številka 22 četrtek, 5. junija 1997 160 tolarjev 45 let Vrtca Velenje Razprimo dlani Nataša Smirnov najlepša, Urša Kariž najbolj fotogenična Najlepše so Velenjčanke! Velenje ni samo najlepše mesto, v Velenju živijo najlepša dekleta: Nataša in Urša. ISSN 0350-5561 9 So! Kar spomnite se Vesne Musič in Tatjane Tutan, pa še katere. Zdaj pa je tu že nov dokaz: Nataša Smirnov, 17-let-na gimnazijka iz Velenja in najlepša Slovenka 97 in prav toliko stara Urša Kariž, tudi gimnazijka iz Velenja in najbolj fo-togenično dekle izbora najlepše Slovenke sta v soboto, 31. maja, v Portorožu to trditev samo še potrdili. Nataša bo Slovenijo zastopala na tekmovanju za Miss Evrope, ki bo septembra v ukrajinski prestolci Kijevu. ■ mkp, fotografija: Stane Vovk Petek oblačno s padavinami, v soboto in nedeljo jasno in topleje, popoldan možne posamezne nevihte. Pod tem naslovom se je konec maja zvrstilo več prireditev v počastitev jubileja Vrtca Velenje. Osrednja, z nastopom otroških pevskih zborov in pevskega zbora delavk Vrtca, pa je bila v Kulturnem domu v Velenju v ponedeljek, 2. junija. Petje je ogrelo dlani in raznežilo duše. Posebej so si otroci (najbrž pa tudi starši in delavci Vrtca) zapomnili obljubo, ki jim jo je ob jubileju dal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Rekel je, da bo občina poskrbela za nova igrala na igrišču enega od vrtcev. »Joj, kaj, če bo to naš?« se je vprašalo nešteto mladih grl. Tudi ravnateljica Vrtca Velenje Metka Čas ni skrivala ponosa. V 45-letih je iz samo dveh skupin, ki so začele, postal Vrtec eden večjih slovenskih vrtcev, njihovo delo pa je bilo vedno na zavidljivo visoki ravni. Vsako obdobje je imelo svoj čar, prednosti in slabosti. »Vseh 45 let pa naša osnovna usmeritev ostaja enaka - da otroci radi prihajajo v vrtec in da starši zaupajo naši strokovnosti,« kot je ravnateljica zapisala tudi v brošuro, ki so jo izdali ob tej priložnosti in ki nosi isti naslov kot vse prireditve -RAZPRIMO DLANI. Pa jih dajmo! ■ Milena Krstič - Planine Bilo je (kako naj bi bilo, če so bili glavni otroci) prisrčno. ESO Oprema v stečaju Prostori v najem? Glavni razlog, kije podjetje ESO Opremo iz Velenja privedlo do stečaja (sklep o njem je sodišče sprejelo 22. maja), je velika prezadolženost. Podjetje, pod čigar okriljem je bilo blizu 15.000 kvadratnih metrovi hal in prav toliko odprtih površin in, kjer je bilo zaposlenih 350 ljudi, zgolj i delom, ki ga je opravljalo zadnji dve leti in s posli, ki jim jih je uspelo skleniti, ni moglo pokrivati niti najosnovnejših stroškov. Stečajni upravitelj Rudi Hramec po dveh tednih, kar vodi stečajni postopek, še ne more natančno odgovoriti na vprašanje, ki nekdanje zaposlene najbolj zanima, kako bo In če bo podjetje živelo naprej, predvsem pa, koliko nekdanjih delavcev bi v njem po končanem stečajnem postopku še lahko dobilo delo. Povedal je, da razmišlja in to bo predlagal tudi sodišču, da poščejo najemnika ali več najemnikov, ki bi v teh prostorih delali naprej na programu, kije bil v podjetju že uveljavljen in še na kakšnem, ker bo samo tisto premalo. S tem bi ohranili objekte in opremo, kije v njih. »To pa bi bila tudi možnost za nekdaj zaposlene, da bi v teh prostorih spet lahko dobili delo. Koliko, o tem pa je preuranjeno govoriti,« je edino, kar je lahko pred dvema dnevoma v zvezi s stečajem povedal Rudi Hramec. ■ mkp Zmagovalci so vsi V letošnjem 14. gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline je sodelovalo 85 mladih iz osnovnih in srednjih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izdelali so 41 raziskovalnih nalog. Na zaključni slovesnosti, pred tednom dni v dvorani mestne občine Velenje, sta predsednica programskega sveta gibanja Štefka Kordeš in dr. Stanko Blatnik podelila priznanja vsem sodelujočim, avtorjem najboljših 15 nalog pa tudi denarne nagrade. Stran 3. Naša tema Gozdovi so ogroženi in mi z njimi! Razumnemu ravnanju naših prednikov in gozdarske stroke se moramo zahvaliti za vso pestrost naših gozdov in njihovo moč, žal pa so gozdovi danes vsestransko ogroženi - in s tem smo ogroženi mi vsi. Naravne ujme v zadnjih