Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della IjbertA (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italiio: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 4.11. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 35.— Ih' NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 . za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. šrr. 424 TRST, ČETRTEK 8. NOVEMBRA 1962, GORICA LET. XI. PRED NEDELJSKIMI VOLITVAMI V TRSTU DAN ODLOČITVE ZA TRŽAŠKE SLOVENCE V nedeljo bodo v tržaški občini, ki ima okrog 217 tisoč volivcev, upravne volitve. Tržačani si bodo izbraili nov občinski svet, ki šteje 60 svetovavcev in ki bo upravljal občino nadaljnjna štiri leta. Za zaupanje volivcev se pri teh volitvah poteguje dvanajst ’ist in več kot 600 kandidatov. Kljub temu pisanemu številu list in kandidatov pa slovenski volivec nima težke izbire. Na glasovnici, in sicer v desnem stolpcu, bo na drugem mestu našel znak Skupne slovenske liste, kateri bo lahko 2 mirno vestjo zaupal svoj glas. Zakaj? Odgovor na to vprašanje je zelo preprost. Skupna slovenska lista ni namreč izraz neke stranke ali struje, temveč je tako po svoji sestavi kot po svojem programu lista širokega kroga tržaških Slovencev. Njen glavni cilj pa je ohranitev in okrepitev slo venstva, to je izbojevanje in zaščita narodnih, kulturnih, socialnih in gospodarskih pravic ter koristi vsega slovenskega ljudstva v tržaški občini. Pobudniki in organizatorji Skupne slovenske liste — se pravi vse slovenske politične skupine in številni nestrankarji — so prepričani, da se ta glavni cilj lahko doseže, če je izpolnjen predvsem tale pogo',: samostojen in enotni slovenski nastop pri volitvah. ZAKAJ SKUPEN NASTOP? Da doseže svoj glavni vid j, to je ohranitev in okrepitev slovenstva, se bo Skupna slovenska lista borila za uveljavitev 6. člena ustave in za izpolnitev Spomenice o soglasju. Zavzemala se bo torej za pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh javnih uradih za potrebe slovenske šole, za krepitev slovenske prosvetne, športne in družabne dejavnosti, za sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh javnih uradih in ustanovah, za zaščito narodnostne sestave krajev pred umetnim raznarodovanjem, za večje upoštevanje potreb in koristi slovenskih okoliških krajev. Vsakdo bo moral priznati, da se bo ta program lahko izvedel le, če ga bodb podpirale in zahtevale ždruzene Slovenske sile. Nujno je zato potrebno, da vsi pripadniki manjšine ne glede na .svojo politično in idejno opredelitev pri volitvah skupno nastopijo, kajti to je zdaleč učinkovitejše, kot nastopi razbitih in razcepljenih posameznikov. Pomislimo, kakšno silo bi predstavljali Slovenci v tržaški občini, če bi vsi slovenski volivci glasovali za ehotno slovensko listo, če bi se to zgodilo, bi v tržaškem političnem življenju res nastal važen preokret, ker bi naše ljudstvo končno dobilo tisto politično moč, ki dejansko ustreza njego-j Za slovenske glasove se pri teh volitvah vemu številčnemu stanju. I potegujejo tudi druge liste, kot lista KPI, PSI in indipendentisti. Vendar po treznem premisleku razumen in zaveden Slovenec ZAKAJ SAMOSTOJEN NASTOP? Pobudniki Skupne slovenske liste so se odločili, kot smo že omenili, za samostojen nastop na volitvah. Tako so ravnali, ker so prepričani, da ile s samostojnimi političnimi thuzi nti!t Skupna slovenska lista nastopi manjšina lahko izpriča svojo narodno samobitnost, se pravi ohrani in goji vse tiste značilnosti, ki so Slovencem svojstvene in zaradi 'katerih se ti razlikujejo od drugih narodov. S skupnimi in samostojnimi političnimi nastopi bo manjšina dobila široko in čvrsto politično predstavništvo, ki bo lahko svobodno in dosledno branilo njene pravice in koristi. To predstavništvo pa bo lahko tem ilaže in uspešneje izpolnjevalo svoje naloge, če bo tolmačilo voljo in hotenje čimvečjega števila pripadnikov naše manjšine. Pobudniki Skupne slovenske liste menijo, da je z narodnega stališča zgrešeno, če se Slovenci v Italiji odpovedujejo samostojnemu potlitičnemu delovanju in se neorganizirano vključujejo v. organizirane italijanske stranke. ne more drugače, kot da bo volil Skupno slovensko listo, in to iz naslednjih razlogov: NEKAJ DEJSTEV Po razpustu Neodvisne socialistične zveze je Skupna slovenska lista edina slovenska lista, ki sodeluje pri teh volitvah. Komunistična in socialistična stranka sta italijanski stranki, kar je poudarjeno tudi v njunem nazivu — Partito comunista italia-no in Partito socialista italiano. Tudi preprosta pamet lahko razume, da zastopata predvsem italijanske narodne koristi, ne pa slovenskih. To sta dokazali z vso svojo povojno politiko v pogledu tržaškega vprašanja. Spomnimo se samo nacionalistične pozicije, na katero se- je postavila pri reševanju tržaškega vprašanja Italijanska socialistična stranka, in pa strastne gonje vodstva tržaške komunistične stranke proti Jugoslaviji. Ali ni bila prav ta stranka tista, ki je zvabila ogromno večino prebivavstva Miljskih hribov, da je zapustilo svoje domove, rajši kol da bi prišlo pod upravo Jugoslavije? Navajanje naših ljudi k temu, naj glasujejo za italijansko komunistično ali socialistično 'Stranko pomeni tudi duhovno in tvarno razbijanje slovenske narodne Skupnosti. Dokler volijo Slovenci slovenske politične skupine, ostanejo ne glede na svetovni nazor v okrilju lastne narodne Skupnosti in živo čutijo njene probleme. Z drugimi Slovenci vred dele veselje nad našimi narodnimi uspehi, ali skrbi in žalost nad našimi neuspehi in nerešenimi problemi. Ko pa so vključeni v tujih strankah^ jim nujno postanejo bližja gledišča teh strank o italijanskem in mednarodnem dogajanju in tudi na slovenske probleme gledajo odslej skozi tuja očala. Tz časopisja v tujem jeziku ali v tujem duhu pisanega črpajo vesti o dogajanju pri lastnem narodu, 'ki jim zato postaja vedno bolj tuj tn začno nanj gledati kot na tujino. EDIN« REALNO STALIŠČE Čeprav je v Trstu samem znano, da štejeta KPT in PSI v svojih vrstah tudi slovenske volivce, o tem celo tu le malokdo vodi račun. Izven Trsta pa Veljajo vsi glasovi, oddani za KPT in PSI v Trstu, za italijanske glasove. Za slovenske glasove veljajo samo tisti, ki so oddani za slovenske liste. Tudi tokrat bodo prišteti slovenski glasovi, oddani za komunistično in sooialistič- (Nadaljevanje na 2. strani) RAD SO TRST A • NEDELJA, 11. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos za najmlajše: »Otrok se je izgubil«, mladinska radijska igra (Franc Jeza), igrajo člani RO; 12.00 Zbor župne cerkve pri Sv. Ivanu v Trstu; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Tipični ansambel Srečka Dražila; 15.20 Portret v miniaturi: »The Four Freshman«; 17.00 Kinoklub; 18.30 Poklici in razvedrila: »Kovači nekoč in danes< (Rado Bednarik); 18.45 Slovenski narodni motivi v izvedbi orkestra, ki ga vodi Alberto Casamassi-ma; 21.00 Iz slovenske folklore: »Svet’ Martin je mošt krstil, da bode vin’«; 21.30 Sodobna simfonična glasba — Zoltan Kodaty: Koncert za orkester. • PONEDELJEK, 12. novembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Svet’ Martin je mošt krstil, da bode vin’«; 18.00 Violinist Rok Klopčič — Ernest Bloch: Baal Shem; 18.30 Vabilo h glasbi: »Ritem, življenjski sok glasbe« (Pavle Merku); 19.00 Radijska univerza — Arnaldo Foschini: Spoznavajmo naša živila: »pijčno olje«; 20.30 Gactano Do-nizetti :»Ljubezenski napitek«, opera v dveh dej. • TOREK, 13. novembra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.00 Italijanščina no radiu (dr. Janko Jež); 19.00 Pisani balončki ,radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih— Ivan Pregelj: »Tolminci« (M. Jevnikar); 22.00 Socialne vede. • SREDA, 14. novembra, ob: 12.00 Podobe iz narave; 18.00 Z glasbenih natečajev »Antonio Illers-berg«; 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Boris Pa-pandopulo: Sinfonietta za godala op. 79. Igra beneški orkester'La Fenice, dirigira Fulvio Vernizzi; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Fucnte ovejuna«. drama v treh dejanjih (Felix Lope de Vega - Vinko Beličič), igraio člani RO. ■ ČETRTEK 15. novembra, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (M. Jevnikar); 13.30 Harmonija zvokov in glasov; 18.00 Italijanščina po raSiu (dr. Janko Jež); 19.00 Leno pisanje, vzori in zgledi mladega rodu (Vinko Beličič); 20.30 Simfonični koncert; 21.45 John Stein-beck, nobelov nagrajenec za literaturo (F. Jeza), a PETEK, 16. novembra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Pianistka Elvia Merlo — Frede-ric Chopin: Dve etudi; Claude Debussy: Dva pre-ludiia: 18.30 Komorna glasba devetnajstega stolet-ia v Trstu; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Tz arabskega sveta: »Ošvoiitev severne Afrike«; 21.00 Koncert opera«3 tdnsbe: 22.00 Tz pesniških gajev: »Fpdor Ivanovič Tjutčev«« (Vinko Beličič). « SOBOTA. 