Tito odpotoval v Sudan
Predsednik republike Tito in člani delegacije so v četrtek z jugoslovanskim letalom odpotovali iz etiopske prestolnice na državni obisk v Sudan — Na svečano okrašenem letališču v fidis Sbebi so se od visokih jugoslovanskih gostov poslovili cesar Haile Selassie, cesarica
Menen in druge visoke osebnosti Etiopije
_ ADIS ABEBA, 12. febr. (Tanjug). Predsednik republike Tito, njegova soproga’Jovanka in člani jugoslovanske delegacije so danes z jugoslovanskim letalom odpotovali iz etiopske prestolnice na državni obisk Sudanu.
Na svečano okrašenem letališču Adis Abebe so se od njih poslovili cesar Haile Selassie in cesarica Menen, člani cesarjeve rodbine in številne visoke osebnosti Etiopije. Slovesu so prisostvovali tudi jugoslovanski veleposlanik v Adis Abebi Marijan Barišič in člani jugoslovanske kolonije.
Predsednik republike in Jovanka Broz sta priredila sino-
Tesnejše sodelovanje
Adis A b e b a ,	12.	febr.
(Po telefonu od posebnega dopisnika »*Politike« in **Poročevalca«)
Čeprav je bil obisk našega predsednika v Etiopiji neuraden. bodo imeli razgovori s cesarjem Haile Selassijem-, ter razgovori obeh delegacij — kot kale skupno sporočilo — zelo važne posledice za bodoče sodelovanje med dvema državama, ki sta v zadnjih letih ustvarili tesne prijateljske odnose.
Sporočilo poudarja ta prisrčni in prijateljski značaj etiop-sko-jugoslovanskih odnosov, ki so se koncem koncev tako lepo manifestirali tudi včeraj, ko je cesar izročil v dar predsedniku Titu posebej zgrajeno vilo v najlepšem delu prestolnice. Pokazalo se je tudi v zaključnih stavkih sporočila, kjer je rečeno, da je cesar Haile Selassie sprejel povabilo, da v bližnji prihodnosti skupno s svojo soprogo obišče našo državo.
. Gotovo je eno — o tem govore vse izkušnje sodelovanja v preteklosti — da bo vzdrževanje stikov med najvišjimi osebnostmi obeh držav tudi v prihodnje pomenilo korak naprej k zbliževanju odnosov med Jugoslavijo in Etiopijo.
Poglavitni pomen objavljenega sporočila je vsekakor mogoče zaslediti v tistem njegovem delu, ki govori o sodelovanju Jugoslavije in Etiopije v prihodnosti. Dejstvo, da, prihaja pomoč s strani Jugoslavije brez kakršnih koli političnih pogojev, in so si Jugoslovani, ki so v tej deželi delali kot strokovnjaki, pridobili ugled in zaupanje med domačini, vse to je omogočilo, da. je to sporočilo tako in bo v prihodnjih letih sodelovanje še tesnejše ter bo obsegalo nova. področja. Gre tudi za razširitev blagovne izmenjave med dvema deželama. Etiopija želi, da ji Jugoslavija, pomaga pri izpolnjevanju nalog njenega petletnega načrta, kot želi naša dežela to pomoč nuditi v vseh možnih mejah. Končno gre za tehnično pomoč naših ljudi tej državi, v kateri je čutiti kronično pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov vseh vrst.
Petletni načrt gospodarskega razvoja Etiopije od leta 1957 do 1961 je prvi tak načrt in določa izgradnjo vrste tovarn in podjetij, ki naj bi bila osnova moderniziranega gospodarstva te države in začetek njenega premagovanja zaostalosti. Načrt določa gradnjo določenega, števila tovarn in podjetij tekstilne, živilske, gradbene in ko-vinsko-predelovalne industrije, rafinerije nafte, hidrocentral in modernizacijo rudnikov. Predvideva prav tako ustanovitev •podjetij za pomorski promet ter razširitev in modernizacijo kopnega, prometa. Na vseh teh ■področjih si je naša država pridobila bogate izkušnje, ki prilagojene tamkajšnjim prilikam lahko pomagajo Etiopiji pri reševanju njenih gospodarskih problemov. Prav tako bodo lahko naša podjetja neposredno sodelovala pri izgradnji objektov te vrste, dobavljala opremo in dajala strokovnjake. &ar je bilo v tem pogledu do-šlej napravljenega, to potrjuje, posebno še ker je načrt gospodarskega razvoja Etiopije delo naših strokovnjakov, ki so ga sprejeli tu z največjim odobravanjem ter ga vsestransko podprli. Petletni načrt je resnično plod izčrpnih in vsestranskih študij pogojev in možnosti Etiopije. Na osnovi tega sodelovanja sta si naša država in njena politika pridobili v Etiopiji največjo možno priznanje. Zaradi vsega tega ni mogoče preceniti pomena tega prijateljskega obiska našega •predsednika in njegovih rezul-tBtov.	Zoran Zujevič
M v palači Jubileja v Adis Abebi slo-vesno večerjo v čast cesarju Haile Selassiju in cesarici Menen.
Med večerjo, ki je potekla v zelo prijetnem vzdušju, je predsednik Tito nazdravil cesarju
in cesarici Etiopije in ostalim
gostom
dami:
z naslednjimi bese-
tako’ veliko težmjo. da osrečijo svojo deželo, kot Vi. 2elim Vam, Vaše veličanstvo, mnogo uspehov pri tem Vašem prizadevanju, pri teh Vaših naporih. Lahko Vam zagotovim, da boste Imeli v narodih Jugoslavije zvestega prijatelja.«
Na koncu je predsednik Tito
nazdravil cesarju in cesarici Etiopije za trajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Etiopijo.
Cesar Haile Selassie je na zdravico odgovoril takole:
»Besede Vaše ekscelence so nas globoko ganile. Smatramo, da je prijateljstvo med Etiopijo in Jugoslavijo na čvrstih temeljih, namreč na medse-
BRZOJAVKI PREDSEDNIKA TITA CESARJU HAILE SELASSIJU
ADIS ABEBA, 12. febr. (Tanjug) Predsednik republike Tito je poslal ob odhodu iz prijateljske Etiopije Njegovemu cesarskemu veličanstvu Haile Selassiju .naslednjo brzojavko:
»Dovolite mi, da izrazim v svojem imenu, v imenu svoje soproge in v imenu svojih sodelavcev Vašemu cesarskemu veličanstvu, Njenemu cesarskemu veličanstvu cesarici, cesarski rodbini, vladi in narodu Etiopije svojo iskreno hvaležnost za aelo toplo gostoljubnost, ki nam je bila izkazana med našim obiskom Vaše dežele. Zelo smo zadovoljni, ker nas je ta obisk prepričal o trajnih prijateljskih čustvih vaše dežele do Jugoslavije in ker se nam je nudila priložnost, da se seznanimo z novimi uspehi in rezultati, ki jih je etiopski narod dosegel na poti svojega napredka in blagostanja.
Posebno nas veseli, ker so naši razgovori z Vašim cesarskim veličanstvom in z vašimi sodelavci potrdili skupno odločenost za nadaljnjo poglabljanje prijateljstva in sodelovanja med našima deželama in za vlaganje stalnih naporov v interesu miru in razvijanja konstruktivnega mednarodnega sodelovanja v soglasju s politiko aktivne miroljubne koeksistence.
Ob tej priložnosti pošiljam v svojem menu, v imenu svoje soproge najboljše želje za osebno srečo Vašega cesarskega veličanstva in Njenega cesarskega veličanstva cesarice, etiopskemu narodu pa želim uspeha pri njegovem delu za izgradnjo svoje dežele,«
»Vaši cesarski veličanstvi!
Hote] bi najti besede, ki bi mogle do kraja izraziti našo hvaležnost in ki bi ustrezale našemu razpoloženju in vsem tistim občutkom, ki smo jih tukaj doživeli, obkroženi s toplino Vaše gostoljubnosti.
V Etiopiji smo preživeli nekaj dni in jutri bomo odpotovali iz te gostoljubne dežele. Cas je bil kratek, toda mi smo v teh nekoliko dneh doživljali ure. ki se iih lahko doživi v najsrečnejših dneh v svoji lastni deželi. Vi ste nas. Vaša cesarska veličanstva, obdali s tistim toplim gostoljubjem, ki je odraz globokih prijateljskih čustev In vezi. ki so med narodi Vaše in naše dežele. Zagotavljam Vam, da bo v našem spominu ostal globoko zarezan občutek hvaležnosti za gostoljubnost. ki ste nam jo Izkazali.
Vaša cesarska veličanstva so nam omogočila, da vidimo še nekatere kraje Vaše dežele. V imenu svoje soproge bi se Vam hotel zahvaliti. ker ste ji omogočili. da vidi nekatere dele Vaše dežele in nekatere zgodovinske spomenike, ki zares lahko vzbude občudovanje človeka do Vaše slavne preteklosti.
Tudi jaz Vam dolgujem, Vaše cesarsko veličanstvo, hvaležnost za veliko pozornost, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste ml podarili hišo, kar predstavlja simboličen odraz zaupanja, ki ga imate do naše dežele in do nas. Hotel bi se vam enkrat vsaj do neke mere oddolžiti za tako. Izraženo prijateljstvo do mene in do moje dežele.
Mi, ki smo že bili v Etiopiji, smo videli, da ste pri Vas med tem napravili velik napredek. Ni težko videti, kakšne korake je napravila Vaša dežela v kratkem obdobju treh let. Videli smo, da je Vaša skrb za dobro Vašega ljudstva zares kronana z uspehom. Ko sem se danes razgovarjal z Vami o odnosih med našima deželama na sploh in posebno o naših gospodarskih stikih, sem bil zelo impresioniran nad Vašo osebno skrbjo za dobro vašega naroda. Poznam zgodovino vladarjev, toda reči moram, da'so bili med njimi redki vladarji, ki bi do potankosti poznali probleme svoje dežele in ki bi gledali v prihodnost s
bojnem zaupanju in na ekonomskem in političnem sodelovanju. Ne samo mj jn ne samo naš narod, marveč ves svet ve, kako je bila Jugoslavija na strani Etiopije v Združenih narodih in na drugih mestih, kadar koli je naša vlada potrebovala njeno politično podporo. Hvaležni smo za tehnično pomoč, ki nam jo dajete v materialu, zahvaljujemo se pa tudi, kot je bilo že prej rečeno, Vaši ekscelenci za tehnično osebje, ki nam je bilo poslano in ki nam je napravilo dejansko učinkovite usluge.
Vaša Ekscelenca, kot predsednik republike, ima glavno zaslugo ta te čvrste temelje, na katerih je- zasnovano pristno prijateljstvo med Etiopijo in Jugoslavijo. Mi in naš narod smo Vam hvaležni za to.
Odkar ste prevzeli upravljanje jugoslovanske države in vcdstvo, ki ste ga nuditi vašim narodom, zaslužile iskreno priznanje vsega sveta. Mi, kakor tudi mnogi drugi, smo vam hvaležni za prispevek, ki ste ga dali vaši deželi in drugim deželam.
Vsi mi smo bili zelo srečni zaradi vašega tokratnega obiska v naši deželi, zaradi tega. ker ste se počutili kakor v svojem domu jn posebno zaradi vašega smelega lova v naših gozdovih, ker je našemu narodu lov zelo prdjubljen.
Ob vašem potovanju na lov ste imeli priložnost, da vidite z zraka in s tal del naše dežele in upamo, da vam je dalo to jasen pojem o njej.
Upamo, da ste po sprejemu, ki so vam ga pripravili lahko vsaj približno ocenili, kako visoko cenimo mi in naš narod jugoslovanske narode in posebno, kako visoko spoštovanje občutimo do vas, ki ste njihov voditelj.
Upamo, da bodo jugoslovanski narodi imeli priložnost biti ponosni na prijateljstvo etiopskega naroda, prijateljstvo, ki so ga dosegli z dejansko pomočjo, ki So nam jo nudili.
Etiopski narod ni nehvaležen nared. Nared, uživa sloves , da je hvaležen, da spoštuje in ljubi tistega, ki n;ega spoštuje in mu daje pomoč, naša zgodovina pa je priča, da nismo nikdar pozabili svoj dolg hvaležnosti. Tudi prihodnost bo to dokazala.
Zato napiijem zdravico Vaši ekscelenci, gospe j Jovanki Broz in velikemu jugoslovanskemu narodu«.
Predsednik Tito je po svečani večerji podaril cesarju Haile Selassiju bronasti kip »Dve Slavonki«. Cesarici Menen je podaril dragoceno paško čipko, ki so jo delali celo leto. Zatem ie predsednik Tito razdelil darila tudi članom cesarske družine.
Soproga predsednika Tita, Jovanka Broz. je podarila po en radijski aparat Domu za sirote in šoli cesarice Menen za izobrazbo deklet.
Zdravica predsednika Tita na slovesni večerji, ki jo jis v čast predsednika Tita priredil cesar
Haile Selassie v Adis' Abebi
Spoiočilo o razgovorih
ADIS ABEBA, 12. febr. (Tanjug). Danes so v Adis Abebi objavili skupno sporočilo o obisku predsednika republike Tita in o razgovorih, ki sta jih imela predsednik Tito in cesar Haile Selassie in njuni sodelavci.
»Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz Tito je s soprogo prebival v cesarstvu Etiopije od 2. od 12. februarja 1959 kot gost Njunih veličanstev Halle Selas-sija I., cesarja Etopije in cesarice Menen.
Predsednika republike so spremljali predsednik ljudske skupščine LR Črne gore Blažo Jovanovi, zvezni poslandec Ivan Maček, član zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates.
Predsednik Tito, njegova soproga in njegovi sodelavci so naleteli na toplo gostoljubnost in prijateljsko pozomo3t med njihovim bivanjem v glavnem mestu Adis Abebi, kakor tudi v Asmari, Massaui in drugih mestih, ki so jih obiskali. Zato so izrazili svojo \ iskreno hvaležJ nost Njunima cesarskima veličanstvoma, vladi in narodu Etiopije. Ta prisrčen sprejem je še enkrat potrdil iskreno prijateljstvo in simpatije, ki jih goje narodi Etiopije in Jugoslavije drug do drugega.
Med obiskom je prišlo do iskrene izmenjave mnenj med
predsednikom republike in med Njegovim cesarskim veličanstvom ter njunimi sodelavci o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Razgovori so potekali v prisrčnem vzdušju in v duhu medsebojnega razumevanja in prijateljstva, ki je karakteristično za odnose med obema deželama.
Razgovori so znova potrdili iskeno privrženost šefov obeh držav in njunih vlad stvari miru in razvijanja konstruktivnega mednarodnega sodelovanja, zasnovanega na doslednem spoštovanju načel neodvisnosti,) enakopravnosti, nedotakljivosti, nevmešavanja v notranje zadeve in priznanja pravic vsakemu narodu na neodvisni notranji razvoj, v soglasju z načeli Združenih narodov in o resolucijah, ki so jih sprejeli v Bandungu in v Akri.
Šefa obeh držav sta prepričana, da je zmanjšanje mednarodne napetosti in ohranitev miru bistveno važna stvar za nadaljnji napredek človeštva jo za zboljšanje življenjske ravni v svetu. Oba trdno verujeta, da lahko samo dosledna politika koeksistence med vsemi narodi in državami, ne glede na razlike v družbenih in gospo-
Prlspewek za p@yečiDje potrošnfe
Državni sekretar za blagovni premet dr. Marijan Brecelj je v izjavi ob znižanju cen nekaterih vrst tekstila dejal, da bo učinek tega znižanja okoli 9 milijard din v korist potrošnikov
BEOGRAD, 12. febr. (Tanjug). Na tiskovni konferenci v sekretariatu za informacije pri zveznem izvršnem svetu je član zveznega izvršnega sveta in zvezni državni sekretar za blagovni promet dr. Marijan Brecelj obrazložil odločbo zveznega izvršnega sveta o znižanju cen bombažnih in svilenih tkanin z zmanjšanjem davka na promet s temi izdelki.
»Gospodarski uspehi v lanskem letu,« je dejal dr. Marijan Brecelj, »zlasti pa močen vzpon industrijske proizvodnje in povečanje zalog so omogočili ta ukrep, ki je bil odrejen zaradi povečane potrošnje tekstilnega blaga.«
»Potrošnja tekstila v povojnem času je bila v največjem obsegu odvisna od naših gospodarskih možnosti, zlasti od možnosti, ki jih je v tem oziru nudila plačilna bilanca, ker moramo tekstilne surovine večidel uvažati,« je nadaljeval dr. Brecelj. »Kljub temu je potrošnja tekstila v zadnjih letih pomembno naraščala. V primerjavi z letom 1953 je bila potrošnja bombažnih tkanin v letu 1958 za 119u/o večja, volnenih tkanin za 47°/o, svilenih pa za 84 odstotkov. To pomeni, da se je skupna potrošnja tekstila v zadnjih petih letih več kot podvojila, ker se je povečala za 105°/», medtem ko je znašalo povečanje potrošnje na prebivalca 92 odstotkov.
Ni dvoma, da so to resni rezultati naše splošne politike za povečanje osebne potrošnje in zboljšanje žitvljenjske ravni prebivalstva. Tako povečanje je bilo mogoče po zaslugi naglega razvoja in vsestranske krepitve našega gospodarstva. To omogoča, da se hitreje nadomešča
zaostajanje v prejšnjih letih, ki je bilo posledica znanih težav, s katerimi se je borilo gospodarstvo v tem času.
Na ta način se postopno ublažuje nesorazmerje v strukturi potrošnje, ki je nastalo v prejšnji dobi zaradi zaostajanja deleža tekstila v skupni potrošnji. Potrošnja tekstila je naraščala tudi v naslednjih letih v skladu z našo perspektivno politiko zboljševanja življenjskega standarda.
Tudiipri ohranitvi istih ceirteh izdelkov bi se potrošnja v letu f959 občutneje povečala zaradi povečanja dohodkov prebivalstva tako iz delovnega razmerja v socialističnem sektorju gospodarstva, kakor tudi dohodkov individualnih kmetovalcev v zvezi s pričakovanim povečanjem kmetijske proizvodnje in . tržnih presežkov. Zmanjšanje cen Dombažnih tkanin za 10 odst. in svilenih tkanin za 12 odstotkov bo dalo novo vzpobudo za povečanje potrošnje tekstilnih Izdelkov. To bo pripomoglo k skupnim rezultatom v razvoju osebne potrošnje in življenjskega standarda v tem letu, ker so tekstilni izdelki najbolj množični predmet široke potrošnje.
Efekt skupne pocenitve tekstila v letu 1959 zaradii sedanjega znižanja cen bo okoli 9 mili-
jard dinarjev, kar pomeni, da se bo za toliko zboljšala življenjska raven. To je vsekakor pomemben rezultat tega ukrepa.«
Na vprašanje, kako bo odločba o znižanju cen vplivala na tekstilno industrijo, je dr. Brecelj odgovoril:
»Zmanjšanje cen bo povečalo povpraševanje in omogočilo razširjenje trga s temi izdelki, kar je zelo važno za nadaljnji razvoj tekstilne industrije. S tem bo omogočena normalna prodaja tekstilnih izdelkov, to pa je bistven pogoj za normalen in uspešen razvoj proizvodnje v tej panogi.
Končno se bo z znižanjem cen bombažnih in svilenih tkanin zmanjšalo nesorazmerje med cenami teh izdelkov ih drugimi cenami. Pozitivno je vsako prizadevanje, ki ima za posledico ublažitev nesorazmerja cen. Naša politika je bila tudi doslej usmerjena na postopno odstranjevanje nesorazmerja v cenah, — kakor so na primer znane spremembe cen v letu 1958, — ta politika pa se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Zato pomeni sedanje znižanje cen pomemben ukrep v Izvajanju takšne politike. Seveda pomeni medsebojno vsklajevanje cen in vsklajeva-nje njihovih nesorazmerij daljši proces, ker je odvisen od vsklajevanja v sami strukturi proizvodnje in od naših materialnih možnosti.
V zvezi z znižanjem cen tekstila so znižane stopnje davka
na promet za bombažne in svilene tkanine ter je odobren regres trgovinskim podjetjem in prodajalnam za vse zaloge teh izdelkov, ki jih imajo. To omogoča industriji in trgovini ter jim obenem nalaga, da takoj znižajo cene v polnem znesku, da bi postal ta ukrep čim učinkovitejši.
Treba pa je pripomniti, da se s tem prav nič ne izpremi-nja dosedanji režim cen tekstilnih izdelkov. Cene teh izdelkov bodo ostale tudi po njihovem sedanjem znižanju proste, ob obveznosti gospodarskih organizacij, da o morebitnih iz-premembah cen posameznih predmetov obveste prej pristojni organ, kakor v ostalem določajo predpisi o evidenci in kontroli cen.«
Dr. Marijana Breclja so nato vprašali, kaj bi bilo treba sedaj storiti, da bi se najbolje uresničil predpis o znižanju cen v industriji in trgovini?
»Sedaj je najvažnejša naloga, da se zagotovi čimvečja proizvodnja tekstila,« je dejal dr. Brecelj. »Potrebe po tekstilnih izdelkih se bodo letos znatno povečale tako zaradi splošnega povečanja kupnih skladov prebivalstva, kakor tud j zaradi samega znižanja cen. Zato je treba v proizvodnji posvetiti največjo pozornost zagotovitvi blagovnih skladov in v ta namen uporabljati vse dane možnosti. 2e sedaj je nujno treba zagotoviti polni tempo proizvodnje in ga obdržati neprestano vse
(Nadaljevanje na 2. strani)
uarskih sistemih, privede do zmanjšanja napetosti, do popotne uveljavitve načela o po-sajanjin ia razgovorih pri reševanju odprtin mednarodnih vprašanj.
Posebno je poudarjena zainteresiranost obeh dežel, da se v svrho zmanjšanja obstoječe napetosti iti v svrho ublažitve nasprotij v svetu čimprej doseže sporazum o razorožitvi, predvsem pa sporazum o ustavitvi poskusov z nuklearnim orožjem in sporazum o dajanju organizirana gospodarske mednarodne pomoči, brez poiitičnih pogc-jev za razvoj nezadostno razvitih držav in področij.
Oba šefa držav sta z zadovoljstvom ugotovila, da se je med njunima deželama razvilo Plodno prijateljsko sodelovanje na vseh področjiti medsebojnih odnosov .
Sefa držav sta prišla do ugotovitve, da je bil dosežen resen napredek na področju gospodarskih odnosov med obema deže.ama in da na obeh straneh obstoje ugodne možnosti za znatno razširitev vsestranskega gospodarskega sodelovanja med Federativno ljudsko repubiiko Jugoslavijo in mei cesarstvom Etiopije. V i-m cilju so med razgovori proučili različne načrte, ki zadevajo gospodarske zamenjave med obema deželama in medsebojno sodelovanje na osnovi jugoslovanske prisotnosti v pri realizaciji nekaterih objektov iz okvira etiopskega petleineg- načrta na področju industrije, rudarstva, hidrogradenj, transporta in razvoja kmetijstva.
Dosegli so načelen sporazum o dajanju finančne in tehnične pomoči z jugoslovanske strani. Dogovorili so se. da se bosta pristojni delegaciji obeh vlad v bližnji prihodnosti sestali in določili potrebne pogoje sodelovanja med obema deželama, vključno vprašanje kreditov, kj jih bo Jugoslavija dala na razpolago Etiopiji.
Pozitivno je bilo ocenjeno delo jugoslovanskih strokovnjakov v etiopskih ustanovah in na raznih gospodarskih objektih, in sklenjeno je bilo, da bodo storjeni nadaljnji ukrepi za krepitev tehničnega- sodelovanja na podlagi izmenjave in šolanja strokovnjakov, tehnikov in znanstvenih delavcev.
Oba šefa držav sta poudarila 'koristnost dosedanje izmenjave mnenj na osnovi osebnih stikov in pisem in sta se odločila, da bosta nadaljevala s to prakso, da bi se čimbolje seznanila z medsebojnimi gledišči in da bi čimbolje koordinirala skupne napore za ohranitev miru.
Njuni veličanstvi cesar in cesarica Etiopije sta sprejela povabilo predsednika republike, da v bližnji prihodnosti obiščeta Jugoslavijo.
Trojni razgovori
London, 12. febr. (Reuter) — — Trje zunanji ministri Britanije, Turčije in Grčije so danes v britanskem zunanjem ministrstvu nadaljevali razgovore o Cipru. Pred sestankom zunanjih ministrov se je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd sestal z ministrskim predsednikom Macmillanom.
LETO XX., ŠTEV. 35
GEm-iam
LJUBLJANA, PETEK, 13. FEBBUARJA 1958
SLOVENSKI
Izdaja in tiMka Časopisno potljeljc Sluveiiaki poroCevalec — Uirekton Kadi Janhuba — Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 in 8 telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5t l/II, telefon 23-522 do 23-526 — A., odde,1.ek, Ljubljana. Titova cesta 1. telefon 21-896 — Naročninskl * i » •,MoJJIlbljr!inske naročnike telefon 20-463. za zunanje naročnike telefon 21-832 - Postni predal št. 29 - Žiro račun pri Komunalni banki Linbljana 600-794-1-367 — Mesečno naročnina 230 din
UREDBA 0 POSTOPKU ZA SPREJEMANJE TARIFNIH PRAVILNIKOV
Široko sodelovanje kolektivov
BEOGRAD, 12. febr. (Tanjug). Zaradi oinogočenja enotnega obravnavanje na seji sveta -
postopka pri sprejemanju farifnib pravilnikov ob upoštevanju pogojev za poslovanje gospodarske organizacije, povečanje delovne storilnosti in ekonomičnosti poslovanja se tarifni pravilniki podjetij sprejemajo po določenem postopku. Tako odreja uredba zveznega izvršnega sveta o postopku za sprejemanje tarifnih pravilnikov gospodarskih organizacij, ki je z današnjim dnem postala veljavna.
