagrade izplačale že vsem katelietom-duinini pastirjem /a fas od 1. januarja 1021 do 31. julija 1922; ako ste že poslali
, prijavo (glejte Uradni list St. S), -îklan irajte z j enako prijavo neposredno pri računovodstvu del. ' ministrstva financ, od.-eku /.a pokrniinsk" upravo (Bleiweisova cesta). Za tns od 1. avgusta V>22 dalje pa ni kreditov v letošnjem proračunu.
—	Čevlje kupujte od domačih lovared j tvrdkc Peter Kozina z znamko Peko, ! ker so isti priznano najboljši in najcenejši, j Glavna zaloga na debelo in drobno Ljub-' ljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova ce-' sta štev. 1	3322;
Stran 10
SLOVENEC, dne Î. aprila 1923.
Štev. 74.
Ijyfèljanslce novice.
lj Čudna govorica. Obče znano je, da davčna od min ist racija v Ljubljani v zadnjih letih odmerja preveliko davke. Kako jih odmerja, bo najbolj vedel gospod iz si. (i—II—, vsled česar si mora večina davkoplačevalcev iskati pravice pri davčni prizivni komisiji. Da so jih tam tudi ne sprejema z rokavicami, vendar pa se sodi bolj objektivno, kol pri zgornji številki... Dosedaj jih je nekaj našlo svojo pravico s pritožbo, v prihodnje nam je pa vzeto se lo upanje. Obeti se govori po Ljubljani, da je davčna administracija protestirala proti temu, da se mogoče še kdaj pri davčni komisiji druge instance kaj zniža brez njenega dovoljenja. Govorica je tako čudna, tla ji ne moremo verjeti in je tudi ne razumeti. Prosimo merodajno oblast, da nam pojasni, kaj je resnice na tej govorici, ki se skrivnostno in tajno pripoveduje od moža do moža. Ako je govorica. resnična, moramo samo vprašati, kako dolgo bomo še mirno prenašali diktaturo gotovih ljudi, ki uradujejo na zgornji številki in ki nimajo smisla za dejanske razmere, temveč vidijo v vsakem še tako malem trgovcu in skromnem obrtniku vojnega dobičkarja in večkratnega milijonarja. Ali smo se v pravni državi'? Mislim, da ne! Bi li ue bilo umestno, da bi se davčna administracija bolj brigala za to, da bi že enkrat naredila konec temu zlu in odmerila davke in pisala plačilne naloge, katerih pogre-
zope
čas je pa tudi, da se te vendar že enkrat'rešijo. Gospod na gornji številki se ne more ločiti od njih. Ali se boji, da bo moral zopet protestirati, ali so odmere na tako slabi podlagi, da jih zagovarjati ne more ? Mož, ki je t am, ni na mestu in če se bo godila krivica še nadalje v takem obsegu, bomo odločno spregovorili.
lj Ata »Narod.: in klerikalci Pa ne /mote misliti, da so naš ata zato že brezbož-než, če klerikalcev ne marajo, o ne! Naš ata so čisto dober gospod, zlasti ua veliki teden. Vsako leto na veliki petek namreč nikdar ne zamude »andahtk, samo preveč javno se ne upajo tega pokazati, da bi ne prišli ljudem pod zobe, češ da so postali klerikalec, kar ata za nobeno ceno ne marajo biti, in zato gredo vsako leto na veliki petek popoldne k »andahtk: v križanke, kjer je manj ljudi, pa tudi »andaht tam prej mine. Po »andabtK pa so jo zavili po stari navadi za vodo k »Mačkuc. Tam so se vsedli lepo komodno za mizo, za ono tam pri oknu, da jim jc solncc lepo grelo hrbet. In pri :Mačku * so ata govorili: »Kdo je pa vsega kriv? Klerikalci, samo klerikalci. Ali ne veste, kako je hudo, če človeka čevlji tiščijo, zlasti če ima kurje oči? Zakaj imajo ljudje kurje oči na nogah? Ali mislite, da ko temu krivi ozki cevi;i? Kaj še — ampak klerikalci! Zakaj je letos regrat tako špi-cast, da se človeku kar ne premakne iz želodca? Zato ker so pri volitvah zmagali klerikalci, ki ves pesek takoj razhodijo v blato in pral). Zakaj je meso tako drago? Ker vsega požro klerikalci, namesto da bi vsak dan jedli samo regrat in ne samo na veliki petek. Kaj pa naj mi jemo? Ja, takrat, ko je živel še grof Taaffe uud der dr. Bleiweis, Gott hab' ihn selig! Takrat je bilo dobro, vsega je bilo dovolj in vse na pol zastonj! Tn zakaj? Zato ker ni bilo klerikalcev, das hat's zu dera Zeit not geb'n! Ali je treba, da je vino tako drago? Tudi to ie zato, ker imamo v deželi same klerikalce! Le valuto poglejte. Njega 'ni živ človek ni vedel, kaj je valuta, še mi naprednjaki ne, ampak danes! In kdo je to babo pripeljal v deželo? Klerikalci! Kamor pogledate, vse samo klerikalci, klerikalci... klerikalci! Zdaj pa hočejo 1i vragi še nekakšen »federacjonv v deželo, našo deželo! Kaj pa naj ž njim? Pravijo sicer, da so ga zaenkrat še dejali v oklepaj, ampak kaj bo, kaj bo, kadar bo »foderacjonc iz oklepaja ušel? Vse bo požrl, prav vse! In kdo bo tega kriv? Klerikalci! — Tako so modrovali naš ata, se po-gladili po trebuščku in naročili še pol liha, da bi z žlahtno kapljico ukrotili neprijetne regratove špice v želodcu, ki so jih ošpičili klerikalci, ja, diese verdammten Kleri-kaltzen! Potem so sc pa ata počasi guguli -lomov pričakovat »gor vstajenjac v soboto.
li Klopi in stražo na Grad! Surovine so tekom zadnjih let uničile domalega vse klopi, ki jih ie po Gradu napravil bivši povelj, nik karantenske postaje za italijanske vojne ujetnike. Niti betonskih temeljev niso pusiili v miru. Verujemo, da spričo takega vandalizm;: nihče nima veselja, da bi obnavljal naprave, ki naj hi služile v udobnost občinstva. Vendar ne gre, da bi vse prebivalstvo trpelo radi temnih elementov, ki preizkušajo svoj'* moč nad splošnokoristnimi napravami. Grad mora na vsak način zopet dobiti dovolj klopi, da bo oddiha potreben človek inogcl sesti in se navžiti svežega zraka, ki je na Gradu radi ugodne lege in zadostne višine čist in suh. Tudi na Orlovem \rhu naj se zopet napravijo klopi, ker to
endnentno mestno sprehajališče ne more biti namenjeno za pridelovanje krme. Ob enem s klopmi pa mora na Grad stalna straža, da se prvič ne bodo shajali na Gradu razni elementi v svrhe, ki žalijo javno nravnost, in drugič da se prepreči uničevanje klopi. Kogar se zaloti pri vandalizmu, naj se kaznuje tako strogo, da mu bo enkrat za vselej prešlo.veselje za taka junaštva. Naj-zdravejša in najučinkovitejša kazen brbila pač palica! Obiskovalci Gradu prosimo novo mestno upravo, naj poskrbi, da bo to mestno izprehajališče moglo v polni meri služiti važnim soeialno-zdravstvenim nalogam, ki jim jo namenjeno.
lj Kaj smo Ljubljančani v enem letu pojedli in popili. V Ljubljano so. se uvozile od 1. julija 1921 do 30. junija J 922 sledeče množine pijač: 41.531 1 ruma, 102.671 1 špirita in žganja, 39.555 1 denaturiranega špirita, 3,530.612 1 vina, 55.521 steklenic vina, 24.080 1 sadnega mošta, 27.933 steklenic penine, 1,352.846 1 piva in 352.618 1 kisa. Klavne živine so uvozili v Ljubljano: 31.204 govedi, 9040 telet, 5704 ovce, 2692 jagnjet in 28.423 prašičev. Mesa ie bilo uvoženega 4-1:8.767 kg, rib 46.766 kg, svežega sadja 1.375.126 kg, suhega sadja 615.740 kg, južnega sadja 284.672 kg, ovsa 1,795.?51 kg, sena in otrobov 9;522.007 kg, riža 1,569.700 kg, moke 12,931.063 kg, masla in sveč 471.450 kg, masti 463.086 kg, mila 539.865 kg, sira 175.009 kg in olja 654.508 kg.
lj Občni zbor organizacijo javnih liameštcnrer,
somišljenikov SLS su vrši v soboto, dne 7. aprila 1923 ob 20. uri v prostorih kousumnega društva na Kongresnem irgu з sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora, 2. poročilo revizorjev, 8. določitev članarine, -i. volitev odbora, dveh revizorjev tn razsodišča, 5. obravnavanje in sklepanje o predlogih, 6. slučajnosti. — Vsi člani se vabijo, da so tega občnega zbora udeležijo.	Odbor.
lj Gremij irgovrev poroča svojim članom sledeče: Izpričevala o preizkušnji za rokodelskega pomočnika so kolka prosta (pripomba k postavko-ma 3 in i. taksne tarife in § 104 d dostavek 2 zakona 7. dne 5. febr. 1907 drž. zak. št. 26.). Istotako so kolka prosta učna pisma, katerega izstavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve rokodelskih vajencev (čl. 113 srbskega obrtnega zakona in razglas delegacije ministrstva fiuanc v Ljubljani z dne G. maja 1922, št. R II. 5—65 Uradni list kos 52, str. 3-io iz leta 1922). Učna spričevala, katera izdajajo rokodelski mojstri sami svojim vajencem po dovršeni učni dobi, pa so zavezani taksi 10 Din (postavki 3 in 1 taksne tarife in razpis fiuančnega ministrstva z dne 27. maja 1908, St. 16.910 pristojb. priloga št. 5).