17. novembra. o>v 12.00 Po širnem svetu; 14 40 Poieio Jnlkn Cvele/ar, Duo sa Kvarnera in Maida Sene: 15.30 »Kuni! sem staro škatlo«, radio komodna (Roderiek W!lkinson - Franc Oro-•žnn). imajo člani RO: 17.00 S produkcijo iroiencev Tr/ašketra konservatorija »fiiii^nnr- Tartini«: 17 20 TL Vatikanski Koncil — poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem /hopi • <8 00 Sodobna slovenščina (Martin Tpvnikar)' 19.00 nnr/mski obzornik fnrof. Ivan Tbenorsr b.nh ^: 70 40 Zbor S*ovenslcr filharmonije; 21.00 I^or Stra'vin<-kv: Anollon Mu-sauette. Tpra rimski simfonični orkester Italijanske Radiotelevizije. | TBIffilVSRI ROKBDARČBR I 11. novembra, nedelia- 72. nobinkoštna 12. novembra, nonedeliek- Martin 13. novembra, torek: Tijci>a 14. novembra, sreda: .Tozafat 15. novembra, četrtek: Albert 16. novembra, petek: Jedrt 17. novembra, sobota: Gregor »MRTVI« SULTAN V južni arabski državi .Temenu ni položaj še prav jasen. Revolucionarji so prevzeli vso oblast že nekaj tednov tega. Po radiu in časopisju je šla v svet novica, da je despotski vladar aili imam Mohamed mrtev poč ruševinami svoje palače. Zdaj se je pa mrtvi imam kar naenkrat oglasil po radiu, ki je postavljen na skrivnem prostoru nekje v saudski Arabiji. Svoje privržence poziva, naj potrpežljivo vztrajajo, dokler jih ne bodo »kraljeve čete« spet osvobodile. Odložena pogajanja za Južno Tirolsko Nova pogajanja med Avstrijo in Italijo za ureditev južnotrrolskega vprašanja so bila določena za včerajšnji dan v Salzburgu. Novi val atentatov, povzročen od nemških skrajnežev, je pa preprečil napovedane diplomatske stike, dokler se ozračje ne pomiri Obe vladi se v tem strinjata. Vsa zadeva z delovanjem skrajnih nacionalistov, katere obsoja tudi Južno tirolska ljudska stranka, ima obrnjeno ost tudi proti avstrijski socialistični stranki, ker se bližajo ipollitične volitve dne 18. novembra. Po vseh spodnjeavstrijskih pokrajinah so skrajneži raztrosili letake, v katerih obdolžujejo notranjega ministra Afriča in socialistično stranko, da se ne brigata za Južno Tirolsko. Na letakih, tiskanih v tiskarni »Gutenberg« v Bocnu, je podpisan neki Tschurtsehenta-ler s točno navedbo bivališča. Preiskava je pa dognala, da ne obstaja ne tiskarna ne nobena oseba s tem imenom v dotičr.em kraju. Gre le za izrabljanje narodnega čuta v strankarske namene. VOJNA POMOČ Na Kubi je končal prvi polčas mednarodne politične igre. V Indiji pa še ne. S Kube .'■o Rusi odpeljala ailii še odvažajo orožje. V Indijo pa letijo vsak dan velikanska letala napolnjena s stotinami ton vojnega materi pila. Združene države Amerike so organizirale zračni most za prevoz orožja v pomoč Indijcem proti Kitajcem. Letala st dvignejo v Frankfurtu na Nemškem s 170 tonami orožja in pristajajo v Kalkuti. Nato zopet letijo do Tezpurja na ogroženi tibetanski meji. Ta hitra vojna pomoč je že ustavila kitajski prodor. KAR PREKO TRUPEL Vsaka revolucija požre na stotisoče žrtev, po večini brez potrebe. Neverjetno visoko števi|lo človeških žrtev je pa zahtevala Mao-Tsejeva revolucija na Kitajskem v trinajstih letih gospodarskih in socialnih kriz. Dan odločitve za (Nadaljevanje s J. strani) no stranko, za italijanske glasove. In tako bodo tisti Slovenci, ki bi glasovali za ti dve stranki, le še pomagali slabiti v očeh sveta in predvsem v očeh italijanske politične javnosti slovenske pozicije in slovenski vpliv v Trstu. Slovenski volivec torej ne more imeti pomislekov, komu naj 11. in 12. t. m. odda svoj glas. Le Skupna slovenska lista zastopa resnične slovenske narodne koristi, na katere ne gleda s strankarskega stališča, saj kaj takega onemogoča že njen koalicijski značaj. Pri Skupni slovenski listi ne gre torej za strankarski program, ampak za skupni, dogovorjeni program slovenske manjšine na ozemlju tržaške občine. Skupna slovenska lista gre v boj za narodnostne pravice slovenske manjšine ne glede na notranjo strankarsko razdeljenost Slovencev. Te pravice, ki naj zagotove obstoj in razvoj naše manjšine, so važnejše od posameznih strankarskih programov, saj ti bodo imeli svoi smisel le tedaj, če bo naša manjšina močna in če se ji ne bo treba vsak hip boriti šele za osnovne pravice, ki pri tičejo etnični manjšini: za ohranitev et- Tudi če ne upoštevamo števila padlih v medsebojnih borbah, je pomrlo v taboriščih, zaradi bolezni in pomanjkanja nad 40 miljonov ljudi. K temu je treba prišteti še okoli 30 milijonov Kitajcev, ki so bili za stalno pohabljeni na prisilnih delih, kjer ni sploh nič poskrbljeno za varnost osebe. Toda kaj za to, kulijev je dosti, faraoni pa morajo doseči svojo slavo. Prodorna zmaga predsednika Kennedyja Medlem ko pišemo, še niso znani vsi izidi torkovih voli lev v ZDA. A že iz dosedanjih podalkov izhaja, da je demokratična stranka, kateri pripada tudi Kennedy, proti pričakovanju izšla iz volilnega boja okrepljena. , V senat je bilo izvoljenih 24 demokratov in 14 republikancev; v zbornico pa 246 demokratov in 175 republikancev. Demokratska stranka je dobila 19 guvernerjev, republikanci 13. Kot smo omenili, ti podatki niso popolni, vendar iz njih izhaja, da je Kennedvjeva stranka dosegla prodorno zmago. S tem se je seveda tudi okrepil Kenne-dyjev politični vpliv, kar bo gotovo imelo svoje posledice v svetovni politiki. PROTI NOVIM SVETOM Sovjetska vesoljska raketna konica leti že nekaj dni proti planetu Marsu. V nedeljo je bila oddaljena od naše zemlje že 975 tisoč kilometrov. Dirja pa skozi vsemir ski prostor z brzino 14.400 kilometrov na uro. Preden bo pa izstrelek dosegeil svoj cilj, bo preteklo še dosti časa. Mars je namreč oddaljen od sonca nič manj kol 228 milijonov kilometrov. Prejšnjo sredo so ameriški znanstveniki pognali poseben satelit z imenom »Ana«. Težek je samo 160 kilogramov. Opremljen je s posebnimi fotocelicami, ki natančno merijo velikost in obliko zemlje. Prvenstvo ir. znanstveni izsledki tekmujejo v vesoljstvu. tržaške Slovence ničnega ozemlja, za pravico do uporabe materinščine tudi v javnem življenju, zlasti v uradnem poslovanju, za zagotovitev in utrditev slovenskega šolstva in za gospodarsko enakopravnost slovenskih ljudi pri podeljevanju služb in licenc. Naš boj, ki ga bije Skupna slovenska Lista, ima namen zagotoviti te osnovne pravice Slovencem. Spričo tega je oddajanje glasov italijanskim strankam škodljivo, ker 'se s tem brez potrebe cepijo sile, medtem ko bi bilo nujno potrebno, da bi z združenimi močmi pokazali in d ukazali svojo prisotnost. Kdor zagovarja drugačno stališče, s tem le dokazuje, da je izgubil tla realnosti pod seboj, ali pa da mu niso več toliko mar resnične koristi Slovencev, temveč da prihajajo zanj v poštev v prvi vrsti stališča italijanskih strank. To velja tudi za tržaški indipendentizem, ki ni kakor ne more predstavil jati naših teženj in je v ostalem nekaj povsem anahronističnega. Zato se odločite, zavedni slovenski ljudje, in volile edino realno: Skupno slovensko listo. Kako se razvija kubansko vprašanje Pogajanja med sovjetskim odposlancem Mikojanom in Fidel Castrom za odstranitev odstrelnih oporišč na Kubi se še nadaljujejo. Mikojan jih ni prekinil, niti ko so mu brzojavili, da mu je v Moskvi umrla žena. Fidel Castro še vedno noče pristati na popolno mednarodno nadzorstvo glede izpraznitve vojnih oporišč. Vdal se je toliko, da smejo predstavniki mednarodnega Rdečega križa na morju pregledati ladje in ugotoviti, ali res odvažajo vojni material. Določenih je že trideset nadzornikov Rdečega križa pod vodstvom Švicarja Paula Rueggerja, ki bodo ves mesec nadzirali ladje, ki plovejo s Kube. Ameriška blokada sladkornega otoka se pa še nadaljuje. VVashingtonska vlada namreč zahteva, naj Sovjeti spravijo v zaboje tudi svoje bombnike. Ugotovili so, da jih je bilo na Kubi v začetku krize 20, danes Vatikanski koncil II. Prvi del zasedanj vatikanskega cerkvenega zbora se bo zaključil 8. decembra. Nadaljeval se bo po Novem letu. Do decembra bo opravljenih 35 skupnih sej. Pri teh zborovanjih bodo cerkveni očetje obravnavali večino liturgičnih vprašanj. Tikala se bodo v prvi vrsti mašnega obreda. Nekateri škofje so predlagali, naj se skrčijo vstopne molitve in naj se maša konča že pri blagoslovu. Zakrament poslednjega olja naj se podeljuje bolnikom že med boleznijo in ne šele pri poslednjih vzdihljajih, ko je