V pripravljalnem postopku in pri izdelavi predloga tarifnega pravilnika mora upravni odbor podjetja analizirati poslovanje in ugotoviti glavne elemente celotnega dohodka, dohodek in njegovo razdelitev. Ob tej priliki mora zlasti upoštevati čisti dohodek in njegove osnove, zatem razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke delavcev in sklade v absolutnem znesku in v odstotkih, kakor tudi skupen znesek skladov. Upoštevati morajo tudi obveznosti skladov gospodarske organizacije, skupno število delavcev in delovnih mest itd.
Vsi ti podatki se nato pred-lože delavskemu svetu skupno s predlogom tarifnega pravilnika. Delavski svet bo pri razpravljanju ocenil, kako bo predloženi pravilnik vplival na poslovanje gospodarske organizacije in posvetil pozornost tudi realnosti čistega dohodka v določenem letu. Sklepi delavskega sveta bodo predloženi na vpogled celotnemu kolektivu. Ako bodo posamezni delavci predložili pripombe v roku najmanj osmih dni, jih morajo obravnavati na seji delavskega sveta, na kateri se sprejema tarifni pravilnik.
Delavski svet sprejema tarifni pravilnik na podlagi rezultatov pripravljalnega postopka. Po sprejemu pravilnika ga gospodarska organizacija dostavi občinskemu ljudskemu odboru, namreč pristojni komisiji, kakor tudi sindikalnemu organu. Določbe uredbe poudarjajo, da se ne bo smatralo, da je delavski svet rav-
nal s pozornostj< dobrega gospodarja, ako v razporedu čistega dohodka izpremeni brez utemeljenih razlogov razmerje med skladi in osebnimi dohodki na škodo skladov, ako zmanjša sposobnost akumulacije gospodarske organizacije itd.
Uredba vsebuje določbe, ki se tičejo delovanja komisije za tarifne pravilnike pri občinskem ljudskem odboru. Komisija mora pri obravnavanju tarifnega pravilnika proučiti obenem tudi priloženo dokumentacijo. Ako tarifni pravilnik sam ni v skladu z rezultat) pripravljalnega postopka ali pa na zahtevo občinskega zbora proizvajalcev dostavi komisija pravilnik z dokumentacijo občinskemu zboru proizvajalcev. — Ako Pa gre za zadeve splošnega pomena, se tarifni pravilnik na zahtevo predsednika ljudskega odbora predloži obema zboroma občinskega obora.
Občinski zbor proizvajalcev in ljudski odbor lahko izdajata priporočila, ki naročajo gospodarski organizaciji, da mora delati kot dober gospodar, kolikor to zahteva položaj. — Ako pa gospodarska organizacija meni, da načelnih priporočil občinskega zbora proizvajalcev ne more uporabljati za svoje poslovanje, ali pa da bi bil z uporabljanjem priporočil otežkočen njen položaj, lahko zahteva cd okrajnega zbera proizvajalcev, naj ooloči stališče glede na ta priporočila.
Ako so bili predlogi tarifnih pravilnikov že predloženi delavskim svetom, se njihovo
NAGRAJEVANJE PD UČINKE
Beograd, 12. febr. (Tanjug) — Vse delo za sprejemanje tarifnih pravilnikov poteka predvsem v okviru sindikatov, zbornic in strokovnih združenj, kakor tudi gospodarskih organizacij brez vmešavanja državnih organonv. V sedanjem sistemu je vloga države in njenih organov postavljena v osnovi tako. da lahko delavci in njihove gospodarske organizacije ob uporabljanju svoje pravice do razdeljevanja čistega dohodka postavljajo take osnove in odnošaje, da so osebni dohodki delavcev v neposredni odvisnosti od delovne storilnosti. V tem smislu so tudi ustrezne določbe zakonov. V njih se ne določa poseben vpliv državnih organov na sestavljanje tarifnih pravilnikov razen pravice nadzorstva nad zakonitostjo.
Postopek za sprejemanje tarifnih pravilnikov, določen z zakonom o delovnih razmerjih, pa ni dovolj izdelan. Zlasti manjkajo določbe o pripravah, ki jih mora gospodarska organizacija izvesti, da bi bil tarifni pravilnik čim pravilneje izdelan.
Sicer je bila izdana uredba o ureditvi odnošajev v zvezi z razporeditvijo čistega dohodka gospodarske organizacije, ki na poseben način določa, da mora gospodarska organizacija ravnati pazljivo kot dober gospodar. kadar razporeja čisti dohodek, in predpisuje postopek za to. pri čemer omogoča družbeno nadzorstvo nad tem razporedom . ) uporabljanjem sredstev gospodarske organizacije po občinskem zboru oro-izvajalcev. Toda niti ta uredba, ki je bila v glavnem sestavljena bolj kot navodilo kakor kot pravna norma, ne ureja postopka za sprejemanje tarifnih pravilnikov.
Zato se dogaja, da posamezne
drži do dokončanja pripravljalnega postopka. Ako pa so bili pravilniki že dostavljeni občinskim komisijam za tarifne pravilnike, bodo komisije vrnile te pravilnike gospedar-skim organizacijam zaradi pripravljalnega postopka.
Uredba o postopku za sprejem tarifnih pravilnikov ne velja za tiste gospodarske or-ganijacije, ki plačujejo prispevek iz dohodka v pavšalnem znesku.
Sekretariat za delo pri zveznem izvršnem svetu je že izdal odredbo o začetku uporabljanja tarifnih pravilnikov
gospodarskih organizacij, sprejetih v letu 1959. Gospodarske organizacije lahko uporabljajo tarifne pravilnike, ako bodo po sprejetju dostavljeni pristojni komisiji občinskega odbora oziroma republiškega izvršnega sveta in sindikalnemu organu najkasneje do 30. aprila t. 1.
V upravičenih primerih lahko sekretariat za delo pri re-publiškem izvršnem svetu odobri, da se tarifni pravilnik dostavi tudi po 30. aprilu, toda najkasneje do 31. maja leta 1959. V tem primeru se tarifni pravilnik uporablja z veljavnostjo od 1. januarja t. 1.
Seminar o javni upravi
Zagreb, • 12. febr. (Tanjug). Zastopniki okrajev in večjih občin iz vseh ljudskih republik se bodo na desetdnevnem seminarju v Zagrebu seznanili z načeli uprave za reformo v ljudskih odborih
Na seminarju, ki ga je organiziral zvezni izvršni svet, bodo tudi referati o načelih organizacije uprave v ljudskih odborih in o delu v javni u-pravi. Udeleženci seminarja se bodo seznanili z osnovn-mi načeli za sistematizacijo delovnih mest pri ljudskih odborih in z drugimi ugotovitvami na terr področju.
Otvoritvi seminarja so ori-sostvovali dr." Leo Gerškovič. sekretar za zakonodajo in u-pravo pri ZIS. Voia Biljano vič, sekretar za splošno upra vo pri ZIS in Jure Ivezič. sekretar izvršnega sveta Sabor?
i
Realno planiranje
Družbeno varstvo narodnih parkov
LJUBLJANA, 12. febr. Danes je zasedal skupščinski odbor za organizacijo oblasti in uprave, ki je pod vodstvom predsednika Milana Apiha obravnaval predlog zakona o narodnih parkih in predlog zakona o veterinarski službi v ljudski republiki Sloveniji.
ke. Taki organizacijski prijemi bodo pripomogli, da ne bo narodni park le zavarovan predel, temveč, da bo imel tudi določeno vlogo na gospodarskem, znanstvenem in vzgojnem področju
V razpravi so ljudski poslanci izrazili veliko zadovoljstvo nad tem, da bo z zakonom urejen« zaščita in organizacija narodnih parkov, ki je nujno
Dr. Slavko Lore javni tožilec LRS
Beograd, 12. febr. (Tanjug). Zvezni javni tožilec je imenoval dr. Slavka Zoreta, dosedanjega pomočnika sekretarja izvršnega sveta LRS, za javnega tožilca LR Slovenije. Dr. Slavko Zore je danes prisegel pred zveznim javnim tožilcem.
Dosedanji javni tožilec LR Slovenije Jože Pavličič je bil
Obrazložitev predloga zakona o narodnih parkih je podal v imenu Izvršnega sveta Boris Kocjančič. — Poudaril je, da predlog zakona ni bil izdelan le v ožjem krogu za zaščito narodnih parkov zainteresiranih ljudi,, temveč na osnovi predlogov in pripomb, ki so jih dali vsi ljudski odbori m številne organizacije.
Kot predvideva predlog zakona, bodo pod posebnim družbenim varstvom vsi narodni parki. Za te se bodo smatrali vsi večji pokrajinski predeli, ki imajo zaradi naravnih lepot in drugih naravnih znamenitosti znanstveni ali kakršenkoli drug kulturni pomen. Družbena zaščita teh naravnih znamenitosti ima namen, zavarovati naravne lepote in preprečiti razne posege, ki bi spremenili podobo naravnega parka ali mu kako
drugače škodovali. Razen te- imenovan z odlokom izvršnega ga bo ta zaščita omogočila^ tu- sveta LRS za državnega sekre-di, da bodo narodni parki čim- tarja za pravosodno upravo LR
potrebna, ne ie zaradi vzgojnega in znanstvenega pomena, temveč tudi za razvoj turizma. Odbor se je s preelogom zakona o narodnih parkih v celoti strnijal in ga tudi spre jel brez pripomb.
Delo je odbor za organizacijo oblasti in uprave nadaljeval z obravnavo zakona o veterinarski službi v ljudski republiki Sloveniji. Na številna vprašanja, kj so jih postavljali posamezni odborniki, je odgovoril predstavnik Izvršnega sveta Jože Ingolič. Odbor je ugotovil, da so v predlogu zakona upoštevane tiste smernice, ki jih je dal odbor za organizacijo oblasti že leta 1957 in po katerih naj bi oila urejena veterinarska služba v
Sloveniji.
Po načelni in podrobni razpravi je odbor z nekaj dopolnitvami predlog zakona o veterinarski službi sprejel. Pri tem pa je poudaril, da se v primeru, če bodo imeli drugi skupščinski odbnrj kdkšne bistvene pripombe k predlogu zakona, ponovno sestal še pred zasedanjem Ljudske skupščine.
Ena izmed, osnovnih težav gradbene operative so prav
gotovo premajhne kapacitete samega gradbeništva in industrije gradbenega materiala. To se najbolj odraža pri stanovanjski gradnji, ki zelo počasi napreduje. Gradbena do-oa objekta se iz leta v le&o podaljšuje, tako da danes od dokumentarno tehničnih priprav za gradnjo do izročitve objekta namenu traja vsaj tri leta. Eno leto za tehnične priprave, dve leti in še več pa do izgotovitve objekta. Predvsem povzroča to počasnost pomanjkanje materiala in obrtnih gradbenih storitev. Iz teh vzrokov tudi letos ni bil izpolnjen plan stanovanjske izgradnje v Ljubljani. Dograjenih ni bilo 14$ stanovanjskih enot, ki so bile v planu za leto 1958. Kljub temu pa je bilo v letu 1958 vseljenih 1409 stanovanjskih enot v 318 zgrajenih objektih.
Na zadnji seji sveta za urbanizem OhO Ljubljana so razpravljali tudi o stanovanjski gradnji v Ljubljani. V poročilu je bilo rečeno, da bo v letu 1959 in dalje v Ljubljani zgrajenih 3711 stanovanj, za katere je finančno pokritje. Od tega mora biti po planu, v delu že 2773 stanovanj. Dela pri teh stanovanjskih objektih so se namreč pričela že lani. To se pravi, da bo do konca leta 1961 vseljivih tisoč stanovanj več. kot se jih ie leta 1958 pričelo graditi.
Plan, o katerem je razpravljal svet za urbanizem OLO Ljubljana ugotavlja,da je za omenjeno število stanovanj finančno pokritje. Nikjer pa ni zagotovila, da bodo tudi gradbena podjetja lahko vsa ta dela v tem času izvršila. Že danes, ko je plan šele v razpravi, gradbeni operativci pravijo, da plana ne bo bo mogoče izpolniti, ker ni posrtavljen na razpoložljive količine osnovnih gradbenih in instalacijskih materialov ter obrtnih storitev. temveč le na finančni po-
kazatelj. To pa je tudi eden izmed činiteljev, ki povzroča, da se dela na objektih zavlačujejo in da trajajo dela na stavbi od tretje faze dalje še najmanj leto dni in pol.
Lani je bilo za gradnjo stanovanj v Ljubljani vloženo preko 2,5 milijarde dinarjev, v rekonstrukcijo industrije gradbenega materiala in gradbene operative pa je bilo investirano le nekaj nad 114 milijonov dinarjev. Odnos med tema dvema številkama ni realen, če ugotavljamo, da prav industrija gradbenega materiala ni sposobna pokriti vedno večjih zahtev gradbene industrije. Vsako, še tako natančno planiranje na osnovi finančnih pokazateljev pa ne more biti realno, v praksi vidimo, da operativa ni kos delu, ker ni materiala.
V ljubljanskem okraju se bodo letošnje investicije v industrijo gradbenega materiala in gradbeno operativo občutno povečale. Dokončna številka sicer še ni znana, kaže pa, da se bo odnos med investicijami v stanovanjsko izgradnjo in vlogami v razširitev industrije gradbenega materiala in operativo spremenil, tako da bodo tudi načrti imeli realnejšo osnovo.
Verjetno se položaj nikjer ne bo bistveno spremenil, če ne bomo pričeli vlagati več sredstev prav v razširitev industrije gradbenega materiala. Resneje pa se bo treba pričeti baviti tudi z industrializacijo gradenj sploh. To. slednje pa je predvsem dolžnost gradbene operative.
Te ugotovitve gotovo ne veljajo samo za Ljubljano. Kot primer smo jo vzeli le zategadelj, ker so na voljo številke ih dovolj dokumentacije. Položaj je, če že ne enak, pa vsaj zelo podoben povsod. Izredno pomanjkanje gradbenega materiala, instalacijskih naprav in obrtnih gradbenih storitev, so težave, s katerimi se ukvarjajo v vseh okrajih in občinah.
Š.
Razširjena seja Glavnega odbora
Prešernove družbe
bo v nedeljo, 1. marca 1959 ob 9. urj v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1. Letno poročilo
2. Razprava.
Člane Glavnega odbora, okrajne in občinske odbore Prešernove družbe, poverjenike in člane vabimo, da pošljejo predloge. o katerih naj bi r?
vsaj ao zv. teuru*rja.
TAJNIŠTVO
gospodarske organizacije, ki sprejemajo svoje tarifne pravilnike. dolcčaio tarifne postavke visoko nad svojimi dejanskimi možnostmi in potrebami, tako da predvidenih osebnih dohodkov ne morejo kriti iz ustvarjenega čistega dohodka brez škode za svoje sklade. Zaradi tega je nastala tud j potreba, da se oredplsi o postopku za sprejemanje tarifnih pravilnikov razširijo oziroma izpopolnijo, kar se je zgodilo z uredbo, ki jo je sedaj izda) zvezni izvršni svet.
Pomen te uredbe je treba presojati tudi s stališča pomočj delavskim svetom. Pri sprejemanju tarifnih pravilnikov bodo lahko v postopku, ki ga določa uredba, spoznali vse potrebne elemente, da bi tarifne postavke in tarifni pravilniki bili pravilni, da bi ustrezali možnostim gospodarske organizacije, da bi vplivali tudi v smislu pravilnega nagrajevanja po delu, kakor tudi, da bi bili vzpodbuda za povečanje delovne storilnosti.
Uredba omogoča organiziran družbeni vpliv in nadzorstvo v postopku sprejemanja tarifni’- pravilnikov. Sam pripravljalni postopek dopušča določene družbene intervencije rudi takrat, kadar se gospodarska organizacija ravna po zakonu in tudi po tarifnih pravilnik ih. ne upošteva pa dovolj svojih potreb in možnosti, in kadar lahko nastane zaradi tega neuspeh v bodočem poslovanju gospodarske organizacije.
Na ta način ie zagotovljena samostojnost gospodarske organizacije v sklepanju o tarifnem pravilniku, obenem pa se odpira možnost za družbeni vpliv in nadzorstvo.
Sprejemanje novih tarifnih pravilnikov je ugodna prilika, da se uvedejo iji razširijo stimulativne metode nagrajevanja. zlasti pa nagrajevanja Po delovnem učinku.
Na ta način bi preprečili nominalno povečanje osebnih dohodkov, ki bi bilo škodljivo, ako bi ga uresničili. V zvezi s tem bi bilo neobhodno potreo-no ob tej priliki pregledati tudi sedanje norme in druge oblike nagrajevanja po učinku.
S sprejemanjem tarifnih pravilnikov ni treba za vsako ceno hiteti, zlasti ne na škodo njihove kakovosti. Ako delavski svet sprejme tarifni pravilnik in ga dostavi komisiji občinskega ljudskega odbora in sindikalnega organa do 30. aprila 1959, se’bodo lahko tarifni pravilniki uporabljali’ z veljavnostjo od 1. januarja 1959 ' 't	Mie	da bo gosno
darska organizacija izdelala so. iiden tarifni pravilnik, ako se takoj tudi organizirano loti dela.
bolj izkoriščen za znanstvene, vzgojne, turistične in druge koristne namene.
V predlogu omenjenega zakona so poudarjena ista načela, kot v zakonu o zaščiti kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, namreč, naj bi zaščito narodnih parkov vodili decentralizirano. Tako bodo, kot je predvideno, upravljali narodne parke na določenih področjih pristojni okrajni ljudski odbori. V primeru, da se razteza narodni park na področje dveh okrajnih ljudskih odborov, bo zaupano upravljanje parka tistemu za kulturo pristojnemu organu, na čigar območje sega večji del narodnega parka.
Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev komisije pri Izvršnem svetu, kot posebnega republiškega upravnega organa. Kom.sija bo skrbela za vse zadeve, ki bodo v zvezi s predlagano proglasitvijo določenih pokrajinskih predelov za narodne parke in za njihovo upravljanje ter evidenco. — S tem bo zagotovljena enotnost pri upravljanju narodnih parkov še posebno zato. ker bodo v republiški komisiji zastopani vsi tisti organi in organizacije. ki so zainteresirani, da se proglasijo posamezni pokrajinski predeli za narodne par-
Slovenije.
Tehnično vzgajanje in šolska reforma
Ljubljana, 12. febr. (Tanjug). Clan izvršnega sveta LRS in predsednik republiškega sveta za šolstvo Vladko Majhen je sprejel danes zastopstvo Ljudske tehnike Slovenije, ki mu je^ izrazilo željo, da bi se odločneje lotili izvajanja šolske reforme in da bi postalo splošno tehnično izobraževanje eden izmed bistvenih elementov splošnega izobraževanja mladine. Vladko Majhen je izjavil, da ekonom-sko-tehnično vzgajanje v šoli ni stvar samo ©nega predmeta, temveč se mora reševati kompleksno v celotnem učnem programu.
Prispevek za povečanje potrošnje
Nadaljevanje s 1. strani.
leto. To je nujno zlasti zaradi tega, ker je treba pričakovati pomembno povečanje povpraševanja v drugem polletju, za kar se je treba pripraviti z večjimi zalogami blaga. Izgubljena proizvodnja v zimskih in spomladanskih mesecih se ne bi mogla kasneje nadomestiti, ker bo tedaj morala tekstilna industrija že tako delati s polno zmogljivostjo zaradi zadovoljitve povečanih potreb. Tekstilna podjetja naj bi se posvetovala v okviru svojega združenja o ukrepih za povečanje
Štafeta mladosti
Beograd, 12. febr. (Tanjug). Iz Zagreba bo 20. aprila odšla štafeta mladosti, ki bo pretekla skozi vse republike 6.000 km dolgo pot.
Iz Zagreba bo štafeta šla skozi Čakovec in Maribor do Ljubljane, nato čez Jesenice in Labina do Splita, od tam skozi Livno, Glamočo, Drvar in Bihač
proiti Sarajevu, odtod skozi Kalinovih, Fočo, Tjentište in Gac-ko v Harcegnovi nato na Četi nje, v Nikšič, Ostrog, Titograd, Kolašin, Plevlje in Rudo. Iz Kraljeva in Peči bodo prenesli štafeto v Skoplje, nato v Niš. Pančevo in Paračin, tako da bo skozi Subotico in Osijek prišla v Vukovar, kjer je bil 20 junija leta 1920 II. kongres KPJ. Iz Vukovarja bo štafeta prispela v Beograd 25. maja. na rojstni dan marčtJa Tita.
proizvodnje in se dogovorila a pristojnimi organi drž. uprave o reševanju morebitnih problemov in težav.
Ako bodo po znižanju cen nastale začasne težave v prodaji, bo z državno intervencijo zagotovljen odkup presežkov, ki bi ovirali proizvodnjo, in sicer pod pogoji, ki bodo stimulativni za proizvodna podjetja. Zaradi tega morebitne težave ne bj nikakor smele biti razlog, da bi se podjetja maksimalno ne zavzela za povečanje proizvodnje. Tekstilne tovarne imajo sedaj veliko nalogo in veliko odgovornost, da s tem Znižanjem cen dosežejo ekonomske rezultate, o katerih je bilo govora. Dosedanje zelo uspešno delo te industrije, nedvomno potrjuje, da bo izpolnila tudi to nalogo, tem prej, ker so za to dane vse materialne možnosti in pogoji.
Naša prizadevanja za ureditev trga kažejo pozitivne rezultate v stabiliziranju živ-ljenskih stroškov, kar omogoča ob postopnem naraščanju dohodkov prebivalstva povečanje osebne potrošnje in realnih plač. Ta težnja je zlasti prišla do izraza v zadnjih nekaj mesecih po uveljavljenju znanih ukrepov v začetku oktobra lanskega leta Potrjuje in dej-
■&>-
in dc&m&s
• <?>>'
mmm
Temelji za gradnjo petstolpnic v Savskem nase lju v Ljubljani, od katerih bo vsaka Imola štirinajst nadstropij.
Proslava 17-letnice miiow žičnega bega rodcSjubov iz Niša
Niš, 12. fe.br. "(Tanjug). Ob 17-letnici množičnega bega rodoljubov iz koncentracijskega taborišča v Crvenom krstu v Nišu so bile včeraj in danes spominske slovesnosti, s katerimi se je hkrati začela tudi proslava 40-letnice KPJ in SKOJ.
Za preživele udeležence tega skupinskega bega in prebivalce Črve neg a krsta je bila v tovarni tobaka slavnostna akademija, na’ kateri je govoril član občinskega komiteja v Nišu Aca Markovič. Vse preživele borce in družine 46 pripadnikov 'narodnoosvobodilne vojske, ki so padli na begu iz koncentracijskega taborišča, je sprejel danes predsednik ljudskega odbora Niške občine Ivan. Vučkovič. Na skupnem pokopališču rodoljubov, postreljenih v Crvenem krstu, je bila žalna slovesnost.
Ob 22-letnici »Mladine«
Kranj, 12. febr. Danes je bila v prostorih časopisnega in založniškega podjetja Gorenjski tisk v Kranju proslava obletnice izida prve številke »Mladine«, ‘ed/anjega »Lista za slovensko mladino«, ki je bil izrazito socialistično usmerjen. V tej tiskarni so namreč 11. februarja 1937. prvič tiskali ta list. Pro-
slava spada v okvu številnih proslav 40-letnice Partije.
Skromni proslavi je prisostvo val tudi prvi urednik »Mladine« Jože Jan. V prepričljivih besedah je orisal takratno delo pri »Mladini«, ki je že po nekaj številkah morala prenehati izhajati.	A.	C.
7. številka »Komunista«
v slovenski izdaji objavlja:
Prve izkušnje — Večja skrb za standard (Pred IV. kongresom Zveze komunistov Slovenije) — Razdelitev sredstev v gospodarstvu in tarifni pravilniki — XXI. kongres Komimistične partije Sovjetske zveze — Nove spodbude — Dobe razgovorov — Iz delavskega gibanja — O nekem dogodku v taborišču Gurs — Občinska konferenca — Proizvodnja raste hitreje kot družbeni standard — Dogovor o delu komunistov ljubljanske univerze — Dopisniki »Komunista« pišejo — Jordan Nikolov - Orce (Konec) — Zgodovinski datumi tedna — Prvi dnevi SKOJ — Velike stavke in demonstracije: Stavka tekstilcev — ITboj Radeja' Mariča.
7. številki »Komunista« je priložena ■ petnajstdnevna priloga »Skupnost« številka 4.
V S E M h
Napoved za petek: v nižinah bo v notranjosti pretežno oblačno, v višjih legah in na Primorsikem pretežno sončno Temperature v nižjih legah do —7, v višjih legah do —10, na Primorskem okoli 0. najvišje dnevne temperature nekaj nad 0, na Primorskem do 7 stopinj C. Na Primorskem bo slaba burja.
stvo, da je bila raven skupne o.sebne potrošnje delavcev in uslužbencev v četrtem četrtletju lanskega leta za 13 odstotkov višja, kakor v istem času prejšnjega leta. Naša naloga je okrepiti to ugodno težnjo, kar zahteva stalno skrb za ureditev in zboljšanje razmer na trgu. Ni dvoma, da bo sedanje znižanje cen tekstila ugodno vplivalo v tej smeri.«
Ob koncu je dr. Brecelj odgovoril na nekatera vprašanja s področja trgovine in oskrbovanja.