lj Vaudalizem. Kavuokar jo zasadil Mestni vinarski urad na Bleiweisovi oostï od Erjavčeve ceste do Rimske ceste "rttJV flrovored, ki bo nekako suhoparno lice tega dela zolo olepšal. Našli pa so so zopet van-dali, ki so komaj zasajena mlada drevesca do debol obrezali iu jib s tem obsodili na smrt.. Poživljamo nase občinstvo naj pazi ua luke vandale, naj jih, če jih zaloti, takoj naznani stražniku. Policijsko ravnateljstvo pa poživljamo, naj izda primerna, navodila tudi ua stražnike, da pazijo bolj na tako vandale ker je potemtakem hvaleverdno delo mestnega vrtnarskega n.rada Sisifovo delo.
lj Oiidaja barake na ljubljanskem gradu. Mestni magistrat razpisuje za dobo 1 leta vzakupdajo mestne lesene barake v glavnem drevoredu poleg grajsk. poslopja za prodajo okrepečevalnih pijač in živil. Reflektanti se vabijo, da vlože tozadevno ko-lekovane prošnje z navedbo ponuriene najemnine najkasneje do 7. aprila 1923 pri mestnem gospodarske— uradu.
lj Pazniki mestnih nasadov. Mestna občina ljubljanska potrebuje za letošnje poletje nekaj paznikov za mestne nasade. Plača 1200 K mesečno. Ne-omadeževano življenje. Upoštevajo se predvsem potrebni upokojenci. Reflektantje naj se zglase med običajnimi uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu.
lj Umrli so v Ljubljani: Jakob Dežman, bivši vrtnar, 80 let. — Fran. Govekar, hlapec, 18 let. — Uozalija Grašič, gostačka, 46 let — Emilija Foc-dransperg, zasebnica 71 let. — Antonija Lavrič, žena finančnega preglednika, 53 let. — Andrej Kra^à IjiG, kočarjev sin, 38 let. — Lovro Kozina, berač" O ]et. — Frančiška Smon, posestnikova hči, 4 dni. — Emilija Sajevic, kovačeva hči, 9 let. — Andrej Treven, sprevodnik in posestnik, 50 let. — Helena Štrukelj, šivilja, 17 lot — Ferdinand Podlogar, sedlarski pomočnik, 20 let
lj Kupi ee dinamo za bicikelj. Ponudbe na uredništvo ^Slovenca-:.
lj Trboveljski premog in drva ima stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, Ljubljana. Kralja Petra trg a tel. 220.	1222.
Raznoterosti.
NOVE IZK0PN1NE V Р0МРЕЛН.
Pred kratkim so poročali, da so v Pom-pejih odkrili čisto nov del mesta, ki nudi obiskovalcem popolnoma nove vtise o stari rimski kulturi. Novo izi. ;:a ' 'J Pompejev obsega kos nekdanje »ceste izobilja^, pompejskega trgovskega dela. Izkopavanje se je vršlo z doslej neobičajno skrbljivostjo. Odkopavali so plast za plastjo v vodoravni smeri tako skrbno, da se ni izgubil niti košček kamna, opeke ali cementa, ki je spadal k hišam. Vse so pustili tam, kjer so kaj našli. Tako je natančno ohranjena slika življenja, ki je vrvelo tu pred 2000 leti. Hiše, ki
sedaj zopet stoje prosto, so bile okrašene z balkoni ali s senčnicami, imele so terase s stebričjem in hodniki, al! pa strehe, ki so visele nad ulico ter so služile za strešne vrtove.
Te ven moleče strehe so varovale hodnike ua ulici pred zimskim dežjem ter poletnim solncem. Na ta načk je b:ï dohod v razno številne trgovine v tej ulici čisto zavarovan. Nekdanjo življenje v Pompejih je moralo bili sedanjemu življenju v Neaplju precej podobno. Mali kipci in drugi predmeti vsakdanje rabe, ki so še vedno tam, kjer so jih pred 2000 leti pustili, nam označujejo staro cestno življenje. Vrata nekaterih hiš so ostala napol odprta, kakor so jih pustili prebivalci, ko so bežali, druga so se nekoliko vgreznila pod težo pe;:c" • in lave.
Neka krčma je ; jpolnoma nedotaknjena. Razni vrči, kozarci in druga posoda še stoji na mizi, pripravljena za uporabo. Na drugam koncu mize stoji kotile za kuhanje vročih pijač. Nedaleč od to pompejaiske pivnico pogledamo v trgovino zlatarja, ima več lepih prostorov, od katerih najlepši je okrašen s čudovitimi umetniškimi freskami iz mitologije.
Druga hiša zopet ima prekrasen mal vrtič. Sredi 2ub-.ri iz rac : voda, ki pri-Inja po starih ceveh, katere so oslaïe čisto nepokvarjene. Razi . v: i 'л vf.iika vila, ki stoji v tem lu mes-ta, ima lep »al: veri j«, vodno na; ra- z vodnja1 \i -nalim s'a-pom, čegar curek brizga skozi usta maske, katero zopet drži marmornati kipec čudovito lepo izdelanega deteta. Ta akvarij je obkrožen od stebrov, ki zopet nos jo vinsko brajdo, ki je obenem služila kot senčnica. Tu so sedaj zopet zasadili vinsko trto, ki bo prihodnjo pomlad zopet nudila sliko, kakršno so prebivalci uživali tam pred 2000 leti. V isti vili je krasna dvorana, okrašena s freskami, ki predstavljajo zgodbe iz prve in druge trojanske vojske. Tu je še drug lep manjši prostor, najbrže ženska sobica, ki ima bogato poslikan strop in krasne freske na stenah. Soba ima dvoje oken na vrt. Sedaj so dali v okna nove oboknice, izdelane natančno po pompejanskih načrtih.
Odkrili so tudi stražnico pompejanske mestne milice, armamentarium. To je velik prostor, ki se odpira na ulico. Na zunanji strani sta dve sliki trofej: na levi mornarska slika s sidrom, na desni vojaška trofeja,
katere najvažnejši del je britanski bojni voz. Sodijo, da so bile te trofeje slikane za časa Julija Cezarja.
Zopet druga hiša ima pod zemljo krasen prostor s stropom, okrašenim s plosko-rezbami. V tej hiši so našli pet trupel blizu oken. Neposredno na levi strani dohoda k tem novim izkopninam stoji hiša očividno kakega obrtnika. Tu so našli dva okostnjaka blizu odprte težke skrinje, v kateri je bilo kakih 500 novcev. Druga trgovina je bila očividno last trgovca s klobučevino. Tudi trgovino z bronastimi izdelki in gospodinjskimi predmeti so odkrili. Slika Merkurja, boga trgovine, se nahaja pogosto zunaj in znotraj hiš, tako da ni nobenega dvoma, da so tu stanovali v pn i vrsti trgovci in da se je na tej cesti nahajal trgovski del mesta Pompeji pred 2000 leti.
» • n
t Nova drnçorcua kovina. V Papuaniji na Britanski Novi Gvineji so našli pri iskanju zlata osmiridij, Id je osemkrat dragocenejši nego zlato. Doslej uporabljajo osniiridij le v najmanjših količinah za konice polnjivih peres in za natančnejše deke pri strojih. 2,'j funta osmiridija je doseglo zadnjič na Angleškem ceno 1200 funtov šterlingov. V Papuaniji so odkrili osmiridij pri iskanju zlala. Izpiralci zlala so našli neko niodrosivo snov, k» tere pa niso poznali in so jo kot ničvredno metali proč. Eden izmed izpiralcev je pa le vzel kosec s seboj v ta'oor in ga tam pokazal inženerju. Ta je dragoceno kovino takoj spoznal in vprašal, kje sc jo dobili. Povedali so mu, da pri izpiranju zlata, a da so najdene množine vrgli proč. Inžener je takoj poslal ljudi nnzaj. toda v tem so tropični nalivi stri go napolnili in odnesli drobce osmiridija. Našli so le še nekaj malega dragocene kovine. Seda bodo v Papuaniji v prvi vrsti iskali osmiridij.
r Bcljševiška vzgoja ohok. Boljševiške oblasti gledajo na to, da tudi otroke in mladino pritegnejo v politične boje. Ljenin je po-gostoma naglašal, da tiči današnja generacija le preveč v meščanskih predsodkih ter da je premalo dovzetna za komunizem. Sedaj se je lotila tudi njegova žena tega dela, da bi se mladina privajala h komunističnim naukom. Začela je izdajati list za otroke, ki se imenuje »Rdeči oktober«. V člankih se podaja nekak političen pregled, glavni pa nosi naslov »Kaj ja prinesel oktober otrokom in kaj so prinesli otroci Rdečemu oktobru^. Na široko je popisano življenje Ljenina in Trockega, da bi se otroci ravnali po njima.
I
V	ISko zalogo
vseh -sosamezn h de?ov in pribora nudita
Baresic l Sabec
lasttmlka tvrdSce K R t C M _R?*|K & CO.
Mubiîana
Dunajska cesta St. 9—12.
Zastopstvo in zaloga motornih koies: Wanderer, Indian in Austro-Motorette.
V	igalne sveče: Champion.
Oprema:
Električno svetlo, s ader tn trobila Razstavna ia nadomestna platUčB. Streha s stra sklml dt 1. In vcirobrau. l\ompl. orig. FORD-orod)c ic2a le
758 hg
Cena kompl. voza postavno Ljubljana ca. Din 63.500*—
r Skrb ia zločince in gla» ljndL »C. D.< pile:
članki, ki kažejo, kako je v češkoslovaški republiki ireskrbljeno za zločince, eo privedli nekega Hta-elju, da je nam poslal dopis, v katerem piSe: Te, шг piše o skrbi za zločince, mi že dolgo' Sumi >0 glavi. Živim v pokoju, delal sem 41 let v rud-liku ter plačeval v bratovski zaklad več ko 10 K ia mesec. Danes imam pokojnino z draginjeko do-ilado vred 135 č. K. Vzgojil sem pošteno 8 otrok, 'et sinov jo bilo v vojski, dva sta bila ranjena, ■don pu je umrl kot ruski legionar. Z oblastmi ni-om imel nikoli nič opraviti, pa v rudniku nisem iil tudi nikdar kaznovan. Star sem 64 let. Ako bi ;e odločil za kak umor, bi bilo zame bolje preskrbljena
r Pohabljenci v Fordovih tvornicah. Da je Fr.
'ord eno največjih industrijskih podjetij na svetu, e znano. A še vse večji je njegov pomen kakor irganizatorja dela, ki je umel z delom združiti tudi lovekoljubnost, ki ne temelji v usmiljenosti, am-iak v gospodarskih razlogih. Kdor obišče njegove ;avode, ostrmi, ko se znajde sredi sto in sto največ-ih strojev ter sredi tisoč in tisoč delavcev, kjer sedi r kotu po vrsti 10 slepcev. Slednji izmed njih sega )o vijaku in matici, da ju primerja, nakar ju vrže i železno posodo. Eden izmed teh slepcev je starec pri 78 letih, a dasi je popolnoma slep, zasluži iest dolarjev na dan kakor vsak drugi delavec. Zasluži jih v resnici, ker Fordova podjetja ne poznajo niloščine. Znano je, da je tip pri slepcih posebno iobro razvit in zasluga Fordova je samo, da je najel za nje primerno delo. >Ne dajajte milodarov,« jravi Ford, .»ampak dajte vsakemu kakršnokoli delo.« V njegovih zavodih ne sme biti nihče odslov-[jen zaradi fizične napake, ker se po Fordovem prepričanju lahko dobi za vsakega človeka primerno delo. Zato ni nič čudnega, da je napravil tudi poseben oddelek za tuberkulozo, v katerem je zaposlenih več ko 1000 delavcev. Za one, pri katerih se je bati, da bi se nalezli b'' zni, je odrejen poseben oddelek. Pa tudi rekonvalescentje so v Fordovi bolnici nameščeni. Na voščenem platnu, pogrnjenem preko postelje, vršijo namreč isto delo katar slepci in dognalo se je, da zaposlenost znatno pospešuje okrevanje. Delo preganja dolg čas ter bolnikove težke misli lajša Jako zanimivo je tudi, da rečeni, na postelj prikovani rekonvalescentje izvrše za 20 odstotke" več kakor zdravi delavci pri istem delu. A tudi gluhonemi prekašajo glede so-lidnosti in natančnosti normalne delavce. Ford je dal po posebni analizi posameznih opravil dognati, za katero izmed njih so pripravni bolehavi, ženske in pohabljenci. Trdi se, da je več kakor 3000 vrst dela, za katera treba poseb-pga telesnega napora; 670 vrst dela izvršujejo lahko ljudje brez nog, 2607 ljudje z eno nogo, 2 ljudje brez obeh rok, 715
delavci t «aa roko, 10 del pa taki, kateri nič ne
vidijo. Vsem tem tako imenovanim revežem daje Ford, čigar dejanska človekoljubnost ne izvira iz sentimentalnosti, priliko, potovati skozi iivljenje z zadovoljno mislijo in v sveeti si svoje popolne občanske dostojnosti.
r Skandinavske države proti alkoholu. Na pobudo norveške vlade se je te dni vršila v Kristi-jrniji konferenca skandinavskih držav v svrho skupnih odredb proti tajnemu uvažanju alkoholnih pijač.
r Po devetih letih. Jožef Balin iz Doudlevca blizu Plzna je moral ie v začetku svetovne vojske odkorakati na avstrijsko-rusko mejo. Takoj prve dni vojnega viharja je bilo njegovo ime čitati v imeniku pogreëanih vojakov. Od one dobe pa ni bilo od njega nobenega glasu, nobenega poročila. Ali te dni — po preteku skoraj 9 let — so prejeli starši od njega pismo, v katerem jim daje na znanje, da živi v Kamencu Podolskem, kjer si je ustanovil svoj lastni dom. Doma je bil klepar, v Kamencu je pa šofer.
r Pes otel iivljenje otroka. V Bratci pri Be-hini, blizu velikih gozdov, se je izgubil pred nekaj duevi tri in polletni otrok. Iskali so fantka vsepovsod po g02.du, izpustili so vodo iz ribnika, pregledali ciganfko taborišče, ali po otroku ni bilo ne duha ne sluha. NasWnji dan so prišli lesni trgovci prejemat les in gozdarski uradniki so jih spremljali po gozdu. Kar naenkrat je začel lajati logarjev lovski pes in obsk»kovati družbo, tekel nazaj po gozdu, hoteč opozoriH goepode na gotovo mesto v gozdni gošči. Logar je šol za psom in naSel v goščavi pogrešanega fantka, izmučenega in jokajočega. Ležal je na mahu. Dečku so dali kruha in klobase, da si je potolažil glad, nato so ga odnesli na toplo, kjer se je popolnoma pokrepčal. Čez par ur so ga odpeljali v stanovanje njegovih obupanih staršev. Zdravnik je dejal, da je edino dečkov močni organizem preroigal glad iu mraz. Vzdržal ne bi več še eno noč.
r Nova vrsta špekul»rfje e stanovanji. V Budimpešti so začeli špekulirali s parcelacijo najemninskih hiš. Ustanovile so s« zadruge, ki kupujejo velike hiše. Strankam, ki stanujejo v hiši, ponudi zadruga stanovanja v nakup za večne čase. Za stanovanje z dvema sobpma .«e zahteva enkrat za vselej 1.7, s tremi sobami 2.5, s štirimi sobami 5 milijonov kron. Ako stranka s'anovanja noče aH ne more kupiti, se proda stanovanje drugi osebi od tiste ure naprej, ko bo do-oljena odpoved. Na ta način dosežejo zadruge za 100 odstotkom višje zne-j ske nego če bi prodale cele hiše. V celi stvari je vrhu tega zdravo socialno jedro: na ta način bi ee dalo znatno pomnožiti število stalnih domov, ki so za socialno življenje velikega pomena
r Versko ргедојапје v Rusiji. Z ozirom na
predstoječe volitve članov »prenovljenega cerkvenega sabora< je sovjetska vlada pričela sistematično preganjanje verstva in duhovščine. Cerkev sv. Pimena v Moakvi se preuredi v čitalnico za vejake. Prosvetna uprava v Minsku prosi za dovoljenje za rekviriranje vseh cerkva in župnišč v prid sovjetskim uradom. V Nikolajevu so uradi prepovedali praznovati nedeljo in so razglasili kot dan odpočitka pondeljek. V Alatirju (Simblrska gubernija) sta razpuščena moški in ženski samostan, kjer so ee namestile uradne pisarne. V Donski deželi rekvirira vlada kot nepotrebne vse cerkvene zvonove. Vse lokalne oblasti postopajo po navodilih iz Moskve. Na podlagi preiskave v stanovanju samarskega škofa so bili zaprti: škof AnatoliJ osebno, trije duhovniki in dve nuni. »Poslednija Izvestija« poročajo, da je predložil profp.eor Stepanov svetu narodnih komisarjev načrt "ovega koledarja, kameri naj odprivi vse dosedanje cerkvene praznik«», kakor je želja sovjetske vlade. Olo leto че deli na 60 tednov po pet dni v enem tednu, ne vStevši 60 ponedeljkov, kateri bodo proglašeni za praznike in še pet komunističnih praznikov.
r Lokomotiv», ki j* ï«ne s»1nr«. Te -ini so preizkusili v Nc^emyovku lokomotivo, ki jo gonijo solnčni žarki. Poizkus je Lmnnitno uspel. Bakreno
parabolično zrcalo prestreza solnčne žarke ter jih
koncentrira na posodi, ki je napolnjena г voda Nastala toplota izpreminja vodo v paro, ki ženo mali motor z veliko hitroetjo.
Poizvedovanja.
Izgubil se je briljantni uhan пл Vodnikovem trgu v Ljubljani. Najditelj dobi visoko nagrado in se naproša, da ga odda v upravi našega lista.
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Pobkusile
C ravi Felleriev Elzafluidl Vi se boste čudilil Do» rodeien pri drgneniu cclega lelesa in kot ko-smetikum za kožo, zobe in negovanje usti Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter nad 25 let priljubljeni Z omotom in pošfnino 3 dvoj-nate ali 1 špccialna steklenica 24 Din; 36 dvoj-natih ali 12 specialnih steklenic 208 Din s S %' doplačilom razpošilja: lekarnar EUGEN V. FEL-LER. STUBICA DONjA, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.
eFeas тт&аааајаттешаГ
жимиал	-»
-n
IJBUHHffif
ПЗНШ
TJWOf MRRH C