bolnik že brez zavesti. Nekateri cerkveni očetje so tudi mnenja, naj se pri zakramentu svetega zakona opusti prevelika zunanja slovesnost in naj se bolj poudari zakramentalni pomen zakonske zveze. Razprave na koncilu zaradi globine in razsežnosti potekajo precej počasi. Zato je papež dal predsedstvu možnost, da skrajša debate, ko je vprašanje že dovolj osvetljeno. Morebitni nadaljni govorniki naj pa pismeno vlože svoje pripombe. Od tega tedna dalje bodo morali tudi vsi govorniki predložiti predsedstvu koncila svoje govore v trojnem izvlečku. Na ta način bodo koncilski očetje, ki imajo na seznamu še dolgo vrsto vprašanj, pospešili svoje delo. Kljub temu je pa težko predvidevati, kdaj bo koncil končal obsežno delo za poživitv Cerkve in verskega življenja. —0— g TRŽAŠKEGA OBVESTILO KMETOVAVCEM! Razdeljevanje semena po vrtnin. Kmetijsko na.l-zorništvo sporoča kmetovavcem - vrtnarjem, da je pričelo sprejemati prošnje za brezplačno nakazilo odbranega semena povrtnin. Prošnje se bodo sprejemale, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. Razdeljevanja bodo deležni samo tisti kmeto-vavci - vrtnarji, ki pridelujejo povrtnine za domači trg in za izvoz, a bodo izločeni tisti prosivci, ki pridelujejo povrtnine za družinske potrebe. V po štev pridejo torej vrtnarji, ki imajo izkaznice za vstop na zelenjadni trg na debelo. SMRT Dne 3. novembra je nagloma umrla gospa Marija Besednjak, rojena Žerjal. Učakala je 65 let. Njenemu soprogu, trgovcu Jakobu Besednjaku in vsemu sorodstvu izrekamo naše sožalje. jih je pa že 28. Hruščev je pristal tudi na to zahtevo. Prehitra odjenljivost se nekaterim že zdi malce sumljiva, češ da ima sovjetski vodja gotovo še kaj drugega za bregom. Na proslavi 45. obletnice oktobrske revolucije je vladni podpredsednik Aleksej Ko-sigin povedal, da je Hruščev popustil v prid svetovnega miru šele potem, ko je Kenne-dv obljubil, da se ne bo vmešaval v kubanske notranje zadeve. V tem sporu torej ni ne zmagovavcev ne premagancev. Ce bo pa Amerika še ogražala kubansko neodvisnost, je dodal Kosigin, bo Sovjetska zveza zopet nastopila. Zaenkrat so torej bombe in vodljivi izstrelki samo shranjeni v naftalinu. —0— Ministrove obljube Vojni minister Andreotti se je v nedeljo med olbiskom v Gorici sestal tudi s parlamentarci in predstavniki krajevnih oblasti na sedežu demokrščanske stranke. V prvi vrsti so razpravljali o zemljiščih v obmejnem pasu, ki so podvržena vojaškim restrikcijam. Zaradi vojnih naprav in vojaških služnosti je marsikateri posestnik zelo prizadet, ker ne sme izboljšati svojih zemljišč. Druga točka je bila avtostrada iz Gorice do Villessa, kjer bi se priključila na glavno avtomobilsko cesto iz Trsta v notranjost države. V razgovor so prišla tudi letališča na Velikih Rojah in v Ronku, ki sedaj samo životarijo. Najbolj pereče za našo pokrajino je pa vprašanje stalnega primanjkljaja pri letnih obračunih pokrajine. V tej zadevi je poslanec Martina predlagal v zbornici poseben zakonski osnutek. Minister je goriškim zastopnikom obljubil, da bo vlada vse te predloge resno proučila in jih morda tudi rešila po želji goriškega prebivavstva. „Kos Istre" v Sv. Križu Nasprotne vremenske prilike niso mogle preprečiti četrtkovega praznovanja v Sv. Križu, kateremu so prisostvovali državni podtajnik v predsedništvu vlade Delle Fa-ve, tržaški škof msgr. Santin, generalni vladni komisar Mazza, tržaški župan Franzih predsednik pokrajine Delise, kvestor Pa-ce in drugi. Poseben značaj praznovanja je bil izražen v zastavah istrskih občin, izpostavljenih na častnem odru. Potem ko je skupaj z oblastvi obiskal otroško hišo in prisostvoval telovadnim vajam, je škof Santin blagoslovil sveto ploščo, ki spominja na mučeništvo zaščitnikov Vi-žinjana. Tisti kos brona pa, ki vzbuja spomin na junaka Antona Grega, je blagosio-vil njegov brat msgr. Grego, župnik Sv. Antona Novega. Predsednik ustanove beguncev Istre m Dalmacije prof. Emanuelli je poslal zahvalno pismo, kjer daje izraza zadovoljstvu nad vsem, kar je vlada doslej storila: 1672 sezidanih stanovanj, 2228 v zidavi, skupni strošek 12 milijard lir. V tem delu so mu bili posebno blizu Tržačani, kot inž. Bartoli, poslanec Bologna, dr. Rocco in besede vroče hvaležnosti je naslovil škofu Santinu in županu Franzilu. Skupni strošek 12 milijard lir je vzet od davkov, je torej plačan tudi od slovenskih davkoplačevavcev. Begunci so ljudje, ki jim gre stanovanje, toda pravičnost zahteva, da jih namestiš v italijanskem delu države, ne pa, da se denar uporablja za italijanizacijo slovenske zemlje. Sv. Križ jo vas slovenskega porekla in vsi oblastniki brez izjeme so se vrgli na njeno italijanizacijo. Pri tem je treba pomisliti, da vsi Istrani niso prostovoljni begunci, ampak da so sledili pozivom vlade in se izselili v Italijo. Tzdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Trago Legiša • Tiska tiskarna »Graphiiu - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 Spremembe v bolgarski vladi Bolgarija je dolgo časa vztrajala kot ena izmed sovjetskih satelitskih držav, ki sc je še držalla stalinske politične smeri. Hruščo-vu seveda ni šlo v račune, da vodi bolgarska komunistična stranka svojo politiko. V sedanjem sporu s Kitajislco in Albanijo je bil za sovjetsko vodstveno vlogo komuni stičnega sveta ta pojav še bolj nevaren. V zadnjem hipu je pa Hruščovu uspelo, da je strmoglavil bolgarskega ministrskega predsednika Jugova in vso bivšo stalinsko skupino. čistka $e je izvršila na senzacionalen način na predvečer osmega strankinega kongresa v Sofiji. Ponoči so hitedi odstranjevati slike prvega ministra iz vseh uradov. Naslednje jutro je pa strankin tajnik Teodor Živkov naznanil zaprepaščenim zborovav-cem, da so Jugov in tovariši odstavljeni ter zbrisani iz stranke, ker »so še nada|ljevah kult osebnosti«. Sprememba v bolgarski komunistični stranki ima velike posledice tudi za ballkan-sko politično ravnotežje. Predvsem se bodo izboljšale razmere med Jugoslavijo in Bolgarijo, kar je poudarili strankin tajnik Živkov v razgovoru z urednikom italijanske re- vije »Relazioni internazionali«. Prav tam tudi beremo, da se je trgovinska izmenjava med Italijo in Bolgarijo povečala za 60 od-, stoikov. Vsa ta dejstva kažejo, da hoče imeti Hruščov zavarovan hrbet na evropskem jugu v primeru spora na vzhodu s j Kitajsko. Mirovna nagrada Odbor za podeljevanje Nobelovih nagrad je razdelil že vsa odlikovanja za letošnje leto. Prejšnji torek je prejel nagrado za fiziko sovjetski znanstvenik Davidovič Lan-dau, za kemijo pa angleška profesorja John Kendrew in Maks Perutz. Ostala je še mirovna nagrada za leto 1962, katere niso vedeli komu podeliti. Kandidatov je bilo sicer kar trideset, a na nobenega izmed teh še rii padla odločitev. Nekam čudno bi se zdelo, da ni v tem letu nihče dokazal, da dela za mir. Zato so člani Nobelovega odbora sprejeli U Tanta, glavnega tajnika Organizacije združenih narodov, kot najresnejšega kandidata za mirovno nagrado, ki znaša letos 30 milijonov lir. ZADNJI POZIV SLOVENSKIM VOLIVCEM čez, nekaj dni bodo volitve. Takrat se boš moral izreči tudi Ti, ali si za samostojen slovenski nastop ali pa za narodno utapljanje v italijanskih strankah. Tržaški Slovenci bomo na volitvah nastopili samostojno in enotno s Skupno slovensko listo. V njej so zastopane vse slovenske politične skupine na Tržaškem in številni nestrankarji. Skupna slovenska lista je torej nadstrankarska ter bo zastopala vso slovensko manjšino na Tržaškem. Pot, ki so jo izbrali pobudniki Skupne slovenske liste, je pravilna in popolnoma ustreza težnjam tržaških in vseh Slovencev pod Italijo. Glavni cilj Skupne' slovenske liste je o-hranitev in okrepitev slovenstva na Tržaškem. V ta namen se bo borila zet uveljavitev 6. člena ustave ter Spomenice o soglasju. Zavzemala se bo zlasti za pravico do uporabe slovenskega jezika v vseh javnih uradih, za potrebe slovenske šole, za krepitev slovenske prosvetne, športne in družabne dejavnosti, za sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh javnih uradih in list an o v ah, za zaščito narodne sestave krajev pred umetnim raznarodovanjem, za večje upoštevanje potreb in koristi okoliških krajev. Enoten nastop Skupna slovenska lista se bo borijla za uveljavitev delavskih in kmečkih pravic. Podpirala bo vsa najnaprednejša stališča delavskih sindikatov ter kmečkih in ostalih strokovnih organizacij. Skupna slovenska lista se globoko zaveda, da sta kmet in delavec stebra naše slovenske skupnosti. Boj za narodne pravice je tesno povezan z bojem za socialne in gospodarske zahteve. Pobudniki