letih pustošijo po njih, a niso njihov najhujši sovržanik - to je človek s samovoljnimi posegi v naravo in gozd in z onesnaževanjem zraka. Tej nesreči mirne duše dodamo še eno, to so nova razmerja v naši družbi. Prvo vzhičenje po vrnitvi gozdov je minilo in lastniki so se znašli na trdih tleh. Gradnja gozdnih cest in vlak je sedaj na njihovih plečih, vzdrževanje gozdnih prometnic je sicer sistemsko rešeno, a je denarja nekajkrat premalo, nujna gozdno-gojitvena dela ne dosegajo niti polovice potrebnih in zamuda v enem samem letu narašča za dve in več let, bolj kot lubadar lastnike gozdov in mlade gospodarje grizejo dediči, ki jim ni mar niti posegov v varovalne gozdove, in tu je še vse hujša kriza. Lastniki gozdov v stiski posekajo tudi tisto, kar dobro vedo, da ne bi smeli. Svoje dodaja neživljenska dnevna politika, katere administrativni ukrepi in posegi niso nikoli zaživeli. Ob vsem tem je gozdarska stroka bolj ali manj nemočna, je le opazovalec, morda izvajalec - če je denar. Kanček sreče je v tem, da lastniki gozdov v zadnjem času vendarle (spet) iščejo pomoč stroke in gozdarji si želijo, da bi postali zavezniki, da bi skupno ohranili vsaj tisto, kar je kljub krizi in stiski še možno ohraniti. Gozd v svoji samoohranjeval-ni moči zagotovo v celoti nebo propadel, na robu propada je kdo drug. ■iP ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 9770350556014 2 KAK ČAS DOGODKI 5. Junija 1997 Norice Registrirana brezposelnost se znižuje VELENJE - V marcu seje število brezposelnih v vseh upravnih enotah Območne enote enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje v primerjavi z mesecem prej zmanjšalo za okoli 2,5 odstotka; tako so skupaj beležili 7.004 registrirano brezposelnih. Najbolj seje število brezposelnih zmanjšalo v upravni enoti Radlje ob Dravi, za približno 6 odstotkov. Razlog je začetek obratovanja obrata Preventa iz Slovenj Gradca, odprli pa so tudi nov blagovni center, kjer je Era Velenje odprla veleblagovnico. ■ mkp Brez štipendije mnogi ne bi zmogli šolanja VELENJE - V marcu so na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje izplačali 4.897 štipendij dijakom in študentom, ki so se vpisali v izobraževanje v šolskem letu 1996/97. Podatek velja za vseh šest upravnih enot, kijih s svojo dejavnostjo pokriva zavod. Štipendije so bile izplačane 3.515 dijakom in 1.382 študentom, za štipednije pa so v marcu porabili 102.967.000 tolarjev. Poprečna štipendija za dijake je znašala 17.435 tolarjev, za študente 25.127 tolarjev, za dijake Zoisove štipendiste 21.623 tolarjev in za študente Zoisove štipendiste 34.696 tolarjev. ■ mkp Občina Luče ob Savinji Jez bo kmalu dograjen Gradnja velikega jeza na Savinji nad Lučami ob cesti proti Solčavi je pred časom zaradi objektivnih težav malo zastala, v tem času pa izvajalci znova hitijo z delom. Nov jez je zelo pomemben za dokončno izgradnjo turistične in rekreacijske cone, ki že nastaja. Obenem so lepo uredili brežine Savinje in zemljišče ob njej, na katerem bo že kmalu nastala lepa zelenica. Obnova panoramske ceste Znamenita panoramska cesta, ki vodi iz Solčave preko Podolševe in Matkovega kota nazaj v Logarsko dolino, je že krepko načeta, zato je njena obnova pred poletno turistično sezono več kot nujna. Na približno štirih kilometrih bodo zato odpravili najbolj kritične točke in cesto primerno uredili. V to naložbo seveda ne sodi urejanje ogromnega Macesnikovega plaza, ki cesti in dolini še vedno grozi. Nova cesta v Krnico Med ostale letošnje pomembne naloge v občini Luče sodi tudi posodobitev skoraj štirih kilometrov ceste v zaselek Krnica, ki bo seveda dobila tudi asfaltno prevleko. Izvajalca bodo na podlagi javnega razpisa kmalu izbrali, sredstva bodo zagotovili krajani z delom in prispevki, svoje bo dodal občinski proračun, računajo pa tudi na sredstva za demografsko ogrožena področja. ■ j P Iz občine Mislinja Praznik pred vrati V tednu pred prvim praznovanjem občinskega praznika mlade občine Mislinja se bo zvrstila vrsta prireditev, ki bodo obeležile ta dogodek. Ker je 28. Junij že blizu, se nanj že pripravljajo. Že sedaj vedo, da