Spominu Francetu Pavlovca
Corot je nekoč dejal: »Ce bi ne smel nič več slikati in nič več ustvarjati svojih drobnih vej, ki imajo med seboj ravno toliko zraka, da lahko med njimi smuknejo ptičice — bi umrli* Franceta Pavlovca, ki je bil francoskemu mojstru v tnnogo-čem tako soroden, je dohitel ta usodepolni trenutek. Nesreča in kratka zavratna bolezen sta iztrgali čudovitemu bardu slovenske Krajine za vedno čopič in paleto iz rok. Poslej bo samovala Sava s srebrnimi vrbami, temnimi borovci in večnim zidom planin v ozadju. Nikoli več se ne bo čista in nemirna voda pogovarjala s čistim in nemirnim srcem velikega romarja. Stožice, dolenjski lazi, ajda — kdo vas bo še ljubil s silovito ljubeznijo nesmrtnega ljubimca? In molčeče rože? Kakor kraljicam se vam je priklanjal ta plemič srca!
Ubogi in silni Daudetov Zlato-glavec! Venomer je razdajal zlato in malo prejemal v zahvalo. Nič se ni temu čudil. Njegovo otroško srce, njegova nebogljenost v bitki za varljivosti tega sveta, njegova samotna pota, vse to mu je bilo položeno že v zibelko, vse to je bilo neusmiljeno plačilo za eno samo veliko suženjstvo: LEPOTI IN UMETNOSTI. Strašna in veličastna služba! France Pavlovec ji je bil zvest prav do konca. Njegov telesni habitus je bil naravnost prosojen in krhek za težko zlato gmoto, ki jo je nosil v sebi. To čudovito doto je prenašal na platna z neznansko doslednostjo in ljubeznijo. Po Ivanu Groharju nismo še imeli v slikarstvu tako velikega liričnega pesnika, kakor je bil France.
France Pavlovec je bil nadaljevalec slavne tradicije naših impresionistov. Kakor oni, je bil tudi France slikar čiste in ravne poti. Nikoli ga niso zvabili na stranpota sirenski glasovi raznih struj in podobnih negodnosti..
Pavlovec je bil OSEBNOST in le TA je bila temelj njegovemu umetnostnemu iskanju ter dela.
Smrt Franceta Pavlovca je za slovensko likovno umetnost težek udarec. Še težji pa je za tiste, ki so ga v življenju poznali, spoštovali in občudovali.
STANE MIKU*
St. 35 — 13. FEBRUARJA 1659 / SLOVENSKI P0B0CEV1LEC I str. 3 1
m
Krepitev socl8lo¥£snj£š
Sodelovanje med Jugoslavijo in ZAR., kateremu so lanskoletni razgovori Tito—Naser dali široko podlago, je v zadnjih tednih dobilo še poseben poudarek. Konkretiziranje sodelovanja na področju socialne politike in dela, podpis protokola o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in ZAR za letošnje leto, sedanji razgovori o blagovni izmenjavi med dvema državama — so najvidnejši dokazi vse tesnejšega sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo bližnji obisk tovariša Tita ZAR pomenil še en važen korak in prispevek k sodelovanju med dvema prijateljskima državama, ki imata toliko skupnih interesov in tako zelo podobno, stališča do mednarodnih vprašanj.
Na področju konkretizacije sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR je bil v zadnjem času posebnega pomena obisk delegacije zveznega izvršnega sveta za vprašanja socialne po-litike°in dela. V prijateljskem vzdušju našim predstavnikom ni bilo težko, da se s funkcionarji ZAR dogovre o nadaljnjem. konkretnem sodelovanju na področju socialne politike in dela. še posebej pa o medsebojni izmeri javi izkušenj s teh področij.
V začetku tega meseca je bil med Jugoslavijo in ZAR podpisan v Kairu tudi protokol o kulturnem sodelovanju za leto 1959. S tem protokolom se za letošnje leto nudijo precej obširne možnosti kot pa so bile lansko leto za široko sodelovanje med Jugoslavijo in ZAR na vseh področjih kultur-no-prosrvetnega življenja. Ze sedaj je to. sodelovanje bilo bogato, s podpisom omenjenega protokola pa je to dobilo tudi svojo pravno podlago.
Velikega pomena za nadaljnjo krepitev sodelovanja nned FLRJ in ZAR je tudi zasedanje komisije teh dveh držav za gospodarsko sodelovanje, ki se je začelo te dni v Beogradu. — Omenjena komisija ima nalogo. da prouči razna vprašanja - področja uravnoteženja bla-
vne izmenjave med Jugoslavijo in ZAR, še posebej pa egiptovsko provinco ZAR. Ze dosedanji potek teh razgovorov kaže, da obstajajo možnosti za nadaljnje povečanje blagovne izmenjave, o čemer so prepričani predstavniki obeh delegacij. Posebno pozornost na teh razgovorih posvečajo izvajanju sporazuma o znanstveno-tehničnem soč.eloi'an-;u med dvema državama, ki so ga podpisali lani. Lahko skratka rečemo, da za krepitev sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR obstajajo lepi izgledi tudi na gospodarskem in znan-stveno-tehničnem področju.
Sodelovanje med Jugoslavijo in ZAR doživlja torej te dni j svojo konkretizacijo in svf>jo | poglobitev na mnogih področ- j jih bilateralnih odnošajev med j dvema državama. To je vseka- j kor lep uvod v obisk našeaa | predsednika republike ZAR. j ki bo nedvomno — kot smo že ; rekli — pomenil ne samo na- \ daljnji korak na poti še tes- \ nejšega sodelovanja med Jugo- [ slavijo in ZAR, temveč tudi važen korak na. poti sodelovanja dveh prijateljskih izven-blokovskih držav na mednarodnem -področju
M Pogačnik
Novi izdatki za vojno
Francosko vrhovno poveljstvo je zahtevalo novih 70.000 vojakov za izvajanje »pacifikacije« v Alžiriji — Burgiba obtožil francosko vlado, da je organizirala vohunsko zaroto proti Tunisu
PARIZ, 12. febr. (Taiijug-Reuter) V uradnih krogih v Parizu so danes potrdili, da je vrhovno poveljstvo zahtevalo od vlade, naj »nujno pošljejo okrepitve« kakih 70.000 vojakov v Alžirijo, kjer bi se pridružili korpusu pol milijona francoskih vojakov pri izvajanju akcije za »pacifikacijo« Alžirije.
Poudarjajo, da so te okrepitve potrebne zaradi spremenjenih taktičnih pogojev operacij gverilskega tipi, kakor tudi zaradi povečanega prepričanja vojaških strokovnjakov, da je mogoče končati alžirski spopad z zmago na vojaškem
področju.
Predsednik vlade Debre se je davi vrnil v Pariz in je takoj poročal predsedniku de Gaullu. Za nocoj je sklicana izredna seja vlade, na kateri bodo govorili o vo-jaških okrepitvah. Računajo pa, da teh okrepitev ne bodo poslali v Alžirijo do srede marca zaradi sedanje izredno, velike politične kampanje za občinske volitve, ki bodo prihodnji mesec.
Danes bodo na sestanku vlade preajiiera Michela Debreja govorili o obtožbah tunizijske vlade, ki trdi, da je bilo vele-
»Sl Gumhur ja« _ Iraku
Kairo, 12. febr. (Tanjug). — »Al G-umhurija«. list. ki ie blizu vladi, komentira danes dogodke v Iraku in piše. da ie iraški narod v kritičnem ob-dobiu za katerega je značilna konfuzija ln nemir, s katerimi skušajo tuje sile oropati Irak svobode, razbiti njegovo notranjo enotnost In ga izolirati od ostalega arabskega sve-ta.
List obtožuie iraške komuniste. da hočejo vsiliti Iraku načela. uvožena iz drugih dežel, Britanijo pa. da skuša zno^a, vzpostaviti dominacijo nad Irakom. *A1 G-umhurija« zaključuje, da se Irak ne bo nikdar ločil od arabske poti in dodaja, da ves arabski narod s simpatijami gleda na iraški narod v teh težkih časih, ki jih preživlja.
Nova tajska vlada
Bangkok, 12. febr. (AFP). Danes so sporočili, da je bila ustanovljena nova tajska vlada na čelu z maršalom Saritom Tana-ritom. Podpredsednik vlade je princ Vajtajakon, ministrstvo za zunanje zadeve in obrambe pa imata Tarat Koman in general Tamon Kitikačorn- Novi zunanji minister Koman je bil prej veleposlanik Washingtonu.
Ko je govoril o programu svo-je vlade, je premier Tanarit izjavil, da bo vlada spoštovala vse mednarodne pogodbe, ki jih je Tajska sklenila.
poslaništvo v Tunisu vohunsko središče.
Po poročilih iz Severne Afrike so v Tunisu aretirali 13 francoskih tehnikov pod obtožbo, da so za francosko obveščevalno službo instalirali v tunizijskih poštah sistem za prisluškovanje in za magnetofonsko snemanje telefonskih pogovorov. Sistem je omogočil francoskim agentom — kakor poročajo v Tunisu — prisluškovanje in registriranje telefonskih pogovorov Iz kabineta tunizijske republike Ha-biba Burgibe, nekaterih turih veleposlaništev v Tunisu ter pogovore iz središč, ki jih ima v tunizijskem glavnem mestju poveljstvo alžirske osvobodilne armade.
V Tunisu so uradno sporočili, da bodo v tunizijskih poštah v prihodnje lahko delali samo tunizijski državljani. Francoski tehniki so bili doslej zaposleni pri takem delu v skladu s konvencijo o tehničnem sodelovanju, ki sta jo bila sklenili vladi v Tunisu in Parizu.
Tunizijski predsednik Burgiba je danes obtožil francosko vlado, da je organizirala vohunsko zaroto proti Tunisu. V govoru po radiu ie Burgiba dejal, da so ga komentarji francoskega tiska prisilili, da ie omenil aretacijo 13 Francozov, ki so obdolženi, da so organizirali vohunsko mrežo za prisluškovanje telefonskih pogovorov iz francoskega veleposlaništva v Tunisu.
Po besedah predsednika Burgibe utegne to uničiti zaupanje Tunizijcev do Francije. Tunis je upal, da bo po pri-, dobitvi neodvisnosti sodelova-
nje s Francijo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Tunizijci vedo — le pripomnil Burgiba — da so v Franciji še ljudje s kolonialistično miselnostjo.
V Kartumu bo izšla prva knjiga o gospodarstvu FLRJ
Kartum, 12. febr. (Tanjug). Prihodnji teden bo izšla v Kartumu prva publikacija v arabskem jeziku, ki bo obravnavala jugoslovansko gospoda, rstvo in bo namenjena sudanski iavnosti. Knjiga bo bogato opremljena in ilustrirana,
, vsebovala pa bo mnogo naj-novejših podatkov o stanju in gibanju jugoslovanskega gospodarstva. Prispevke za to publikacijo je napisalo več pomembnih gsopodarskih voditeljev in strokovnjakov iz Jugoslavije.
Š
Tako so pozdravljali domačini predsednika Tita ob njegovem nedavnem prihodu v Adis Abebo
Festival tridnevnega oddiha
POSEBNI DOPIS za »SLOVENSKI POROČEVALEC«
PEKING, 12. febr. (Tanjug). »Pomladni festival« so kitajski časopisi opisali kot radostno praznovanje »velikega skoka naprej« na Kitajskem lani ter kot praznovanje dvojne proizvodnje jekla, premoga, živega srebra, bombaža in še posebej kot praznovanje velikih uspehov pri ustanavljanju ljudskih komun v drugi polovici lanskega leta.
Velike pridobitve in uspehi naj bi se po predprazmških člankih in poročilih morali nekoliko otipljiveje poznati tudi na festivalskih mizah v ljudskih komunah posameznikov,
tudi bilo; da je bilo po skupnih menzah v ljudskih komunah dovolj mesa in rib in slaščic in to za dva obroka tri ali\ štiri dni, kolikor so nasplošno praznovali ►"pomladni festival1«.
v mestnih prodajalnah, hrane V nekaterih komunah v okoli-in tekstila, na tradicionalnih ci Pekinga je bilo celo dovolj sejmih, ki so prav tako neiz- zelenih kumaric, v drugih pa bežni spremljevalec "-pomlad- so stregli tudi »kraljevski riž«,
ki so ga včasih jedli na dvoru cesarjev iz dinastije Čing, je rečeno v nekem poročilu o praznovanju tradicionalnega
nega festivala«.
Prva praznična in podpraz-nična poročila v pekinškem tisku nas obveščajo, da je tako
GEKSTENMRYER ZSHTEVfl SPREMEMBO B0NNSKE POLITIKE DO BERLINA
Kritike s lastnega tabora
OD VAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
BONN, 12. febr. (Po telefonu.) Predsednik parlamenta Ger-stenmayer je spet pripravil presenečenje vladi in svojim partij-’ skim somišljenikom. Kot pred letom dni, je tudi usedaj drugi človek v državi izrazil mišljenje glede krize okoli Berlina in Nemčije, ki se ne strinja z uradnim stališčem v palači Schaum-burg in v ministrstvu za zunanje zadeve.
Kritiziral je taktiko zavlačevanja in pasivnosti bonnske zunanje politike namesto, da bi
TELEGRAMI
%
BANDIING   Vlada Kambodže je povabila indonezijskega
premiera Džuando, naj obišče Kambodžo. Premier Dzuanda je povabilo sprejel, datum obiska pa bodo določili pozneje.
KAIRO   Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas
je odpotoval z letalom iz Kaira v Libijo. Med obiskom v Libiji se bo z libijskimi zastopniki pogovarjal v Alžiriji.
VARŠAVA   V Varšavi te dni potekajo gospodarska pogajanja o sklenitvi dolgoročne trgovinske pogodbe z Zahodno Nemčijo. Tem pogajanjem pripisujejo v Varšavi velik pomen, ker potrebuje Poljska mnogo proizvodov zahodnonemške industrije. Pogajanja imajo tudi za pomembno komponento pri vzpostavljanju normalnih diplomatskih odnošajev z Bonnom.
STOCKHOLM — Švedska bo gradila atomsko elektrarno 150 megavatov. Končana naj bi bila leta 1965.
MENICO CITY — Mehika je sklenila sporazum s skupino bank držav »Male Evrope« za kredit v znesku 15 milijonov dolarjev. Ta kredit bodo uporabili za razvoj mehiške petrolejske industrije.
BERLIN — Agencija ADN poroča, da bodo na velesejmu v Leipzigu razstavili model sovjetske rakete, ki so jo nedavno izstrelili proti Mesecu in Soncu. Tako bo model te rakete zdaj
prvič javno razstavljen.
CAPE CANAVERAL — Danes so v Cape Canaveralu izstrelili teledirigirani izstrelek »Snark« v navzočnosti 120 članov predstavniškega doma. »Snark« doseže 9650 km in leti z brzmo 965 km na uro.
Prlprawo za reiormo
V nektrJeUh indijskih državah so že zaceli s pripravami za izvajanje agrarne reforme — Indija zaprosila za tujo pomoč v znesku 700 nuli-"	jonov	dolarjev
NEW DELHI, 12. febr. (Tanjug). Čeprav so razprave o sklepih nagpurskega zasedanja kongresa o agrarni reformi na vrhuncu, so v nekaterih indijskih državah in ozemljih ze zaceli priprave za izvajanje agrarne reforme. Po sklepih nagpurskega zasedanja bi morale biti vse priprave, vštevši sprejetje zakona o zemljiškem maksimumu, končane do konca tega leta. Izvf' janje reforme je v pristojnosti posameznih držav in zveznih ozemelj, ne pa osrednje indijske vlade.
Najbolj sporno vprašanje je določitev zemljiškega maksimuma, ki se bo menda gibal okrog 30 akrov zemlje. Za delhijsko zvezno področje bodo ustrezni zakon predložili že na prihodnjem poletn.em zasedanju parlamenta. Upajo, da bo ta »vzorni zakon« hkrati pospešil sprejetje podobnih zakonov po vseh državah in ozemljih.
Samo v dve-h okrožjih države Pandžab so ugotovili, da bi pridobili kake po! milijona akrov presežka zemlje, če bi bi! zemljiški maksimum 30 akrov. V državi Madras je reform* 5= zmeraj sporna in obstaja predlog, da bisustanovili »nepristransko komisijo«, ki bi začela izva-
jati agrarno reformo na omeje nem področju. Ce bi ta »poskus* uspel, bi začeli izvajati agrarn-o reformo po vsej zvezni državi.
Presežke zemlje bodo izročali vaškim svetom »pančajatom«, it pa bodo temelj za uvajanje kolektivne obdelave zemlje. Na taki zemlji bodo lahko delali kot zadružniki samo kmetje bre>. zemlje.
Izvajanje agrarne reforme, ki je še vedno v območju političnih razprav, ima zeJo veliko močnih nasprotnikov, celo v okviru kongresne stranke. Ena izmed prvih nalog novega de-■ ovnega odbora kongresne stran ke bo — kako,r piše današnji »Times of India«, da se bo spo-
prijel z nasprotniki agrarne reforme v kongresu in da* tako odstrani glavne ovire za njeno izvajanje.
*
New Delhi, 12. febr. (Reuter). Iz pooblaščenih izvorov se je zvedelo, da bo Indija zaprosila za tujo pomoč v znesku 700 milijonov dolarjev, ki bi jo uporabila za izvedbo programov v okviTU petletnega plana. Kredit bo zaprosila od petih držav, ki so že prej nudile pomoč Indiji, ter od mednarodne banke za obnovo in razvoj.
Generalni komisar za gospodarstvo B. K. Nehru bo odpotoval v Washington, da bi pripravil sestanek, ki bo 15. marca New Delhiju. Na tem sestanku bi se srečali zastopniki ZDA,. Velike Britanije, Kanade, Zahodne Nemčije in Japonske. Pred potjo v Washington bo B. K. Nehru — kakor pričakujejo — obiskal Moskvo in London, kjer se bo sestal z zastopniki obeh vlad.
proučil predloge in izkoristil možnosti, ki lahko nudijo elastično politiko razgovorov. Taka proučevanja so danes bolj blizu socialno demokratskim zamiislim o zadržanju Zahodne Nemčije kot pa tezam, ki jih zastopa vlada od prvega trenutka berlinske krize. Popolnoma razumljivo je, da je Gerstenmayerjevo stališče povzročilo val presenečenja kot znamenje določenega razdvajanja v vrstah krščanskih demokratov. Čeprav menijo, da Gerstenmayer v svoj i stranki nima nobene posebno široke podpore , povzročajo njegovi nastopi zaskrbljenost, pred katero niso imuni niti vrhovi
Izguba družbe »Chrysler«
New York, 12. febr. (Reuter). Avtomobilska družba »Chrys-ler«. ki je tretja največja družba za proizvodnjo avtomobilov v ZDA, je land izgubila 33,8 milijona dolarjev zaradi gospodarske recesije. To je največja izguba, ki jo je ta družba utrpela v 34 letih svojega obstoja. Prodaja proizvodov te tovarne se je lani skrčila za 40 odsit. Leta 1957 je družba zabeležila 120 milijonov dolarjev dobička. Lani pa so delničarji te -družbe kljub omejenim izgubam prejeli po 25 centov dobička na vsak dolar vloženega kapitala.
Nehru o mednarodnem položaju
New Delhi, 12. febr. (AFP). Ko je govoril med splošno razpravo v zgornjem domu indijskega parlamenta, je predsednik indijske vlade Nehru izjavil, da je "-mednarodni položaj precej resen, da Pa nudi nekaj upanja«.
Premier Nehru je dejal, da je v tem smislu pot britanskega premiera Macmillana v ZSSR dobrodošla, ker bo omogočila koristno izmenjavo gledišč, če tudi ne bi ■ prišlo do rešitve vseh spornih vprašanj. Indijski premier je obsodil sklepanje paktov in vojaških zvez vsake vrste, trdeč, da ti pakti samo vznemirjajo svet.
Ko je govoril o ozemlju Goe, je pr&mier Nehru izjavil, da tega vprašanja ne gre jemati za pozabljenega, ne glede na to. da ga ni omenil v svojem govoru v parlamentu. Indijska politika do Goe je jasna. »Goa je del Indije ne glede na sedanji položaj in mj se bomo trudili, da dosežemo svoje cilje na miroljuben način,-« je izjavil Nehru.
vladine stranke. Gerstenmayer_ jevo koketiranje z idejo razgovorov med obema Nemčijama, je tudi pred letom dni povzročilo jezo Adenauerja. Ko se je pred dvemi meseci in poO začela nova faza berlinske kiy-ze, je bila Adenauerju dobrodošla priložnost, da se znova ostro spopade s pojmovanji Gerstenmayerja. <2Sedaj še n* reakcije na najnovejši izpad predsednika parlamenta, • toda smatrajo, da je njegovo stališče značilno za zmedenost, kj prevladuje nad bonnskim političnim življenjem. Namesto strnjevanja vrst vladnih in opozicijskih strank, k čemur so zadnje tedne večkrat pozivali, se sedaj pojavljajo znamenja negotovosti v sami vladni stranki.'
GLASOVI IZ WASHINGTONA
Se en govor je kot hiladna prha deloval na uradni Bonn. Namestnik šefa demokratične frakcije v senatu Mansfield je v svojem govoru omenil načrt, ki je popolnoma v nasprotju z dosedanjim^ bonnskimi zamislimi. Zavračanje volitev, združitev v etapah, osnovanje enotnega Berlina, razgovori: obeh Nemči j o združitv,i, načrt Ea-packega in Edena kot osnova za ustvarjanje evropskega varnostnega sistema. Za to se je zavzel Mansfield. Bonn nj niti ene teh točk doslej vzel resno. V zadnjem času pa so se vrstile izjave senatorjev Hum-phreya, . Stassena, Kennana in drugih ameriških politikov, da je zaradi Dullesove bolezni povečana bojazen pred radikalnimi spremembami v ameriški zunanji politiki. Dejstvo, da ne gre za privatne ali poluradne, temveč za uradne Izjave,- je dalo v bonnskih ušesih Mans-
fieldovim izjavam nov poudarek. Stališče novega predsednika zunanjepolitičnega odbora senata Fulbrightona, splošno utrjevanje demokratičnih pozicij v ameriškem parlamentu.
Herterjeva in Murphijeva stališča ki bodo po zaskrbljenih bonnskih računih v času Dullesove odsotnost prišla še bolj do izraza, povzročajo nemir glede nadaljnjih amer. stališč do nemškega vprašanja, Mansfieldov govor pa to bojazen samo utrjuje.
Djordje Zelmanovif
kitajskega novega leta v pekinški okolici.
Kaže pa, da je bila izmed največjih prazničnih poslastic ta, da so vse komune dovolile svojim članom oditi za tri dni iz skupnih ljudskih menz v krog lastne družine, kjer so po stari navadi praznovali »pomladni festival«.
Se pred kakim mesecem, dokler je bila na vrhuncu kampanja za ustanavljanje ljudskih komun na Kitajskem, je kitajsko časopisje nemalokrat pisalo o sreči sto in sto milijonov kmetov, ki se osvobajajo vsakdanjih skrbi o prehrani na svojem domu in prehajajo v sistem zagotovljenih obrokov v skupnih menzah, obrokov, ki jih v vseh komunah delijo »brezplačno«, kakor to pravi in poudarja tisk. »Kmetje so jokali od veselja, ko so zvedeli, da se bodo brezplačno hranili po skupnih menzah,« so takrat pisali časopisi. Te dni Pa je tisk poročal, da so isti kmetje izrazili željo in dobili dovoljenje, da se združijo s -svojimi družinami in se praznično najedo doma.
V Pekingu je festival potekel ob raznovrstnih in običajnih atrakcijah, med drugim tudi z obveznim festivalskim sejmom, ki ga vsako leto prirejajo v starem delu mesta Lu-ličanu. O tem sejmu bi lahko rekli, kot v tisti pesmi: »Sejem je bil, na sejmu sablje in pištole, zlati gumbi,« le da je bilo v tem primeru vse narejeno iz živopisanega papirja in bambusovega trsja, sicer pa dovolj lepo in dovolj privlačno, da so se glavni kupci — pekiiiski otroci — praznično zabavali.
Pečene jagnjetine pa to pot
likih skokih v letošnji žetvi. Sodeč po velikih in neprekinjenih repovih pred majhnimi kuhinjami, ki so na sejmu pripravljale toplo hrano, po gneči in vrvežu, ki je vse tri dni trajal okrog teh kuhinj, vsi predpraznični pozivi in ukrepi za nujno oskrbo s hrano v Pekingu in drugih velemestih le niso rodili tistega sadu, da bi bilo vsem prazničnim potrebam in željam ugodeno. Zato pa je sejem nudil obiskovalcem obilje druge »paše za oči«, vesel prizor živih vetemic in glasnih ropotulj, krilatih zmajev in frfotajočih lampijonov. Vse to si lahko kupil za mal denar in vse to verjetno ni živelo, kaikor tudi niso živele druge iluzije dlje kot tri dni. Toda mar se ni izplačalo vsaj za te tri dni in za mal denar vnesti nekaj spremembe v življenje?