Skupne slovenske liste so globoko prepričani, da sta za dosego teh ciljev nujno potrebna. skupen samostojen nastop in združitev vseh slovenskih sil. Kadar so ogrožene bistvene vrednote narodne skupnosti, kakor sta n. pr. njen jezik in zemlja, takrat mora ta složno in enotno odgovoriti. Skupen nastop vseh pripadnikov te skupnosti ne glede na njihovo politično in idejno opredelitev je zdaleč učinkovitejši kakor nastopi razbitih in razcepljenih posameznikov. če se pa ti posamezniki začno narodno utapljati v morju italijanskih strank, je takšno početje dvakrat škodljivo. Samo s samostojnimi slovenskimi političnimi nastopi lahko ohranimo in izpričamo svojo narodno samobitnost. Zamejski Slovenci se ne moremo in ne smemo odpovedati načelu in pravici do samostojnega političnega delovanja. Če bi se odpovedali, bi storili narodni samomor. Le samostojno slovensko predstavništvo, ki ni vezano na italijanske politične orga nizacije, lahko svobodno in dosledno brani slovenske pravice in koristi. Samo takšno nevezano predstavništvo ne bo zgolj govorilo o slovenskih pravicah, temveč sc bo z vsemi silami zavzelo za njihovo dejansko uresničenje. Kajti le človek, ki na lastni koži občuti krivico, se bo proti njej boril iskreno, nesebično in vztrajno. Po drugi strani bodo zahteve, ki jih bo i postavljalo slovensko politično predstavništvo, resničen izraz volje in hotenja slovenske manjšine. Takšnih zahtev ne bo mogel nihče smatrati za pretvezo, s katero si ta ali ona italijanska stranka kuje politični kapital, če so italijanske stranke v resnici demokratične, marksistične ali krščanske, je njihova dolžnost, da se zavzemajo za pravice in koristi naše narodne manjšine ne glede na to, ali Slovenci zanje glasujejo ali ne. Saj se te stranke potegujejo za nesvobodna ljudstva v Afriki in Aziji brez proti-dajatev, Slovenci pa naj bi morali zanje glasovati, če bi hoteli milostno uživati ne- • kaj narodnih drobtinic. Za takšne demokrate, marksiste ali katoličane — hvala lepa! Samostojni slovenski politični nastop ne bo nikakor osami! Slovencev, kakor trde njegovi nasprotniki. Ravno obratno! Enotno organizirana slovenska skupnost bo v političnem življenju uživala mnogo večji ugled in zdaleč več pomenila, kakor kaki posamezniki, raztreseni po italijanskih Irankah. Sodelovala bo lahko z vsemi poltenimi Italijani, ki bodo pokazali razumevanje za slovenske zahteve. Skupna slovenska lista se torej zavzema za ohranitev in vsestransko okrepitev slovenstva na Tržaškem ter za uresničenje socialne in gospodarske enakopravnosti naših delovnih ljudi. Njen program je bil tudi program naših narodnih buditeljev in preroditeljev. Njene zahteve so bile zahteve naših narodnih borcev in mučenikov, ki so dali svoje življenje, svoje vse v upanju, da bi mi živeli. Cilji Skupne slovenske liste so 1. Dr. SIMČIČ TEOFIL, odvetnik, Trst 2. Dr. MARC RUDOLF, profesor, Sv. Ivan 3. ČERNE DUŠAN, urednik, Trst 4. Dr. STARC MILAN, zdravnik, Opčine 5. SEDMAK MARIJ, fotograf, Sv. Križ 6. TENCE KRISTJAN, kamnosek, Sv. Križ 7. VERGINELLA ALBIN, mizar, Sv. Križ 8. KALC ALOJZIJ, mizar, Prosek 9. ŠTOKA JERNEJ, upokojenec, Kontovel 10. ŠTOKA LJUBO, uradnik, Kontovel 11. BANDELJ SERGIJ, uradnik, Opčine 12. REPINC SREČKO, trgovec, Opčine 13. SOSIČ MILAN, inženir, Opčine 14. SOSIČ ZORAN, kmetovalec, Opčine 15. GRGIČ FRIDERIK, zidar, Gropada 16. MUŽINA EMIL, kmetovalec, Gropada 17. KRIŽMANČIČ VINCENC, kmetovalec, Bazovica 18. MARC MARIJA, gospodinja, Bazovica 19. ŠKRINJAR STANKO, učitelj, Lonjer 20. LAVRENČIČ JUST, delavec, Katinara 21. NADLIŠEK MARCEL, trgovec, Katinara 22. SANCIN JOSIPINA, gospodinja, Skedenj 23. BAJC MARIJAN, visokošolec, Sv. Jakob 24. VALENČIČ LIVIJ, uradnik, Sv. Jakob bili in so cilji našega ljudstva, ki je v boju za svoj obstanek prestalo ogromno žrtev in gorja. Zato, dragi Slovenec in Slovenka, ko se boš prihodnjo nedeljo znašel v volilni kabini, se vsaj za hip spomni ogromnega trpljenja, ki ga je prestalo naše ljudstvo pod fašizmom in med vojno, prikliči si v spomin krivice, ki jih trpimo še danes, obudi si zadnje strašne trenutke, ki so jih tik pred ustrelitvijo doživljali bazoviški junaki in — glasuj! Izpolnil bos svojo narodno in socialno dolžnost. Skupna slovenska lista Kako pravilno oddaS preferenčni glas Volivec pravilno glasuje za Skupno slovensko listo tako, da potegne križ čez njen znak — lipova vejica s helebardo in z dvojezičnim napisom Skupna slovenska lista. Ta znak se nahaja na drugem mestu v desnem stolpcu glasovnice. Če hoče, pa volivec lahko odda preferenčni glas posameznim kandidatom Skupne slovenske liste. Preferenčni glas pa sme dati največ štirim kandidatom, in sicer tako, da med vrstice, ki se nahajajo ob znaku, napiše priimek in ime kandidata ali pa samo zaporedno številko, ki stoji ob imenu vsakega kandidata na uradnem seznamu. Preden volivec stopi v volilno kabino, naj si zato ogleda seznam kandidatov, ki je razobešen na volilnem sedežu, da si zapomni zaporedno številko kandidata ali kandidatov, katerim namerava dati preferenčni glas. 25. GERDOL JOŽKO, uradnik, Rocol 26. BAK ANTON, trgovec, Sv. Ivan 27. DOLHAR RAFKO, visokošolec, Sv. Ivan 28. KOKOROVEC IVO, slaščičar, Sv. Ivan 29. MIROŠIČ p. KOCIJANČIČ Josipina, Sv. Ivan 30. MLJAČ FRANC, visokošolec, Sv. Ivan 31. RUDOLF SAŠA, visokošolec, škorklja 32. STARC ANDREJ, upokojenec, Škorklja 33. SELJ ADRIJANA, uradnica, Greta 34. MAMOLO HUMBERT, profesor, Rojan 35. ŠPANGER por. PERTOT Josipina, gospodinja, Barkovlje 36. Dr. BITEŽNIK MITJA, pravnik, Trst 37. ČERNIGOJ JOSIP, slaščičar, Trst 38. FERLUGA PAVEL, uradnik, Trst 39. KOLLVVITZ SALVATORE, tiskar, Trst 40. KOPITAR por. OFICIJA STANA, gospodinja, Trst 41. MOČNIK SILVO, uradnik, Trst 42. PODGORNIK LEOPOLD, krojač, Trst 43. TOMAŽIČ STANKO, uslužbenec, Trst 44. ZIDAR vd. AGNELETTO IVANA, gospodinja, Trst 45. KOŠUTA VIKTOR, kmetovalec, Sv. Križ Tl so naši kandidati SEGNIJEV OBISK V GORICI V nedeljo zjutraj se je pripeljal na letališče v Ronkih državni predsedniK Segni, da počasti spomin padlih iz prve vojne, ki počivajo na monumentalnem vojaškem po-kopallišču. V Redipugli se je zib ralo okrog 50.000 ljudi, bivši bojevniki, sorodniki padlih, vojaška zastopstva in šolska mladina. Na stopnišču je pričakovala predsednika skupina starih bojevnikov s kraških bojišč. Vsakemu je Segni stisnil roko in ga vprašal po imenu. V spremstvu vojaških in civilnih oblasti je stopil na vrh k spomeniku, kjer so polagali vence. Ko je zastopnik vojnih sirot prebral poročilo o zmagi, je vojaški nadškof začel mašne obrede. Med povzdigovanjem je pretresljivo zazvenela pesem o Piavi. V zraku so švigala reakcijska letala, iz enega je pa padalo na grobove padlih belo cvetje. S pokopališča se je Segni odpeljal z ministri in oblastniki v Gorico, kjer je bil sprejem na županstvu. Od tam je šel na prefekturo k slavnostnemu kosilu in je nato sprejemal pokrajinske zastopnike. Popoldne so se pa množice zgrnile na mirensko letališče, kjer so slovesno posvetili in odkrili spomenik vojvodi Amadeju d’Aosta, ki je umrl v angleški Keniji. Po končanih slovesnostih je predsednik Segni odletel v Rim. SKRBI AVTOPREVOZNIKOV Goriški avtoprevozniki so kar na lepem ostali brez dela. Zmanjkalo je namreč, pravzaprav izrabljeno je že število prevoznih izkaznic. Vsako leto si namreč izmenjata Jugoslavija in Italija določeno število prevoznih dovoljenj za tovornjake. Bele so za vožnjo v obmejnem pasu, rdeče pa za prevoze preko njega. Po navadi pa določena količina dovoljenj ne zadostuje in so morali v Rimu, kakor tudi v Beogradu izdati šc dodatne izkaznice. Pni vedno bolj naraščajočem prometu se je pa tudi to število izkazalo za nezadostno. Mnogi prevozniki so že podpisali pogodbe zlasti za prevoze lesa in drv. Blago leži na oni strani, lastniki tovornjakov pa morajo stati v Gorici križemrok, ker ni dovoljenj. Seveda imajo pri vsem tem tudi občutno škodo. Kriza bo trajala do konca leta. Zbrali so se zato na protestno zborovanje in popolnoma upravičeno zahtevali, naj izda ministrstvo več dovoljenj, da bodo kos vsem naročilom. Ugotovili so tudi, da so jugoslovanski prevozniki na boljšem, ker imajo dolge tovorne avtomobile brez prikolic. Italijanski so pa s prikolico, za kar je treba dvojno dovoljenje. Razpravljali so tudi o previsoki cestnini na oni strani. Poleg vseh stroškov in pribitkov za carinski pregled in podobno, morajo plačati n. pr. za vožnjo do Prvačine 14.000 dinarjev cestnine ; proti Beogradu celo do 200.000 din. Nekateri večji prevozniki si zdaj pomagajo z natovarjanjem na železnico, kar pa je precej zamudno. Ves