DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo {e ▼ Mariboru, Raška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne Oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni Ljubljana VII, Zadružni dom.	sprejemajo, predal 22,	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1,— Din. Malih »glasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Stev. 50.		Sobota 23. junija 1928.	Leto lil.
Po usodnih strelih v narodni skupščini.
Jugoslovanski narod — vkup!
Plemensko buržuazna borba, ki se vodi v tej državi od prevrata sem, Ive z usodnimi streli v narodni skupščini, katerih odjek se bo- še dolgo, yedno tragičniejše in vedno odločnejše čutil v nadaljnem razpletu notranje borbe, dosegla svojo krvavo, prebavo kulminacijo in vse, kar mora 2 neizbežno logiko slediti temu nepojmljivemu zločinu ene oligarhije, “o rodilo vsaj to dobro, da se bo vpnašanje, ki se mora v interesu vse-$a jugoslovanskega naroda rešiti, končno vendar rešilo.
In to, če nas izkušnje človeške 2§odovine ne varajo, gotovo ne v interesu one oligarhije, ki se je kot pudistični bog vsedla na to državo lr' jo vzela v svoj absolutni in dedni z«kup.
Če vse reduciramo na par besed, lahko rečemo, narodu v tolažbo, da na°i to strašno stanje samo priča, da j.e jugoslovanski narod vsaj v toliko dozorel, da zasluži, da je ta država ^aj relativno organizirana parlamentarna država in ne1 azijatska satrapija.
. Kako sodimo o naših meščanskih J11 malomeščanskih seljaških stran-a« in o njihovi borbi proti strašne-slepemu, vse upropaščujočemu eSemonizmu .srbske oligarhije, smo e ponovno povedali. Kot socijalisti ^o v borbi proti tem strankam in > v borbi proti srbskemu hegemonizmu — proti temu hegemonizmu. — travno še bolj in še huje. Vemo, da s° te opozicijske stranke v socijal-pogledu reakcionarne in če niso odkrito reakcionarne, so pa, ka-,^r vse malomeščanske stranke, socialno nejasne, nestalne vi svoji poli-lcni taktiki, trajno nedosledne. Temu Pomanjkanju odcejene ideologije in etode, ki je lastna vsem malomeščanskim gibanjem, je v prvi vrsti Popisati gotove nedoslednosti Radijeve seljaske stranke. Nič manj pa judi odurnemu početju srbske radikalne stranke, odnosno njenih vlad, *i so izrabljale težave zdaj te zdaj ?ne prečanske stranke in jih jemale metale iz vlade kot žoge, misleč, bodo s tem oslabile in razbile, tem ko so na ta način le zamrši-^otranjo borbo do- pobesnelosti. Vendar, čeprav smo v trajni bor-Proti vsem meščanskim strankam, nas loči od njih cel svet, moramo j JZl?aiti. da je v socijalno in gospo-^	° nerazviti državi razumljivo,
sk'hSe> mase' čepnaiv potom meščan-'nK malomeščanskih strank, bolj in dvigajo proti strašni oligarhiji ^ njenemu strašnemu režimu, ki ga vel& °^žaTbija opravičiti z besedo esrbstva, medtem, ko ji gre le
bi
ke
za
njene strankarske in porodične privilegije in kraje — razumljivo nam je, pravimo, če se te mase, ki jih vodi zaenkrat šele podzavestni politični instinkt, dvigajo in pritiskajo na svoje voditelje, da zlomijo absolutistično strahovlado strankarske srbske oligarhije, ki se je postavila nad narodom in nad državo.
Ta srbska oligarhija je s svojim absolutističnim početjem upropastila državo gospodarsko in socijalno, s svojo finančno politiko, ki je bila vedno le v službi njenih strankarsko bankarskih špekulacij in z njeno davčno politiko, s katero mora narod plačevati tudi njene strankarsko volilne stroške, je upropastila obenem agrarstvo in kmete — pri vsem tem pa dosegla tudi to, kar ji mora srbski narod šteti v največje zlo — da se je sovraštvo proti njej pretvorilo v sovraštvo proti vsemu srbskemu narodu. To je morda eden njenih najtežjih zločinov in 1'ek proti temu je samo v tem, da se srbski narod zbudi iz svoje apatije, da preneha biti pokorno orodje svoje buržuazije in njene radikalne stranke. V tem oziru čaka zlasti srbske socijaliste veliko delo, ki ga morajo1 kot veliko delo začeti inl razvijati.
Za nas Slovence je pa še najbolj strašno to, da nosimo po zaslugi SLS, ki se je docela udala srbski oligarhiji in postala sestavni del srbske radikalne stranke, v tem usodepolnem trenutku ves odijum pokornih slug režima, proti kateremu je ravno SLS do včeraj najhujše rohnela. Če je še kaj uvidevnih ljudi v tej stranki, naj pozovejo takoj, tudi v interesu same SLS, svoje zastopnike, da izstopijo iz vlade, da rešijo čast slovenskega naroda in ga odrešijo soodgovornosti za katastrofalne posledice, ki morajo neizbežno slediti.
Nismo torej prijatelji opozicije, eno pa vemo, da se mora notranji problem rešiti, da je centralizem, zlasti ker je v našem slučaju skrajno nesposoben, korupten in tesno spojen z vladajočo oligarhijo, naše največje zlo, in da je v danih razmerah federalizacija: države, kakor to zahteva naš davni nepotvorjeni socijalistični program, še edina rešitev, ako se hoče to državno enoto sploh ohraniti.
Dva poslanca ubita, trije težko ranjeni, tajne sile še vedno na delu, o-pozicija je zapustila Beograd in parlament — to je logična aktiva v prvi desetletni bilanci groznega protina-rodnega dela vladajoče buržuazije.
Delavstvo naj gre vase, naj strne vrste, da reši v tem metežu sebe in svoje pravo!