Nagradna tekmo.
KЛт prednosti daje neia
„BERSO >4" gumi napetnlkev ta
„B E R S O N" gnad potplatovî
Y«tfc» (btyibijenost kater* litra s uit garni napetnikt, 'ukor tudi gnmljpetplatl dala nun |e poved, da za najbolji* odgovore aa genije rpraianje raspUeae sledeče nagrade:
1.	nagrada........ 2000 Diaara
2.	nagrada» ....... 1000 Dinar»
3.	nagrada. •••«••• SOO Dtnara
30 nagrad........p« 100 Dtnara
SO nagrad........po 50 Dinars
Odgovori te i ločne nazaako .mesa ta loin* adrese р*Ијatelje naslavljajo d* 15. aprili L L aa naslov; BERSON Kaucu d. d. Zagreb VBamov trg itev. 7.
Odgovore bede presodil eden (ary reklamnih stn>kojn|a-кот, • Imena nagrajenih se bedo naznanita т dnevntkflu
BERSON Kautuk d. d. Zagreb, Vllaonov trg 7.
i LAKI - BARVE - flRHEZ
FRANJO FORGAC K. D. ZAGREB
Mesnlčka ulica Stev. 13.
Telefon 6-83.
SPREJMEMO
tfva mlajša delavca
v trgovino in DVE DEKLETI za različno delo v hiši. — SEVER & KOMI'.. Ljubljana, Wolfova ulica 12.	1783
Absolvent
drž. trgovske šole v Ljubljani, zmožen vseh pisarniških del, IŠČE SLUŽBE v kakem večjem, najrajši usnjarskem podjetju. Naslov pri upravi lista pod št. 1804
Velika zaloga
raznovrstnih OTROŠKIH VOZIČKOV, LESENIH VOZIČKOV na 4 kolesih, IDVOKOLES najnovejšega tipa, malih 'najnovejših MOTORČKOV, ŠIVALNIH STROJEV in vsakovrstnih delov. Pnevmatika na debelo in drobno, poceni! — Sprejemajo »e tudi vsa POPRAVILA. \sTfihlin9// tovarna dvokoles in » 11 IMUIM« otroških vozičkov ter delov, Ljubljana Karlovska cesta it. 4.
i
Zahuala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše srčnoljubljene soproge in matere, gospe
Jožefe Čemaiar
za poklonjeno krasno cvetje, za ganljive žalostinke trnovskih pevcev, kakor tudi vsem onim, ki so jo v težki bolezni tolažili in tudi spremili na njeni zadnji poti, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 31. marca 1923.
ŽaluJoC! ostali.
Občinskega tajnika,
ki bi opravljal obeneth službo
0RGANISTA
SPREJMEMO. Plača, času primerna, prosto stanovanje. Resni rellektanti naj sc obrnejo bodisi osebno, bodisi pismeno na občinski urad v Sodi?žici. 1328
DOBRO SEMIŠKO
risdeče vino po 28 K
liter točijo čez ulico v hotelu „JUŽNI KOLODVOR, Kolodvorska ulica 43.
Prodam
otroško posteljo.
Ogleda se lahko: Vodnikov trij l, priti.
V poslih odvetniške pisarne izveibansga
strojepisca-sîermgraf (injo)
takoj sprejmem. Ponudbe z naznanilom zahtevkov pod »Odvotn. pisarna 1881
na upravo tega lista.
V e
s prostim stanovanjem, obstoječe iz 4—5 sob, kuhinje in pritiklin, ne preoddaljeno od Ljubljane, na progi Št. Vid— Medvode, J*4 KUPIM.	— Pismene ponudbe pod:
»P. K. 8« do dne 10. aprila 1923 na upravništvo lista «Slovenec >.
Izdelovalnica perila, Židovska ul. 1, II. n. ALBINA BOGATAJ
Izdeluje fino in tudi priprosto perilo za dame in gospode, ter prevzema naroČila ===== oprem za neveste. .
Strojno uSivanje motivov In tipk. Srajce za gospode po meri.
Z »Oreal Hene«
barvam sive lase v vseh barvah — (tudi modnih). — Izdelujem vsa LASNA
DELA. - M. PODKRAJŠEK, Ljubljana Sv. Petra cfc
kta.
1206