sistem prevažanja bi bilo treba torej urediti na bolj pameten način, ker se bo drugače zgodilo da bo kljub ogromnemu delu ostalo lepo število manjših prevoznikov brez posla. VRH Bolj malo se mi Vrhovci oglašamo v svet, ker smo pač bolj od rok na robu kraške planote. Kaj izrednega, kar bi širši javnost zanimalo, se v našem naselju tudi ne zgodi preveč pogosto. Zadovoljni smo, da so se zganili pri oblasteh in da napredujejo dela pri vodovodu še kar dobro. Nekaj časa bo pač še trajalo, preden bo tudi v vsaki hiši pricurljala voda, ki je pri nas tako dragocena kot vino. Precej daleč smo pa še od tega, da bi popravili in asfaltirali naše glavne ceste. Dokler bodo v takem stanju kot so, ni pričakovati, da bi se vas gospodarsko povzdignila. Pri šoli tudi ne gre vse tako, kot bi moralo. Ne mislimo na pouk, saj smo kar zadovoljni z našim učiteljem. Nerodno je namreč le to, da se je vojašnica vselila v šolsko poslopje. O počitnicah, ko so imeli svoje vaje, še ni bil oviran šolski pouk. župani iz Beneške Slovenije in iz čedad-skega okraja so v soboto dopoldne odšli v Kobarid, da počastijo spomin vojakov, ki so pokopani v kostnici na hribčku svetega Antona. Skupino občinskih predstojnikov je vodil čedadski župan senator Pel-lizzo, ki je tudi podtajnik v obrambnem ministrstvu. Župane so nad vse prisrčno sprejeli slovenski občinski predstavniki iz Tolmina in Kobarida. Gostje so bili pri obredih za mrtve in so položili tudi venec, nato pa so si ogledali kostnico, ki so jo že poleti začeli 'emeljito popravljati. Zadovoljni z lepim sprejemom so se župani vrnili doirov in so poudarjali, da se da tudi ob meji mirno živeti v pravem sosedskem vzdušju. RTINJ Danes teden je le za las majnkalo, da se nista zgodili na progi pontebanske železnice dve hudi nesreči. Ko je dirjal brzovlak Rim-Dunaj proti postaji v Rtinju, se je nenadoma prelomila os prtljažnega voza. K sreči ni skočil iz tračnic, čeprav je imel vlak brzino 90 km na uro. Vlakovodja je s hitro prisebnostjo potegnil za zasilno zavoro. Razen velikega strahu se ni potnikom cgodilo nič hudega, železniški promet je bil orekinjen za štiri ure, ker so morali polovico vlaka potepniii v Humin, drugo polovico pa vleči v Rtinj. Isti dan proti večeru se je pripetila dru-"a nesreča pri tako imenovanih Rivoli Bian-chi, kjer grade preko naplavin in grušča velik viadukt. Na tem mestu se je podrl podporni zid in kakih sto ton kamenja se je vsulo na progo. K sreči so nevarno oviro pravočasno opazili, da so ustavili vlak, ki bi nekaj minut kasneje moral preko zasute proge. Z enajstimi avtobusi so Zasedeno imajo pa še zdaj eno učilnico. Za prostor bi še ne bi,lo tako hudo, a po pedagoških načelih pač ne spadajo skupaj šolski otroci in vojaki, šola naj bo šola, vojašnica pa vojašnica. Upamo, da bodo to resnico spoznala tudi višja oblastva. SOVODNJE Naša nekdanja kamnarska in kmečka vas se polagoma že spreminja v industrijsko središče. Ob cesti v Sovodnje se sučejo vretena bombažne tkalnice, ob Vipavi proti Rubijam pa obratuje kartonaža oziroma papirnica. Delavstva je v obeh obratih že precejšnje število. Nekaj je domačinov, drugi se pa vozijo iz Okolice na svoja delovišča. Ti zadnji so močno prizadeti, ker se vozijo po že znani 'razriti cesti iz štandreža proti So-vodnjam. Delavci po pravici protestirajo. Za silo bi pomagal tudi podaljšek mestne avtobusne proge do tovarne vsaj ob uran ko gredo delavci na delo in nazaj. Prevozno podjetje pa menda noče o tem nič slišati, češ da ima že itak dovolj prog, ki ne nesejo dovolj. Do štandreža da je še aiktiv-na, dalje pa ne več. Ne vemo sicer, koliko ima podjetnik prav, dejstvo pa je, da mora v današnji dobi služiti promet iavni k -risti, ne pa samo zasebnim blagajnam. prevažali potnike do Karnije. Tovorni promet je bil ves ustavljen. Progo so očistili šele naslednji dan dopoldne. Te nezgode zopet jasno kažejo, da bi bilo potrebno na tej mednarodni progi postaviti dva tira ali jo kako drugače urediti. TIPANA V ponedeljek smo z veseljem zaslišali pokanje prvih min na cesti iz Nem v Ti-pano. To pomeni, da so se dela za popravo in razširjenje te ceste prav zares že za čela. Podjetje Barbetti iz Vidma, ki je prevzelo dela; mora razstreljevati skalna pobočja nad bodočo cesto, če ne bo vremenskih neprilik, bodo ta začetna dela končana spomladi prihodnjega leta. Napredovanje gradbenih del pa ovira tudi vedno večji promet po stari cesti, ki ga ni mogoče u-smeriti drugače. Za zdaj vsi radi potrpijo v upanju, da bomo imeli vsaj potem sodobno cesto brez nevarnih ovinkov in klancev. TRBIŽ Ko so odhajali v nedeljo zjutraj ljudje iz cerkve, so opazili na glavnem mestnem trgu nenavaden prizor. Na desni strani trga, pomaknjen nekoliko proti cesti, ki1 gre v klanec k železniškemu podvozu, stojii že dolga stoletja tako imenovani »samotni steber« na stopničastem podnožju. Neznancem je moral biti ta steber trn v peti in so ga ponoči enostavno prevrnili in porušili. Spomenik, tri metre visok, je predstavljal starinsko vrednost. Postavljen je bil menda že v 13. stoletju. Na treh straneh je nosi1' izklesane reliefe sv. Trojice. Oznanenja in Križanja z napisi. K temu stefcru je tržni sodnik ukazoval privezovati neliati tatove in sleparje, ki so se pregrešili nad imovino bližnjega. Ko bodo našli krivce, bi bilo dobro, da bi tudi nje privezali h »sramotnemu« stebru. J}wi4>&Uu - Jiati n Ib It ri rl uti uri ČEDAD IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Raziskovanje Sredozemskega morja Pred nekaj dnevi se je zaključil v kneževini Monaco mednarodni kongres, ki ga je sklicala mednarodna komsija za raziskovanje Sredozemskega morja. To je bil že 18. kongres te vrste. Udeležilo se ga je 160 delegatov iz 11 držav, med katerimi sta bila tudi I/rae’ in Egipt. Sodelovali pa so tudi mnogi opazovavci iz drugih držav. Glavno vlogo na kongresu so imeli italijanski in francoski strokovnjaki, ki so največ prispevali za raziskovanje Sredozemlja. V zadnjem času so se zlasti odlikovali pri merjenju vodnih količin, ki si jih izmenjujeta Sredozemsko morje in Atlantski ocean. Številni govorniki so na kongresu poudarjali, da je Sredozemsko morje prava preizkusna posoda, v katerem lahko zdaj preučujejo zapletene mehanizme kroženja morskih voda. Važnost teh raziskav zahteva mednarodno sodelovanje in načrtnost v raziskavanju. Lani so izvedli nad 11.000 poskusov na visokem morju, v teku križarenj 11 oceanografskih ladij. Na kongresu so veliko razpravljali tudi o problemu onesnaženja morske vode. Morje ima, kot znano, zaradi svoje velike sposobnosti za uničeva- Kratke kulturno voati a Slovenski filmski režiser Boštjan Hladnik je dokončal snemanje, svojega najnovejšega filma »Peščeni grad«. Poslednje prizore, je posnel na otoku Krku. Sam se je takole izrazil o izkušnjah prve neodvisne producentske skupine v Sloveniji: »Osebno sem zelo zadovoljen z njenim delom, elanom in zanimanjem. Vsi smo si bili tovariši, delo je teklo brez birokratskih komplikacij, brez dramaturga in šefov. Film smo posneli ob popolni u-stvarjalni svobodi.« • Georges Simenon, belgijsko-kanadski pisatelj kriminalnih romanov v francoščini, je objavil te dni svoj 300-ti roman. Zdaj piše že svoj 301. roman ki bo tudi izšel še pred božičem. • Tudi letošnjo sezono bo priredila tržaška podružnica društva prijateljev Grčije v okviru svoje kulturne dejavnosti tečaje novogrškega jezika. Pouk bo dvakrat na teden v veše.rnih urah in tečaji bodo odprti vsem, ki se žele naučiti moderne grščine. Določena ni nikaka starostna meja. Tečaji se bodo začeli v drugi polovici tega meseca. GIBANJE ZA DOBRI FILM V dunajsiki mestni hiši so ustanovili pred kratkim dunajski center gibanja »Dobri tilm«. To je nepolitično združenje, ki se širi po zahodni Evropi in ima namen propagirati dobri film. V dvajsetih dunajskih kinematografih na pobudo tega društva že predvajajo razne etično in ume'rf-ško kvalitetne filme, ki bi jih sicer nikoli ne bili dali na program v tistih kino dvoranah. FESTIVAL VESELIH FILMOV Od 8. do 15. marca prihodnjega leta bo v du najskem Domu umetnosti tretji dunajski mednarodni filmski festival. Organizira ga društvo avstrijskih filmskih časnikarjev v sodelovanju s kulturnim uradom dunajske občine. Na festivalu bodo predvajali predvsem vedre filme, zato bi ga lahko imenovali »Festival veselega filma«. EVROPSKA NAGRADA ZA SLIKARSTVO Veliko evropsko nagrado za slikarstvo, ki jo podeljujejo v belgijskem obmorskem mestu Osten-de in ki znaša sto tisoč belgijskih frankov, je dobil letos nemški slikar Herbert Zangs. Herbert Zangs je star 38 let in je doslj