, **iava starčka, bivšega socijaldemo-
I ®l,a- Piše nam: »V svoii mladosti so me “obili rdečkarji v svoje mreže. Odpovedati sem se moral Bogu in poštenju. . °stal sem celo vodja enega dela socialdemokratskih delavcev. Bil sem og-*Mevdt govornik. Zabavljal sem na sho-proti vsemu, kar je krščanskega, . °ti »farjem«, vodil sem več štrajkov ’a mislil sem, da me bo to hujskajoče delo osrtčilo. Ali kaj se je zgodilo? »kler sem bil mlad, so me častili, nosil ®m ob proslavah 1. majnika rdečo za-avo. A sedaj, ko sem star, onemogel ne morem več delati, me socijalisti
v ’ ne pogledajo. Dasiravno sem plaval celo življenje v strankino blagajno
^vratni in demagoški klerikalizem se Norčuje iz starih siromakov delavcev.
krvavo zaslužene svoje pare, me rdečkarji danes nočejo več poznati. Edino krščansko misleči ljudje mi pomagajo, da morem živeti. Socijalna demokracija je sam švindel in nič drugega. Delavcem voditelji te stranke samo sladko govore, ali pomagati jim ne morejo. Delavci, pazite, da tudi Vi ne .boste po rdečkar-jih tako nesrečni kakor sem jaz.«
»Domoljub«, 14. , junij a 1928, št. 24, stran 370.
Klerikalizem je politična stranka in je silno gibčen organizem, ki hoče z vsakršnimi sredstvi doseči svoj namen, Ne izbira samo lepih sredstev,
ki bi bila v skladu s krščansko nravnostjo, vsaj ne v tem smislu kakor jo mi razumemo, ki smatramo krščanstvo za nekaj lepega, naprednega in plemenitega. Klerikalizem je politična stranka, ki se poslužuje gesla »namen posvečuje sredstva«, to je, da je tudi največjia lumparija dobra, če le koristi njemu samemu,
Ta zavest ni za nas nič novega, ker klerikalizem vodi tako politiko, odkar ga poznamo.
V	ilustracijo, kako podel je tudi slovenske klerikalizem, priobčujemo gorenjo notico, ki jo je objavil »Domoljub«, ki se smatra za glasilo Slov. Ljudske Stranke. Odgovoriti hočemo prav na kratko na navedeno notico, o kateri pa jako dvomimo, da bi jo bil pisal zaveden delavec, ker je tako neumno pisana, diai bi se v možganih poštenega delavca, ki ve, kaj je delavski razredni boj, ne bi bila mogla roditi, zlasti, ker je ravno klerikalizem, ki je nad tisoč let gospodaril svetu, glavni krivec današnjih socijalnih raizmer. Klerikalizem je vsaj v Evropi vodil politiko, klerikalizem je sodeloval nia izgradnji današnje družbe in cerkev sama, na katero se klerikauizem sklicuje, pravi, dia je današnji družabni red — božji red. Enako pravijo tudi vsi drugi klerikalizmi, ki so v službi kapitalizma.
Naravnost nesramno je, če trdi »Domoljub«, da so socialdemokrati vzeli mlademu delavcu vero in poštenje. To je laž, to je tembolj laž, ker se ravno socijalistični pokret bori proti nepoštenju družbe, proti izkoriščanju, kar vse klerikalizem blagoslavlja. Sevedia, če mislite vi, da je dovolj samo vera v boljše življenje na onem svetu vse, ko sami živite tu v izobilju, dočim tisoči in milijoni delavcev garajo, stradajo vse življenje in morajo na starost umirati gladu in beračiti, ker jih je kapitalizem odrl do zadnje mišice in do zadnjega grižljaja kruha, potem pomeni to le, da se siti prašiči posmehujejo siromakom, ki jih v tem življenju izkoriščajo direktno ali indirektno in jim od daleč ponujajo sladek grozd, toda le za du-. ševno hrano na onem svetu, če bodo na tem pridno, ubogali kapitaliste in kapitalistične žandarje.
Delavski razred se ne bori za korita, socijalistični razredni boj ima višji cilj in noben iskren delavec ne išče zase profita od pokreta, ker bi bil sicer le osebni »egoist« ne pa so-
cijalist. »Domoljub« hoče pa v tej notici podtakniti staremu delavcu moralno nečedne namene. Vsak so-cijalist prav dobro ve, da s svojimi majhnimi prispevki ne more ustvariti več kakor olajšati boj za delavske pravice in za podporo v nujni sili. Kaj trajnega pa delavska organizacija ne more nuditi, ker sto ali dvesto dinarjev, ki jih delavec plača v svojo organizacijo v daljših dobah, ne morejo tvoriti kapitala za osnovanje raznih rent. To je jasno.
Klerikalizmu pa povemo nekaj drugega. Delavstvo se bori že nad štirideset let za zavarovanje za starost in klerikalci niso napravili niti enega resnega koraka za uvedbo tega zavarovanja.
V Jugoslaviji imamo celo zakon, da se mora s 1. julijem 1925 uvesti zavarovanje za starost. In vi, gospodje klerikalci, ste bili že večkrat v vladi in ste sedaj že daljšo dobo, pa niste niti dobre besede posvetili izvedbi tega zakona!
Ničesar niste storili za uvedbo zavarovanja za starost, dasi je dolžnost družbe in države, da onemogle siromake delavce preskrbi za starost z zakonitimi rentami, ki so pravica teh bednih ljudi, ki so morali na pol zastonj prodajati svoje sile kapitalizmu. Da je hinavščina še večja, dajete smešno miloščino siromakom, .snujete beraške organizacije1, zato da trosite s tistimi dinarji javnosti pesek v oči, pesek politične korupcije vsem tistim, ki ne pregledajo, da ste tudi vi klerikalci skoro dosledni nasprotniki rešitve tega vprašanja. Vi hočete imeti izkoriščanje, vi hočete imeti, da milijone delavcev umira gladu na stare dni; da pa to svojo buržujsko voljo prikrivate, uganjate kot politiki — milosrčnost naipram tistim, katerim bi morali dati zakonito pravico do preskrbe za starost.
V naravi klerikalizma je to, ker je klerikalizem kapitalističen, zato tako piše, misli in dela. Zato uganja tako ostudne provokacije — v posmaji delavstvu.
V svojem glavnem glasilu se klerikalci ne upajo napisati kaj takega, ker je preglupo. Računajo pa na naš kmetski narod, da1 ga bodo slepili s takimi neumnostmi, misleč, da kme-tiški narod še ne pozna socijalnih vprašanj. Smatramo, da je tudi pri nas klerikalizem ® tako politiko do-igral, zakaj tudi med kmeti se jasni.