Specijalno elektrotehnično podjetje za strokovno gradnjo telefonskih central
vseh sistemov, napeljava hišnih telefonov in zvoncev. Prevzemanje vseh v to stroko spadajočih popravil. Zgradba električnih naprav
visoke napetosti.
Ivan BOGATAJ, LJubljana, Sv. Petra sesta št. 30,
KONCESIJONIRANO ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE.
Knjigovodja -
bilančnik
perfektes, r večletno prakso in najboljšimi referencami, IŠČE MESTA. — Ponudbe na upravo lista pod «AGILEN*.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja ob smrti našega ljubljenega sina, brata, gospoda
Ferdo Podlogarja
kakor tudi za časteče spremstvo rajnkega na njegovem zadnjem i otu, izrekamo naj. srčnejćo zahvalo. Zlasti «a Ljublj. gasilnemu druStvu sa obilno udeložbo in krasen ve» nec.
Rodbina Beater
Irarajte v JIihih'U
Nabavka ogrevnih drva.
Dne 14. aprila 1923 godine u 11 sati prije podne, održat če so
ustmena licitacija (dražba) za nabavku tvrdih ogrevnih drva u kan-: celariji Intendanlurc Komande Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišica, objekt XIV,, prije Belgijska vojašnica) za slijedečc garnizione i količine:
Maribor . . t . t	t	,	»	.
Celje . i . * . y	.	t	t	j	t
Ptuj . i . t . )	j	i	{	(	;
Slovenska Bistrica .	.	*	•	.	,
7800 kubnih metara, 2200 kubnih metara, 977 kubnih metara, 140 kubnih metara.
Ponudbe prima ju se i na man je količine. Dobava (isporuka) mora se izvršiti u vremenu od 1. juna 1923 godine do 31. decembra 1923 godine.
Kaucija: 5 % vrednosti ponudjene količine drva. Uslovi — pogoji — za dobavu drva mogu sc vidjeti svaki dan kod označene Intendanture, kao i kod Komande Vojnog okruga u Mariboru i Celju i kod Komande mesta u Ptuju i Slovenskoj Bistrici
Komanda Dravske divizijske oblasti E. Br. 4776-1
od 26. maria 1923 godine.
A. DULAR, Ljubljana, Dunajska cesta 65,
Specijalna trgovina, velika, bogata izbira moškega ia ženskega
ir SUKNA
ia komisijska zaloga tvrdke STIASSNY & SCHLESINGER ▼ Brnu, se priporoča vsem p. a. trgovcem za nakop.
Samo en gros!	И5Ј	Samo oc gros!
Stran Î2
SÇ0VT5NEC, 'rine i. aprffa 1923
Štev. 74.