razstavljal razen v domovini že v Angliji, Franciji in Združenih državah. FESTIVAL ETNOGRAFSKEGA FILMA Od 10. do 15. decembra bodo priredili v Florenci mednarodno revijo etnografskega in sociološkega filma. Prijavili so že filme iz številnih držav z raznih celin. Posebno zanimanje vlada za filma »Dakomej, dežela v Afriki«, ki ga ie posnel Švicar Rene Gardi. Ta režiser je lani dobil na taki reviji filmov v Florenci prvo nagrado s filmom »Manda-ra«. V zvezi z revijo bodo priredili 3. novembra tudi zborovanje raznih učenjakov in filmskih kr:-tikov. nje bakterij znatno zdravilno moč ter lahko ozdravi mnoge bolezni. Iz tega razloga ne bi smeli dopuščati onesnaženje morske vode, ker bi to uničilo njeno zdravilno moč. Naloga mikrobio'ogije je, da ugotovi, kje je meja, do koder lahko gre onesnaženje morskih voda, zlasi s strani petrolejskih ladij, ki spuščajo ostanke nafte iz svojih tankov kar v morje. Kongres je sklenil, da bodo ustanovili nov raziskovalni odbor, ki se bo ukvarjal s problemi radioaktivnosti voda, s sedimentacijami in z živimi organfzmi v morski vodi. Spet je vzletel „GALEB,’> Spet je začel izhajati mladinski mesečnik »Galeb«. Tokrat mu je dal zunanjo podobo Robert Hlavaty. V prvi številki najdemo v glavnem iste sodelavce kot prejšnja leta, zlasti tudi ilustratorje Roberta Hlavatija, Milka Bambiča, Lea Koporca in še več drugih. UMETNOST IN VESOLJNI CERKVENI ZBOR V rimski galeriji za cerkvenr umetnost na Piaz-za del popolo so odprli te dni razstavo bakrorezov z verskimi motivi nemške umetnice Pepi Weixlgartner. Ta umetnica je sestra slavnega nemškega arhitekta Richarda Noitra. Z njo vred razstavlja svoje bakroreze tudi umetnica Elisabeth Sodereberg. Razstava je posvečena vesoljnemu cerkvenemu zboru in obletnici papeževega kronanja. Odprtja razstave so se udeležili številni koncilski očetje. SLOVENSKI ODER JE IGRAL »OSTRŽKA« Igralska skupina Slovenskega odra iz Trsta je igrala v nedeljo popoldne v dvorani Marijanišča na Opčinah Nicodemijevo komedijo »Ostržek« ter doživela z njo prav lep uspeh. Predstava je pritegnila številno občinstvo, ki je nagradilo mlade igravce s toplim ploskanjem. Gostovanje skupine Slovenskega odra je vedno vesel dogodek za vsak naš oder. Mlootuifrlirmit filmu fr e oftatufo lepSi čn fr i Svet za kulturo in prosveto republike Slovenije j c. sprejel nedavno osnutek zakona o skladu za pospeševanje proizvodnje in predvajanja filmov. S tem je uzakonil svoj predlog iz lanskega decembra zveznemu organu v Beogradu glede decentra-Fmciie zveznih filtrskih skladov. V takratnem svojem predlogu je poudaril nujnost decentralizacije osrednjega filmskega fonda in ustanovitve republiških skladov ter nova načela o delitvi le teh. Novi slovenski republiški zakon o iflmu temelji na načelu, da sodi tudi film, kakor vs eostale kulturne dejavnosti, predvsem v pristojnost repub- Perzijski geologi so naleteli ob srednjem Evfratu na zahodnih pobočjih vzhodnih obronkov Tau-rusa na podzemeljski stranski sistem te, reke, ki jih je pripeljal v razne vežam podobne votline. Prof. Waalzek je o tem poročal v Teheranu: »Geološki skupini se je. posrečilo odkriti več dosedaj neznanih stranskih podzemeljskih pritokov glavne reke, ki povzročajo od časa do časa noplave. Za naše arheologe smo prinesli poročilo *o senzacionalnih najdbah v enem od votlinskih sistemov Taurusa. Gre. za tri zaboje z orožjem in raznim težkim zlatim in dramtljarskim nakitom iz staroperzijske države Ahemanidov. Iz hieroglifov je sklepati, da gre za skrivališče zaklada staroperzijskega kralja Darija III. na njegovem usodnem besni rre.d Aleksandrom Velikim.« Perzijski arheolog dr. Pilnomedes je sedaj raziskal posamezne od geologov prinešene kose. Večino najdenega zaklada so geologi spet zakopali na prejšnjem kraju, ker zaradi nedostopnega kraja to n0t niso modi vsega odnesti s seboj. Po mnenju dr. Pilnomedesa pa izvirajo te dragocenosti iz kurdskih vojn od leta 714 do 719 po Kr. Vendar govorijo proti tej tezi način izdelave lik. Zvezni predpisi bodo v prihodnje urejali samo tista vprašanja, ki so po svoji naravi zveznega značaja. Ob tej priložnosti je svet za kulturo in prosveto republike Slovenije v slovenskem tisuk tudi objavil nekaj podatkov o finančni problematiki slovenskega filma. Ta je bil zelo oškodovan zaradi prejšnjega načina razdeljevanja zveznega sklada za pospeševanje proizvodnje domačih filmov. Po posebnem ključu, ki je favoriziral glede subvencij predvsem lahke filme, ki so najbolj pritegovali širšo publiko, so bili resnejši filmi močno oškodovani. V letu 1960 so na primer znašali proizvodnji stroški za vsak jugoslovanski film povprečno 63 in pol milijona dinarjev, dohodki iz centralnega zveznega sklada pa 2 in pol milijona dinarjev. Toda povprečni proizvodnji stroški srbskih filmov so znašali istega leta 88 milijonov in pol dinarjev, dohodki iz centralnega zveznega sklada, brez dohodkov od prodaje, pa skoraj 85 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da se. bo nteklo v novi slovenski filmski sklad letno okrog 225 milijonov dinarjev. Realna zmogljivost slovenske filmske proizvodnje pa je zdaj letno pet celovečernih in 15 kratkih filmov. Vsak celovečerni film ima povprečno 45 milijonov izgube, vsak kratki film pa povprečno 3 milijone dinarjev izgube. Ta izguba bo v glavnem krita iz sklada. Iz teh sredstev bo možno tudi kreditirati proizvodnjo posameznih filmov, kar je bilo doslej najhujši problem slovenskega filma. Slovenski filmski proizvodnji se tako obetajo boljši materialni pogoji. Novo dalo skladatelja Bruna Cervenche Letošnje praznovanje svetega Justa v baziliki, posvečeni tržaškemu patronu, je nudilo tržaški javnosti priložnost, da se je seznanila z enim najnovejših del tržaškega skladatelja Bruna Cervenche. To je peta maša z naslovom »Missa concilii ecumenici Vaticani secundi«, to je maša drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Bruno Cercenca je zložil to svojo peto mašo za mešani zbor z orglami. Izvajal jo je cerkveni zbor bazilike sv. Justa pod vodstvom svojega dirigenta Lui-gija Toffola. Sodeloval je organist Emilio Buso-lini. Po mnenju kritikov, se je Cervencova skladba strogo podredila in prilagodila funkcij: pete maše in liturgičnim zahtevam, tako da ne vzbuja raztresenosti v vernikih in ne obremenjuje poteka obredov pred oltarjem, kot se včasih dogaja s cerkvenimi skladbami, ki so preveč zahtevne. Hkrati pa je Cervencova skladba občutena, harmonična in umerjeno moderna, ne da bi bila zgrajena na kakih zastarelih glasbenih pozicijah. Znatna je njena notranja "lasbena simetriia. Po mnenju kritikov je najboljši del Cervencove pete maše »Čredo«, kjer d°seže svoj umetniški vrhunec. Močni pa so tudi drugi deli. Kritiki hvalijo tudi odlične izvajavce, to je cerkveni zbor sv. Justa, ter zlasti njegovega umetniškega vodjo, maestra Luigija Toffola in spremljevavca na orglah Emi-lia Busolinija. okraskov na ščitih in zlasti na šlemih in z dragulji poseiane »verižice zmage«, kar kaže na staroperzijski izvor. Smrt znanega italijanskega pisatelja Na svojem domu v Rimu je umrl znani. pisatelj Antonio Baldini. Doživel je 73 let. Kot pisatelj se je predstavil javnosti leta 1912, ko je objavil v reviji »Lirika«, svoj spis »Prvi Ferraujev govor o samotarskem življenju«. Naslednje leto je objavil v isti reviji spis »Osebne stvari«. Svojo prvo knjigo je objavil leta 1914 pod naslovom »Maestro pastoso«. Te svoje stvari je potem izdal, poleg še nekaterih drugih, v skupni knjigi »Mladostna razpoloženja«, ki je izšla v Florenci leta 197°. Potem je napisal knjigo spominov o prvi svetovni vojni z naslovom »Naše vice«, ki je izšla leta 1918 v Milanu. Po/neie je objavil še vrsto del. Veljal je za enega najboljših poznavavoev italijanskega jezika in izreden stilist. Cenili so ga tudi zaradi njegovega humanističnega pojmovanja. GOSPODARSTVO Zasebno kmetijstvo v Rusiji tolerirano FAO to je mednarodni urad za 'kmetijstvo in prehrano, je v svojem glasilu pri občil razpravo o kmetijstvu v Sovjetski zvezi. Po podatkih, ki so priobčeni v razpravi, proizvaja zasebni sektor eno tretjino vse sovjetske kmetijske proizvodnje. Ce lotni ruski kmetijski živelj je zainteresiran na ti proizvodnji, ki izvira iz ohišnic, to je parcel blizu hiše, v kateri stanuje družina kolhoznika ali sovhoznika. Te ohišnice imajo v evropski Rusiji površino 1/4 do 1/2 ha, to je 2.500 do 5.000 m-; v Sibiriji so znatno večje, a seveda niso tako skrbno obdelane kot v evropski Rusiji. Ohišnice so sad nekakega kompromisa med individualističnim stremljenjem kmečkega življa in komunističnim