Proti nasilju angleškega kapitala nad rudarskimi zaupniki v Mežici.
Vprašanje poslanca s. Petejana radi nezakonitega odpusta rudarskih zaupnikov na ministra za socijalno politiko.
Gosp. ministru za socijalno politiko R&izen obojice je bil odipuščen tu-
v Beogradu, di Martin Komar, ki je bil občinski „	.	,	.	odbornik, a ni bil obratni zaupnik,
Gospodi minister!	zato pa je d»elal (pri mežiškem rudni-
V občini Mežica v mariborski ob- ku že nepretrgoma nad 29 let. Ko je lasti je bil razpuščen dne 11, nov. rudniški upravi, ki je vsa v rokah an-1926 občinski odbor, dne 30. nov. gleškega kapitala, uspelo^ doseči raz-1926 sta. bila pa odpuščena od' svin- pust občinskega odbora in kraj. šol-čenega rudnika The 'Central Euro- skega sveta, ji je šlo za tem, da od-pean Mineš, Limited v Mežici dva strani tudi vodilne ljudi. Podjetnikov aktivna zaupnika, člana odbora II, zaupnik, bivši vojak Wranglove ar-rudarske skupine v Mežici, Franc made, Konstantin Ryndin, je dobil od Blatnik in Leopold Ozimic, ki sta bila srezkega poglavarja R. Koropca na-oba tudi člana razpuščenega občin- vodilo, dia naj vodje odpusti od dela. skega odbora in krajevnega šolskega Rudnik je odgovoril, da so le-ti po sveta. Blatnik je bil namestnik župa- zakonu zaščiteni in da jih ne more ma, namestnik načelnika krajnega odpustiti. Šele na ponovno pobudo šolskega sveta in predsednik II. sku- | srezkega poglavarja se je odločil za pine rudarske zadruge v Mežici; Ozi- • ta korak. Podjetje seveda ni pričami c pa je bil načelnik krajevnega šol- , kovalo odpora im radi tega do okto-skega sveta' in občinski odbornik. ! bra meseca 1927 ni hotelo izdati,
CENE
„KAM“ čevljev
Polčevlji za gospode	Din 255"- naprej
Vis. čevlji za gospode	„	265"-	„
Strapacni za gospode	„	270*-	„
Gojzerci vse velikosti	„	290*-	„
Modni čevlji za dame	„	245*-	„
Otročji čevlji . . .	„	70*-	„
Sandali la	60*-	„
Vse v najboljši kvaliteti brez odpadkov, brez papirja, lahko in poceni popravilo.
Lastni izdelki.
Lastna delavnica za popravila
Marmor, Koroško cesta 19.
kakšni) razlogi so bili merodajni za odpust obeh zaupnikov, čeprav je v tej zadevi interveniral tudi g. inž. Pehani, vodja rudarskega okrožnega urada v Celju, ki je z rešenjem št. 634 z dne 10. febr. 1927 izrekel, da bi podjetje teh dveh zaupnikov ne smelo odpustiti. Šele potem, ko je podjetje interveniralo pri rudarskem glavarju dr. Stergarju v Ljubljani, se je to rudarsko glavarstvo postavilo na stališče podjetja in je odpustu pritrdilo. To je pa tembolj umevno, ker je angleško podjetje po svojem ravnatelju in tajniku Kordami tri dni pred odpustom obeh obratnih zaupnikov posebej interveniralo pri rudniškem glavarju dr. Stergarju, ki je najbrž že takrat odpustu pritrdil.
Ker je med tem podjetje vložilo proti obema imenovanima zaupnikoma tožbo na izpraznitev stanovanja in je podjetje v tej tožbi propadlo v poslednji instanci pri Stolu sedmorice v Zagrebu, ki je z odločbo Ut. 212/27 z dne 9. avg. 1927 izreklo sodbo, da
je obratni zaupnik glasom zakona o j zaščiti delavcev neodpustljiv, ako se ne pregreši proti §§ 202 in 203 rudarskega zakona, je podjetje niato šele navedlo kot vzrok za odpust obeh imenovanih zaupnikov uradni popravek krajnega šolskega sveta v časopisu »Narodni dnevnik«. S to navedbo je uprava podjetja končno priznala, da je 'odpustila imenovana zaupnika izključno iz političnih razlogov. Oba zaupnika sta še danes brez zaslužka na oesti in vsa objektivna javnost ve, da je pravica na strani zaupnikov, a da se pri nas zakoni teptajo angleškemu kapitalu na ljubo, kakor da bi bili v kakšni angleški ko-
Dnevne novice.
Ker je iz zgoraj navedenega razvidno, da se je od strani rudniške u-prave šlo samo za maščevanje, nad obema zaupnikoma, katera sta vestno opravljala' svojo službo in kot občinska odbornika in člana krajevnega šolskega sveta branila interese občane in šole in ker je uprava rudnika s tem, da ju je odpustila, kršila zaščito delavskih zaupnikov, kakor jo predvideva § 119 zakona o zaščiti delavcev, Vas g. minister vprašam:
1. Ali Vami je znano, da sta bila zaupnika, oz. člana odbora II. skupine rudarske zadruge v Mežici, Franc Blatnik in Leopold Ozimic od uprave The Central European Mineš Limited protizakonito odpuščena?
Ali ste kaj ukrenili, da se vse one, ko so kršili zakon, pokliče na odgovornost?
3. Ali ste pripravljeni napraviti potrebne korake, da uprava rudnika sprejme odpuščena zaupnika zopet v službo in da jima povrne vso škodo, na zaslužku, katero sta utrpela za časa nezaposlenosti?
Prosim Vas, gospod minister, da mi na navedena vprašanja pismeno odgovorite.
Sprejmite g. minister izraz mojega spoštovanja.
Maribor, dne 17, junija 1928,
Josip Petejan 1. r.
Sestavljanje nove vlade v Nemčiji.