Sodeč po bogastvu vseh teh pisanih in vsekakor prijetnih sejmarskih' drobnarij, po tro-dnevnem predihu in odmoru, ki je vso državo prišel kot naročen, po očitnih prizadevanjih, da bi tudi na prazničnih mizah ljudje občutili nekaj velikih skokov lanskega leta, bi za letošnji in komaj končani »pomladni festival« na Kitajskem rekli,- da je to bil bolj kot kdaj koli festivalni praznik širokih ljudskih 'množic. Ali še bolje rečeno, festivalni praznik tridnevnega oddiha, nujnega in zasluženega odmora, je zares prišel o pravem času. Zakaj .komaj se je festival končal, že časopisje opozarja: bodite pripravljeni. To leto ne bo lažje od prejšnjega, planske številke so v absolutnem merilu še večje od lanskih in je zato treba še po-
Prebivalstvo ČSR
Praga, 12.febr. (Tanjug). — Skušno število prebivalcev ČSR je bilo konec leta 1958 13,c/18.000. Na ozemlju Slovaške živi 3,922.000 prebivalcev. Naravni prirastek je bil lani na Slovaškem 61.000 .prebivalcev. medtem ko ie v drugih čeških pokrajinah znašal skupno 48.000 oseb.
na sejmu menda nj bilo, ali je dvojiti napore. — »Neizprosni vsaj ni bilo toliko, kolikšno je boj« se mora nadaljevati z ne-bilo povpraševanje in kolikor zmanjšano ostrino, bi je mogli pričakovati po ve-	Branko	Bogunovič
PROCES PROTI BENEŠKIM PARTIZANOM V FIRENCAH
Jalovo pričevati e
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
FIRENCE, 12. febr. Na procesu proti beneškim, partizanom pred porotnim sodiščem v Firencah je bilo dopoldne končano zasliševanje obremenilnih prič. Davi je sodišče zaslišalo le dve priči, ker se ostale štiri povabljene niso odzvale povabilu. Nato pa je sodnik-prisednik prebral zapisnike, ki so bili sestavljeni v času preiskave o zaslišanju 32 prič, ki so kasneje umrle, se izselile ali pa zaradi bolezni niso mogle priti pričat pred porotno sodišče. Proces je bil nato preložen na 17. t. m., ko bo sodišče začelo z zasliševanjem prič, ki jih je predlagala obramba.
Karabinjerski maresallo Italo Terzino je izpovedal, da je bil
karabinjer Marino Spinazzi, za katerega obtožujejo partizane, da so ga aretirali in ustrelili, član fašistične - republikanske garde, ki je bila v službi fašistične republike Salo. Omenjeni karabinjerski maresallo je namreč 1945. leta dobil nalogo, da ugotovi, kaj se je s Spinazzijem zgodilo in napravi zapisnik
Bivši garibaldinec Luigi Pe-lizzari pa je pričal v zvezj z obtožbami, proti Zdravljičeve-mu svaku Vittoriu Pironi. Potrdil je. da je bil Pirona le bolničar v partizanski enoti, v katero so bili poleg beneških partizanov vključeni tudi nekateri Italijani iz raznih krajev Italije. Pelizzarj je bil ranjen v bojih ;n ko Se je vrnil iz partizanske bolnišnice, so ga poslali v edinico. v kateri je
bil obtoženi Pirona. Izpovedal je tudi, da je bil skupno z njim v partizanski bolnišnici tudi nek ameriški letalec, ki se je Po okrevanju s 17 drugimi ameriškimi letalc-' vrnil v svojo bazo v Foggio z. letališča na partizanskem ozemlju. Pe-lizzari je na vpm^vnje obrambe pojasnil, da so imeli ameriški letalci s seboj svilene zemljevide,- ha katerih so bila
s križci označena partizanska področja, tak'-' da so se lahko zatekli k partizanom če so bila njihova letala sestreljena. Z omenjenun amer.-škim letalcem sta si kasneje tudi dopisovala, tako da ve. da je srečno prispel :-c svoji enoti.
Nekatere obremenilne priče so namreč v preiskavi izpovedale tako. kakor da bi b partizani zavezniške letalce aretirali. Dalje je Pelizzarj dejal, da slovenski partizani niso izvajali nanj nobenega pritiske niti ne proslovenske propagande.
Zapisniki prič, ki so jih prpbralj no zasipanju omenjenih dveh. so bilj sestavljeni podobno kot ostali, ki smo iih slišali doslej. Ce je bila priča v preiskavi zaslišana večkrat, se redno poiaviajo tazHke med zaporednimi zapisniki, tako da "v prvem priča ne ve skoraj ničesar, v vsakem naslednjem pa vedno več. Z ozirom na to, kar se je dokazalo že doslej o sestavljanju teh za-
oisnikov. namre' dp. sr' '-'"le izjave posameznih prič svojevoljno tolmačene, odnosno da se je priči sugeriralo, kaj naj izjavi, b; zanisnikom n zasliševanju prič. ki niso rvrišle pred oorotno sodišče, ne smeli dajati nobenega pomena.
Ar* Stanovn^K
U:mMi
tSLtS
V tem smislu postavlja program ZKJ tudi vprašanje vmeša vanja ali nevme Savan ja par-Ije v zadeve umetnosti in književnosti.
Kolikor gre za vmešavanje v smislu partijskega kanonizi-anja tega ali ortega ustvarjalnega prijema v umetnosti, toliko je naš novi program kajpak proti vmešavanju. Toda niti program ZKJ niti dosedanja praksa jugoslovanskih komunistov nista ravnodušna nasproti pojavom idejnega kaosa in ne zagovarjata nevme-šavanja partije v zadeve
umetnosti, kadar gre za protisocialistične težnje, ki se situ-šajo uveljaviti pod firmo »svobode umetniškega ustvarjanja«. Program obvezuje Zvezo komunistov kot celoto in vsakega posameznega komunista, posebej pa še komuniste — kulturne delavce, da so takšnim pojavom in težnjam postavijo po robu na način, ki najbolj ustreza razvoju socialističnih ustvarjalnih sil v kulturi. O 'tem je tovariš Kardelj takisto govoril na III. kongresu ZK Srbije:
»Dobre in uspešne so samo tiste metode boja proti raznim negativnim pojavom na področju ideološko - političnega
življenja, ki usposabljajo zmerom širši krog ljudi za samostojen nastop proti raznim negativnim, reakcionarnim, pro-tisocialvstičninn pojavom. Administrativna sredstva lahko preprečujejo, ne morejo pa ustvarjati. Mi pa moramo prvenstveno ustvarjati, potem bomo lahko tudi preprečevali. S tem nočem reči, da nimamo pravice tudi z administrativnimi sredstvi nastopiti proti raznim težnjam po demoraii-zaciji našega družbenega življenja in proti raznim drugim protisocialističnim težnjam. Toda pri tem se moramo zavedati, da je lahko to prizadevanje uspešno le tedaj, če bomo staremu postavili nasproti
hkrati novo socialistično kvaliteto, in drugič, če bomo administrativna sredstva uporabljali res samo tedaj, kadar s tem ne škodujemo samemu
razvoju socialističnih sil . - -
Prvenstvena naloga komunistov in zavestnih socialističnih borcev na področju kulturnega ustvarjanja je v tem. da se s svojo kvaliteto postavijo po robu najrazličnejšim dekadet-nim pojavom. Ustvarjalni izraz pa morajo najti sami. Na tem torišču Komunistom ne smemo vezati rok. Zadolžiti iih moramo samo za to, da reagirajo in delujejo kot komunisti, kot pravi borci za socializem.*
Postavlja se vprašanje: na čem temelji očitek naših »kritikov«, da program. ZKJ opeva »prelesti« buržoazno-anarhič-nega individualizma? Ta očitek je bil z vso resnostjo izrečen na st? ji Znanstvenega sveta Akademije družbenih ved pri CK KPSZ, posvečen-vprašanjem sodobnega revizionizma. V podobni obliki pc ga tudi sicer večkrat srečami v tisku nekaterih vzhodnih držav in komunističnih partij
Povsem očitno je, da se
takšni in podobni očitki ne morejo opirati na nobeno postavko programa ZKJ, ne da bi jo namenu ustrezno izmaličili. Za te očitke ie predvsem značilno, da večidel prezirajo besedilo programa, da niti ne govorimo o drugih dokumentih, ki osvetljujejo kulturno politiko jugoslovanskih komunistov in njihov boj proti raznim protisocialističnim pojavom in težnjam v našefn družbenem in posebej kulturnem življenju. V podporo svojim postavkam o »revizionizmu« jugoslovanskih komunistov v kulturni politiki se naši »kritiki« radi oprijemljajo prav takšnih pojavov in teženj v našem kulturnem življenju, jih posplošujejo in to življenje predstavljajo povsem enostransko, grobo tendenčno, v napačni podobi.
BORIS ZIHERL
To je vsekakor dokaj nehvaležen način obračunavanja z »revizionizmom« jugoslovanskih komunistov v kulturni politiki.
Iz vsega, kar smo še prej dejali, je razvidno, da raznih negativnih, antiso cialističnih oojavov v našem kulturnem Hvljenju nismo nikoli tajili in la se tudi nismo odrekali boli. proti njim. Nasprotno, mnenja smo, da je ena izmed glavnih dolžnosti komunistov, zla-3ti pa še članov ZKJ iz vrst kulturnih delavcev: boriti se proti takim pojavom z vsemi svojimi intelektualnimi silami, z načelno kri-tiko utirati pot zmagi marksistične misli, znanstvenemu marksističnemu gledanju na svet. Toda, ko proučujemo konkretne vire in korenine protisocialističnih pojavov v naši družbeni stvarnosti, smo daleč od misli, ki je tako blizu »kritični« praksi naših »kritikov«, namreč od misli, da je moči take pojave spravljati s sveta z odloki CK komunističnih partij, ne pa z ideološkim bojem in predvsem z odstranjevanjem pogojev, v katerih se ti porajajo. ^
Naj zaključimo z ugotovitvijo, ki ste mi zdi dovolj važna.
Za naše »kritike« v kulturnem življenju Jugoslavije obstojata samo dve vrsti ljudi: eni opevajo »prelesti« buržu-azno - anarhičnega individualiz-
ma in s tem tolmačijo »revizionistični« program ZKJ, drugi pa so preganjani pristaši »socialističnega realizma«. V tem smislu tisk nekaterih vzhodnih držav in komunističnih partij i^ostikrat razpravlja o kulturnih problemih v Jugoslaviji. Dejstvo pa je, da se jugoslovanski komunisti tudi v svoji kulturni politiki že precej ‘časa sem borijo na dveh frontah. Na eni fronti se borijo proti buržoazno-anar-hičnemd individualizmu in proti njegovim reakcionarnim manifestacijam v subjektivistični filozofiji, družboslovju in dekadentski umetnosti Na drugi fronti se borijo proti kulturno-političnemu stalinizmu, o katerem praksa govori, da v filozofiji, družboslovju in umetnosti takisto vodi proč od življenja, v zastoj in — v razmerju z že prej doseženimi vrhovi ustvarjalnosti — tudi v dekadenco.
V takih okoliščinah se jugoslovanski komunisti borijo za socialistično kulturno politiko, posvečeno materialni in duhovni osvoboditvi delovnih ljudi, njihovemu oblikovanju v svobodne, ustvarjalne osebnosti socializma.
(Odlomek iz članka, objavljenega v drugi le* tošnjd številki »Naše so* dobnosdi«)
Tedaj pa je dr. Korošec, ki je medtem postal notranji minister izdal zaupen nalog državnemu pravdništvu, da je treba revijo uničiti. Metoda, ki so jo ubrali, je bila vprav jezuitska: cenzor je vsakokrat preprosto črtal velik del gradiva; ker pa cenzura ni sprejemala rokopisov, temveč odtise izgotovljenega stavka, so tiskarski stroški tako naraščali, da je postal materialni položaj revije nevzdržen.
Gradivo za prve številke četrtega letnika je bilo že pripravljeno, vendar ni več izšlo. Bratko Kreft je v edinem izvodu obranil krtačne odtise 27 korekturnih stolpcev. Bil je to čas. ko so bili v ospredju zanimanja dogodki na Češkoslovaškem in mnogo značilnega gradiva je bilo posvečeno tamkajšnjim vprašanjem. Poleg prevodov Capka in Olbrachta velja v zvez: B tem omeniti originalne članke Andreja Debenaka in pokojnega Francija Sturma. Vodilni slovenski komunisti so bili tist: čas po zaporih ali pa v ilegali oziroma v inozemstvu. Sodelavci »Književnosti« so po odločitvi Partije kasneje prešli k »Sodobnosti« in »Zvonu«.
»Književnost« je nedvomno izpolnila svojo pomembno vlogo naprednega kulturno političnega glasila. Nudila je možnost za razvoj domače politične in sociološke publicistike, posredovala pa je v prevodih tudi tehtna in aktualna tuja dela. Omembe ■vredno in značilno je na primer sodelovanje Louisa Adamiča. n»Vi njegovi spisi so izšli v »Književnosti« prej kot v angleškem tevirniku. O vplivu in odmevu, ki ga je imela »Književnost«, pričajo tudi stiki z inozemstvom: svoja dela so ji na primei pošiljali v recenzijo nekateri nemški in bolgarski avtorju PO-pf— jive pa so bile njene zveze s češkimi in slovaškimi na-§*rwTnimi kulturnimi delavci.
0 NEKATERIH VPRAŠANJU
NAŠE KULTURNE POLITIKE V LUČI PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV
Med publikacijami, ki so v pogojih stare Jugoslavije na tak »li drugačen način širile marksistično misel, je imela pomembno vlogo revija »Književnost«. Njen historiat se pravzaprav začenja z »Mladino«, ki jo je nekaj časa urejal Srečko Kosovel in pri kateri se je še za njegovega življenja zbrala precej močna skupina mladih marksistov. Ko pa je »Mladina« leta 1923 prenehala izhajati, so komunisti praktično ostali brez svojega kulturno političnega glasila. Pred šesto-januarskim režimom sprva tudi ni bilo misliti na legalno publikacijo, ki bi v še tako prikriti oblici propagirala revolucionarne ideje, enako težavno pa je bilo tudi materialno vprašanje.
Komunistična partija je okrog leta 1931 posvečala svojo pozornost in razpoložljiva sredstva predvsem založbi Nova knjiga, ki naj bi izdajala prevode Marxa in Engelsa ter krajše izvirne marksistične razprave, in pa svojemu političnemu tedniku. Toda potreba po reviji, kakršna je bila kasneje »Književnost«, je bila tudi vseskozi aktualna, čeprav so bili zanjo cenzurni in materialni pogoji slabši. Njena ustanovitev je bila rezultat iznajdljivosti in vztrajnosti njenega izdajatelja in urednika Bratka Krefta. Vodilni partijski tovariši so sprejeli njegove razloge o nujnosti takšne publikacije.
Prva številka »Književnosti« je izšla decembra leta 1932. Njen konkretni smoter je bil nekako ta, da bi — pač v okviru cenzurnih možnosti ■—; nadaljevala in razvijala smer, ki jo je, čeprav le deloma, začrtala že »Mladina«. Sirila naj bi napredno miselnost, omogočala objavljanje in spodbujala pisanje izvirnih socioloških razprav in komentarjev h klasičnim delom znanstvenega socializma ter pospeševala aktualno in hkrati poglobljeno politično publicistiko. Namesto programskega uvoda, ki bi cenzorjem in oblastnikom pač prehitro odprl oči glede namenov nove revije, je bil v prvi številki natisnjen prevod poema Maksima Gorkega »Človek«, ki je v celoti izražal revo-lucionarno-humanistično orientacijo ljudi okrog »Književnosti«.
Se pred izdajanjem se je formiral »ilegalni« partijski uredniški odbor, v katerem so bili Edvard^ Kardelj, Boris Kidrič, Boris Ziherl, Dušan Kermavner, Stane Kraševec in Bratko Kreft. Oni so bili hkrati tudi poglavitni sodelavci »Književnosti«, dokler jim je bilo to mogoče — se pravi, dokler jih ni njihovo revolucionalno delo privedlo v ječo ali pa v globoko ilegalo (dejansko sta pozneje urednik revije Kreft in urednik »Male biblioteke« Stane Kraševec ostala tako rekoč sama). Ta imena tudi najbolje govore o vlogi, ki jo je imela »Književnost« v naši publicistiki oziroma v naši kulturno politični situaciji v prvi polovici tridesetih let.
Vse ostale uredniške posle, pa tudi tehnične in administrativne je opravljal Bratko Kreft. Sam pripoveduje — in se rad spominja — kako sta skozi ves prvi letnik z ženo z roko pisala naslove in lepila pasice na posamezne izvode in kako je potlej v poznih nočnih urah v dveh kovčkih odnašal vso naklado na poštni ekspedit. Kasneje so mu veliko pomagali pokojni Ivo Brnčič in nekaj požrtvovalnih študentk. Prva številka »Književnosti« je izšla v 1200 izvodih, nekaj naslednjih številk v 1000, nato pa je redno izhajala v 800 izvodih. Rednih, plačujočih naročnikov je bilo ob koncu tretjega letnika okrog 440. Z njihovimi prispevki pa seveda niso bili kriti niti osnovni izdajateljski stroški.
Sleherna številka revije je morala v predcenzuro — pri čemer je seveda marsikaj izpadlo — in ena izmed važnih mo-ralno-političnih dolžnosti urednika je bila, da je varoval skrivnost psevdonimov, za katere sta se intenzivno zanimala policija in državno pravdništvo. S temi psevdonimi pa so bile še drugačne težave: nekateri sodelavci so jih uporabljali kar po več hkrati in tako je bilo pozneje, po vojni zelo težko ugotoviti avtorje posameznih člankov.
Kljub najrazličnejšim težkim okoliščinam in neposrednim oviram je »Književnost« uspešno zaključila svoj tretji letnik.
... V prednjih vrstah so stopali sužnji z neznanimi obrazi, kakor da se pomikajo mumije. Za njimi sem ugledal prve kristjane, ki so jih nekoč metali zverem v rimskih cirkusih; hitela so mimo ožgana krdela na grmadah umirajočih, izobčeni in zasramovani plemiči, kmečki puntarji in množiice preganjanih krivovercev, na sredi Giordano Bruno, Savonarola in Jan Hus. Nato zopet neznani obrazi vseh narodov, med njimi sem spoznal na hitro Galileja in Spinozo. Prikorakali so komunardi z odkritimi ranami, dobljenimi na barikadah, nosili so s sabo glavo Dantona in Foulonovo prebodeno srce, nato zopet trume delavcev, zidarjev, tesarjev. Nj bilo konca. Vedno novi oddelki so se uvrščali. Med misleci in pesniki so ugledale utrujene oči marsikatero znano lice. Nikjer nisem zapazil nobenega napisa, le številke vekov so nosili pred vrstami. Prihajale so zadnje vrste, v katerih niso hodili več ločeno, ampak pod roko kakor tovariši:	rudarji,
tovarniški delavci, kajžarji, inženirji strojniki, misleci in pisatelji, okovani jetniki, ki še vedno verujejo v zmago človečanske pravice, možje s pekočimi ranamj na hrbtu in zopet zasramovani in izbičani, naposled med starši smehljajoči se in nežni obrazi pobitih otrok. Začudil 'sem se. Številni med njimi so bili iz mojega naroda.
Prešinila me je velika življenjska radost. Minilo me je občutje samote, zavedel sem se, da ne stojim več ob strani, da korakam z njim:, kj niso verovali v onostramska večna razodetja, ampak so ustvarjali dejansko življenje, se borili za drobtinico kruha, za Ped zemlje in pravico do žene, za smrdljivo petrolejko in abece-
do človeškega znanja, za zrak in sonce, ki so skozi veke do danes umirali na pričnah izobčeni iz vladajoče družbe in v dnu duše prevarani za svoje nade, umirali od lakote in obupa in vendar željni lepot kakor osvežujoče rose, ki so padali od blagoslovljenih sulic in krogel za svoje življenjske pravice in ideje.
Zavedel sem se, da je bila moja borba za individualni svetovni nazor le del občečloveške borbe za ustvarjajočo se zemeljsko Resnico in krenil sem za odhajajočimi skozi temne ulice.
(»Književnost« , 8—9 številka III. letnika; odlomek iz eseja »Svetovni nazor«).
IVAN DOBRAVEC
KOVAČ
Težko kladivo v roki vihtim, jezen razbijam in se potim.
V strašni vročini ob ognju
stojim,
tolčem, razbijam in se jezim. Trdo življenje, trpljenje in glad sta napotila me kruha iskat. Dolgo sem hodil, se v soncu
potil,
se v cape zavijal, ko veter je
bril.
Zdaj tu stojim, sključen se
sklanjam,
po naklu udarjam, kladivo m( plese, iskre mi kreše.
Zguban obraz nad naklom sloni, v rdeče železo so vprte oči.
Na meh pritiskam; železo žari,
trpim in delam za lepše dni.
(Književnost, 1. III, št. 7; pesem je napisal dvanajstleten šolar iz revirjev.)
PETER ZDOVC
SEMENJ BELIH SUŽNJEV
Toda beli sužnji se ne vdajajo papirnatim vabam. Vedo, da bo delo povečini trajalo 12 in še več ur, da bo hrana komaj zadostna, da bodo spali tudi na tleh in da bo delavec v primeru bolezni slej ko prej zletel na cesto.
Izkušnje.
Skupina Poljakov se pogaja z nekim graščakom. Previdni so.
»Nedeljo hočemo imeti. prosto!«
Drugi zahtevajo:
»Tudi. v nedeljo hočemo imeti hrano!«
Kupci pregledujejo vrsto za vrsto.
Trebušast Francoz in nališ-pana žena barantata s poljskim parom. Poljak tolče nekaj be-. sedi francosko. Francoz tiplje mišice čokatega Poljaka, kakor b; otipaval konja. Obraz se mu razleze. Zadovoljen je!
Francozinja obrača mlado Poljakinjo. Mišice so krepke. To gre. Tedaj pa zabode v oči njen trebuh, nato še s prstom povrta po njem ter se zgrozi:
»Noseča!«
Poljakinja zardi jn začne mahati z rokama. Mož ji priskoči na pomoč:
»Madame, šele čez sedem mesecev, čez sedem mesecev . . .«
Ali kupca namrdneta obraz in gresta dalje...
Posebno so pridregnilf tujci. Skoraj polovica je Italijanov, Poljakov, Spancev in drugih. Mnogo jih ostane na cesti, neprodanih. Se vedno tavajo po cestah Orleansa, ko je večina
kupcev že izbrala. Daleč je njihova domovina ...
Pred gostilno pijejo francoski delavci. Mimo gre skupina priseljencev:
»Te kanalje so krive, da so gospodarji znižali plačo!« vpije pijani Francoz.
Trije drugi Francozi planejo po njem in ga pobijejo za-mizo.
»Molči, svinja! Tj so še večji reveži kakor mi. Kapitalisti so krivi!«
Eden razlaga še bolj resno: »Kapitalisti so krivi,. naši in ■njihovi. Kdo jih je sem poslal?«
Eden poleti;,za skupino s polno steklenico vina.
»Združiti se moramo vsi. . .* Že prej sem prisluškoval, kje bi iztaknil kakega rojaka. Našel sem nekaj Dalmatincev ir. Ličanov. Proti večeru Pa sem šel mimo voza, kj je čakal v stranski ulilci in Cul govoriti slovensko. Na vozu sta sedela dva fanta in pila iz steklenice.
Pristopil sem. Čakata na gospodarja, da se z njim popeljeta. Eden je iz Prekmurja doma, drugi pa s Kozjanskega. Prekmurec pripoveduje:
»Sem že trii leta v Franciji. Od kraja sem dobro zaslužil, a sedaj je bolj trda. Dozdaj sem imeT srečo, da nisem bil brezposeln. Prihranil sem si nekaj in poslal materi na Goričko. Kako bo pri novem gospodarju ne vem. Vildeti je stiskač. Toda kaj hočemo?«
Kozjanec pa pravi:
»Tukaj sem štiri leta in se moram vedno ubijati s poljedelstvom, ker ne dobim karte
za industrijo. Bil sem vso zimo brezposeln, in kar sem si prej prihranil, sem med tem porabil. Doma nimam nikogar, pa me zato manj skrbi. Zgovo-rila sva se za pol leta. Živi, se, ali za starost to ni . . .«
Pijemo in govorimo. Daleč je
domovina, trda za tiste, ki jo redijo . . .
Pride Francoz in voz izgine proti Loiri. Mi, si še pomahamo.
Bil sem na največjem semnju belih sužnjev v Evropi... (»Književnost«, s številka II. letnika; odlomek iz potopisa)
REDKO
£LITA POLJSKIH BOKSARJEV V JUGOSLAVIJI
V
ŠPORTNO
DOŽIVETJE
■ Meddržavno (neuradno) boksarsko srečanje med reprezentancama Poljske in Jugoslavije 24. februarja v veliki kongresni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani sodi nedvomno med letošnje najbolj kvalitetne športne dogodke pri nas. Ne morda samo zato, ker gre za reprezentančno srečanje najboljših atletov dveh držav, marveč še bolj zato, ker so poljski boksarji kratko malo najmočnejši v Evropi. K nam prihajajo po tekmovalni sezoni (1. 1958), ki je bila zanje nadvse uspešna in je ponovno potrdila njihovo moč in vrednost, s katero se lahko uspešno merijo samo tekmovalci SZ. Še zanimivejše v zvezi s poljsko odpravo v Jugoslavijo Pa je, da sta obe srečanji — prvi in uradni dvoboj Poljska : Jugoslavija bo dva dni pcprej v Zagrebu — pravzaprav temeljni preizkušnji obeh taborov za le-toštnje evropsko prvenstvo ob koncu maja v Lucernu (Švica).
Glede na vse to lahko rečemo. da sta zagrebško in ljubljansko srečanje v ringu zares prvorazredna športna dogodka.
KDO SO POLJAKI?
Boksarski narod št. 1 v Evropi! Samo v ekipi, ki bo prišla k nam, sta dva evropska prvaka iz 1. 1957 (Pazdior in Pieti-
zymowsky). sicer pa imajo poljski trenerji okrog Varšave še več takih znamenitih mož, ki so doslej odločilno posegali v dogodke v evropskem ringu (Kukier. Drogosz). Moč poljskih boksarjev kažejo naposled — bolj kakor vse besede — tudi lanski rezultati njhove reprezentance: Lodz; Poljska Zah. Nemčija 18:2. Varšava: Poljska — Francija 16:4, Bydgoszcz: Poljaka — Jugoslavija 18:2, Eo-stok: Poljska — Vzhodna Nemčija 10:10, Varšava: Poljska — Madžarska 16:4 in Poznanj: Poljska — Norveška 18:2. V lestvici pa:
Poljska	6 5 1 0 96:24 11:1
IN NASI?