Posetnikom zagrebškega velesejma
priporočamo, da ne pozabijo pogledati razstav niže označenih prvovrstnih nabavnih virov. Sejmsk! oglasnik „I^TERHEKLAM" d. d. ZAGREB, Hlca 31 ln )urjevska 31, Telefon 1-73, 21-65.
O
O
Manufakturno blago
češkoslovaškega In italijanskega Izvora po najnižjih cenah.
«ka broj e. Fischer in Pollak, Zagreb. *« dvorise«.
вш1атпо1шшт1шшш1п
m o a
тМШШз
«

&S
D||Tliyi|l H A tovarna gumbov, roženih in kovinskih izdelkov.
UU I URIH U. 0. ZAGRSB, IlorvaCanaka cesta 29. Telefon 12-03.
Izdeluje gumbe, glavnike, cevke za smodke in svalčice, okove za konjske opreme, okove za pohištvo, brivske potrebščine. Prevzema naročila za ulivanje kovin, ponikljanje, pomedenje, varenje, sti-kanje, izteganje, vrezavanje, struženje.
■ar* Kupuje stare kovine, medenino in pakfong.

FSH5S
saifisa žshsŽI

sp Bsnž
filë

»s
sta «H5
Sn«

р(п1тппитч1ппиптп^г№нмпш11н111)«;г]ш11<1п1п(111мт111и1)ц
s	=
i i
X
£ s
tkanine za pohištvo, pliša, sukna, gradla za rolete in modroce, strun, afriqua, peres za pohištvo, kakor tudi raznih drugih potrebščin za tapetnike.
Velika izbira po tovarniških cenah.
Omerzo in drug
Zagreb
Petrinjska ulica 3, (na dvorišču). Telefon 31—83.
liiHmNiiiHiniMiinninnnuiiisimiiTiuHnnBninisiitisnniiiiiinnnimti
i i
i * i !
m '
Veletrgovina 3 mantifakfurnim blagom
Vrača frank
Zagreb, frankopanska ulica broj 6.
(Preje Tovornik, Srem.)
Generalno zastopstvo in skladišče tovarne Josef Wagner junior, Rdeča voda (Màhrisdi Rolwasser).
|1Ш1Ш111Ш1Ш111№НПШМШ111!НШ111Ш11Ш11Ш11ПИШШГШ11!:>«Г1М1Г
Na velesejmu oddelek 313.
Telefon 19—80.
! Vrvarska Maso
8Л
I Vreče
1 in drugo kupite najugodneje pri š
f
Ij
I za promet konopno-iih izdelkov in i ^	vreč
I Zagreb, Trcnkova ulica 5.
s
П lillUiniiUMIIIH ШППтШНПШШШКНШШШШШШШШШЈШНШШ. S
Ф ♦
♦ ♦
*
Ф
♦♦
Ф ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
:
„Elevator d. d. za kemijsko industrijo
Zagreb, Kukovićeva ulica 30.
Tvorniea kosrnetike „ESH" ter lekarniških hi tehniških proizvodov
Specijalitete
Eleoator Radium a pinoaica. j j""IaM~tiE Свјвјјна 'Tekač o totoahTj
♦ ♦
♦

Generalna zastopstva: Parfumerije Scherk, Berlin, New York,
amerikanski ffîento îmint žepni inhalator, obenem migren-krajon proti nahodu, glavobolu itd.
Tehniški oddelek.
Pečatni vosek vseh vrst.
Proizvajanje v zadnji dobi popolno modernizirano. — Kvaliteta brezhibna in blago za 30%—40% cenejše kot enako inozemsko.
ф

ф
ХШЖШХХШХШИХЖЗ<! X '
K Ulica Ba?kega 9.	Sejmišče:	W lastni pa^aS-I blizu
K Brzoj. naslov „Liset". Telefon 17—38. Zagrebškega velesejma.
K K
K X
^Sfesjj

к
53*'
K X
X „
Xss «
Najbogatejše
u B
M
u
M Ж
H«
B h
ra ia e
tm
skladišče manufakiumega blaga.
Glavno skladišče M. 3, Neumanna sinovi, Dvor Kralovi. Samoprodaju »Cosmos« tvorniea švicarskih izdelkov, opala, etamina v St. Gallenu.
Veliko skladišče Lilien-plaina, Angleškega in Češkega platna, hlačevine ter ceiira, kakor tudi garnitur za zastore in drugih predmetov.
iS
83 &
1X1
m № №
Л
n
3 (9
sii
%
K M
m
M X
K
ЖХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХХ
Velika Izbira blaga za moške In ženske
obleke.
K
a
X
тиштааввнинв
Najnovejši pomlad
— in leim <
fta Zagrebškem velesejmu qlo$ba v trgovskem paviljonu broj m
$
\ v veliM i$iti dospeli prt tvrdki	;
^ штп» j Ђифкг - Zagreb jj
âloft in platneno blago na debeio
{Preradovičeva ulica 2 - telefon 26-56 - Wtw'avke: èiofova Zagreb
IRHHIHIRIRReniI«Klia!lflRi№RlinS!!1«RR!^NaniS!9nni9:BHISIIIIIR»HaiaRSIRHRSRlEiRHRaRHiRRMB8SaaHaiB»
ftu£ paviljon!
PngĐdom II. z^grslsilisga 9zor£nesa oelsselms m рикаШе posetlfi^ nas pao lfonl
Шшт Uldahoolč
Tovarna iiltlcnlh in lesenih Izložb, rolet osake nrste 1er Ro.nCn.h plaht, „BOSTWICH" - mrež ln oseh mizarskih in kliučaoniearsko-staobenih Izdelkoo.
r	i
PoRloonlca ZHGREB, lilca 40.	_ . Ifl „ .
Tonama IRÛHWM, laštSnSeafc.	7ell!ll,n 23