Reakcijonarne zahteve meščanskih strank. Hindenburg se vmešava v sestavo nove vlade. Sodrug Herman Miiller je imel razgovore z zastopniki socialdemokratov, centruma, bavarske ljudske stranke ter nemške ljudske stranke o temeljih skupnega vladnega programa. V zunanji politiki te stranke še precej soglašajo, kakor tudi v vprašanju volilne reforme, dasi v tem vprašanju v podrobnostih še niso na jasnem. Glede upravne reforme ter državnega poenostavljenja si še niso edine. Daljše razrttotrivanje se je vršilo glede šolskega vprašanja. Centrum in bavarska ljudska stranka seveda žele na šolskem polju koncesij (poklerika-ljenje šole). Tukaj bo težko kaj s
kompromisom! Tudi v vprašanju praznika republike se omenjene stranke niso še zedinile. Nasprotno se je dosegel sporazum glede najvišje meje pokojnin. Ima se izdati državni zakon o ministrskih penzijah. (Tudi v Jugoslaviji bi bilo kaj takega na mestu). Obenem naj bi se to vprašanje rešilo tudi v deželah in občinah. V vprašanju amnestije ter odprave smrtne kazni se ni še moglo najti sporazuma. Po najnovejših poročilih je začel državni predsednik Hindenburg osebno vplivati na potek pogajanj, ker se boji, da ne bi stranke vsled predolgih pogajanj preveč na svojem prestižu trpele. Naše jugoslovanske stranke še nikoli niso radi tega na prestižu trpele!
Drama v narodni skupščini pripravljena, Opozicionalni tisk povdar-ja, da je bil umor v narodni skupščini dogovorjen, in sicer sklepa to odtod, ker je list »Jedinstvo« že grozilo z umorom voditeljev: opozicije in pa ker je Račič v svojem predlogu, da se Radiča zdravniško preišče, izjavil, da stavi ta predlog, da se izognem© ne-zaželjenim dogodkom. Tiudi so predsednika skupščine že prej opozorili, da slutijo, da Račič pripravlja umor in da naj sejo zaključi. — Vse to je mogoče, zato je zadeva tembolj ogabna.
Minister dr. Korošec ima smolo,
Kadar so' slovenski klerikalci v vladi, se vedno dogajajo stvari, ki jih krščanski ljudje ne razumemo. Prepovedovanje' shodov, kri v Beogradu, kri celo v parlamentu — pa lepo molče — und machen gute Miene zum bosen Spiel. — Smola,
Albanski predsednik Ahmed beg Zogu bi tudi rad postal kralj. Razpisal je volitve v ustavotvomo skupščino, ki naj izpolni njegovo željo pod patronanco Mussolinija. Mogoče se možu posreči, ali pa tudi ne, ker je v Albaniji mogoča vsakih štirinajst ur nova politična revolucija,
Grčija v gibanju. Na Grškem je nastala stavka tobačnih delavcev. Iz solidarnosti do tobačnega delavstva je bila proklamirana splošna stavka po vsej Grčiji. Splošna stavka pa dobiva značaj političnega gibanja, kakor trdi Zaimisova vlada, kar je deloma verjetno, ker so se gibanju pridružile tudi tri vojne ladje na otoku Lesbos. Glavni centri upora so Solun, Pirej in Drama. Vlada se trudi prikazati, da je pckret delo Pangalo-sa, ki ga podpira tudi Venzelos, proti sedanjemu režimu, pri katerem naj bi sodelovali tudi komunistični živ-tji, ki so v Grčiji jako močni. Kdor pozna prilike v Grčiji, ta ne bo verjel takim tendencioznim vestem.
Ameriške predsedniške kandidature. Za predsednika Zedinjenih držav ameriških nastopi poleg liberalnega kandidata Hoovarda demokratski kandidat Shmit, ki bo nominiran dne 26. tm. Shmit je tudi nasprotnik prohibicije.
Angleškega kurirja so italijanski fašisti pretepli. Pred nekoliko dni so fašisti v Rimu kot policisti v civilu pretepli angleškega vladnega kurirja. Potem, ko se je isti legitimiral
in hotel oditi v hotel, so ga napadalci še enkrat napadli ter pretepli. *a slučaj je povzročil v Londonu, ko se je doznalo zanj, veliko pozornost.^ Fasgenove plinske bombe so našli v neki tovarni blizu Ženeve v Švici in sicer 83, ki so jih pometali vta-
mošnje jezero.
Prav redka starost. V selu Pologu pri Mostaru v Hercegovini živi starček Tadej Mustafič, ki je bil rojen leta 1773 in je torej star 155 let. Moz je živel zmerno in ne pije alkohola. Pred petimi leti je začel dobivati že v tretjič zobe. Mož je nedvomno preživel burne čase in se še prav dobro spominja vseh velikih dogodkov srbsko-turških in drugih dojev ter se ne misli umreti.
Če nimaš Ti dobrih očal Kar pri Peteln-u „Zeiss-punktal‘i
Maribor, Gosposka ulica 5.
Produkcija premoga v Sloveni)1 meseca aprila. V aprilu se je izkopalo v Sloveniji 118.661 ton za 15 /o manj nego lani v tem mesecu. Od ja" nuarja do aprila, je produkcija znatn° nazadovala pa tudi konsum. Prodal0 se je železnicam 59.067 ton, brodar stvu 200 ton, industriji 44.878 ton1 t® raznim strankam 8888 ton premog?” Premogovniki so sami porabili 91™ ton, izvozili pa 3839 ton premog0. Število zaposlenih rudarjev se je znižalo za 173, tako da je bilo v april® zaposlenih v Sloveniji 8137 rudarje' brez uradništva in nadzornega osobj0 * Pozor pred nevarnostjo strel. Z o*1' rom na to, da se množijo vsako leto p-esre/ če, oz. da se vedno bolj pogosto slišijo v®' sti o vdarjanju strel, opozarjamo, da se boža čas neviht, ter je v interesu vsakega posestnika strelovoda, da si pusti istega V° strokovnjaku preiskati, če deluje napeljav brezhibno, ker slab strelovod mnogokr^ hiši in njenim stanovalcem več škoduje »o kcristi. Priporočamo z ozirom na to za vsa kovrstna tozadevna dela staro in pozna® tvrdko Karl Pirch, elektrotehnik in spe' cijalist za strelovode, kot najboljšo tvrdk«' katera prevzame tudi absolutno jamstv«' Več v današnjem oglasu!
Iz stranke.