Pregled torej kaže. da so bili tudi Jugoslovani med žrtvami njihovih trdih pesti. Poraz s Poljsko je edinj naše reprezentance lani. Sicer se pa naši v letu 1958 tako niso tolklj mnogo: razen s Poljaki samo še z Italijani in Romuni. Tak
PRED EL MEDNARODNIMI ZIMSKOŠPORTNIMI IGRAMI METALURGOV
Bogat spored na Jesenicah
Za Ravnami in Zenico bodo te dni še Jesenice prizorišče tradicionalnih ____ tretjih	mednarodnih metalurških zimsko-
športnih iger, ki so jih prireditelji letos posvetili 90. obletnici jeseniške železarne in 40. obletnici ZKJ in SKOJ. Za to revijo vsestranske sposobnosti številnih udeležencev — delavcev pod pokroviteljstvom častnega predsedstva s podpredsednikom Zvezne ljudske skupščine Francem Leskoškom - Luko na čelu so pod' Mežakljo pripravili že vse do podrobnega. Iz vsega doslej opravljenega dela (bilten št. 2) za popoln uspeh teh zimskih iger — poleti bo še repriza z letnimi igrami — se da razbrati, da bodo letošnje železarske tekme prekosile vse dosedanje podobne prireditve.
mljo
DPD
pa domač I Svoboda.
Partizan la
je -Izkupiček naše reprezentance ki sodi vrh tretjega evropskega razreda; Bydgoszcz: Pojska — Jugoslavija 18:2, Beograd: -Jugoslavija — Italija U:9 in Bukarešta: Jugoslavija — Romunija 10:10 ali v lestvici:
Jugoslavija 3 1 1 1 23:37 3:3
POLJSKI GOSTJE
V Ljubljana bodo 23. februarja zvečer z Jugosiavija-ekspre_ som prišli iz Zagreba (tja bodo PoLjaki prispeli z letalom) naslednji poljsko gostje: predsednik zveze in podpredsednik Mednax-odne boksarske federacije (AIBA) Roman Lisowski, podpredsednik Hderonin Mro-z.ows.ky,	drugi podpredsednik
Tadeusz Pasturczak. športni kapetan Stanislav Cendrowski. znani trener Feliks Staram in sodnik Jan Brzczanskl ter tekmovalci: K uti e r (musja kategorija).	Zavadski (bantam),
Adamski (peresnolahka), Pazdior (lahka), Drogosz (pol velterska),	Misiak (welterska).
Zmijewski (polsrednja). \Vala_ set (srednja), Pietizykowski (poltežka) in Jederzejetvsk! (tetka).
2URMAN IN PREŠEREN V REPREZENTANCI?
Jugoslovanska reprezentanca ki se za oba dvoboja prav zdaj pripravlja v Stubičkih Toplicah pri Zagrebu, bo bržkone nastopila v naslednji postavi — mušja:	St. Paljič. bantamska:
Mitrovič, peresnolahka: Paunovič (vsi Partizan, Bgd.). lahka: Benedek (Vojvodina), poltvel-
terska: Lukič (Radnički, Sabac) vvelterska:	Kelava (Radnički.
Niš), polsrednja:	Jakovljevič
(Radnički. Kragujevac), srednja: Lackovič (Partizan,Bgd.) ali Sorgič (Radnički. Kragujevac). poltežka: Davidovič (Slo-boda, Tuzla) ali Bogunič (Partizan, Bgd.) m težka: Sreteno-vič (Dinamo. Pančevo).
Skratka, vsi najboljši z dru-goplasiranlm na evropskem prvenstvi’ in najboljšim boksarjem Jugoslavije Jakovljevičem ter nosilcem »zlate rokavice« Motrov ičem na čelu.
Vse kaže. da bosta v ljubljanskem srečanju namesto Paunoviča in Lukiča boksala najboljša slovenska tekmovalca Emil Zurman (2TAK Maribor) In Peter Prešeren (Odred)'.
IZREDNO ZANIMANJE
Ta elitni meddržavni boksarski dvoboj bo 24. februarja ob 20. uri na GR v' Ljubljani. Vstopnice zanj (stojišče 200. sedeži po 300 in 400 din) so že na voljo vsak dan na GR (tel.
32-930) in v trgovini Slovenija-športa (tel. 22-320). Priredite-Lja — ZTAK Ljubljana in Odred — pričakujeta Skoraj 5000
gledalcev iz vse Slovenije. Ze zdaj namreč prihajajo naročila iz številnih krajev in delovnih kolektivov, čeprav bo dvoboj prenašala tudi RTV Ljubljana. Takšno izredno zanimanje ni brez vzroka: malokdaj vidimo pri nas tako kvalitetno in napeto športno prireditev.
H. Ubeleis
Mladi črnec, ki je v središču pozornosti svetovnih boksarskih krogov. je absolutni svetovni prvak Floyd Patterson. Nekateri strokovnjaki PTavijo o njem, da se ne boji samo ogromnih davkov, marveč tudi naslednjih tekmecev. Medtem pa ima zdaj že v rokah sklenjeno pogodbo za srečanje z evropskim prvakom Ingemarom Jofcansononi. Po dolgem obiranju bo boksarska javnost letos Junija spet lahko spremljala velik boksarski match, kakršnega nemara že ni bilo od časov Joe Louisa in Maxa Schmelinga.
Kaj pravzaprav pripravljajo te dni na Jesenicah za čas od 17. do 23. februarja? Na kratko: medobratne smučarske, sankaške in zimska kegljaške tekme, mednarodpi turnir v 'hokeju na ledu. mednarodne sankaške tekme. III. mednarodne metalurške igre (smučarski tek —	12 km, smučarska štafeta,
slalom, smuk, skoki), mednarodni turnir v kegljanju na ledu. revijo v umetnem drsanju, telovadno akademijo ter več kulturnih prireditev, med njimi koncert Slovenske filharmonije (17. febr.).
V skoraj vseh konkurencah bodo tekmovali tudi številni gostje Iz tujine. Za smučarske tekme so pripravljeni razen tekmovalcev domačih železarn in rudnikov Zenice. Raven. Štor. Mežice, Idrije in domačih Jesenic še smučarji iz Kap. fenberga, Linza in Bleiberga. Na hokejskem turnirju bodo igrale ekipe DSO Červeno znatne (Sofija), HC Niimfoerg. iz Zah. Nemčije, KS Baildon iz poljskih Katovic ter domači in državni prvak Jesenice. Daleč najštevilnejša bo udeležba iz tujine pri tekmovanju v kegljanju na ledu, kjer se bodo potegovale za zmago ekipe z Dunaja, Welza, Krottendorfa. Vel-dena, Riegersdorfa. Villacha (vse iz Avstrije), dalje iz Bre-sannona (Brlxena) in Doblacco (Italija), Davosa (Švica), FC Zwiessel (Zah. Nemčija) In tri
domače ekiDe z Bleda, Celja in Jesenic. V središču pozornosti bo nedvomno moštvo Weiz_ klamima, ki je pred dnevi na Bledu osvojilo evropsko prvenstvo.
Drsalno revijo bosta pripravila drsalna kluba Ljubljana in Jesenice, telovadno akade-
Na sankaških tekmah bomo
videli tekmovalce iz Garmisčh—
Partenkirchena in Beljaka ter domačih klubov iz Bohinja, Begunj. Kranja. Jesenic. Kočevja. Jezerskega, Tržiča. Krope in Žirovnice.
Prireditve na Jesenicah bodo stekle v torek 17. febr. ob 20. url s koncertom Slovenske filharmonije. slavnostna otvoritev III. mednarodnih metalurških zimskošportnih iger pa bo v četrtek 19. febr. ob 19. uri. za-ključene pa bodo v nedeljo 22. febr. ob 19. uri z razdelitvijo nagrad v telesnovzgojnem domu.
(fi)
kvalifikacije za zvezno hokejsko ligo
Papirničar pred veliko preizkušnjo
Na umetnem drsališču na Jesenicah se bo drevi začel kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno hokejsko ligo. Za to pravico se bodo potegovala moštva — republiški prvaki Papirničar (Vevče), Avala (Beograd) in Segesta (Si-šak).
Ali bo Slovenija naposled dobila še tretjega zastopnika v tej elitni zvezni konkurenci? Ugibanj je bilo Že pred kvalifikacijskim turnirjem več ko dovolj,, predvsem zaradi precejšnje izenačenosti vseh tekmecev. Vevški Papirničar je samo z malenkostnim naskokom osvojil republiško prvenstvo, vendar n- brez izkušenj za tako odgovorno preizkušnjo. Doslej je namreč že enkrat igral r»a državnem prvenstvu.
Segesta je nevarno moštvo, katerega uspeh odločilno zavisi od dnevne forme. Tudi Avale ne gre podcenjevati.
Ob teh kvalifikacijah se znova postavlja vprašanje dveh klubov na Jesenicah. Drugo^ moštvo državnega prvaka je že zdaj tako močno, da bi lahko zelo uspešno igralo v zvezni ligi.
Podroben razpored kvalifikacijskih tekem je tak: drevi ob 19. uri Papirničar — Avala, jutri od
Iz polletne šahovske kronike od Portoroža do Bleda
15.30 url Avala — Segesta in pojutrišnjem ob 15. uri Segesta — Papirničar.
Smučarji vsepovsod
® Tradicionalni IX. mari bor sivi slalom bo v nedeljo, 15. t. m. na znanih smučarskih terenih pri Ribniški koči na Pohorju. Prireditelji so letos ondi priredili to veliko tekmovanje, ker na mariborskem delu Pohorja ni dovolj snega. Za tekmo so se že prijavili tekmovalci Triglava (Kranj), Enotnosti (Lj.)f Ljubelja (Trz.), Mladosti (Zgb.), ravenskega Fuzi-narja. avstrijske ekipe iz Celovca ter Branika in Maribora. Odhod tekmovalcev iz Maribora z avtobusi ob 8. uri.
Gorenjska smučarska podzveza sporoča vsem klubom, da bo pod-zvezno prvenstvo v veleslalomu v nedeljo, 15. t. m. Start ob 12. uri. PTijave do 9. ure v gostišču.
Prvenstvo, ki bo hkrati izbirno za sestavo državne in republiške reprezentance, bo na Zelenici.
NAŠI ROKOMETAŠI NA TUJEM
Vzh. Nemčije : Jugoslavija 17:14 (9:7)
IllilDlIl M PRBZKUSN JI
Približno pol leta je od tega. ko je Kolumbijec de Greh-f ustavil v Portorožu še zadnjo tiktakajočo uro in prvi čestital osmemu kandidatu za naslov svetovnega prvaka Olafssonu. In spet približno v pol leta bo Anglež Golombek v vlogi glavnega "Odnifca pognal ure na blejskem tumrju osmonce in dal tako znamenje za začetek sedemtedenskega boja, kt naj določi no-znamei j	izzivalca	Botvinniku. Kako je vseh osem muške-
sodnika pognal ure na blejske
znam
tirfev Cprežit-eir mFnule^me^	v’tem času pokazali?
pol U) ha NE2MEIDINOV 5	(1).
Tbilisi je doživel letos isto kakor lani Biga. Kakor je lani v domačem kraju zmagal Talj, tako je tokrat Gruzija dočakala zmagoslavje svojega Petrosjana. Naposled je tudi velemojster, ki že le-
Najprej so se Gligorič ter vsi štirje Rusi — Smislov, Keres, Talj in Petrosjan srečali na ollmpiadi v Miinchenu. Vseh pet je igralo odlično. Ostali so neporaženi; vsi razen Smislova so dosegli najboljše rezultate na svojih deskah, Talj celo najboljšega na olim.pi-adi sploh.
RIMSKA 0L1MFISBR SUPERLATIVIH?
&
Kdor te dni — poldruga leto pred prihodnjimi olimpijskimi igrami 19G0 v Rimu — lahko obišče olimpijska tekmovališča. se mora vračati od ondod s trdnim prepričanjem, da Italijo prevzema. ena sama misel, da bi s to športno manifestacijo v »večnem mestu« zasenčila vse prednike in izvedla pravo olimpiado v superlativih. Čeprav j.e za zdaj v obeh največjih olimpijskih conah v Rimu še marsikaj narejenega na pol in je na pre-nekaterih gradbiščih videti samo še velikanske bagrrje in žerjave ter mrgoli tam na tisoče delavcev, mora vendar vsak še tako kritični obiskovalec priznati. da bodo iz vsega tega še pravi čas zrastle vse mogočne olimpijske naprave. Posebej značilno za prihodnje olimpijsko prizorišče je prav gotovo to. da bo vsakega gosta na njej objemal duh antične kulture in bo na vsak korak ob vtisih klasičnih časov lahko občudoval ve-ledela sodobnih arhitektov, ki bodo v to antično okolje postavili čudovito lene športne objekte.
Vsa ta delavnost je nekoliko laže razumljiva, če vemo, da prireditelji in graditelji in za vse to nimajo pravzaprav nobenih večjih skrbi s finančnimi problemi. Nosilec vseh izdatkov je tako imenovani nacionalni olimpijski odbor Italijg (CONI) k’ ima v zakupu športno stavo iz nogometnih iger jz katere dotekajo neizčrpna milijonska in milijonska sredstva. Za te olimpijske investicije je v proračunu okrog 12 milijard lir ali 80 milijonov nemških mark tako da se nobenemu investitorju ne zd' škoda nobene, še tako razkošne zasnove samo da bo lahko pokazal svo-j objekt kot enkratno stvaritev, ki bo še dolgo ostala v spominu vsakomur. Italijanska nogometna stavo plača vse.
Vsi olimpijski tereni bodo v Rimu v glavnem porazdeljeni na dve coni. Središče prve cone na severu mesta bo Foro Italico z olimpijskim stadionom za 100.000 gledalcev ki je že od leta 1955 , dograjen skoraj do zadnjih podrobnosti Njegova lega je edinstvena, nekaj posebnega pa je severna meia tega stadiona. v kateri so nameščeni tudi vsi reprezentančni in upravni prostori, zgrajeni večidel v marmorju. Posebno razkošen je oni del stavbe, v kateri je 52 telefonskih kabin, mimo katerih vodijo dohodi za častne goste z više ležečega parkirne11? rr-"*" ”	<4-o 7	.
častno tbAd.
Tesno ob olimpijskem stadionu čaka olLmipijske tekmovalce prelepi Stadlo di Marmi, toraj marmorni stadion, ki, je bil
PRIVIDI
zgrajen skoraj pred 30 leti. ko je bil fašizem na višku svoje moči. Ta stadion krasijo štirje. 60 m visoki marmorni stebri, ki so j ih svoj čas podarila Rimu štiri največja italijanska mesta, čeprav učinkujejo tamkaj nekoliko preveč bahavo. To le arena za 20.000 ljudi, ki bo v olimpijskih časih pravzaprav samo pomožen prostor za treniranje.
Drug del tega severnega olimpijskega pasu leži 2 km stran, ;n sicer ga označujejo kot Tizianov športni center. Tukaj so zgradili popolnoma nov nogometni stadion Flaminio, ki je močno podoben znanemu stadionu Rasundl v Stockholmu in bo Imel za 55.000 ljudi prostora. Okoli igrišča so tz varnostnih razlogov« izkopali globok jarek. Ves prostor pod tribunami ie seveda spretno Izkoriščen, na eni strani z veliko telovadno dvorano. na drugi pa z gretim plavalnim bazenom.
V neposredni bližini se bohoti še tako-imenovani Palazetto dello Šport, ki je malone tudi že nared in bo v njem lahko 6000 ljudi gledalo košarkarske predtekme in dvigalce uteži. Gradnja ie brez podpornikov in stebrov in bo zato za gledalce še posebno dobrodošla.
Nedaleč od teh dveh. zadnjih objektov gradijo v zelo naglem tempu olimpijsko vas, ki so ji začeli kopati temelje šele pred nekaj meseci. Tujec zaradi tega še ne more imeti prave predstave, kakšna bo njena dokončna podoba. Znano je samo toliko, da bo v teh stavbah prostora za najmanj 8000 aktivnih športnikov in spremljevalcev z vsem udobjem, kakršnega zahteva modemi čas. Za to vas bodo potrošili okrog 6.5 milijarde lir. Stanovanjski bloki za moške in ženske bodo ločeni z Vto Flaminio, po končani olim-oiadi pa bodo te prostore oddali uradni-štvu za stanovanje.
Drugi, mnogo večji olimpijski center, ki leži na jugu mesta, skoraj 15 do celo 18 km oddaljen, obsega ploskev nekdanje svetovne razstave v Rimu. ki je tolikšen. kakor vsa Florenca. Tamkaj bi bili morali Italijani leta 1942 priredit! svetovno razstavo, ki pa ni bila izvedljiva Do tega dela olimpijskih objektov bo vodila podzemska železnica; vožnja bo trajala do tja okrog 12 minut. Osrednja stavba tamkaj ie Palazzo dello Šport, ki bo končana do februarja 1960. Kupola te. palače meri v notranjem premeru 100 m v zunanjem pa 122. tako da je štirtkral eči1 kakor D»eme» kupole Petrove cerkve. Ogromna okrogla dvorana brez slehernega stebra učinkuje kot moderen kolosej; opremljena je s posebno kllmationo napravo in bo imela prostora
za 16.000 stalnih obiskovalcev, po potrebi pa še za 4000 več. Tu bodo nastopali zlasti boksarji in najboljši košarkarji.
Prav blizu te mogočne palače grad.jo dirkališče s 400 m dolgo dirkalno stezo iz lesenih kock, na ->rostorlh okrog dirkališča pa bo za 20.000 ljudi prostora- Zraven je treba omeniti še majhno umetno kopališče »Piscina delle Rose«, ki je namenjeno za olimpijski turnir v water-polu. Stalo je 8 milijonov mark nemškega denarja.
Razkošje nad vsemi razkošji pa bo kazal tako imenovani Palazzo del Congres-si, ki ima na voljo dve razkošno opremljeni dvorani z vsemi potrebnimi reprezentančnimi prostori in bo na voljo za kongrese v olimpijskih dnevih. Pod streho te palače se bodo merili med seboj tudi olimpijski tekmovalci v sabljanju.
Slednjič je treba omeniti še prostore za konjske dirke, ki bodo v parku znamenite vile Borghese sredi, mestnega središča m pa prizorišča veslaških in kajakaških tekmovanj, ki so jih določili — 25 km daleč — na Albansko jezero ob vznožju papeževe letne rezidence v Ca-stelgandolfu. Jezero je dolgo 5km. globoko pa od 160 do 200 m. Cilj maratonskega teka bo pod Kolosejem. In sicer v večernih urah. ko bo ta umotvor antike bajno razsvetljen. Prireditelji so za olimpijske udeležence pripravili še razne manjše privlačnosti po mnogoterih klasičnih spomenikih In pomembnostih, k' jih bodo kakor koli ' prikrojili v propagandne namene.
Precej težavno in še zmerom nerešeno je vprašanje prometa v ponajveč zelo ozkih rimskih cestah. Za zdaj preudarjajo še več načrtov po Izkušnjah iz Cor-tine, ali naj bi vse notranje mesto zaprli za vozni promet in dovolili svtomobils-i.. vožnje samo uradnim vozilom ali pa naj bi sploh vsa tuja vozila zadržali daleč pred mestnimi vrati na velikih prostorih za parkiranje in vse tujce puščali v mesto samo z običajnimi prometnimi , sredstvi.
Tudi stanovanjsko vprašanje in pro-olem razdelitve vstopnic ni neznaten. Kakor računajo, bo drugo jesen obiskalo Rim okrog 150.000 olimpijskih gostov in turistov vsak dan. Prostora ima Rim ta ■ čas po hotelih in penslonih okrog 30.000 postelj, še za dve tretjini toliko Pa iib upa mobilizirati po Internatih, šolah in pri zasebnikih. Slednjič mislijo prireditelji pripraviti obsežne prostore za kampiranje, kjer bi obiskovalci preživeli dneve med olimpiado vsaj v začasnih bivališčih. Toda tudi vse te začasne in za. silne rešitve še zdaleč ne bodo mogle kriti ogromnega povpraševanja, ki se stopnjujejo od meseca do meseca že zdaj.
Bodisi kakor koli: Italijani so to šport, no in hkrati turistično nalogo zagrabili z velikim zagonom in vsi prividi kažejo da bodo res prekosil vse svoje prednike kot olimpijske aranžerje.
Nato smo za novo leto izvedeli, da je Bobby Fischer ponovno zmagal na prvenstvu ZDA; pri tem je dobesedno pregazil Reshevvske-ga, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je njegovemu primatu že odklenkalo. Čeprav je najmlajši velemojster na svetu ostal na doma.ih tleh neporažen, pa je še vedno veliko takih, ki dvomijo o njem. Ne glede na to, kako se bo Fisher držal na Bledu, pa je že zdaj gotovo, da so njegovi dosedanji uspehi brez primere v zgodovini šaha. In če bo vse v redu, bo prišel na kandidatski turnir že kot svetovni mladinski prvak!
Potem je tu še Betvervijk. Tam je, kljub Larsenu, Eliskasesu, 0’Kellyju in Donnerju ter Tora-nu strahotno gospodaril bledolični Olafsson. V devetih kolih si je priboril »samo« dve točki prednosti, kajpak brez poraza. Ker je bil v srečanjih prve šestorice v Portorožu najboljši, pomeni to, da bo na Bledu krepko mešal štrene.
Polletno kroniko od Portoroža do Bleda zaključuje pravkar končano 26. šahovsko prvenstvo SZ. Najprej vrstni red: PETROSJAN 13 in pol, TALJ in SPASKI 12 in pol, HOLMOV in TAJMANOV 12, POLU GAJEVSKI U, KERES in AVERBACH 10 in pol, ItORCNOJ 10. GELLER in LUTIKOV 9 in pol, GUFELJD in BRONSTEIN 9, JUHTMAN 8 in pol. FURMAN 8, VASJUKOV in GURGENIDZE 7, KROGIUS 6 in pol. NIKITIN 5 in
Veiemojster Talj
ta in leta sodi v vrsto najboljših šahistov na svetu in ki na nobenem kandidatskem turnirju ne more manjkati, zasluženo zasedel prvo mesto na veliki šahovski prireditvi. Doslej mu to še ni uspelo, čeprav je ostal recimo na 21., 22. in 25 prvenstvu SZ (letos seve-. da tudi) neporažen. Kako močni so ti turnirji, ni treba posebej na-glašati. Tokrat je bil Petrosjan od sile prodoren, bolj kakor kdaj koli prej. Zmaga v Tbilisiju ga utegne v tej smeri samo še bolj spodbuditi. Kandidati, pazite se! Na Bledu bo pozvanjal z Imenitnim naslovom. Samo poraze, ki jim bo tedaj težko ušel. se bo še
moral naučiti prenašati. Vsaj doslej je bil zanje zelo občutljiv.
Talj je ostal Talj. Res je, da je bil »samo« drugi do tretji, toda kdo bi mogel zahtevati, da brez prestanka zmaguje na najelitnejših prireditvah. Z drugimi besedami: z rezultatom v Tbilisiju je dostojno nadaljeval serijo bombastičnih uspehov v obdobju zadnjih dveh let. Spet je bil do skrajnosti oster, kajti porazov se ne boji in ga niti najmanj ne presunejo. Zato je tudi devetkrat, t. j. največkrat, zmagal in si nabral tri ničle. Vse kaže. da je njegov slog igre na pohodu.
Razmerje 5 zmag — 3 porazi in pa delitev 7.—S. mesta sla stvari, ki nista razveseljivi niti za ere-sa niti za njegove oboževalce. Ta rezultat je kljub vsemu za igralca njegovega kova zelo blizu neuspehu. Toda do Bleda je še pol leta.
Kaj bi dejali o drugih? Novinci (Lutikov. Gufeljd, Juhtman in Vasjukov) so vnovič potrdili kvalitetno širino šaha v šahovsko najmočnejši državi na svetu, zato pa je slavni Bronstein na vsej črti odpovedni Ni se še zgodilo, la bi bil na državnem prvenstvu doživel kar pet porazov in ostal pod 50 ■/..
Gligorič je po olimpiadi miroval in (skupaj z Matanovičem) pisal knjigo o medeonskem turnirju. Aprila ga čaka državno prvenstvo. Nato oa se bo skupno s Ke-rpsom	Fisher.iem in Olaf-
ssonom znašel še na zadnii preizkušnji v Švici, če odštejemo dvo-hoin s SZ In Madžarsko. Tedai bo pregled nad formo kandidatov nred ndiočiin,m sno-nadom zaokrožen. Toda naj bo ta pregled za tega pozitiven, za onega negativen, odločalo bo vendarle samo Igra na Bledu.	F. B.
KAKO MISLI O JUGOSLOVANSKEM HOKEJU JESENIŠKI TRENER WOLKOWSKI?
Se daleč od moderne igre
Jeseniški hokejisti so tik pred letošnjim, spet najlepšim ciljem vsake sezone — postali bodo tretjič državni prvaki Jugoslavije v tej športni zvrsti. Poljski trener \Volkoivski, ki zdaj že četrti mesec trenira jeseniško ekipo, se je pred dnevi raz-
govarjal z našim dopisnikom v zvezi z našim hokejem na
»Kakšno je vaše mnenje o dosedanjih uspehih in neuspehih jeseniških hokejistov?«
»Kakor vsaka športna ekipa, preživlja tudi jeseniško hokejsko moštvo dobre in slabe čase. V začetku je Jeseničane zadrževala majhna kriza zaradi prehoda na novi sistem igre, ki je bil popolnoma drugačen od prejšnjega. Te težave so v treh mesecih v glavnem že prebrodili, vendar je bila doba za uvežbanje povsem, modernega hokeja še mnogo prekratka. Forma moštva je sicer zadovoljiva, čeprav mu manjka nekaj obolelih igralcev, toda sadovi sedanjega dela se bodo pokazali šele v enem ali celo dveh letih.«
»Kaj pa jeseniški naraščaj?«
»Jesenice imajo v hokeju zagotovljenega dovolj naraščaja. Delo z njim je zelo hvaležno, ker hitro dojema in se laže uvaja v vse finese sodobne hokejske igre. Treba pa bi bilo dati mladim in naj-mlajšim možnosti za čimveč tek-
in dal nekaj zanimivih odgovorov ledu.
da bi pridobil) še ruti-
5'LOVEN
SMUČARSKI IZLET z avtobusom V NEDELJO, 15. februarja 1959 v KRANJSKO GORO in na VRSIC. Avtobusi vozijo do koče na Gozdu pod Vršičem. Odhod iz Ljubljane ob 7.30 uri izpred poslovalnice na Titovi c" stl. povratek izpred koče na Gozdu ob 17. uri. Cena izleta 700 din.