naukom. Po ustavi so ohišnice oziroma zasebno kmetijstvo »tolerirano«, če je lastnik udeležen pri delu na kolhozu ali sovhozu in ako ima od teh kolektivnih podjetij svoj glavni dohodek. Torej ni to zasebno kmetijstvo tako dovoljeno, kot so dovoljene zasebne hišice z vrtom za industrijske nastavljence. Komunistična partija tudi predvideva, da bo . kmetijski zasebni sektor polagoma izginil ko ibodo kolektivna gospodarstva (kolhozi in sovhozi) zmogla popolnoma kriti vse potrebe države. Dvajsetletni načrt, ki se je začel lani (1961), predvideva dvig kmetijske proizvodnje za 350%, istočasno pa bi moralo 40% kmečkega življa preiti v industrijo. Za enkrat pa je zasebno kmetijstvo vele-važen činitelj v sovjetskem gospodarstvu — in kot je rečeno zgoraj, proizvaja približno tretjino vse kmetijske proizvodnje. Glavni pridelki tega zasebnega kmetijstva so naslednji. Na približni polovici s krompirjem posajene površine pridela zasebno kmetijstvo 63.5% celotnega pridelka. Z drugimi po-vrtninami obdelane površine pripada zasebnemu kmetijstvu 30% površin in 46% pridelka. Glede sadja so tozadevne številke 50 in 67 %, torej 2/3 pridelka na polovični površini. — Take razlike med površinami in Kmetijski pridelki v Franciji Kot pri nas, tako je bila suša tudi v Franciji. Deževalo ni od pomladi do septembra. Posledice suše so iste kot v Italiji in tudi letina nudi enako sliko: Pridelek pšenice je izredno visok, tako da ne zadostujejo zbiralni silosi. Mnogo pa sta trpela od suše koruza in krompir, ki sta dala podL polovične pridelke. Sladkorna pesa je dala srednjo letino. Pridelek jabolik je pičel, ker je zaradi -suše odpadlo mnogo plodov, ostali pa se niso odebelili. Naspfotno pa je pridelek hrušk precej visok. Glede vina je stanje v posameznih pokrajinah zelo različno. Celotni pridelek bo kaj manjši od lanskega, kakovost pa na splošno slabša. Hudo so prizadeti živinorejci, ker je zaradi suše v nekaterih pokrajinah zmanjkalo kar 80% krme, v drugih 50%, 40 % itd. V mnogih krajih so morali krmiti živino z brestovim, jesenovim in celo hrastovim listjem — kot v naših krajih. pridelki so mogoče samo zaradi višjega hektarskega donosa v zas.ebnem kmetijstvu. Tako je znašal leta 1959 hektarski donos krompirja v zasebnem kmetijstvu 115 stotov, v družbenem 67. Fižola, graha in drugih stročnic so pridelali v zasebnem kmetijstvu na ha po 144 stotov, v družbenem sektorju pa 81. Sončnice so dale hektarski donos 13.3 in 7.6 stota. Vzrok tako velikih razlik v hektarskih donosih tiči v skrbnejšem gnojenju s hlevskim gnojem in v stremljenju zasebnih obdelovalcev, da pridelajo na svojih površinah oziroma ohišnicah čim več. Iz podatkov FAO izhaja, da je zasebni sektor še bolj važen v živinoreji. Leta 1959 so na družinskih parcelah ohišnic redili 33% vseh goved, a 50% vseh molznih krav; nadalje je bilo na ohišnicah 24% vseh prašičev, 27% ovc, 81% koz, 90% oslov, 30% velblodov, 14% severnih jelenov, 74% perutnine. Na splošno je imelo zasebno kmetijstvo tudi težje živali: na trg postavljeni prašiči zasebnega sektorja so povprečno tehtali po 123 kg, družbenega ali državnega sektorja pa 79 kg. Tako je mogoče da nudi zasebni sektor prebivalstvu 47% vsega porabljenega mesa, pa tudi 50%, ali pollovico masla in celo 82% vseh jajc. Glede volne predstavlja zasebni sektor samo 22%. S takimi pogoji je nemogoče uspeti v tekmovanju med Rusijo in ZDA glede proizvodnje mesa in masla. Glede pridelka žitaric in mogoče glede krompirja, sončnic in sladkorne pese je verjetno, da bodo Sovjeti kmalu prehiteli ZDA, posebno če bodo slednje plačevale kmetovalcem nagrado, če se odpovedo sejanju žitaric ker je do-tičnega pridelka preveč. Surova repa -važno gospodarsko blago Zaradi suše je bil v naših krajih pridelek repe za kisanje ali krmo zelo pičel ali pa ga sploh ni bilo. Ljudje, posebno kmečki, pa imajo radi nekoliko doma okisane repe Zato je pač precej naravno, če se je'letos razvila trgovina tudi s surovo repo. Konec oktobra in v prvih dneh novembra je prispelo s tovornjaki s prikolicami pri Rdeči hiši v Gorico iz Jugoslavije nekaj tisoč stotov sveže repe. En tovornjak s prikolico je imel naloženih 284 stotov repe. Ta repa je rastla na njivah od Maribora čez Ptuj do Varaždina, kjer niso imeli suše. Seveda repa ni posebno dragoceno trgovsko blago, saj se je v prejšnjih letih prodajalo v Gorici na debelo po 5 do 8 lir za kg. Letošnja cena je več kot 3-kratna, a uvoznik ne more pri njej mnogo zaslužiti, ker je obilo stroškov za prevoz, za carino in drugo. Mnogo pa zaslužijo pri repi prekupčevalci. Največ repe je bilo namreč prodane prekupčevalcem v Furlanijo, kjer so jo kmetje plačevali tudi po 50 lir za kg. Enako kot z repo je tudi z glavnatim zeljem, kapusom. Ker ni Južna Tirolska imela tega pridelka, je šel jugoslovanski kapus tudi do Verone in mogoče še globlje. Cena je bila za polovico višja kot pri repi. Takega trgovanja med Jugoslavijo in Italijo še ni bilo in mogoče se ne povrne več celih 20 let. Mlekarstvo v pokrajini Cremona V pokrajini Cremona je 27 mlekarskih zadrug ki vnovčijo letno nad 2.5 milijona stotov mleka. Najmanjše predelajo 5.000 do 20.000 stotov mleka na leto, druge pa tudi 300.000 stotov in več. Največja je tudi našim živinorejcem s Tržaškega dobro znana »Soresina«. Potrošnja riža na svetu Riž je običajna vsakodnevna hrana več skem, na Koreji in na Kitajski, kot ene milijarde in 100 milijonov ljudi cenijo, ker postane zrnje zaradi vzhodne Azije. Celotni pridelek niža na sve-, lepljivo, tu cenijo na približno 150 milijonov tov.. kjer jin kuhanja Okoli polovice te količine použijejo pridelovalci sami, kakih 45% pridelka porabijo državah pridelovalkah, na svetovni trg kot predmet trgovine pride komaj 5% vsega pridelanega riža. Kitajci použijejo okoli 40%- celotnega pridelka, ali okoli 600 milijonov stotov. Na Kitajskem porabi posameznik letno okoli 100 kg riža, v Thailan-diji, Kambodži in sosednih pokrajinah okoli 150 kg, na Japonskem, v Burmi in na Filipinih pa 120 kg. Seveda se uživa phan riž in ne v naravnem stanju. Mnogi milijoni si phajo riž sami doma in cenijo takega bolj kot strojno phanega. Nad 50% indijskih potrošnikov riža uživa na poseben način phanega: zrnje pred pitanjem namakajo v topli vodi, potem posušijo in ophajo. Mnogi milijoni cenijo samo svetel, briljanten riž (brilllato), ki pa vsebuje skoraj izključno le škrob in je zato mnogo manj redilen kot navaden. Glede različnih sort riža so bolj cenjene s podolgovatim zrnom, ki se pri kuhanju ne razkuhajo tako hitro kot okrogle sorte. Slednje pa so zelo priljubljene na Japon- V Evropi pridelajo v Italiji več riža kot vse ostale evropske države skupaj, kot hra-na pa je najbolj priljubljen na Balkanu oziroma južno od Karpatov. Uživajo pa ga več ali manj vsi narodi. —0— Letošnja pšenična letina Italijanski osrednji statistični urad je sporočil, da je znašala letošnja pšenična letina 95.5 milij. stotov. Celotno letno potrebo računajo na okoli 90 milij. stotov. V teh je upoštevana pšenica za seme — okoli 9 milij. stotov — vračunan je tudi redni vsu-šek, kakor tudi redne izgube pri vskladt-ščanju. Torej ostane nekoliko viška, ki pa ne pritisa na ceno, ker je na razpolago ventil nakupa od strani države, če bi bila cena prenizka. — Ker je pšenica vtekla suši, je bil tudi izdaten pridelek slame. To bi uporabili predvsem za steljo, ako ne bi tako primanjkovalo sena. Zato pa služi pšenična slama skoraj izključno za krmo, seveda v zvezi z močnimi krmili. Zato pa je slama tudi draga. V wttfiini(sun K. It. 6. Za njo bi šel do konca sveta. Ljubila ga je tudi ona, čeprav ne tako toplo. Razšla sta se zaradi njenega trmastega očeta, odvetnika Vilka Burnika. Bil je smešen slučaj. Radič je pri igri z žogo na vrtu njegove vile imel smolo, da je zagnal žogo skozi okno v sprejemnico in ubil kristalno zrcalo. Stari je menil, da je prijatelj njegove hčere nalašč zalučal žogo v kristal. Povrhu je prišel v odvetnikovo pisarno mlad konci-pient, ki se je do ušes zaljubil v Divno. Pri nekem razgovoru je prišlo med njim in Samom Radičem do prepira in celo do zaušnice. Dobro se še spominja. Samo je sedel z Divno pri mizi v plesni dvorani. Nenadoma se prikaže koncipient in se meni nič tebi nič vsede k dekletu. Sama je zgrabila jeza: »Slišite, že olika zahteva, da bi prej vprašali za dovoljenje.« Koncipient se je obrnil k Divni in jo vprašal, kot da je pripombo preslišal: »Morda ni tebi prav?« Pogledala ga je plašno postrani: »Seveda — da.« Koncipient se je zarežal proti Radiču: »No, ste slišali? čemu sprašujete, če sem gospodični zaželen?