Seja pokrajinskega načelstva SSJ za Slovenijo se bo vršila v nedell0’ dne 24. t. m. (takoj po prihodu |u' tranjih vlakov) v Celju. Lokal dom čijo celjski člani pokrajinskega od' bora.
Situacijsko poročilo o stavki kovinarjev v podjetju „Titan“ v Kamniku.
Torek, 12. junija: Savez je odposlal na zahtevo delavcev ponoven dopis s kratkim rokom, v katerem se zahteva odgovor do 5. ure zvečer, je-li vodstvo pripravljeno ugoditi zahtevam delavstva in stopiti v
razgovore. Ob pol 6. uri zvečer s se zbrali zaposleni profesionisti, ka' terim se je prebral pismen odgovo ravnateljstva, v katerem ono izja®' lja, da ne more ugoditi zahtevan' Listki za tajno glasovanje se razdei •
LEO SILA:
tlovek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.
26
Skoraj vsako noč se je ponavljalo. Vedno bolj zapleteno, vedno bolj goreče. Ni vedel ne kod ne kam. Pa se je napotil ik prefektu dr. Klincu, Kakor prostak k feldrveblu se je napotil. Boječe je potrkal na vrata. Osoren, neprijazen glas mu je velel vstopiti. Sredi sobe je obstal. Pozdravil je in pomislil. Ni vedel, kako hi začel. Čutil je, kako se trese po vsem telesu. Pobegnil bi najraje v zadnjem trenutku.
»No . . . kaj?«
»Gospod profesor . . .«
Ni mu velet sesti. Kar stoje je pripovedoval. Močan, kmečki fant, 'vzgojen v tesnih zidovih, je z drhtečim glasom izpovedoval svoje sanje o lepi Mariji, ki se mu je prikazovala v sanjah. Lepa, mlada, naga. Tudi o sošolkah je sanjal, O Mariji o Pepci, o debeli Franji. Kakor zločinec pred hudim sodnikom je stal tam. Izpovedal se je z muko, kako ga .preganjajo s svojimi telesi podnevi in ponoči. Ko je končal, je bil ves poten, truden. Vzravnal je glavo, pogledal v srepe, volčjeostTe oči profesorjeve. Molk. Brdfesor ga je premeril od pete do glave, gledal ostro mladega grešnika, ki mu je izpovedal svoje poltene sanje. Januša je bilo strah tistih mrtvih, brezsrčnih, kamenih oči, v katerih ni 'videl nobenega sočutja, nobene milosti. Mučil ga je molk širokih ust, ki so se močno zaprle, da je čutil, kako trdno se stikajo zobje.
»Oprostite . . . gospod profesor . . . oprostite.« Prefekt je vstal. Tako mu je prekinil odgovor. Stopil je dva koraka v kot in se obrnil.
»Nečistnik!« Januš se je ozrl proti vratom. »Kake knjige pa bereš?«
»Knjige? Nobenih, Samo šolske in cerkvene. Molim.«
»Potem pa zahajaš v slabo družbo, kjer imate nečiste pogovore, nečiste misli . . .«
»Gospod' profesor, ne . . .«
. »Molči! Molči! Poznam take fantičke. Dobro poznam. Nečistnik. Vsak drugi dan moraš odslej k spovedi. Premalo moliš. Na boga misliš premalo. Vsak večer pred spanjem zmoli del rožnega venca. S pobožnostjo in z vso prisotnostjo duha zmoli. Bomo ti že izgnali hudičeve misli in sanje. Svinje se pasejo v tebi. Moli!« Tako' mu je nalagal pokoro. Vsak drugi dan, ko je prišel k spovedi, več. Težka je bila pokora za Januša, ki je bil mlad in mu je kri zaplata ob vsaki misli na lepo dekle. Podvojeno se je mučil od takrat. Radi nedokončanih molitev se je mučil in radi profesorja, ki mu ni dal nobene lepe besede, nobene pomoči, kakor ukaze, trde ukaze. Moliti! Nečistnik ... Te modrosti ni razumel. Saj je poznal verske zakone, poznal raz-lage o grehu. Saj nečistnik, grešnik je tisti, ki po lastni, svobodni volji, hote in radevoljno greši. On pa ni tak. Prišlo je samo kakor pošast iz noči. Odkod? Zakaj? To je bilo zanj vprašanje vseh vprašanj, za katerega ni našel odgovora. In zato se je zgodilo, da je trpel vedno bolj in da se je pri zadnji spovedi zlagal. Izmučen, izbičan od naloženih pokor in nečistih sanj, je povedal prefektu, da nima več poltenih misli ne sanj. Da se je rešil vsaj
njega. Ko mu je prefekt dajal odvezo, je niodf. pripomnil: »Ali nisem dejal, da si premalo rn<j> premalo mislil na boga, premalo mislil na ma ki te je določila za najsvetejši poklic na s ve Nisi mi hotel verjeti, sedaj verjameš!« . . .
Tisti dan je bil v šoli vesel, razposajen,®^ igran. Toni, razredni mentor za vse stvari, ^
profesorji niso predavali, je prinesel v šolo alh^j samih nagih deklet. To so se gnetli sedmo®
samih nagih deklet, io so se gnetli searo^ okrog njega! Še Marja se je spogledovala, da fantje pomežikavali. Tudi Januš je gledal, ^ »Hej, Januš, Ti pa ne smeš tega gledati
je pohujšljivo. Smrtni greh.Kaj pa.^misliš
babe! Ali se ne boš hitro pokrival! Če P°^cI1 samo eno izmed teh slik, ti bo dal Klinc cel r kranc moliti. Njega bi zadela kap, če 'H take
-1 1.1 O * 1*	JTrvntllL T U J.rt
iKranc muiui. iNjtr&a ui
gledal.« Smejali so se dovtipnemu lomju. ga je Januš .prosil za album. ^ Ali pa za
U)u. - . ,.60
je oanuo	  -	r___ kako
tako knjigo, *Toni je bil s takimi rečmi postrez^ Saj je bili dvakratni repetent, hodil je že v visokošolcev in carinikov, ki so bili , valir)/' tega mesta najbolj razvpiti. Kot najboljši k gi-plesalci in ljubimci. Toni se je naučil iuarsi . tvSi
___2 — X „ .rn/lnl r\f01 x r o 111/|A	7!	1 O	odidi 1^	4	_/*fl1
[ IjUUUIlVl, x	^	J-	   ,	.	,()KU
cer je že vedel prej veliko. Zelo zgodaj J , gCifl-sad spoznanja. Kot begunec iz Trsta je pri	fC°'
Dva brata sta mu padla v boju Zadnji ce ^i   	.— sts lortiiniiiam v boi za slove«®
r oškem , ko -so šli	legij-on arji v bo, za sl oven	^x\
rotan. Mati je bila vdova .po nadučitelju, K®)	tefi,
na jetiki. Toni je	bil zdrav. Vrgel se je po	^
trdi kraševki, ki	je potrpežljivo prenašala	blla
na in nezgode življenja. Tonijeva sestra i ..^1,0,1 T.ani -se ie naročila.
svv
Pet
S
Persil
Q
3
<
za perilo samo
Persil!