VOZOVNICE so SAMO V PREDPRODAJI v poslovalnici v Ljubljani do sobote do 18. ure.
movanja. no.«
»Kaj sodite o ostalih jugoslovanskih hokejskih moštvih?«
»Med najboljšimi šestimi je zelo velika razlika. Jesenice so daleč spredaj, za njimi pa skupina petih od Ljubljane preko Partizana, Tašmajdana, Zagreba do Crvene zvezde. Čudim se. da beograjska moštva vzlic umetnemu drsališču niso mislila na kvalitetnega trenerja, saj so igralci zelo mladi in bi s smotrnim delom lahko mnogo dosegli. Morda bi bilo v teh razmerah prav priporočljivo, da bi vsaj. doma priredili poseben seminar za domače trenerje, na katerem bj jim jaz podal osnove za trenersko delo. To bi bilo tem dragocenejše, ker vaša moštva pravzaprav ne poznajo modernega hokeja in nimajo nikogar, ki bi jih uvajal vanj. Zagreb in Ljubljana sta zaradi pomanjkanja ledu na slabšem, enako tudi glede mladine.
Slednjič se mi zdi vredno poudariti, da imajo vsa moštva (razen Jeseničanov) slabo opremo, kar za formo posameznika ni brez vpliva, ker se igralec, če ni dovolj zaščiten, počuti nezanesljivega. Brez dobre opreme ni dobrega hokeja.«
»Kakšni so vaši vtisi med nami v teh mesecih?«
»Na Jesenicah se počutim prav dobro, skoraj kakor doma. Ogledal sem si lep kos vaše dom -v'n« n tud’ morje tj: m : je povsod izredno lepo. Domov se bom vrnil v drugi polovici marca, toda prihodnjo sezono bi rad znova prišel v vaš železarski kraj, ker ne bi rad prenehal s sedanjim
delom in ga prepustil drugim rokam.«
»Ali imate še kaj posebnega pripomniti?«
»Se nekaj besed o hokejskem občinstvu, ki ima na tekmah vsakokrat nekaj vloge, včasih dobre včasih slabe. Jeseniško občinstvo ie zelo živat”-- kar ni nič slabega- mora pa se obdržat- v takih mejah, da vpliva pozitivno na igralce tudi tedaj, kadar jim ne gre najbolje. V takih kritičnih trenutkih se najbolj pokaže prava vrednost občinstva. Samo po sebi razumljivo oa se morajo gledalci na vsaki tekmj vesti kulturno in vnaprej vedeti, kaj smejo početi na igrišču in česa ne. Na Jesenicah so se te stvari na drsališču zelo popravile.«	K.
sum
Prijateljska nogometna tekma med Orijentom z Reke in domačim Odredom bo v
nedeljo, ob 15. uri, na igrišču Krima na Rakovniku. Tudi Odred se že pripravlja za spomladansko prvenstveno sezono. Vstopnina bo enotna po 100 din, dijaki in vajenci do 16. leta imajo brezplačen vstop.
V prijateljski nogometni tekmi je drugoligaško moštvo Ri-jeke v Splitu zmagalo nad enajstorico Splita 3:0 (2:0).
Smučarska zveza Slovenije ob-
* »lni
-	--j	 ■	^	... j
roška — Videmska pokrajina — Slovenija na Pokljuki, da bo poskrbela za prevoz z Bleda ob 8.J0 uri, po potrebi pa še ob 17. tiri V soboto, v nedeljo pa ob 7.30 uri«
NA JESENICAH
Največ za družbeni standard
Ker se bliža zaključek letne bilance v Železarni Jesenice, so približno že tudi znana sredstva, ki bodo v letošnjem letu na razpolago. Zato je bil pred nedavnim sklican aktiv sindikalnih odbornikov vseh obratov 2elezarne, na katerem so obravnavali v kakšne svrhe bo-
do ta sredstva porabili. Aktiv je podprl stališče izvršnega odbora in komiteja Železarne, da je treba pretežni del razpoložljivih sredstev uporabiti za investicije objektov družbenega standarda.
Predvsem je treba letos dokončati tri stolpnice in stano-
Pestri problemi
Na nedavni mladinski konierenci v Kopru so nakazali kakšno naj bo delo mladine v okraju v prihodnje
Nedavna mladinska konferenca v Kopru je nakazala, kam bo treba v prihodnje usmeriti sile, da bo delo mla-d.nske organizacije v okraju še uspešnejše kot je bilo do-'siej.
Ena izmed anket okrajnega komiteja mladine je n. pr. ••odkrila", da živi precejšnje število mladincev in mladink v težkih stanovanjskih razmerah. Zlasti je to pereče v industrijsko razvi>.j Izoli, kjer je zaposlenih mnogo mladink, k: ne živijo pri domačih. Predsednica komiteja mladine je sicer poudarila, da od odkrivanja tega stanja ni moči pričakovati izboljšanja čez noč, vendar je menila, da smo gradili doslej vsekakor mnogo premalo samskih stanovanj. To je dejstvo, ki ne velja le zs •toprski okraj in ki ga bo treba začeti reševati.
Pri raziskovanju tega, kako se v industriji zaposleni mladinci in mladinke hr-anijo, je komite tudi ugotovil kaj neljube pojave. Zelja po pretirano lepi in zato zelo dragi obleki si del mladine teši z »varčevanjem« pri hrani, kar pa ima kaj slabe posledice za zdravstveno stanje velikega dela, zlasti ženske mladine. Z združenimi močmi, tudi ‘ob' podpori podjetij, bo treba omogočiti cenejšo družbeno prehrano, da ne bo škoda v bližnjih letih večja, kot si jo moremo danes predstavljati.
Glede klubov mladih proizvajalcev je konferenca ugotovila, da je mladinska organizacija kot taka vse premalo skrbela za razmah dejavnosti v teh klubih. Ena izmed posledic se kaže v oportunizmu mnogih mladih proizvajalcev, ki iz strahu pred posledicami — kakšnimi le! — molčijo spričo raznih napak in si i-ako nakopavajo sokrivdo za pojave, ki so proti utrjevanju sistema delavskega samoupravljanja, komunalnega sistema in podobno.
V razpravo je posegel tudi
sekretar okraj, odbora SZDL Ivan Mavsar. — Predvsem je opozoril na naloge, ki jih ima mladinska organizacija na področju organiziranja družabnega in zabavnega izživljanja mladine. Prav zato, ker smo zanemarjali to nalogo, se nam je mladina neredko in marsikje odtegovala in zahajala celo na družbeno škodljiva stranpota.
Druga, doslej tudi precej zanemarjena naloga, je skrb mladine za naše pionirske organizacije. Kdo drugi naj dela s pionirji, če ne mladina, je de-ial Mavsar. Ce se ne bomo resno lotili dela s pionirji povsod tam. kjer je potrebno, ne smemo pričakovati, da bj ti najmlajši doraščali v zavedne, poštene mladince...
Konferenca je kritično osvetlila še nekatera vprašanja de-
'o	>	in	y»	V3S1	-
nie aktivov mladih zadružnikov in podobno.
vanjski blok na plavžu. Tudi naselje pod Mežakljo, kjer bo na razpolago 64 stanovanj, je treba letos dokončati in pripraviti za vselitev. Na Javorniku bodo letos spomladi pričeli graditi samski dom in trgovinsko poslopje, vendar se bo ta gradnja predvidoma prenesla še v prihodnje leto.
To so objekti, ki- so že v gradnji, ali pa- jih bodo pričeli graditi v letošnjem letu. Poleg tega je treba še letos pričeti s pripravo za gradnjo nekaterih nujnih objektov, ki bj jih pričeli graditi prihodnje leto.
Tu gre predvsem za Javornik,, kjer se je do zdaj za družbeni standard le malo investiralo. Predvideno je, da se bo zgradilo na Javorniku javno kopališče, kombinirano z zimskim kopališčem. Kot kažejo približni predračuni, stroški gradnje predvidoma ne bj bili previsoki, posebno še, ker bi precej zemeljskih del lahko opravili s prostovoljnim delom. Za bazen bi lahko uporabili toplo vodo iz obratov na Javorniku,
kar bi precej podaljšalo kopalno sezono. Drugi objekt, ki je na Javorniku nujno potreben, je kulturno prosvetni dom, katerega sedaj sploh ni. Zato bodo tudi za to zgradbo letos začeli pripravljalna dela.
Tudi na Jesenicah postavljajo vprašanje kulturnega doma in je res potrebno, da se tudi tu to enkrat premakne z mrtve točke. V letošnjem letu naj bi se za vse te tri objekte zagotovila minimalna sredstva, s
katerimi bi lahko pričeli pripravljalna dela, prihodnje leto pa bi se potem lahko pričelo graditi.
Z vsemi temi predlogi bodo na posebnih obratnih sestankih seznanili tudi člane delovnega kolektiva Železarne, da bodo lahko dalj svoje pripombe. K.
Velenje
Na občnem zboru prostovoljnega gasilskega društva v Velenju so ugotovili, da je bilo društvo lani zelo marljivo. Lani so velenjski gasilci slavili 60-letnico obstoja in ob tej priložnosti prejeli od Okrajne gasilske zveze motorno brizgalno. Za požrtvovalno delo je treba pohvaliti zlasti prvo moško desetino. Pri republiškem tekmovanju prostovoljnih gasilskih društev je lani osvojilo velenjsko društvo prvo mesto v celjskem okraju, kar je vsekakor lep uspeh. Nadalje naj omenimo, da so velenjski gasilci uspešno posredovali pri požarih in obvarovali pred uničenjem večmilijonsko vrednost. Na zboru so sprejeli precej načrtov za delo v prihodnje.
$
Z »Rdečo kapico« šb nedavno gostovali v Velenju igralci iz Mežice. Predstava je bila nravi užitek za mlado in staro. Skoda, da niso igrice upri zor d i vsai dvakrat za mladino. Če bodo gostje iz Mežice še prišli v Velenje, jih bodo tam nadvse veseli.	S.
Ilustracija iz reportaže »Četrtič Titanic«
Od	blizzi da.
Prek mladine k starejšim
V Bistrici ob Sotli so pred letii zgradili lep Zadružni dom. Nedaleč od tega pa imajo tudi lepo osnovno šolo. Nekoč je bilo v tem kraju zelo razvito kulturno življenje saj so poleg pogostih akademij im drugih prireditev izdajali celo lokalno humoristično glasilo. Danes 'pa je kulturno življenje dokaj manj živahno. Po drugih naseljih v Obsotelju imajo pri tem težave zaradi pomanjkanja prostorov, v Bistrici pa prostore imajo, le organizatorjev je premalo. Kljub temu pa sta aktiv mladih zadružnikov im šolska mladinska organizacija pravilno razumeli svojo nalogo.
Pionirji in mladinci so izkoristili šolsko zemljišče, si uredili na njem drevesnico in začeli poskusno goijiti 6 sort italijanske pšenice. S poskusi so
dokazali, da pri njih najbolj uspeva sorta »virgilija«. Uspeh so opazili tudi kmetje, ki so
od mladine odkupili ves pridelek za seme in ga posejali na svojih njivah. Tako so kmetje v kooperaciji z zadrugo posejali 28 ha s pšenico. Dva mlada zadružnika sta bila tista, ki sta prva posadila hmelj, in njima so sledili še drugi kmetje. Sedaj imajio pripravljenih že 8 ha žičnih hmelliskih nasadov.
Kmetijska zadruga ie povečala odkup telet in prašičev kar za petkrat, govedi pa za dvakrat. Zadruga ima tri traktorje z vsemi priključki in z njimi lahko opravlja vse obveznosti. Vsekakor ima zadruga pri uspešnem delu mnogo ovir. " Zlasti starejši kmetje mnogokrat nočejo razumeti naprednih ukrepov v kmetij-
stivu. Zato pa so prav mladi zadružniki skupno s šolsko zadrugo tasti, ki s konkretnim
delom dokazujejo uspešnost
gnojenja, selekcije itd. in izpodbijajo vsakogar, ki nevedno zre v prihodnost. Zadruga ima težko in odgovorno nalogo, toda skupno z mladimi ljudmi, ki prenašajo vse dobro
iz kmetij skith šol in svojega poskusnega dela na domove, pospeševanje kmetijstva le uspeva.
Videti pa je, da se bo tudi kulturno žiirvljenie ponovno razmahnilo, saj lep Zadružni dom s klubsitaim prostorom in velika šola s številnimi vzgojitelji naravnost kličeta mladino k sebi,	L.	R.
Šmarje ta na Dravskem polju
Letos so ustanovili v Marjeti na Dravskem polju dvoletno nadaljevalno kmetijsko-gospodarsko šoio, ki jo redno obiskuje 24 učencev. Dekleta, ki obiskujejo šolo, so se v minulih semestralnih počitnicah urile tudi v praktičnih gospodinjskih delih. Občiria Rače kaže za šolo veliko zanimanje, saj je ta šola edina v občini. Ko bodo šolo zaključili, si bodo učenci ogledali nekatera kmetijska posestva v mariborskem okraju.
Socka
V Socki se dejavnost tamkajšnjega prosvetnega društva ni mogla v preteklem obdobju uspešno razvijati, saj niso imeli niti primerne dvorane. Le-to so pred kratkim uredili v prostorih bivše graščine. — Prebivalci in zlasti mladina, ki si je želela kulturnega razvedrila, so s prostovoljnim delom in prispevki pripomogli, da je kraj pridobil majhno, toda lepo dvorano. Ob otvoritvi le-te je kulturno prosvetno društvo uprizorilo veseloigro. Gledalci so do zadnjega kotička napolnili dvorano ter z aplavzom dali priznanje mladim igralcem in režiserju, ki ima največ zaslug za ureditev dvorane. ■ kot tudi za poživitev dramske dejavnosti.	lj
Šentjur pri Celju
V šentjurski občini imajo precej težav z ustanavljanjem telesnovzgojnih društev, ker jim manjka predvsem primernih prostorov, v katerih bi
lahko vadili, pa tud; rekvizitov. Tako lahko redno deluje le »Partizan« v Šentjurju, letos pa nameravajo ustanoviti »Partizan« tudi v Ponikvi. Svet za telesno vzgojo, ki deluje skupno s Svetom za prosveto, je letos opremil z najpotrebnejšimi rekvizit; vse osnovne šole. V Šentjurju, kjer je precej delavske mladine, nameravajo v prihodnje zgraditi stadion in plavalni bazen. -ej
Sobetinci
Kmetijsko gospodarstvo Sobetinci pri Moškanjcih je lani uredilo hmeljski nasad, ki je obsegal o ha in matičnjak za pridobivanje sadik. Ker so opravljali vsa dela po navodilih strokovnjakov in pod nadzorstvom »Hmezada« iz Žalca, je bil lanski uspeh kar dober. Zaradi tega nameravajo letos urediti nov nasad, ki r.aj bi prav tako obsegal 5 ha. Posestvo si je uredilo lani tud: vrbov nasad na 4 ha, ki lepo uspeva in bo letos že dal pridelek. Nadalje se ukvarjajo pri
tem posestvu še z živinorejo. Lani so prodali mlado živino tudi v tujino, največ pa v naše sosedne republike. Končno naj omenimo še 6 ha velik sadovnjak. ki so ga prav tako dokončno uredili lani. a. K.
Šmarje pri Jelšah
V šmarski občini delujeta dve internatsko urejeni kme-t-ijsko-gospodarski šoli, ki bosta posredovali v 3 tednih 140 kmečkim fantom in dekletom osnove iz kmetijstva, gospodinjstva, kmetijske mehaniza-
Za napredek zdravstva in šolstva
Iz družbenega plana murskosoboškega okraja
mm
Sotla že od nekdaj dela preglavice kmetovalcem v vseh nižinskih področjih, ki so najbolj obsežna v okolici Imenega in Bistrice. V načrtu občine v Šmarju so obsežna regulacijska in melioracijska dela, ki naj pripomorejo k ukrotitvi največkrat mirne, toda potuhnjene in ob dežju močno nevarne reke. Pričakovalo se je, da bodo graditelji nove obsoteljske železnice storili najnujnejša dela vzporedno z gradnjo nasipov, vendar so zaradi naglice posvetili vodi premalo pozornosti. Sotla še vedno poplavlja polja predvsem pri Imenem, od koder je tudi naš posnetek. Pričakuje se, da bodo že letos melioracijska dela toliko stekla, da reka ne bo več strah in trepet obsoteljskih kmetov. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo narodni dohodek na melioriranih površinah povečal za 100°/o. — Tig
Gradili bodo skladišča
V goriškem okraju letos skoraj 300 milijonov za investicije v trgovini
Da bi zboljšali preskrbo prebivalstva s potrošniškim blagom, je izdelala goriška Okrtaj-na trgovinska zbornica obsežen načrt investicij v trgovini za letošnje leto. Pravijo, da bodo letos lahko investirali 292 milijonov, od tega naj bi sama podjetja prispevala nad 100 milijonov. Pomagale pa bodo tudi občine in okraj za prepotrebno graditev skladišč za živila in industrijsko blago. Za skladišča naj bi porabili okrog 180 milijonov, za opremo nekiaj nad 92 milijonov, za ureditev že obstoječih lokalov in nekatere novogradnje pa okoli 20 milijonov din.
Samo zadružne organizacije nameravajo zgraditi 14 skla-4S£č. V Nadfi Gorici pa je pred-
videna gradnja kleti za alkoholne pijtače. Trgovsko podjetje »Vipava« bo razširilo svoje skladišče, »Grosist« iz Šempetra pa bo letos dogradil skladišče za industrijsko blago in garaže. Trg. podjetje »Primorka« v Novi Gorici bo gradilo posebno skladišče za vnetljive snovi in zboljšalo dosedanja skladišča.
Dva nova lokala za delikatese in galanterijo bodo gradili v Ajdovščini. V Novi Gorici pa naj bi podjetje »Potrošnja« odprlo še dve trgovini s prehranskimi predmeti. Mimo tega bodo nekatera nodjetja v Novi Gorici. Ajdovščini. Mostu na Soči, Tolminu in Šempetru nabavila 6 novih tovornih avtomobilov. Nadalje je
predvidena nabava hladilnikov in druge tehnične opreme v približni vrednosti 50 milijonov.
Ce bodo vse načrte za zboljšanje trgovine v goriškem okraju letos uresničili, bo to nedvomno lep uspeh, saj se bo s tem zelo zboljšala postrežba.
J. P.
Vitanje
Mladi zadružniki v Vitanju so v svoj pragram vključili tudi prosvetno dejavnost, saj so pridno študirali igro in jo pred kratkim uspešno uprizorili v prosvetni dvorani. Zelo lep obisk dokazuje, da si Vitanjča-ni želijo kvalitetnih predstav. Igralci so za svoj trud želi nedeljeno priznanje.	D.	S.
Perspektivni družbeni plan gospodarskega razvoja okraja Murska Sobota zagotavlja hitrejši porast osebne potrošnje. Glede na nizko osebno potrošnjo Pomurja v preteklem obdobju je predviden nekoliko hitrejši porast in sicer povprečno za 13 odstotkov na leto.
Poseben poudarek daje družbeni plan družbenemu standardu, ki je poleg pospeševanja kmetijstva ena izmed najvažnejših nalog. Investicijska vlaganja v osnovne fonde družbenega standarda bodo znašala letos okrog 439 milijonov dinarjev ali 18 odstotkov, več kot lani. Tudi gospodarske organizacije bodo letos namenile večje vsote z)a družbeni standard kot v preteklih letih. Za razvoj šolstva im zdravstva bodo letos porabili 144 milijonov dinarjev. V okviru razpoložljivih sredstev, predvsem pa iz sklada za kadre, bodo letos nadaljevali gradnjo vajenske šole za rtazne stroke in prav tako vajenske šole za trgovsko stroko v Murski Soboti. Predviden je tudi začetek gradnje vajenske šole raznih strok v Lendavi in priprave z izdelavo načrtov za začetek gradnje vajenske šole raznih strok v Gornji Radgoni. Adaptacija dijaškega doma v Murski Soboti bo letos končana. Adaptirali bodo tudi dvorano in predavalnice v gradu, kjer bodo imele prostor razne organizacije za predavanje in kulturne prireditve.
Prav tako nameravajo v Murskii Soboti izpopolniti radijsko postajo, zlasti tehnično opremo študija. Nadalje nameravajo nabaviti nove antene in poskrbeti zia nekatere druge izpopolnitve, s čimer bi se zagotovilo nemoteno oddajanje na celotnem področju.
Na področju zdravstva bodo letos opravili priprave za začetek gradnje otroškega oddelka splošne bolnišnice v Murski Soboti. V ta namen bodo izdelali investicijske načrte in program zta gradnjo v letu 1960. Oddelek naj bi imel 58 postelj. Sredstva za razvoj zdravstvene službe bodo porabili predvsem za nabavo razne opreme, in-strumentarija za zdravstvene
ustanove, za dograditev zdravstvenega doma v Murski Soboti, za usposobitev šolskih dispanzerjev, dispanzerjev za žene ter splošnih in zobnih ambulant. Prav tako so predvideli ureditev športne ambulante in raznih zdravstvenih postaj po občinah.
Tudi šolstvo bo v okviru razpoložljivih sredstev izpopolnilo šolsko mrežo. Tako bodo letos začeli adaptirati učiteljišče v Murski Soboti. Občinski ljudski odbori pa bodo začeli s pripravami za gradnjo osemletnih šol v Gornjih Petrovcih, Turnišču, Bogojini, Križevcih pri Ljutomeru in na Kapeli v okviru razpoložljivih sredstev. V ta namen je okrajni ljudski odbor že zaprosil za republiške kredite. Letos so predvidene izpopolnitve živinorejsko-polje-delske šole v Rakičanu, vifflar-sko-sadjarske šole v Ljutomeru in gospodinjske šole v Ljutomeru. Republiški plan pred-
videva specializacijo srednjega kmetijskega šolstva. Okrajni ljudski odbor bo opravil vse priprave, da bi lahko v duhu te specializacije uresničil ustanovitev srednje kmetijske šole zta poljedelstvo in živinorejo kot je predvideno »v perspektivnem planu okraja Murska Sobota.	K.
cije in splošne izobrazbe. Soli sta v Rogaški Slatini in Kozjem. Med mladino je bilo v šoli veliko zanimanja, sai so jih moraiM precej odkloniti. Pazili pa so pri tem, da so odklonili predvsem tiste, ki ne nameravajo ostati na kmetijah, in mlajše, ki bodo lahko obiskovali šolo prihodnje leto.
R. L.
Bled
Glavne proslave in prireditve v počastitev 40-letnice ZKJ bodo na Bledu 25. in 26. aprila. Nadalje bodo od 1. maja pa do dneva mladosti na sporedu številne športne prireditve in
tekmovanja. Pomembne prireditve bodo pripravili tud’ za dan borca ter občinski praznik Bleda in Gorij. V počastitev 40-letnice SKOJ, bo oktobra veliko mladinsko zborovanje. Zveza borcev bo letos odkrila spominsko ploščo v Radovni, in sicer v spomin na požig te male vasice, uredili pa bodo tudi pokopališče padlih borcev. Pri občinskem odboru, ki skrbi za proslave, so ustanovili tud; posebno komisijo, ki bo zbirala gradivo o delovanju ZKJ v blejski občini. V. B.
Srpenica
Po večletnem presledku so se na področju kulturno-pro-svetne dejavnosti letos le zdramili tudi na Srpenici. Te dni se je namreč mladina predstavila z veseloigro v povsem napolnjeni dvorani. Gledalci so bili z izvajanji mladih igralcev zelo zadovoljni. Doslej so že gostovali z istim 'delom tudi v sosednji Žagi, kjer so prav tako želi lep uspeh. Največ zaslug za uspeli uprizoritvi ima poleg samih igralcev in igralk še neumorna in požrtvovalna režiserka Matilda Knez. Želeti bi bilo, da bj se srpeniški igralci v prihodnje še večkrat in bolj pogosto predstavili na domačem odru. Zaenkrat že kaže tako, in želeti bi bilo. da se ne bi motili.
J. K.
051 S S U J T E V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
LUNI NAD 100 STANOVANJ
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V ŽALCU
Na zadnji skupni seji obeh zborov ObLO v Žalcu so raz-razpravljali tudi o stanovanjski izgradnji v občini. Med drugim so ugotovili, da velja enodružinsko stanovanje v bloku 2,250.000 din, stanovanje, ki ga gradi posameznik v pretežni meri z lastno delovno silo, pa je za okrog 35 odst. cenejše. Ti občutno nižji gradbeni stroški pa so lahko varljivi in marsikdaj le navi-
AKTIV ZB V PODJETJI!
pomaga članom uveljavljati njihove pravice
Lani je občinski odbor Zveze borcev v Vidmu-Krškem marljivo delal, zato tudi uspehi niso izostali. Ob koncu leta je poskrbel tudi za zdravniški pregled članov. Nad 200 jih je pregledala posebna zdravniška ekipa iz vojaške bolnišnice v Ljubljani. Ugotovila je, da je nad 140 članov sposobnih opravljati svoj poklic, okrog 50 jih je sposobnih le za lažjo zaposlitev, 15 je nesposobnih za delo, 17 je potrebnih klimatskega ..zdravljenja, 24 članov pa bo moralo še na specialni zdravniški pregled. Novi odbor pa bo moral letos poskrbeti še enkrat za tako akcijo, da bi pregledali še tiste člane, ki so lani izostali, in člane s področja Kostanjevice in Fodbočja, krajev, ki so bili pred kratkim priključeni občini Videm-Krško.