&ШШШШШ
Posetite bogato skladišče manufakliirneia blaga
UClcfrflllllVlIKS i i"ris|^eva »i. л
L
Telefon 1-3S
J
Ш &
s
©

Eèl
Adïer, uorovic a IVeusser - Zagreb
• t •• i
ШШШШШШТШШ
ш
! ES
i s
ш
B
i'-?.
i IŠ5
štev. 7£
' .......Vil,'
SCOVENEC, <jhe> 1. april» 1628.
Strem 13
Zastopnike
PREJMEMO v vscb krajih Slovenije *d ZELO UGODNIMI pogoji. — Pis-acne ponudbe na GLAVNO zastopstvo ,'Uuion, franc, zavar. družba, Ljubljana, ir. Petra cesta fit. 33.	1826
Deloïodja - (polir)
cslnih in drugih v to stroko spadajočih Ici z večletno prakso IŠČE DELA. Na-lov pove uprava lista pod Slcv. 1763.
Tehnik
z akademsko izobrazbo, sedaj višji tehnični uradnik na vodilnem mestu velike želczolovarne v državi, s parletno prakso v fužinarski, livarski in strojni stroki, samostojen energičen delavec, dober organizator, vešč tehničnega in Icomercijal-nega vodstva, ZELI PREMENITI MESTO, — Ponudbe pod «VODJA TEHNIK« na upravo «Slovenca«.
12 ml vrtnic
soko in nizko cepljenih, eno in dve-tnih, dalje 20 vrst georgin (dalije), gla-jolc, kane, peonije, dveletni špargeljni, idikc cvetlic in zelenjadi po nizki ceni UDI tvrdka IVAN ŠIMENC, umetno rrinarstvo, Ljubljana, Gradišče štev. t2.
H a rt* <e
ISICi
3 sobami, kuhinjo 12 Y 6 roe in sadnim rtom 580 m", SE PRODA	v ŠT.
jDU. -^К. Poizve se pri A. BELEC-u Si. Vidu nad Ljubljano.	1806
drivo in suho, sploh najboljše kako-rosti, po vagonih, ima takoj oddati po irezkonkurenčnih ccnah: MARIBOR, poštni predal štev. 41. 1819
PRIPOROČA SE -m:
'raie Erfavcc,
Ljubljana, stan trg stev. u,
rgovina z usnjem in čevljarskimi ratrebščinami po najnižjih cenah.
aprodaj imam večjo množino pristnega.
Л» po dogovoru. Kje, pove uprava ^Slovenca« pod itev. 1865.
Zemljišče
tik kolodvora v Ljubljani, najpripravnejše za skladišče, ceno NAPRODAJ I Vprašati pri anonč. zavodu Drago BESELJAK v Ljubljani, Sodna ulica 5 pod «SKLADIŠČE«. -
ivje peteline
in druge živali n a g a č u j c IVAN ROBIDa, Ljubljana, TržaJka cesta štev. 22. • Na željo odnaša in prinaša tudi sam na dom. Zadostuje naročilo t dopisnico.	1869
ШШ Regovc,
apnenice, SAVA - JESENICE, ^ NUDI VEČ VAGONOV
1? Ш A.
tlepa dobave za večje množine po dnevni ceni. 1723
V NAJEM ODDAM
Gorenjskem. Ponudbe: LJUBLJANA, »sTlMl 1'KbDAL 77.	1870
KURJAČE za krožno peč
sistem BURRER h> HOFFMANN sprej me CENTRALA GORNJERADGONSKIH ' OBčIN. OPEKARN1ŠKIH PODJETIJ v GORNJI RADGONI. — Tozadevne ponndbe, dokaze o dosedanjem uspešnem službovanju, stan in službene zahtevke je poslati na omenjeni naslov. 1543
Črno vino
liter K 28— čer ulico. Vsak petek
sveže ribe
nudi gostilna «PRI TEŽAKU--, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Stev. S.
Za obilen obisk se priporoča IVANKA VIDMAR, gostilničarka.
Kupim vpeljano
v SLOVENIJI. Prednost v sledečih mestih: Ljubljana, Celje, Maribor. — Ponudbe pod «DROGE-RIJA« na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
NOVA, ENONADSTROPNA
hiša na škofeljci
ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut, z dvema stanovanjema, od katerih je eno takoj na razpolago, je NAPRODAJ. Hiža je pripravna za vsako obrt. — Pojasnila daje odvetniška pisarna dr. M. PIRCA, Ljubljana, Ciga-letova ulica 1, kjer se izvejo pogoji.
Več malo rabljenih
otroških vozičkov
«Г POCENI NAPRODAJ. LJUBLJANA, Zvonarska ulica 1.
Prodam ceno:
2 polkriti KOČIJI, 1 LANDAVER, 2 tovorna VOZA — vse v dobrem stanju. Ogledati jih je: Kolezijska
ulica 20, Ljubljana.	1817
ii. .i. i . - i , i
Trgovino
VZAMEM V NAJEM s stanovanjem brez inventarja na prometnem mestu. -Ponudbe prosim na upravo «Slovenca« pod: «TRGOVINA 1779.c
Prodam trgovino
MEš. BLAGA in DEŽEL. PRIDELKOV TAKOJ pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe prosim na upravo «Slovenca« pod šifro: «TRGOVINA 1780«.
14 oralov
in njiv
vse arondirano in v ravnini, v bližini nekega mesta Slovenije,
zamenjam
za POSESTVO, NOVO HIŠO ali kako drugo posestvo v AVSTRIJI ali pa tudi PRODAM proti gotovini. —- Vprašanja pod «Travniki 1740» (v n c m 5 č i n i) na upravniStvo «Slovenca-i.
HIŠA na prodaj!
obstoječa iz 4 stanovanj z električno razsvetljavo, pri glavni cesti, 10 minut od mesta Celje, zraven oad 1 oral vrtu in njive, pripravno ?a obrtnika ali pen-vijonista. Cen» Din 275.000. Več pove J. WERBNIK, tesarski mojster, GABER IE štev. 134, Celje.	1778
Zamenjamo gnoj za slamo.
I. AVGUŠTIN, SP. ŠIŠKA —
Sv. Jerneja cesta štev. 231,
21
»PROBUOA<*
L3UBLDANA
GRADBENI ODSEK
JLTJLf VVJjLOJg-TJ
;o PODJETJE ПЗЛКВА
OBIA3ÏYEHO CTVHJStA
ИШШ ШВШК
70ОТМОШОШС
srastreïw; 5г м • t souiat
Projektira in izvršuje : V.sobe ctsvbe: enodružinske hiše. vile, Iietelf, šole. rorkvf. kapel*, javna poslopja v modernem narodnem slnca s eclotno retranjo o-jirerao, ohranitev. cdHptarij» in rekftnstrnkeija z?odnTin-
skili stavb ild. Irieafe-skc zitrodbe: Izralia vfldnih sil. eleklwnip. mline. žage, vode» edf. krina-lizaeije, moste»«. želernier in reste, betonske in železo-Iietonsko ï;rradb<\ skladišča, tovarniška poslopju, hleve,
stropne konstrukcije itd. Oddaja tehniine mnenja ir msne.
Stavbišče za vilo
poceni NAPRODAJ. — Ponudbe pod «IDIL« na upravo lista.
NAPRODAJ lepa, nova
spalnica
in CITRE Z NOTAMI. Naslov v uprav, ništvu «Slovenca« pod Stev. 1809.
„Koranit"
zajamčeno pravi asbostni škrilj za kritji strel.
KORANIT nc premoči, ne odzebc, se ne lomi in nc trga, je popolnoma siguren proti ognju, loči in viharju, lehta na 1 m'J samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila.
Fran HoCevsr
Ž:rov.'lca (Moste) Gorenjsko.
Bllllll
mit\p
gospodifljeff
28TNR
je najbol; iu tečna
zdrava urana.
9PII5KHSITE!
C-UNEE»,
Električni obrat. N&jmo&f.mjši stroji.