To je prava pomoč!
Enoglasno
doni hvala vseh, ki ga poznajo. S Persilom — polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! — tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila.
Rezultat: Od-navzočih glasuje 81% za stavko, 19 °/,o glasuje proti.
Sklep: V sredo, dne 13. t. m. se od pol 8. do 8. ure zjutraj proglasi protestna stavka profesionistov, o čemur dobe zaupniki nalog, obvestiti ravnateljstvo. Ako ta poslednja intervencija ne pomaga, proglasi ob 8. uri zjutraj strokovni odbor stavko profesionistov. Intervencija zaupnikov brez rezultata.
Sreda, 13. junija:	Profesionisti
so se zbrali na določenem prostoru ter čakali do 8. ure. Od šestdesetih zaposlenih profesionistov se jih je Sest izneverilo proletarski časti in Potuhnjeno odidejo še nadalje tla-čanit.
Med tem pa Savez poskuša s ponovno intervencijo v prisotnosti zaupnikov, opozoriti upravo podjetja, da je moment resen in da si naj gospodje oremislijo, dokler je še čas, se z delavci sporazumeti.
Ravnateljstvo ponižujoče odklanja vsak razgovor ter skuša z jalovo trditvijo prevaliti vso odgovornost na delavstvo. Zadnji poskus je ostal brez uspeha. V imenu strokovnega odbora sporoči tajnik S. M. R. J., da od 8. ure naprej stopijo profesionisti Po pravilih Saveza v redno stavko.
Četrtek, 14. junija: Intervencija Inšpekcije dela v prisotnosti zastopnika Del. zbornice. Inšpektor dela g. ing. Baraga vpliva, da naj se nastali spor likvidira. Radi trmoglavosti uprave podjetja poteče tudi ta intervencija brez uspeha.
Ob pol 12. uri dop. se dogodi šaljiv dogodek. Iz stražne postojanke Pobegne ključavničar Remc Anton. Do tega koraka ga zapelje njegova nevesta, ki mu grozi, da si bo izbrala drugega, ako bi on še nadalje vztrajal pri stavkajočih. Kot skesanega grešnika ga je nevesta peljala pred mojstra oddelka, g. Ule-ta, ki mu Po očetovsko odpusti zagrešeni korak. Sam g. Ule pa zmagoslavno dvigne glavo, da mu je uspelo enega Postaviti na dilco ter si misli: »Tebe ie že hudič vzel.«
Ostalim stavkajočim je dal ta dogodek innogo komičnega komentarja na račun Device Orleanske. .
Petek, 15. junija:	Stavkajočim
Profesionistom se pridružijo strojni oblikovalci. Napredni Kamničani simpatizirajo s stavkajočimi. Klerikalci spletkarijo ter skušajo z vsemi umazanimi sredstvi braniti ogroženi kapital.
Sobota, 16. junija: Od stavkokazov je dvojica spoznala in se zavedla svojega početja ter pristopila v vrste stavkajočih. Navdušenje stavkajočih se stopnjuje. Uprava podjetja skuša z dopisi privabiti posameznike, da bi prišli nazaj v tovarno m postali krumirji.
Nedelja, 17. junija:	Ljubljanski
kovinarji prirede shod solidarnosti za stavkajoče v Kamniku ter izrečejo popolno solidarnost z njimi.
Pondeljek, 18. junija: Stavkajočimi se pridruži nadaljnih 20 delavcev pri strojih, kar izzove nepopisno navdušenje. Uprava podjetja namesti Proti predpisom delavko pri avtomat-sfrojili ter bi ta korak imel skoraj slabe posledice, ker je prišlo njeno krilo med kolesa ter bi kmalu postala žrtev. Peter Rupar gre dopoldne iskat s kolesom po Sloveniji stavkokaze. Zvečer po delu zboro-yanje zaposlenih delavcev, kateri se 'zrečejo soglasno solidarno s stavkajočimi in bodo na takojšen poziv tudi oni delo zapustili.
. Torek, 19. junija: Ostala dva de-javca se pridružita stavkajočim, eter Rupar prišel praznih rok do-n°v. Na cesti se ga vsakdo izogne. Razpoloženje stavkajočih izvrstno.
(Nadaljevanje sledi.)
Maribor.