V sedanji povečani občini imajo 7 osnovnih organizacij Zveze borcev, iki šteje nad 660 članov. V tovarni celuloze in
papirja pa imajo še poseben aktiv ZB, ki pomaga svojim članom pori uveljavljanju njihovih pravic in drugem. Pri delavskem svetu je ta aktiv naletel na polno razumevanje, saj je posameznim članom Zveze borcev odobril poleg rednega tudi izredni. plačani dopust. Prav bi bilo, da bi bilo tudi po drugih podjetjih takšno razumevanje do članov ZB.
V občinskem zboru Zveze borcev deluje komisija za zbiranje zgodovinskega gradiva. Le-ta ga je zbrala doslej že precej, vendar svojega dela še ni zaključila. Precej dela ima tudi komisija, ki skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Takih otrok je v občini okrog 60, za njihovo šolanje so lani porabili nad 930.000 din. nekaj nad 100.000 din pa so Izdali za šolsike potrebščine, obleke in obutev. O vsem tem im še drugem so razpravljali na nedavnem občnem zboru.	R.
dežni, saj tu niso vračunane komunalne investicije, ki so pogosto zaradi raztresenosti takih posameznih družinskih hišic dokaj dražje. Razen tega gradijo posameznik; počasi in traja gradnja take družinske hišice tudi po d\re ali celo več let.
V občini so lani zgradili nad 100 stanovanj. 49. so jih zgradile gospodarske organizacije, 52 pa privatniki. V novih zgradbah je dobilo stanovanje 54 delavskih in, 47 nameščenskih družin. Stanovanjska izgradnja pa je v občini še zmeraj živahna. Tako gradi stanovanjska skupnost Žalec 16-stanovanjski blok v Žalcu m 6-stanovanjskega v Petrovčah.
Podri^nica Komunalne banke iz Celja gradi v Žalcu 6-stanovanj-ski blok, »Hmezad« pa 9-stano-vanj-skega. Vsi ti bloki bodo vseljivi najpozneje do jeseni. Posamezniki pa gradijo na področju občine 127 enodružinskih stanovanjskih hišic, in sicer 17 v Žalcu, 11 v Petrovčah, 8 v Šempetru, 32 n.a Polzeli, 6 na Taboru, 4 na Gomilskem, 21 v Grižah in 9 v Braslovčah. Nad polovica teh hiš bo dograjenih letos, dobra tretjina prihodnje leto, preostale pa leta 1961.
Kljub razmeroma zadovoljivi stanovanjski izgradnji je v občini stiska še vedno precejšnja, saj imajo pri upravi stanovanjske skupnosti nad 600 prošenj za dodelitev stanovanj. Da bi odpravili stanovanjsko stisko, bi morali zgraditi na leto najmanj 140 družinskih stanovanj. Za realizacijo tega načrta bi potrebovali na leto okrog 250 milijonov dinarjev. Gradili pa naj bt predvsem stanovanjske bloke.
D.*.
KOLEDAR Petek, 13. februarja: Katarina. x
Na današnji dan leta 1787 je ■umrl slavni dalmatinski učenjak, matematik, prirodoslovec in filo-
zof Rud j er Boš kovic.
X
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA za nujne obiske na
BOLNIKOVEM DOMU OD 20,—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom CENTER:	1
Dr. Zalta Maiks — Miklošičeva 24, tel. 28-151. Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
I>r. suhač Marko, Lavričeva 5-a, tel. 31-286. v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIC:
Dr. Grapar Stane, Kogojeva 5, tel. 23-372.
Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Ilc Leopold —
Zdravstveni dom Moste, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Levstek Judita. Rudnik 80, tel. 23-232. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Zdravstveni dom SlSKA:
Dr. Voglar Zlatko, Celovška 34, tel. 21-808.
Namesto venca na grob svoje uslužbenke HILDE DRINOVEC je poklonil Kolektiv Geodetskega zavoda 5.770 din za slepo mladino.
Namesto venca na grob matere svojega kolega Jožeta Sauta so poklonili uslužbenci Kemičnega
inštituta »Boris Kidrič« Ljubljana 3.600 din za slepo mladino.
Ravnateljstvo Zavoda za slepo mladino se za poklonjene zneske najlepše zahvaljujel POHORJE VAS VABI! Izrabite priliko, ki jo nudi Turistično društvo Ljubljana v nedeljo, dne 15. t m. Odhod iz Ljubljane ob 6.30 Izpred NA-ME. Prijave do petka opoldne v pisarni društva.
Najhitreje, najceneje vam posreduje nabavo potnih listov in viz — Slavnik - Ljubljana.
ZA OBČUTLJIVO KOZO
m
NAJBOLJŠA KREMA!
V drogerijah in lekarnah dobite higienski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja, povzročitelja neznosnega srbenja med prsti na nogah.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Petek. 13. febr. ob 15.30: Schiller: »Don Karlos«. Dijaški abonma IL (Preostale vstopnice so že v pro-daji.)
Ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Abonma G. — (Preostale vstopnice so že v prodaji.«
Sobota, 14 .febr. ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Izven tn za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
Nedelja, 15. febr. ob 15: Schiller: »Don Karlos«. Izven in za pode-
Upravni odbor tovarne farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK«, Ljubljana — Celovška 135 razpisuje delovno mesto
VODJE SEKTORJA ZA KONTROLO PROIZVODNJE
Kandidat za to delovno mesto mora imeti višjo strokovno
izobrazbo (magister farmacije ali inženir kemije) ter 10-letno prakso.
Ponudbe pošljite na naslov podjetja do 28. februarja 1959.
828
KMETIJSKO GOSPODARSTVO VELKA
razpisuje naslednja mesta:
TEHNIČNEGA VODJE
agronom ali tehnik z večletno prakso;
0BRAT0V0DJE
kmetijski tehnik ali z nižjo šolo ter večletno prakso;
SEKRETARJA
srednješolska izobrazba ali večletno službovanje na podobnem delovnem mestu, zaželeno znanje iz zemljiških vprašanj;
LOGARJA	*
potrebna izobrazba z večletno prakso — vodstvo gozdnega odseka.
TRAKTORISTA.
Pismene prošnje pošljite do 25. februarja 1959.
Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru.
Družinska stanovanja na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	823
Umrl je moj ljubljeni mož in najin dragi oče
flLEMTOJ DOBRAVEC
upok. drž. uslužbenec
K večnemu počitku ga bomo spremili dne 14. februarja 1959, ob 15.30 iz Frančiškove mrliške veže na Zalah.
Žalujoči: žena Pavla, hčerki Zora in prof. Nada, zet Franjo Pogačnik, vnukinja Tatjana in vnuk Mihec.
Dotrpel je
FRANCE PAVLOVEC
akademski slikar, odlikovan z redom Dela I. stopnje, solunski borec
Pokopali ga bomo v soboto, 14. februarja 1959, ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Do pogreba leži na svojem domu v Stožicah št. 79.
Žalujoči; žena Marja, sinova Andrej s snaho Kristino in vnukom Damjanom in Peter ter rodbini Pavlovec in Goreč.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov sporoča, slovenski javnosti, da je preminil naš dragi tovariš
akademski slikar, pionir slovenske moderne umetnosti
Velikega umetnika ohrani slovenska likovna umetnost v trajnem spominul
DRUŠTVO
SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV
želje. (Vstopnice so že v prodaji.) ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Izven In za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji.)
V repertoarju za tekoči teden
posebej opozarjamo na sobotno in
nedeljski izven abonmajski pred-stavi:	Shakespearovo »Ukročeno
trmoglavko«, Brechtovega »Svejka
v drugi svetovni vojni« in Schillerjevega »Don Karlosa«. Vstopnice so že v prodaji.
OPERA
Petek, 13. febr.:	zaprto.
Sobota, 14. febr. ob 19.30: Verdi: TRUBADUR. Gostovanje tenorista Jožeta Gostiča. Izven in za podeželje. — (Vstopnice so že v prodaji.)
Nedelja, 15. febr. ob 15: Smetana: PRODANA NEVESTA. Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža Petek, 13. febr. ob 20:	Držič:
»Tripče de Utolče«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Tripče — Breziger Milan.) Sobota, 14. febr. ob 20: E. de Fi-lippo: »O te prikazni«. Abonma Kolektivi D.
Vstopnice so tudi v prodaji.
■ Nedelja, 15. febr. ob 15:	Držič:
»Tripče de Utolče«. Gostovanje v Črnučah.
(Tripče — Breziger Milan.)
Ob 20:	Roksandič:	»Babilonski
stolp« Abonma Kolektivi G.
Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA. MESTNI DOM Sobota, 14. febr. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Izven.
Nedelja, 15. febr. ob 15. Br. Nušič: »Gospa ministrica«. Veseloigra. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17.15: Bisson-Carre: »Maškarada«. Veseloigra. Red Nedelj a-popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 19.30: Blsson-Carrč: »Maškarada«. Veseloigra. Večerna predstava. Izven.
Nušičeva veseloigra »Gospa ministrica« že štiri mesece polni dvorano. V soboto, 14. febr. bo predvidoma zadnja večerna uprizoritev te veseloigre. V nedeljo, 15. februarja popoldne ob 15. uri bo popoldanska predstava »Gospe ministrice«, ob 17.15 pa popoldanska predstava zabavne francoske veseloigre »Maškarada«. V nedeljo zvečer ob 19.30 bodo spet ponovili veseloigro »Maškarada«.
Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na štev. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Sobota ob 20. uri: Molliere: »Namišljeni bolnik«. Premiera. Nedelja ob 20. url repriza.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Kinodvorana »Soča« Nedelja, 15. febr. ob 10.30: »vodnjak ZELJA«. Omnibus mladinskih igric. Vstopnice so v prodaji v nedeljo pri blagajni kina Soča; rezervacije po tel. 22-011.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg št. 2 Sobota, 14. febr. ob 17. uri: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Ob 20.30: J. Kainar: »Zlatolaska«. Za odrasle.
Nedelja, 15. febr. ob 11. in 15. uri: J. Kainar: »Zlatolaska«.
Prodaja vstopnic vsak dan na upravi Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure (razen nedelje) In pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 od 10. do 12. ure.
Ročne lutke Nedelja, 15. febr. ob 17. url: N. Simončič: »Zmešnjava«.
Prodaja vstopnic vsak dan na upravi Resljeva c. 36 od 10. do 12. ure (razen nedelje) in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije na tel. 32-020 od 10. do 12. ure.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Kranj
Nedelja. 15. febr. ob 16. uri — izven in za podeželje — Tennessee Williams.-. »Steikleni zverinjak«. Priredi »Svoboda Center« Kranj.
GLEDALIŠČE »TONE ČUFAR. JESENICE
V petek, 13. II. ob 19.30: N. Man-zari: »Naši ljubi otroci«, komedija v treh dejanjih. Za abonma petek. Ostale vstopnice v prodaji. 1000 predstava po osvoboditvi.
V soboto 14. II. ob 19.30: N. Man-zari: »Naši ljubi otroci«. Izven.
V nedeljo, 15. II. ob 19.30: N. Man-zari: »Naši ljubi otroci«. Izven. Zveze z vlaki ugodne.
R 0 N C £ B T I
Drevi koncert mladih glasbenih umetnikov Dike Rančigajeve, ki je pred nekaj leti skončala svoj študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Janku Ravniku in se nato izpopolnila pri angleškem pianistu Kendallu Taylor-ju, ter Roka Klopčiča, ki je imel pred kratkim uspel solistični nastop. izvajata Mozartov Koncert za klavir in orkester v Es-duru in Brahmsov koncert za violino in orkester. Dirigira Samo Hubad. Vstopnice pri blagajni SF, za študente in dijake 50-odstotni popust.
K
MANJA JEMEC, absolventka Akademije za glasbo iz razreda prof. Hilde Horak - Casove, ima samostojen klavirski večer v sredo, 18. februarja ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije.
Na sporedu: Bach — Liszt, Beethoven, Brahms. Chopin. Skrja-bin, Martin, Matičič.
B T V LJUBLJANA
SPORED ZA PETEK
BABIJSKI PRGGSftM
5.00—8.00 Pisan glasbeni spore<3, 6.40-6.45 Naš jedilnik, 8.05 Napevi iz Latinske Amerike, 8.25 Johann
Strauss: Življenje umetnikov, pa-
rafraza na valčkovo temo, 8.40
Zavrtimo naš glasbeni globus (ponovitev oddaje z dne 8. II. 1959),
9.40 Pet minut za novo pesmico — Slov. narodna: Majhna sem bila,
9.45 Pozdravi za mlade risarje,
10.10 Franz Schubert:	Simfonija št. 7 v C-duru (Dunajski filharmonični orkester dirigira Herbert Karajan), 11.00 Za dom in žene,
11.10 Poje Ljubljanski vokalni oktet, 11.30 Opoldanski zabavni spored z orkestrom Cedric Du-mond, 12.00 Operetni zvoki, 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Milko Trstenjak: Odpravimo napake pri rezi vinske trte, 12.25 Poje zbor »Branko ICrsmanovič« iz Beograda: D. Maksimovič: Spomen na ustanak — IT. Skal ovskil:	Makedonska humoreska — B. Simič: A, ča — V. Simič: Pošla moma na voda — 2. Firfov: Cucul stoi na grutka — Črnski duhovni: Od-počij se služabnik; Umakni se,
12.45 Miloje D. Milojevič: 4 skladbe za klavir, 13.30 Pet pevcev — pet popevk, 13.45 Igra Trio Bar-dorfer, 14.05 Radijska, šola za nižjo stopnjo: Kdo je našel Jurčka, 14.35 Poje tenorist Nicolai Gedda: Arija iz IV. dej. opere La Favorita (G. Donizetti) Arija Fausta iz H. dej. opere Faust (Ch. Gounod) — Sanje iz opere Manon (J. Massenet) — Duet Pinkertona in Sharplessa iz I. dej. opere Ma-dame Butterfly (G. Puccini), 15.40 Iz svetovne književnosti — Mary Lavin: Zgodba o vdovinem sinu, 16.00 Petkovo glasbeno popoldne: Marjan Lipovšek: Prva suita za godalni orkester (Orkester Slovenske filharmonije .dirigira Bogo Leskovic), Edtvard Mac Do-\vell: Koncert za klavir in orke-
Montcžno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana,
Crtomirova 6,
zaradi povečanja proizvodnje, sprejme takoj: strojnega tehnika — kalkulanta,
izvežbano strojepisko z znanjem administracije in po možnosti stenografije,
strojnega ključavničarja za popravila obdelovalnih strojev — plača po dogovoru, monterje za vodovodno instalacijo, monterje za centralno kurjavo, monterje za elektroinstalacije, strojne ključavničarje, strugarje,
večje število nekvalificiranih delavcev, ki bodo imeli možnost priučitve za razna dela.
Delavci imajo možnost prevoza na delo in z dela z avtobusom podjetja.
Pismene ponudbe ali osebne prijave sprejema uprava podjetja v Črtomirovi ul) 6.	733
SKLEPANJE POGODB ZA DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA LETO 1959
Obveščamo odjemalce električne energije, da se bodo pogodbe o dobavi električne energije v letu 1959 sklepale v času od 15. do 25. februarja 1959.
Po določilih Pravilnika o splošnih pogojih za dobavo električne energije (Uradni list FLRJ št. 32/57) in Tarife za električno energijo (Uradni list FLRJ št. 17/57) je sklepanje pogodb obvezno za vse odjemalce, ki jim porabljeno električno energijo obračunavamo po postavkah za veleodjem. V to tarifno kategorijo se lahko uvrstijo le tisti odjemalci električne energije, ki prevzemajo letno najmanj 50.000 kWh. Če tak odjemalec ne sklene pogodbe, bomo njegovo porabo obračunali po tarifnih postavkah za malo-odjem.
Sklepanje pogodb je obvezno za tiste odjemalce, ki imajo lastni generator moči 30 kW ali več in iz javnega omrežja prevzemajo samo dodatno ali pa rezervno energijo. Če tak odjemalec ne sklene pogodbe, se mu bo zaračunavala električna energija po postavkah za veleodjem z 200°/o pribitkom.
Odjemalci, ki so sklenili pogodbe za leto 1958, bodo dobili od pristojnih podjetij za distribucijo električne energije posebna vabila z naznačenim krajem in časom glede letošnjega sklepanja pogodb.
Odjemalci, ki v letu 1958 pogodb niso sklenili in želijo to letos, oziroma, ki so k temu zavezani, se morajo do 22. februarja 1959 dogovoriti s pristojnim podjetjem za distribucijo električne energije zaradi določitve kraja in datuma sklepanja pogodb.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
ster št. 2 v 'a-molu (Solist pianist Vivian Rivkin in orkester dunajske Opere, dirigira Dean Dixon). Mili Balakirev: Islamev (Državni simfonični orkester SSSR dirigira Aleksander Gauk), 17.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (ponovitev oddaje z dne 11. n. 1959), 17.25 Od popevke do popevke, 18.00 Radijski leksikon, 18.10 Umetne’
In narodne pesmi poje mešani
zbor »Ljubljanski Zvon« p. v. Jožeta Hanca. 18.30 Iz naših kolektivov, 19.30 Radijski dnevnik, 20.00 •Mehiški napevi, 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled, 20.30 Mojstrska dela koncertne literature, 16. oddaja — Joseph Haydn: Simfonija št. 94 v G-duru »Z udarcem po pavkah«, 20.56 Iller Pattacini s svojim ansamblom. 21-15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Nočni . komorni koncert: H. Berlioz: Odlomek iz opere Benvenuto Cel-linl — G. Meyerbeer: Arija iz opere »Prerok« — B. Smetana: Scena Vendulke in Martinke iz opere »Poljub« — E. Faladilhe:	Arija
Rvsoorja iz V. dej. opere »Domovina« — S. Moniuszko: Odlomek iz. opere »Halka« — P. Mascagni: Duet Fritza in Susel iz HI. dej opere »Prijatelj Fritz«.
IT M T? I. I
Po težki bolezni ie umrla moja dobra mati v 80 letu starosti
MARIJA KERZAN vd&va po žel. vlakovodji Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 14. t. m. ob 15. uri iz Marijine mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča hči Cecilija Novačan z družino in ostali sorodniki. Ljubljana, 12 februarja 1959
MALI 3ČLIS)
STALNO MESTO dobi kvalificirana kuharica z gostinsko prakso in nekvalificirana kuhinjska pomočnica. Zglasite se osebno pri samostojnem gostišču »Zelena jama«, Ljubljana. Pokopališka 14 (bjvši Lasan), Moste NATAKARICO, kvalificirano ali polkvalificirano, z lastnim stanovanjem. sprejmemo takoj. — Naslov v ogl. odd.	3164-1
KOKER SPANJELA, čmobela, stara 5 mesecev, zelo lepa (z rodovnikom). prodam. Šlmunac, Kranj,- Zupančičeva 30, tel. 426. NAJDITELJA zdravstvene knjižice na ime Bogataj Jože. Pesjakova 10. Ljubljana, prosim, da jo vrne na naslov oz. v ogl. odd.
3113-10
NA ZALOGI IMAMO večjo količino potiskanega časopisnega papirja (makulaiture), ki je primeren za pohištveno industrijo pa tudi za embalažo itd. Dobi se v skladišču CP »Slovenskega poročevalca«, Tomšičeva I. Pri večjih nabavah nudimo 25% popusta (nad 500 kg).	_4
SIV KLOBUK sem izgubil od hotela »Triglav« do mestne Ljudske milice v Kopru. Vrnite proti nagradi Ljudski milici, Koper. ČASOPISNO PODJETJE »Slovenski poročevalec« potrebuje takoj dve prazni sobi za stanovanje. Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 1. ŠOFERJE A—B in šoferje C kategorije sprejmemo. Plača dobra. Pogoj pridnost in stalnost v službi ter stanovanje v Ljubljani. Ponudbe pošljite na naslov »Metalka«, trgovsko in uvozno podjetje, Ljubljana, Parmova 33. SALDAKONTISTE in knjigovodje sprejmemo. Plača dobra, pogoj sposobnost in stalnost v službi ter stanovanje v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite:	»Me-
talka«. trgovsko in uvozno podjetje, Ljubljana- PaTmova 33.
847-1
ZA DELO v skladišču z železom sprejmemo delavca-težaka. — S stanovanji ne razpolagamo. Javite se v tajništvu »Metalke«, Ljubljana, Parmova 33.	846-1
ORODJARJE in strojne ključavničarje takoj sprejme v službo Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska 4. Interesenti naj se Javijo v tajništvu podjetja.	2940-1
PRIDNO in pošteno gospodinjsko pomočnico k dobri tričlansk; družini iščem. Naslov v ogl- odd.
2968-1
ŠOFERJA C kategorije za nov kamion sprejme tovarna v Ljub-Ijani-Moste. Možen takojšen nastop službe. Naslov v ogl. odd.
2891-1
POMOČNIKA glavnega skladiščnika sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba in praksa v skladiščni službi. Naslov . v ogl. odd.	2890-1
TRGOV. POMOČNIKA ali pomočnico sprejme Trgov, podjetje »Tekstil promet«, Ljubljana, Titova 63. Zglasite se osebno ali pismeno"upravi podjetja. 2976-1 KOMISIJA za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kemični tovarni Moste. Ljubljana, razpisuje delovno mesto referenta za obračunavanje o-sebnih dohodkov m šoferja C kategorije. Ponudbe dostavite. sekretariatu podjetja. 3011-1 CEPILNO SMOLO — DREVESNO MAZILO, prvovrstno z navodili, dobite pri: ing. Prezelj. Ljubljana, Wolfova 3.	3010-4
ZARADI IZSELITVE ugodno prodam naslednje: pianino, čevljarski stroj za brušenje in čiščenje podplatov (Ve rp utzm-asc h i_ ne), čevljarski šivalni stroj le-voročni cilinder, čevljarski va-. ljar (Waltze) in vse čevljarske
potrebščine, šivalni . stroj Tima-n — dolgi čolniček omaro za obleke, omaro za knjige, kuhinjsko ppremo. 2 omari, 4 stole, 2 mizi, cinasto kopalno kad. stiskalnico za sadje, moško kolo. nekaj komadov mizarskega orodja, porcelan In še mnogo drugega gospodarskega orodja. — Schneider Johan. Rudnik 32 — Kočevje.	844-4
POZIV! Vse stranke, ki v roku 15 dni ne dvignejo v letu 1957 predane stroje v popravilo, ob veščamo da bomo po tem roku te stroje prodali. — Agroservis. Ljubljana. Draga 41.	3066-11
SPREJMEMO večje število kvalificiranih avtomehanikov, ključavničarjev. mizarjev, kovinostrugarjev in mladih moških, vojaščine prostih, ki bi imeli veselje se priučiti enega izmed navedenih- poklicev. Ponudbe pošljite na podjetje Agroservis. Lju.bi.1ana. Draga 41.	3059-1
UPOKOJENCE Iščemo za čuvajsko službo. Javite se pri »Ključar«. Mestni trg 10. dvorišče —
’ evo	3058-1
NAMEŠČENEC z veliiko maturo gre za personalca ali podobno, z družinskim stanovanjem. Po. nudbe pod »Slovenija« v ogl odd.	3038-1
PIANINO. Neumeier. Berlin, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 12 do 16. ure. Dvoržakova 10-1.	3029-4
BRESTOVE HLODE prodam. Je žica 28. Ljubljana.	3036-4
KUHINJSKO trodelno kredenco, mizo in štiri stole, dobro ohranjeno, cena 20.000 din. prodam. Ogled pri mizarju Zavodnik Franc ml., Vjžmarje 241. Šentvid. Ljubljana.	3049-4
IZGUBLJENO DENARNICO od razstavišča do gostilne pri TL šlerju z denarjem m tremi osebnimi izkaznicami, vrnite prosim
proti nagradi na naslov ali pa
v ogl- odd. Sem revna Invalidska upokojenka.	-10
MLAD, živahen Splitčan, študent.
išče primemo sobo za takoj. —
Ponudbe pod »Po dogovoru« na ogl. odd.	3036-9
KINO
Danes v ilustrirani reviji
Tovariš
med vsebino:
»V Franciji tesno e* še tesneje...« »Profesor TV« Film, moda, uganke!
GARA20 za Fiat 660 in sobico za študenta prvih semestrov tehnike oddam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šiška«.	3033-9
GREM STANOVAT k starejšim osebam. Pomagam pri gospodinjstvu. delam izmenoma. Naslov v ogl. odd.	3631-9
SOSTANOVALKO študentko sprejmem. Na razpolago klavir. Ponudbe pod »Mirna — poštena« v ogl. odd.	3636-9
KLJUČE v usnjenem etuiju sem izgubila od Miklošičeve > do Most. Naprošam poštenega najditelja. da jih vrne na naslov v ogl. odd.	3647-10
TRGOV. POMOCNIKE(-CE), ma-nufaktume ali sorodne stroke, sprejmemo. Nastop službe lahko takoj ozir. po dogovoru. Naslov v ogl. odd.	3087-1
STROJE znamke Egan & Co.. Cin-cjnati, Ohio, USA:	1.	cirkular
350 mm, kombiniran z vrtalnim strojem. 2. poravnalni mizarski stroj. '310 mm; dobro ohranjeno, na električni pogon proda: Vin. ko Zarbiš, Malinska na otoku Krku.	864-4
TELEFONSKO CENTRALO, malo rabljeno 24-14 priključkov, pro damo. Globus, špedicija. Ljub ljana. Titova 33 .	3094-4
NAJDITELJA, ki je v petek, dne 6. t. m., v kino Komuna ob IS uri našel listnico, prosim naj si obdrži denar in Ustnico, ostalo pa naj vrne na naslov; Petauer, Poljanski nasip 14.	3073-10
M fl R 13 0 R
Petek, 13. februarja.
Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3.
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 15.30: Benavente »Ideali in koristi«. Red ZlS.
Tovorna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEK« Ljubljana, Celovška 135
razpisuje
naslednja mesta:
PRAVNEGA REFERENTA
Pogoji: dovršena pravna fakulteta in praksa;
ANALITIKA v pripravi dela
Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta in 5 let prakse;
EKONOMISTA za sestavljanje investicijskih elaboratov
Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta in 6 let prakse;
ANALITIKA za nagrajevanje dela
Pogoji: srednja ekonomska šola in 4 leta prakse ali večletna praksa na področju nagrajevanja dela:
ADMINISTRATORJA v oddelku medicinsko informativne službe
Pogojir administrativna Sola in 2 leti prakse;
KURJAČA - STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: kvalificiran delavec z izpitom za kurjača;
POMOŽNEGA TABLETERJA
Pogoji: priučen strojni ključavničar;
KEMOTEHNIK v proizvodnji farmacevtskih izdelkoy
Pogoji: moški * dovršeno srednjo tehnično Solo in prakso;
VEC POMOŽNIH DELAVCEV za delo v obratih in skladiščih; od tega sta 2 delovni mesti v Mengšu.
PONUDBE SPREJEMA PODJETJE DO 25. FEBRUARJA 1959
KINOSPORED ZA PETEK KINO UNION: domači film »VRATA OSTANEJO ODPRTA«. RežL ja: František Cap. Tednik: F. N. skozi ves svet št. 2 In Tito na Ceylonu. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Ob 16 uri matineja Istega filma.
Danes zadnjikrat.
KINO KOMUNA: amer. barv. d-nemascope film »PREKINJENA MELODIJA«. Režija:	Curtis
Bernhardt. Igrata Eleanor Parker in Glenn Ford. Tednik Tito na Ceylonu pri zadnjih dveh predstavah Predstave ob 15. 17, 19 in 21 uri.
KINO VIC; premiera angl. barv. revijskega cinemascope filma »BODIMO SREČNI«. — Tednik F. N. 6. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri.
KINO SLOGA: ital) tlim »KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV« (po romanu Vasca Pratolinija). Režija:	Cario Lizzanl. Igrajo
Marcello Mastroiannl. Antonella Lualdi in Anna M, Ferrero. Tednik F. N. 6 pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri.
„lNO SOCA: Jugoslovanska kinoteka predvaja v okviru festivala ljubezenskih filmov danski film »SIROTA STINA«. Režija: BJarne in Astrid Jensen - 1947. Predstave ob 15,. 17,	19	in 21
uri.
RrNO SISKA: amer. barv. vista-vision film »UMETNIKI IN modeli«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri.
Predprodaja vstopnic v vseh ki-lematografih od 9—11 ure 'tn od 14 ure dalje.
.uaUiNSKi KINO ..vi. Kotnikova 8 :	Zaprto!
TRIGLAV:	ameriški barvni film
»KJER reka ZAVIJE«. Tednik.
V glavni vlogi: James Stevvart, Arthur Kennedy, Julia Adams. Predstave ob 16, 18 in 26 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«:	ruski	barv.	film
»TAJNA DVEH OCEANOV«, ob 20. Predprodaj a vstopnic uro
pred pričetkom predstave.
VRVCE: franc, film »PUSTOLOVŠČINE ARSENA LUPINA«, ob 20.
DOMŽALE; ameriški barvni film »DOŽIVLJAJI KAPETANA VAJTA«, ob 20.
BLED:	amer barv. cinemascope
film »PRINC ŠTUDENT«, ob 20. NOVO MESTO »KRKA«; ameriški barv. cinemascope film »LJUBI ALI PUSTI ME«.
KRANJ »STORŽIČ«; jugosl.-sovj. barv. film »ALEKSA DUNDlC«, Ob 16, 18 in 20.’
RADOVLJICA: amer. barv. cinemascope film »VRNIL SE BOM
V KANDARO«, Ob 20.
JESENICE »RADIO«:	amer. film
»MATA HAM«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: Jugosl. film »DOBRO MORJE«, ob 18 ln 20. MARIBOR »UNION«: franc cinemascope film »VSI ME LAHKO UBIJEJO« ob 15.30. 17.45 in 20. MARIBOR »PARTIZAN«: ital film »HRABROST«, ob 15.30, 17.45 in 20.
MARIBOR »UDARNIK«:	nemški
barvni film »KAPETAN IZ KORENIKA«, ob 15.30, 17.45 in 20. MARIBOR - STUDENCI: nemški barv. film »KAPETAN IZ KO-PENIKA«. ob 17 in 19 PTUJ »Mestni kino«; amer. film »DAMA IZ SANGAJA«, ob 17.30 ln 19.30.
KOPER »Soča«: amer film »POTEMNELI ANGELI«.
PIRAN »Tartini« in »Garibaldi« amer. barv. cinemascope film »DESIREE«.
MURSKA SOBOTA: ob 17.30 in 20. ital. barvni film »IZGUBLJENI KONTINENT«.
R R Z P I S I
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja pri podjetju »Avtoobnova«, Ljubljana, Bežigrad 11, razpisuje naslednja delovna mesta za glavni obrat Bežigrad 11.
5 kovinostrugarjev kvalificiranih ali priučenih
5 avtomehanikov kvalificiranih 2 navadna delavca eden za pri-
učitev eden za navadna dela ZA OBRAT ŠENTVID, Podgora 37 elektrovarilca, kvalificiranega
6 kovinostrugarjev, kvalificiranih ali priučenih
strojnega ključavničarja, kvalificiranega orodjarja, kvalificiranega brusilca, kvalificiranega za brušenje Diesel ležajev livarja, kvalificiranega ali priučenega.
Pismene ali osebne ponudbe sprejema uprava podjetja zaradi dogovora plače in nastopa.	R
Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« Ljubljana — Tomšičeva 1—3 sprejme SNAŽILKO Nastop možen takoj. — Prošnje pošljite na sekretariat podjetja. 34
TOVARNA
ZA ELEKTRONIKO
IN
ELEKTROMEHANIKO
»RUDI CAJAVECo
BANJA LUKA, kupi ali vzame kot prenos osnovnih sredstev:
1. Excentri5ne stiskalnice
301, nove ali rabljene
2. Sln^žnice
avtomate s prehodom materiala do 12 mm,
Ponudbe z opisom, tehničnimi podatki tn ceno pošljite na gornji naslov.	813
Zadnjih 10 let se je priselilo na Švedsko okoli 250.000 tujcev. Od tega jih je dobilo švedsko državljanstvo 83.000. Med novimi švedskimi državljani je okoli 22.000 Fincev, 23.000 prišlecev iz**'baltiških dežel. 11.000 Nemcev, 8.000 Norvežanov, 7.000 Dancev, 5.000 Poljakov, 1.500 Madžarov. 2.500 Amerikancev.
Sitttpan$
človeku
najbolj
podobna
opica
Novo odkritje na Japonskem
Pred kratkim so našli v okolici Tokija latosov-o seme, katerega starost so dognali s pomočjo radiokarbomske metode. Ugotovili so, da je staro 3.075 let. Na veliko presenečenje strokovnjakov, ki si kaj podobnega niso mogli niti misliti, je seme vzklilo, pognalo cvet in sad.
Obsevanje rastlin z radioaktivnimi izotopi omogoči znanstvenikom , da vzgoje nove vrste, ki bi se ob navadnih razmerah pojavile v naravi šele čez tisočletja. Večine sprememb pri rastlinah ni mogoče opaziti. Omejili se bomo na tiste, pri katerih je razlika vidna že na oko. Mogočih sprememb je vedno veliko, toda strokovnjaki trdijo, da ima samo ena izmed tisočih praktično vrednost. Polje koruze, ki so ga med rastjo obsevali z žarki gama, je dalo 300 novih vrst. Sadjarji so na podoben
»Nocoj ste po tem oddajniku obvestili Žabe.« je menil Elk obtožujoče, »in morda boste pojasnili stotniku Gordonu,
čemu?«
Sele sedaj se je obrnila k Dicku.
»Oddajnika že več tednov nisem uporabljala« je rekla. »Pač pa me je za to prosila sestra nekega mojega prijatelja — saj jo najbrž poznate. Od tod je odšla pred eno uro.«
»Gotovo mislite gospodično Bennett,« je rekel Gordon.
Lola je v igranem začudenju privzdignila obrvi.
»Kako ste pa to uganili?« je vprašala.
»Jaz sem uganil,«-je rekel Elk, »in to v trenutku, ko sem vas slišal posnemati njen glas. Lola, zaigrali ste! Gospodična Bennett je stala poleg mene, ko ste začeli govoriti za Zabe. Bilaje tik ob meni in je rekla: .Poslušajte, gospod Elk, ali ni čudovita!’ Zaigrali ste* Lola, in najbolje bo, da sedete in nam poveste resnico. Pomagal vam bom, Lola: sinoči smo prijeli Številko Sedem in ta nam je vse povedal. Zabo bomo še danes uklenili, zato sem prišel, da vam dam poslednjo priložnost za rešitev.«
»Kako lepo od vas!« se mu je rogala. »Pravite, da ste prijeli Številko Sedem in da boste uklenili Zabo še danes?«
»Da,« je lagal neomajni Elk, »prijeli smo Številko Sedem in tudi Hagnu je odklenkalo. Vendar vas imam rad, Lola — vedno sem vas imel rad. Nekaj je v-vas, kar me spominja na dekle, v katero sem bil strašno zateleban. Vendar se nisva nikoli vzela. Kakšna nesreča!«
»Ne zanjo,« je rekla Lola. »Sedaj vam bom pa jaz nekaj povedala, Elk. Nikogar niste prijeli in ga tudi ne boste. Vašega ploskonogega tepca Balderja ste vtaknili v celico k Hagnu, da bi iz njega kaj izvabili. Toda videli boste, da se boste zgolj opekli.«
V drugačnih okoliščinah bi bdi učinek, ki ga je naredilo to razodetje na Elka, Dicka Gordona zabaval, zakaj nesrečni detektiv je povesil brado, ko je iznad naočnikov brezmočno
»Bojim se teh Zab in jih občudujem,« je priznal. »Nekje mora biti usodna špranja — kako naj bi pa sicer Lola vedela, da sem zaprl Balderja k Hagnu. To me je zbegalo. Nihče razen naju ni vedel za to skrivnost; in če lahko zvedo takšno novico, se ne bi čudil, če je tudi Hagn vedel, da smo ga potegnili. Pravim vam, da se jih bojim, stotnik Gordon. Ko vsaj ne bi čisto vsega vedeli, bi me še ne skrbelo. Toda vedo vse!«
Dick je prikimal.
»Vsa nesreča je v tem, Elk, da Zabe niso nezakonita družba. Nazadnje bo še treba prositi ministrskega predsednika, da jo slovesno razglasi.«
»Nemara pa je tudi on Zaba,« je rekel Elk mrko. »Nikar se ne smejte, stotnik Gordon. Za Žabami gotovo tičijo pomembni ljudje. Nikomur več ne zaupam.«
»Tudi meni ne^?« je vprašal dobro razpoloženi Gordon.
»Da, tudi v vas šem že posumil,« je odgovoril Elk odkrito. »Nato mi je prišlo na misel, da nemara v spanju tavam okrog — zamlada sem bil mesečnik. Kaj, če živim dvojno življenje? Cez dan sem detektiv, ponoči pa Zaba. Vse to je mogoče. Kot na dlani je, da tiči za Žabami genij,« je nadaljeval, ne da bi se zavedal svoje neskromnosti.
»Lola Bassano?« je ugibal Dick.
»Tudi nanjo sem že pomislil, toda ona je slab organizator. Pri devetnajstih letih je vodila neko igralsko skupino, ki pa se je zaradi slabe organizacije kmalu razpustila. Zdaj boste gotovo pomislili, da to še ne pomeni, da ni sposobna voditi Zab — toda tako je. Za vodenje takšne organizacije, kot so Zabe, je potrebno prav toliko inteligence kot za upravljanje banke. Maitland je pravi mož za to. Po svojem pogovoru z Johnsonom sem stisnil obroč okrog njega. Johnson mi je rekel, da ni še nikoli videl starčevih bančnih knjig; in čeravno je njegov zasebni tajnik, ne ve o njegovih uradnih transakcijah nič drugega, k^kor da kupuje in preprodaja nepremičnine. Denarja, ki ga stari Maitland zasluži, nikoli ne vknjižijo v bančne knjig#,
Atomi v poljedelstv
zrl na dekle, ki se je zmagoslavno smehljala. Nato pa je njen smehljaj zamrl.
»Hagn ne bo povedal ničesar, zakaj Zaba ga lahko doseže, kakor je dosegel Millsa in Litovca in kakor bo dosegel tudi vas, če se mu bo zdelo vredno. Sedaj me pa lahko odpeljete, če hočete. Zaba sem — tega ne tajim. Slišali ste vse, kar sem povedala Rayu Bennettu — slišali po diktafonu, ki ste ga dali namestiti. Odvedite me in mi sodite!«
Elk je vedel, da je ne more obsoditi ničesar, zaradi česar bi jo smel odvesti. In to je vedela tudi ona.
»Mar mislite, da mi boste s tem ušli, Bassano?« je rekel Gordon.
Jezno ga je pogledala.
»Za vas sem razen imena še gospodična,« ga je nadrla.
»Slej ko prej boste le še številka,« je rekel Dick hladno. »Sedaj živite vi in vaša tolpa v veselju — morebiti zato, ker nimam potrebnih pooblastil ali pa sreče. Toda lepega dne vas bomo prijeli, jaz ali moji nasledniki. V boju z zakonom ne morete zmagati, zakaj zakon je večen in stalen.«
»Ne morem vam zabraniti, da mi preiščete stanovanje, ne maram pa pridige,« je rekla zaničljivo. »In če mislite, da ste končali, bi rada zavoljo lepote še malo spala.«
»To je edino, za kar vam ni treba prositi,« je rekel galantni .Elk in ona se je zasmejala.
»Saj niste slab človek, Elk,« je rekla. »Ste slab detektiv, vendar pa imate zlato srce.«
»Če bi ga imel, sd ne bi upal ostati sam z vami,« je rekel Elk, ko je odhajal.
Za Dicka Gordona je bila noč, potem ko mu je srce zavriskalo ob spoznanju, da je bila njegova strahotna bojazen neutemeljena, uspešna. Tega pa ne moremo trditi o Elku. Ko sta se vračala na poveljstvo, je bil strašno resen.
NAVPIČNO: 1. brige, 2. osvoboditelj Maribora po prvi svetovni vojni (Rudolf), 3. starorimska boginja plodnosti, 4. oziralni zaimek, 5. hoditi, 6. časnikar, 7. denarna kazen, li. nekdanji turški zemljiški posestnik, 15. glavno mesto evropske države, 16. mednarodni jezik.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Karpati, 8. are-opag, 9. pop, 10. oro, li. oglar, 13. strmo, 15. nit, 16. gib, 19. opereta, 21. bariton.
Nov predpasn-k proti žarkom X
Medtem ko se zdravniki trudijo, kako bi zavarovali bolnike pred čezmernimi in nevarnimi količinami žarkov X, hoče ameriška tvrdka Picker X-Ray Corp. zaščititi tiste, ki imajo opravka z njimi. Izdelala je posebne predpasnike iz plastične mase in svinca, težke po 4 kg, ki zagotavljajo enako varnost kot 5 mm debela svinčena plošča. Pravijo, da bo mogoče delati popolnoma varno z žarki X, kadar, te bo varoval novi predpasnik.
ziuje ozko sorodstvo med človekom ln šimpanzom: oba Imata enako število in razvrstitev zob. podobno sestavo kosti na rokah, skoraj enak mišični In obtočni sistem, enak čas prebavljanja, zelo podobno sestavo krvi (tudi šimpanzi imajo krvne skupine!) in celo enake bolezni. Razrvoj njihovih zarodkov je podoben človeškemu Pri enem mesecu ln pol ie nemogoče razlikovati zarodek šimpanza od človeškega zarodka! Poglavitna ra-zllka — gledano anatomsko — je v razvojni stopnji posameznih organov in v teži možganov.
Pravte pcdofbe o Inteligenci šimpanza ne moremo d obl tj le z opaizovanjem vtseh umetnij In norčlij, ki jih ga je mogoče naučiti, in ki jih vidimo v cirkusih. Tu so šimpanza naučili le, kako oponašati človeka. Njegova anačllnoist pa je v njegovi živalski Inteligenci. V laboratorijih za živalsko 'Psihologijo merijo inteligenčno stopnjo po testih glede sposobnosti	prluče,vanja.	2ival je
tem Inteligentnejša, čim hitreje in popolneje se čermu priuči.
Pri nobeni d.nugi živali ni tako kot pri Šimpanzu zaslediti tiste ispcnsobnoet i, da se česa nauči že zgolj z opazovanjem. Sa.1 se bo šimpanz naučil odpreti preiprosto ključavnico, če bo videl, kako to naredi človek. Mogoče ga rje budi naučiti, da vzame za nagrado namesto hrane žetone, ki jih vrže v avtomat, ki mu naposled le da slaščico. Če ravno ne bo lačen, bo prihranil žetone za poznejši čas.	e.
Šimpanz je torej po Inteligenci med vsemi živalmi človeku najbližji. Se bližji pa nam ie po svojih psiholoških nagibih. ki iso temelj njegovega vedenja. Prav presenetljivo nam je podoben, kadar kaže svoja čustva ln stirasiti. ljubosumje, ali kadar hoče sam vzbuditi pri drugem taka čustva, kadar kaže muhasta razpoloženj a ali hudomušnost.
Šimpanza so poskusili tudi »počlovečiti«:	vzgajali so ga
skupaj z otrokom v krogu družine brez vtsake razlike. Pri tem je zanimivo, da je otrok poskušal opomašat šampanza, ne pa šimpanz njega. Neki zakonski par v Ameriki se ie zavezal — na Ijuibo znanstvenim poskusom, da bo vzgajal šimpanza kot otroka. Šimpanz nikoli ni hotel ostati sam doma in celih osem let zakonca ni-
sta mogla lz hiše oba hkrati, vedno je moral eden izmed njiju ostati pri šimpanzu. Ko je po osmih letih šimpanz umrl, sta se zakonca ločila.
Neka opica je pokazala toliko inteligence, da je pri listanju nekega ilustriranega časopisa pokazala na reklamo za-
pestne ure ln jo prislonila k ušesu, da bi slišala njeno tiktakanje. Mogla je torej spoznati sliko, česar mnogi otrci ne morejo.
Še vedno pa ie človek edino bitje, ki more misliti abstraktno, ki more razviti kulturo ln jo prenašati z govorico.
Sovjetski biologi in kirurgi zelo naglo napredujejo na področju presajevanja organov in telesnih udov. Profesor Lep-činski je odrezal nogo psu Bamki, jo spravil v poseben aparat za 25 ur in jo zopet pricepil nazaj psu. Delovanje in refleksi noge niso bili prav nič prizadeti. .Pri Bamki vprašanje nezarast-ljivosti ni bilo tako pereče, ker je šlo za nogo istega psa. — Kako daleč so že prišli Rusi na področju precepitve, nam kaže uspeli poskus, pri katerem so presadili dve glavi enemu psu. Obeta se nam torej izreden napredek na področju kirurgije.
Kako preprečiti trčenja letal v zraku?
Tvrdki Atikins in Ho-ney weli sta pred kratkim Izdelali zelo preproste naprave, ki jih je treba pritrditi letalu na rob kril in ki oddajajo v minuti 160 pobliskov v smeri naprej, 80 r.a stran in 40 nazaj. Poskusi med poletom so pokazali, da je tudi pri močnem sioncu videti to pobli-skovanje dvakrat prej, kot je mogoče zagledati letalo, ki prihaja nasproti.
način vzgojili marelice, ki dozore devet dni pred navadnimi, neka druga vrsta pa je dozorela šele tri tedne pozneje.
Tudi drevje se ne more upirati izotopom. Vzgojili so jelke in smreke, ki so jih lahko že po nekaj letih posekali ter les s pridom uporaDili. Največ skrbi pa posvečajo povsod žitu. Ameriški agronomski strokovnjak Sears se trudi, da bi vzgojil žito, ki ne bi bilo nikoli snetljivo. Razne vrste žilta je obseval z žarki X ter jih med rastjo okužil s klicami sneti. Ko je žito zorelo, se ga bolezen ni lotila," čeprav so bili za to vsi pogoji.
Neki drugi strokovnak, dr. Gregory, je posial več vreč zrnja v znani Oak Ridge. Zrnje so obsevali z žarki gama in-Xl. Gre-gory je žito nato posejal in ob žetvi so ugotovili, da se semena med seboj izredno razlikujejo. Na polju s 84.000 bilkami so našteli 11 tisoč različnih zrn. Nekatera so bila povsem neuporabna, druga pa tudi dvakrat večja od navadnih.
Isti strokovnjak je dosegel različno krhkost zrnja. Nekatero zrnje so lahko z dlanmi zmleli v moko, drugo pa je bilo za 12 odstotkov trše od navadnih. Gregory je dalje vzgojil žita, ki zrastejo samo do .70 cm visoko. Ta višina najbolje ustreza žetvi s kjmbajni.
Švedski jedrski fiziki se zanimajo predvsem za oves. Njihove vrste ovsa imajo zelo lahka in nežna semena, tako da veter in dež mnogokrat uničita vso letino. Z obsevanjem z X žarki so dobili tisoč novih vrst, izmed katerih nekatere že sejejo.
32. Ker se je rod malih opic naselil v drevju prav na robu planjave, kjer je bilo dovolj hrane in tudi do reke ni bilo daleč, je Tiki lahko cele dneve opa-zoval čudna temna bitja. Kmalu je odkril, da ta bitja živijo v tistih čudnih kupih, iz katerih se velikokrat kadi. Posvetilo se mu je, da bi to utegnili biti ljudje, o katerih je govorila mati.
Prebivalstvo ZDJi
Reagiranje živali na okolico Je odvisno predvsem od razvitosti njihovih čutil in živčnega sistema. Na splošno ie mogoče reči. da je inteligenca pri vretenčarjih odvisna od razmerja med težo njihovih možganov in težo hrbteničnega mozga. Pri ribah je teža možganov manjša, pri mačkah
štirikrat večja, pri opicah šestkrat, pri človeku pa petdesetkrat večja.
Primerjalna anatomija doka-
KE3ŽIHKS
VODORAVNO:	1.	črna	moška
obleka za večerno družbo, 8. kongresna palača v Washingtomi, 9. zver iz rodu mačk, 10. moško ime, 11. začetnici skladatelja »Prodane neveste«, 12. kratica za »ibidem« (prav tam), 13. umetniško ime in priimek prve slovenske filmske igralke, 17. zaščita, varstvo, 18. vrtni škodljivec.
tt
V petfh mesecih 54 stanovanj
Velike železarne v Vitkovicah v CSR so v povojnem času znatno povečali, tako da je zahteval priliv delavcev' gradnjo novih stanovanjskih blokov. Ker je bil investicijski fond že presežen, so se delavci im uslužbenci obvezali, da bodo zgradili petnadstropno stanovanjsko hišo s 54 staraovainji v petih mesecih. V
ta namen so izbrali dotlej neznan način gradnje, delali pa so sporazumno z neko tovarno gradbenega materiala v Bratislavi. Novi sistem uporablja liti beton, povezan s panelnimi ploščami. Za gradnjo stanovanjskih blokov je konstruirala železarna poseben odetr s hidravličnimi dvigalnimi napravami in ponudila vso ostalo tehnično opremo. Izračunali so, da bi za gradnjo rabili 14 mesecev, če b; delali po dosedanji metodi. Tako je bila stanovanjska hiša v nekaj manj kot petih mesecih vseljiva.
31. Ko se je Tiki naslednje jutro spočit in svež prebudil, je
* posvetil vso svojo pozornost novi okolici, ki je bila kaj nenavadna. Predvsem iukaj ni bilo toliko dreves kot doma ob jezercu in nobenih živali ni videl. Le daleč na ravnini so se premikala čudna temna bitja, ki so bila nekoliko podobna opicam. Z gorjačami so krepko udrihala po tleh.
Uradna statistika objavlja, da se je število prebivalstva v ZDA povečalo od leta 1950 do danes za 13 odstotkov in da znaša sedaj nekaj nad 170 milijonov. Ta številka ne upošteva okolnosti, da se je življenjska doba v zadnjih letih podaljšala, marveč sloni na- rastočem številu rojstev. Povprečno se rodi v ZDA vsakih 8 sekund nov državljan. To pomeni, da se v desetih dneh rodi toliko državljanov, da bi mogli z njimi naseliti mesto s sto tisoč prebivalci. V enem letu se rodi v ZDA 4 milijone otrok. Na podlagi tega . računa se bo število prebivalstva v ‘ZDA povečailo v naslednjih 20 letih za 63 milijonov ljudi in bo štelo leta 1980 nad 230 milijonov ljudi.
33. Nekega dne je zbral ves pogum in se previdno približal takemu bitju, ki je vodilo s seboj rogato žival. Bitje je sedlo v travo pod drevo, rogata žival pa je mulila travo. Malo črno bitje je začelo prepevati v nerazumljivem jeziku. Tiki, ki je sedel nad njim, je začel prepevanje takoj oponašati. Cmo bitje se je ozrlo kvišku.
*