«K.1
uputem kože tislEje, kune, krte, polhe zar-
ce itd. po nalvižjih dnevn№ cenah.
P. Semko
LJubljana, Kriievniška 7.
Naznanjamo preselitev trgovine
„Specia!" A. Babka
Zaloga razglednic in slik z Dunajske ceste 6 na ALEKSANDROVO CESTO 7, ter se cenjenemu občinstvu priporočamo.
v Ljubljani, Komenskoga «lica št. 12, se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela.
Franc Jsger, tapetnik.
аакивЈважвдазаивЕ!
* 1 V
•a» o «>
vrtalni stroj
(BONRMASCHINE)
kovaško obrt. — Por.udbc na ANTON ^NDELJC, kovaški mojster, Dvorska s 24, p. Begunje p. Lescah, Gorenjsko.
Prodam hišo
io, nevo zidano. Obsega: 2 sobi, 2 linji s štedilniki, klet in druge pro-rc. Vodnjak, vrt in njiva pri veliki li in tovarnah blizu Maribora. Zelo >dcu nnkupl — PODL1PNIK, TEZNO v. 37, Maribor.	1749
Prodam 1 kočijo,
BREK, skoro novo, I nov dvovpre/.ri >Z in 2 LAHKA VOZA. - IVAN IETNAR, Zabreznica, p. Žirovnica na irenjskem.	1795
111
O O •
BENCIN OLJE MAST
Lc prvovrstno biatjo in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
PNEUMATIKA VSA POPRAVILA LN VOZNjE
Petroiejske VRČE
z ali brez zabojev in železne BARELE kupimo v vsaki množici. — HROVAT in KOMP„ LJUBLJANA, Vegova ul. 6.
Hišo in njivo
v prometnem trgu na Spod. Štajerskem,
ODDAM TAKOJ V NAJEM !
V hiši je velik trgovski lokal brez opreme, ter 2 sobi, 2 shrambi, 1 kuhinja ter drvarnic«. Ker leži trg ob Sotli, je lokal prav pripraven za trgovca ali obrtnik;«, kakor tudi za šivilje, ker daleč na okoli nobeni ni. Najemniški pogoji ugodni. — Naslov pri upravi lista pod štev. 1797, lista pod številko 1768.
Vsakovrstne
kandife
(SLAŠČICE) prodaja po najnižji ceni »MANA«, tovarna kanditov v Ljubljani, Gradišče štev. 17 in Rimska cesta štev. 6.
RB»RHBBBRI8DIRIIIIIIRIIIIIIBIIIIRIRI«III
Lokomobile
vseh velikosti, nejmodernejše konstrukcije. — PARNE ŽAGE, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage itd. — REMSCHEIDSKO ORODJE, vse orodje za obrabo lesa. — PARNE MLATILNICE, poljedelski stroji in orodje, jeklene vile ia gnoj itd. — TIRI ZA POLJSKE ŽELEZNICE, 600 mm razdalje, kompletne, s prekoenimi vozički. — TRAČNICE za stavbene namene in industrijski tiri. — PLINOVE IN VARILNE CEVI, črne in po-cinkanc. — STAVBENO IN KONSTRUKCIJSKO ŽELEZO. - PLOČEVINO, črno in pocinkano, dobavlja takoj po konkurenčni ceni iz skladišča Maribor
Jugoslov. importno in eksportno podjetje,
MARIBOR, Trubarjeva ulica Stev. 4. — Telelon intenirban 82.
Zajamčeno popravljene
Lokomobile
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana
Woll-Lanz
vsake velikosti. Stabilne in vozeče
lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakipi gorivom
Brata Fischer
ZAGREB
Pantovčak 5
Znižcne cene!
»НИОПБ mMii№ il eoss
Ljubljana, Heslni trg 15.
fCK.5.
Sistemi
»ii ;
Ctmarđ Line
Najhitrejši parniki sveta. Dtrektaa pedj niàka in tovorua vožuja od
Hamburga In Cherbourg» za Amerlkô In Canado
4 dimniki, б«/,, dueva. lnstue kabine za potnike III. razr. Potnike odvecio izkušeni uradniki do luke ukrcanja ter jim nato dragevolje nudijo vsako pomoč. Pojasnila daje:
CUNARD LINE
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Jugoslovanska bauka d. d. Zagreb.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
ЦоМјма, Kolodvorska olïea šle». 26.
CIMLI
se basta tndi VI nizkim cenam, po katerih se prodaja sukno, volna, platno, cefir, r.iodro-vina, hlaSevlna, robci in sploh via minufaktnrna roba v veletrgovini
R.Stermecki,
CELJE, katera dobiva stalno velikanske poilljatve roba direktno iz prvih svetovnih tovarn.	Zahtevajte сзмк.
Poravnaite naročnino.1

л	Tkanina za pohištvo, pliha,
в	sukna, gradla za rolete in
TT	modroee, strune, afriquu, pe-
JS	resa za poiiiâtvo ter raznih C potrebščin za tapetnike.
Ш	Velika izbira po tvorniSkih 9 cenah
k
Omerz« i drig, ШШ
Petrinski ul. 3. dvarliče. Taletnn !183
<
Ф
i
■■■■■■■■■■■■■BBMUMOIMH
Pisalne stroje najmoderiiejšili sestav kakor
:: UyPEBWOOD, IDEAL, ERIKA :: Zahtevajte ponndbe!
THE REK CO.
LJUBLJANA
Gradišče IO Telefon 265
Razmnoževalni aparat OPALOfïRAPil
raz;množujc potoni neizrnhljiv^ ::	STEKLENE PLOSCE____j:
Zahtevajte ponndbe t
Izdaja kopzorcij >Slovenca«.
Odgovorni urednik: Mihael Moskerc v L;ubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.