Mariborski klerikalci in šole. V
Predzadnji seji mariborskega obč. sveta je prišel predlog in sicer ga je Prečital prelat v pokoju g. dr. Jelovšek, ki je presenetil kot strela iz Jasnega neba. Smisel predloga je, a se naj odpravi ali pa vsaj reducira dekliško šolo »Vesno« in se naj Prostore porabi za meščansko šolo ^ziroma trgovsko akademijo, človek 01 si mislil, da je sam hudič kleri-
kalce k temu našuntal, toda temu ni tako. Ako človek začne polagoma ter trezno razmotrivati, tedaj pride do čisto konkretnih zaključkov. Klerikalcem so bile in so še šole trn v peti. Njim ni do meščanske niti do trgovske šole, ker stoje na stališču, da ljudstvu zadostuje, da zna za silo čitati molitvenike. Vse kar je več, je za njih preveč, ker ljudje, ki znajo več kot toliko, so že nevarni in navadno gospodom umeem hrbet obrnejo, takoj ko izstopijo iz šole. To store celo mnogi, ki pohajajo v klošterske šole. Toda namen posvečuje sredstva in zato klerosi večkrat tudi principe žrtvujejo, ako gre za nekaj »višjega«. V »Vesni« se namreč uče dekleta gospodinjstva, to je: kuhati, šivati itd. Toda omenjenega zavoda ne vodijo nune in nimajo nobenega vpliva nanj. Nasprotno pa imajo te gospe v Mariboru dva zavoda in še enega v bližnjem Št. Petru. V teh kloštrih so se tudi osnovali tečaji za vzgojo kmečkih deklet, ki bi imele enkrat postati glavni steber klerikalizma, med tem ko so ona dekleta, ki se vzgojujejo v »Vesni«, po večini izgubljene za črno armado. Stvar pa je sedaj ta, da imajo nune premalo gojenk, kar je obenem tudi velika materialna škoda za klošterske kase. Zato je treba Vesno spremeniti v katerekoli druge svrhe, magari za meščansko šolo, kar bi hipno znalo celo postati popularno, ker klerikalci vedo, kakšno pomanjkanje je glede meščanskih šol v Mariboru. Toda mnenja smo, da iz te moke ne bo kruha, četudi se klerikalni zavezniki, demokrati, nekam rezervirano drže tudi v tem vprašanju, saj so itak na celi črti že otrpnili ter ohromeli in dajo dandanes svojo naprednost za en
klerikalen čik. Ampak mi socialisti ne bomo pustili demokratom slepomišiti — vsaj v kolikor se tiče občinskega sveta. V mestnem svetu, kjer je meščanska trojica sama med seboj, tam nimamo mi nobene kontrole, zato se tam nadaljuje s klerikalno politiko v polnem obsegu. Pred kratkim se je zopet na magistratu sprejelo nič manj kot šest samih omladincev. Kaj pravijo demokrati k temu? Nič!
Parkkoncert. V slučaju lepega vremena bo priredila godba žel. uslužb. in delavcev
iv nedljo od pol 11. do 12. ure koncert.
Občni zbor železničarskega pevskega društva »Krilato kolo« v Mariboru se vrši 24. junija 1928 ob 9. uri
v društvenem lokalu »Vzajemnost«, Maribor, Sodna ulica 32, z običajnim dnevnim redom. O tem se obveščajo vsi člani, da se občnega zbora sigurno in točno udeležijo1.	Odbor.
Del. pevsko društvo »Frohsinn« Maribor priredi v nedeljo, dne 24. junija tl. ob 15. uri na razširjenem vrtu gostilne Pschun-der v Radvanju veliko poletno veselico.
V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v verandi pivovarne »Union« (Gotz). Dobavni listi za vstopnice se dobe v »Ljudskem domu« in pri pevcih društva. K obilni udeležbi vabi odbor.
DTE »Svoboda« Maribor priredi v nedeljo, dne 1. julija tl. točno ob 10. uri dopoldne na vrtui »Ljudskega doma«, Ruška cesta 7, javni telovadni nastop. Vrstni red:	1. Deklice:
Proste vaje s petjem. 2. Dečki: Proste vaje 'z ročkami. 3. Telovadkinje: Proste vaje. 4. Telovadci: Telovadba na drogu in bradlji. 5. Lahka atletika telovadkinj in telovadcev.. 6. Igre otrok. 7. Humoristične tekme. — Društva, prijatelje in ljubitelje kulturnega in telovadnega pokreta uljudno vabimo, da se te prireditve udeleže v kar največjem številu. —
Sedišče 4 Din, stojišče 2 Din; otroci v spremstvu starišev imajo prost vstop.
Ptuj.
Občni zbor »Stan in doma« se je
vršil v soboto, dne 16. tm., v gostilni Brenčič, Ko je bil izvoljen sedaj novi občinski svet v Ptuju in je vsled uki-njenja stanovanjskega zakona bilo jasno, dla se mora v Ptuju tudi nekaj zidati, ker hiše ne rastejo kot krompir, se je sklenite zadrugo vzbuditi, ako 'bi bilo možno občino za to zainteresirati. To se je zgodilo. Kakor smo že poročali, je občina dala na razpolago stavbišoa, po prvotnem sklepu prvim petim interesentom, ki bi stavili še letos, ipo 1 Din m2 v iz-podbudo nadaljnim. Dalje je občina pristala na to, da da garancijo do tri-četrtine stavbene vrednosti ter da posreduje pri dobavi kredita. Vse to je torej dokaz, da je dana možnost zadrugi, delovati in storjen je bil sklep, da se oživi. Pristopilo je 22 članov, ki so delloma že vplačali vpisnine in deleže; pričakovati pa je še 1 več udeležbe. Na tem občnem zboru se je volilo novo načelstvo ter je bil načelnikom zapet izvoljen s. Mar, o-stala mesta pa so zasedena večinoma po interesentih', ki bodo že sedaj zidali. Stavbišiče se prihodnje dni raz-parcelira in razdeli med člane; načrti so tudi pripravljeni. Z delom bi se lahko začelo že začetkom prihodnjega meseca, tako da bi bile enodružinske hišice do jeseni že gotove in porabne. Iz zanimanja, ki so ga kazali Slani na občnem zboru, je posneti, da bo akcija uspela povoljno.
lina lovni ST
II. Okrožni zlet DTE ..Mode", Studenci, dne 14. In 15. Mn v Studencih.
Na plan xa ,,Svobodo"!
Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Odbor.
IHB1—
Vestnik »Svobode«.
DTE šiška. Na zadnjem sestanku DTE se je ustanovilo tu poseben o-dbor za pristop podpornih članov k DTE, ki se tudi lahko nabavijo paradne kroje. Vsa druga pojasnila lahko dobite vsak večer od 7. do 9. ure v društveni sobi.
S 1. julijem pobira članarino za »Svobodo« tudi inkasantinja »Delav. Politike«.
Trbovlje.