« , »Gospodični morda — toda tu sem tudi jaz!« »Kdo pa ste pravzaprav — vi,« se je spet koncipient zaničljivo zarežal. Rdeč od jeze je Radič skočil pokonci in pritisnil gizdalinu krepko zaušnico. Napadeni jo je vrnil in nastal je pošten pretep, dokler ni lastnik vrgel Radiča iz dvorane, češ da je prvi udaril. Posledica je bila, da je oče prepovedal Divni hoditi z Radičem: Dekle je v strahu pred očetom ubogalo. Čez pol leta je že bila poroka Divne z očetovim koncipientom. Samo Radič je dalj časa živel v inozemstvu. Vedno je v duhu spremljal bridko usodo mlade žene. Vztrajno je pa težil za svojim ciljem. Za druge ženske se ni zanimal. Popolnoma se je poglobil v svoje de- lo. Po dolgi odsotnosti se je vrnil domov k pogrebu matere. Oče mu je umrl že pred dvema letoma. Doma so spomini še bolj oživeli. Zavedal se je svoje osamljenosti. Po neki znanki je zvedel, da Divna ne stanuje več v mestu. Njen mož je izvršil več poneverb in se je po prestani kazni umaknil v glavno mesto, kjer je našel službo v neki žitni trgovini. Radič jc vprašal, ali je Divna srečna s svojim možem. Znanka ga jc žalostno pogledala: »Srečna? Ne, nikakor ni! Ni me poslušala takrat, ko sem ji odsvetovala. Tisočkrat bolj bi bila vesela, če bi vi — hm — sicer pa ne vem ...« Radič je povesil glavo: »Iskreno sem jo ljubil. Njena ljubezen pa ni bila tako močna, da bi kljubovala očetu.« »Vem prav dobro. V resnici je nekoliko drugače. Pred nekaj tedni sem jo srečala. Povpraševala je po vas in zelo obžalovala, da vas je morala pustiti.« Tako mu je povedala. Zdaj pa sedi sam v tej krčmi blizu dvojnice svoje nekdanje drage. Otresel se je spominov. Ne, sedaj se ne sme predajati sanjata. Plačal je zapitek in se vrnil v garažo. Maja je ustavila avto na dvorišču policijske palače. Vprašala je po policijskem nadzorniku Jordanu. Odgovorili so ji, da je že končal svoje delo in je odšel. Tedaj je stopil iz sobe policijski načelnik. »Halo, gospodična Rayski! Prav vesel sem, da vas vidim. Ste že kaj dosegli?« Maja ga je pogledala v zadregi: »Kakor se vzame. Hotela sem o vsem poročati nadzorniku Jordanu. Kaže, da.bi bilo potrebno zasledovati neki avto.« »Oh, prav! Kar h komisarju, ki ima službo! Veste, gospodična, zdaj nimam časa za razgovor. Povabil sem goste. Pridite tudi vi in bodite moj gost.« Maja se je kar preplašila: »Kaj? Naj grem z vami?« Na to ni bila pripravljena. Izgovarjala se je, da ni oblečena v večerno obleko. Načelnik jo je pa dobrodušno pogledal: »Kar nič izgovorov. Bolj ljubko kot ta obleka bi vam tudi večerna ne pristajala. Le pridite z menoj!« »Toda...« »A, da! Svoj avto kam zapeljite in pridite za mano. Uradnega ukaza vam sicer ne morem dati.« (Dalje) Z Goriškega OSLAVJE Danes se pa moramo oglasiti s kupom novic, ki so žalostne in vesele vrste. Pa začnimo z botlj veselimi. Dne 13. oktobra sta si obljubila večno zvestobo Bensa Danica in Cotič Roman. Oba novoporočenca sta iz uglednih družin. Na novi življenjski poti jima želijo vsi znanci in prijatelji dosti zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova. Eni gredo novemu življenju naproti, drugi so se pa poslovilii od njega. Zgubili smo starosto oslavsikih mož, Mikuluša Ivana, ki je učakal 85 let in pol. Bil je skrben gospodar, mož poštenjak in stara korenina. Življenja ni imel postlanega z 'rožicami. Bolezni in smrti sinov so ga potrle, a ne tako, da ne bi do konca življenja zvesto delal. Bog mu pa zdaj dodeli miren počitek, njegovim preostalim pa tolažbe in moči. Komaj smo njega pokopali, so že spet klenkali zvonovi. Pokopavali 'smo 'soseda Ivana Svetličiča. Na hišnih stopnicah se mu je zdrsnilo, da se je precej poškodoval. Pritisnila ga je pljučnica in ga je spravila v grob. Vsem prizadetim izražamo naše sožailje. Ob vseh svetih je oslavsko kostnico obiskalo silno dosti bivših bojevnikov in sorodnikov padlih vojakov. Letos so bili prijetno presenečeni, ko so opazili nad nekdaj votlo osrednjo stavbo veličastno kupolo izdelano iz plastične snovi. škoda, da je bilo tisti in naslednji dan precej hudega vetra, ki je povzročil tudi precejšnjo škodo. PLEŠIVO Zopet se moramo povrniti k vprašanju naše osnovne šole. Slišali smo pritožbe glede učiteljice, ki nosi deloma krivdo, da mnogi otroci slovenskih družin ne obiskujejo domače šole. Krivda je pa nekje drugje, in sicer pri starših samih. To trditev ne iznašamo mi kar tako iz trte izvito. Slišala se je na pokrajinskem kongresu komunistične stranke v Gradiški. Eden izmed govornikov je omenil, da nekateri slovenski člani omenjene stranke ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole. To je tudi eden izmed vzrokov, da šola na Plešivem trajno hira. čudno pa je le, da se slovenski komunisti ne zavedajo svoje narodne dolžnosti. Torej so prej strankarji in potem šele pripadniki svojega naroda. »Skušajmo kar najbolj realistično presoditi položaj,« je dejal prof. Magnussen. »Prvič: iz pripovedovanja tega starega gospoda tu vemo, da je Srečni svet najpopolnejša totalitarna diktatura, kar si jih je mogel izmisliti človeški um; kot vse kaže, gre najbrž za nekako skupnost, dosledno izvedeno skupnost, morda za dokončno obliko nekdanjega Enotnega sveta; drugič: iz istega vira in lastnih opazovanj njihovih mest vemo, da razpolagajo z zelo izpopolnjeno tehniko; tretjič: vemo, da je človeštvo mnogo manj številne, kot je bilo v našem času, in da znaša kvečjemu sto ali cvesto milijonov ljudi; četrtič: vemo tudi, da je to človeštvo mnogo manj vitalno, kot je bilo v našem prejšnjem času; petič: s tem si tudi morda razlagamo čudni pojav, da še ni reagiralo na naš povratek, čeprav je moralo po svojih tehničnih napravah takoj zvedeti zanj; sedmič: edino smiselno ravnanje za nas je v tem, da skušamo čimprej dokončno razkriti skrivnost Srečnega sveta. V tem je bil tudi ves smisel naše odprave: da ugotovi, kakšna bosta Zemlja in njeno pre-bivavstvo ob njenem povratku. »Povejte torej svoje mnenje, gospodje, kaj naj storimo.« »Če smo oblezli pol Rimske ceste, bomo pa vendar znali tudi razrešiti to skrivnost,« je rekel Krushnik. <3>o otatek d e so (ja K. z. 83 »Zares, a gre za to, kako naj to storimo: ali da odletimo tja z našo vesoljsko ladjo in pristanemo sredi kakšnega njihovega mesta, ali pa se spet dvignemo, počasi obkrožamo Zemljo, jo opazujemo in' čakamo, kaj bo.« »Bila bi še tretja rešitev,« jc rekel pater Robert. Vsi so se ozrli vanj. »Oh, nič posebnega ne mislim predlagati,« se je ta namenil. »Samo tisto, kar je storil že gospod Krushnik tule: da se odpravi kdo naskrivaj v Srečni svet, si vse lepo ogleda in se vrne na vesoljsko ladjo poročat. Ta pa naj medtem kroži okrog Zemlje.« Nobeden se ni takoj izjavil o njegovi misli, čeprav se je videlo, da jo vsi pretehtavajo v sebi. (Dalje) ŠPORTN I 1P li K -o C « -G ^ 3 .FH ° 03 d .S >o >V) ■- O 33 O V) f-—l 3 -r-t wX) x > . o J j3 P Jh 73 > CCS C s £ . 5 S^c X? ~ p _ V ^ N S-s s.s O e .. s 3 o. . G OJ N , >CJ 2 £ jS 1 25 3 co 03 OJ -S: g■§ 3 p > •" oj G >ri c CQ o .1» T?’c a 3 oj 3 ,y a.« D, N o o £ .S > £ ’o ° 2 S 73 V. O M O P N O ■Š& S ^ d G 03 73 •<—> o.Ji, ■5 Ih .V E,-i! o -r—1 OJ S-. ^ .P OJ >CJ P o o E ne X 'd p M. Ji, O -X . O V) G Sh P W oj G >u O >V) OJ ^ o“ ; 73 aj c o 00 O ^ c S t>n • ^ ca ! _ 73 ! 5 c ) 73 ca » O X cd i ca o •P S 3 :-c i »35 m CQ : P O OJ O ' 73 C ■ OJ o ca 73 p. V) N 3 VI -£3 i (D .2 .fh rrt OJ X q 73 OJ C ^7 X) aj S > S >u P O OJ >' ^ 5 '^2 g 3 e a s :S, «8 “i , , fl ca . -'S Ca'g * 13? oj P — ^ bo P* OJ 03 .F- g C N & __ O ca 'O S o p, o 5ShO ^ p ca ^ ca OJ P OJ S ■—• OJ '~z\ ^ OJ rj P 3 ^ 03“ > & M o> s E w o C 'P 0=3 ■* '5’." " £ d o O oj XS Oj • o v) >vi ca Ss«. ,oj 2 S S rp p j-< X OJ X) c p .p O OJ 5/3 P Tj : | . >CJ •3 ca c 1=3 & d 7d o P >N OJ S ° § V) P . N P 15 bo 73 oj rd 3 P -3 C .3 •§ 22 S OJ jg,-j3 o joj ca g< "■* p ° p: ^ O^c OJ o T3 > OJ Bil S 2 •O i oj -3 .22, S 3 m a P . 73 CQ P P • >o r .h O a) v G c »2 p X? OJ T7 O dl t/1 03 c r5o’a ° '~§N ‘ .■S £> N Ih O 73 S-< P OJ Šh 'P P P O o c >CJ 03 O .a s o Id P OJ P v) O C c o sl o o co t>U d p ^ P73 :Si P o ' p p OJ - N2 .X o o n ^ •—i P 73 3 73 C - ., OJ P 73 , > X OJ .. fvNS! P ; (/d x 'C c: i-t o >vj P X > OJ j* «a-g| p o .73 ° ’>o P -n P S is 2.3 01)33 P OJ d > >N 00 VI s-i ^ x w •d p G oo<5 ,2 ca P * rS P CQ 2 O i- a •a N G P p bo £ N n :d, oj p >u j- ■ .j-. X) p o - O OJ p p -• ’p p c ^ -p p bO u 33 P N >N OJ P P 73 O O 00 Ih . OJ p i-i ca vj 1 & 'C p p 'r* c p O p .'X ca »> 'p To p p p N 00 #0J QJ o p >T TS O V) O X £ P N OJ p 73 [p Sh Tj p o O P 73 > P O ca Ti) p p H* OJ E O OJ OJ P H p : r~ v__ Oj >co OJ >«5 I J ao 0f3O- luD M-U JL-W—l— ttOZUtK H