Otvoritev »Kina - Svobode« v j Trbovljah. V nedeljo, dne 17. t. m. j se je otvoril I. delavski kino z zani- J mivim predvajanjem »Ljubavi matu- 1 ranta« v veliki, lepi dvorani Delav- i skega doma. Pri vseh treh otvorit- j venih predstavah, ob 4., 6. in 8. uri zvečer je igral polnoštevilni delavski orkester pod vodstvom kapelnika Toneta Hudarina, pred otvoritvijo
pa je igrala na dvorišču Delavskega doma od 3. do 4. ure pop. delavska godba na pihala. Vse tri predstave so bile povoljno obiskane. V soboto 23. in v nedeljo 24. t. m. se bo predvajal krasen film velemestne pustolovščine »Velika pustolovka« v glavnih vlogah Lily Damita in Georg Alexander. Pri vseh bodočih večernih predstavah ob 8. uri zvečer bo igral polnoštevilni delavski orkester, pri popoldanskih ob 4. in 6. uri pa klavir in dve vijolini. Vsi oni, ki se nameravajo abonirati na vstopnice, dobe vsako deseto predstavo vstopnine prosto! Prijave za abonma se sprejema vsak delavnik od 4. do 6. ure popoldan v društvenih prostorih Delavskega doma. »Kino-Svoboda« bo skušal predvajati čim več kultur-
nih, poučnih, znanstvenih pa tudi zabavnih filmov ter razna koristna predavanja s slikami odnosno s filmi. S tem, da se je tu osnovalo I. delavsko kino-podjetje, je marsikomu ustreženo, predvsem pa našim starim in mladim sodrugom, katerih želja je to bila.
Tržlf.
Ali ste že krili 7
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
Tukajšnji krajevni odbor Kon-sumnega društva za Slovenijo je tudi za letošnjo praznovanje Mednarodnih zadružnih dni določil 7. in 8. julija sledečo proslavo: Na predvečer 7. julija iluminacija Zadružnega doma in prodajalniške izložbe.
| Na planini Velike mize bo zaplapolal ob 9. uri kres, kateri bo oznanjal, da so tudi v Tržiču zadrugarji, ki znajo ceniti zadružno misel ter manifestirati zadružno idejo. Dne 8. julija se vrši ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružnega dorna manifestacijsko zborovanje. Popoldne pa se vrši otroški izlet za otroke naših zadrugarjev v naravo. Vsi, ki si žele in imajo vero v boljšo bodočnost, naj se te slavnosti udeleže. 45,000.000 zadrugarjev po vsem svetu bo te dni proslavljalo in manifestiralo zadružno idejo, tako se tudi mi danes, čeprav še ne dovolj močni, pridružujemo proslavi tega velikega dneva.
NAZNANILO PRESELITVE!
TVRDKA MEDIC-ZANKL
trgovina z barvami, fil. Maribor
naznanja cenj. občinstvu in odjemalcem, da s 1. julijem preseli svojo trgovino z barvami iz Gosposke ul. 24, na
GLAVNI TRG 20
v hišo ge. R. Mayer, prej Vidovi!
MEDIC-ZANKL MARIBOR
Pozor pred nevarnostjo strele!
KARL PIRCH
elektrotehnik in specijalist za strelovode
Prevzame vsa popravila kakor pozlačenje, preizkušnje in nove napeljave, pod jamstvom za brezhibno delovanje.
Naročila se hitro, solidno in pod osebnim nadzorstvom izgotavljajo!
Pred nepooblaščenimi zastopniki se svari!
MARIBOR
H
H
B
a
Tomšiieva 12
Telefon 123
BBBBBBBBBBSBBBBBlBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBB
a
a
a
a
a
a
a
ca
Del. pev. društ. »Enakost«, Studence«
priredi dne 1. julija veliko
poletno veselico
v vseh lokalih g. Klemenšak-a v Studencih (»Bela zastava«) z raznovrstnimi zabavami. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejmejo. Za obilen obisk prosi
odbor.
PuS®L&fJ frSS	&S9	fr
ajr ■— veliko množino
IVupi ITI rabljenih koles
JUSTIN GUSTINtlt,
Maribor, Tattenbachova ulica 14«
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ===—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-' novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2’50 D
NAČELSTVO.
£
£
£
£
£
£
£
£
£
nnrannnnnnnnnnninnnnncinnnnnnnna
a
3
a
3
a
3
3
3
3
3
3
Ali že uporabljate
.111" itnAm km n t
s	^
»sas*mi
Dobiva se ]o povsod. Dobiva se ]o povsod.
a
a
a
a
a
a
a
RAZPIS
gradbenih del novega šolskega poslopja na Mediji-lzlake, občina Ariiše pri Zagorju ob Savi.
Krajni šolski odbor v Izlakah razpisuje s tem pismeno ofertalno oddajo
vseh gradbenih del in dobav gradbe novega šolskega poslopja na Izlakah na dan 10. julija 1928.
Popis potrebnih količin gradbenih izvršitev in materijala kakor tudi splošne stavbne pogoje se dobi za znesek 250 Din v gostilni gospoda Bleiweis Franceta, Izlake 37, kjer so razpoloženi na vpogled tudi vsi gradbeni načrti poslopja od dne 29. t. m. naprej.
V navedenem popisu (stroškovnem proračunu) za gradbeno izvršitev je vstaviti na označenih mestih obvezne enotne cene, ter na podlagi istih izračunati posamezne postavke ter vstaviti tudi končne vsote.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti najkasneje do 10. julija 1928 ob 12. url opold. na naslov »Krajevni šolski odbor v Izlakah"
in sicer priporočeno po pošti ali pa neposredno v roke predsednika šolskega odbora na dan razpisa v določenem času. Ponudbe naj bodo označene na ovitku »Ponudba za gradnjo nove šole v Izlakah, ponudnik N. N-« Na ponudbe došle označenega dne po 12. uri se n e bode oziralo.
Vsak ponudnik mora položiti navedenemu odboru najkasneje d® 11. ure razpisanega dne kavcijo 3% ponujene vsote, bodisi v gotovim* hranilnih knjižicah pupilarno varnih hranilnic, odnosno tudi v vrednostnm papirjih.	,
Vsak ponudnik mora v ponudbi Izrecno izjaviti, da v celoti Pr' stane na načrte ter splošne stavbene pogoje.
Krajni šolski odbor sl pridrži pravico, izbrati enega izmed P®' nudnikov tudi, ako bi njegova ponudba ne bila najnižja. O izidu odaaj se ponudniki pismeno obvestijo.
Za krajni šolski odbor:
Fr. Cencelj, »• r*
Tiska; Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za
Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Ericn v Maribo^