bo osrednja prireditev na praznični dan na igrišču ob osnovni šoli. Pričela se bo ob 18. Uri. Vodovod v Doliču pa bodo namenu izročili 25. Junija. Manj za uporabo stavbnih zemljišč Na zadnji seji sveta so mislinjski svetniki sprejeli tudi tako imenovani Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnega zemljišča v občini. Sprejeli so ga po hitrem postopku, novost pa je to, da bo cena za uporabo stavnega zemljišča izven Mislinja, torej v bolj hribovitih in oddaljenih krajih, precej nižja kot v kraju samem. Imenovali dva predstavnika Svet občine Mislinja je v svet Glasbene šole Slovenj Gradec za svojega predstavnika imenoval Tomaža Krajnca. Občino pa bo v svetu Tretje osnovne šole Slovenj Gradec zastopala Marija Sevčnikar. Razširitev del pri obnovi šole Svet občine Mislinja je sprejel sklep, da se strinjajo z še eno posodobitvijo pri obnovi stare šole na Sapkem Kozjaku. Z obnovo te so že pričeli, dogovorili pa so se, da dodatno financirajo še izgradnjo škarpe pred šolo, ki bo močno povečala šolsko dvorišče in da lesene strope zamenjajo z betonskimi ploščami. Dosedanji stropi so namreč stari več kot 100 let. To bo predvideno investicijo pri dograditvi in obnovi šole podražilo za 5 milijonov SIT, tako da bi bila končna vrednost investicije 96 milijonov SIT. Občina Mislinja bo predlagala velenjski in vitanjški občini, da sama prispeva 2 milijona SIT, slednji pa po 1,5 milijona. Seveda se bodo morali s tem v obeh občinah strinjati tudi svetniki. ■ bš Upravna enota Žalec Kar nekaj neugodnih premikov Na novinarski konferenci sredi prejšnjega tedna so predstavniki Upravne enote Žalec novinarje seznanili z rezultati poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v preteklem letu na območju omenjene upravne enote. Načelnik enote Marjan Žohar je povedal, da beleži žalsko gospodarstvo v letu 1996 nekaj neugodnih premikov. Obseg prihodka je bil sicer v obravnavanem letu večji kot prej, toda učinkovitost poslovanja se je zmanjšala. Lani je ustvarilo dobiček 374 gospodarskih družb, skupaj 1,216 milijarde tolarjev. 141družb s skupaj 40 % vseh zaposlenih pa je imeli lani izgubo. Te so bile glede na leto 1995 obsežnejše za 171,2 %, zmanjšal se je čisti dobiček. Z izgubo je lanskoletno poslovanje sklenila tako dobra čertina vseh gospodarskih družb, v globalu so bile te večje kar za 1,6-krat od dobička. Manj kot polovico prihodka ustvarjajo predelovalne dejavnosti, 76,4 % vsega blaga podjetja prodajo na domačem trgu, slabo četrtino ga izvozijo. Negativne pokazatelje so zabeležili še na področju zaposlovanja, saj se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,4 %, število nezaposlenih pa povečalo za 6,2 % (2500 nezaposlenih). V globalu plače niso dosegale povprečnih plač niti regijskega niti republiškega gospodarstva. Nadaljnje slabšanje likvidnosti kaže podatek, da je imelo že vsako peto podjetje blokiran žiro račun oziroma v povprečju vsak mesec 109 podjetij. Ob sicer 22,5% povečanju fizičnega obsega proizvodnje so se nadpovprečno povečale tudi za- loge, v katerih so imele žalske gospodarske družbe ob koncu lanskega leta vezanih skoraj petino vseh sredstev. Edini pozitivni premik v poslovanju slednjih v preteklem letu je živahnejša investicijska aktivnost. Obseg naložb so povečale za 113 % v primerjavi z letom 1995, vendar pri tem ne gre pozabiti, da je dosežena dinamika predvsem plod nizke osnove prejšnjih let. Pričakovanja v prihodnje, po Žoharjevih besedah, niso prav spodbudna. Tako kot ne tudi stanje v zasebnem kmetijstvu . Veliko pove ugotovitev Božke Žol-nir, vodje oddelka za kmetijstvo in denacionalizacijo pri omenjeni upravni enoti, je kmetijstvo vse pomembnejše pri negovanju krajine in poseljenosti, zmanjšuje pa se njegov ekonomski pomen. Nadaljnji razvoj in obstoj za- sebnega kmetijstva je, po njenem mnenju, v največji meri odvisen od tržno-cen-ovne in interventne politike države in tudi občine. Turizem v Žalcu se razvija, vendar počasi, ugotavljajo, predvsem so premalo izkoriščene turistične zmogljivosti. Nekaj več si obetajo od zakona o pospeševanju turizma, čeprav vedo, da brez lastnih prizadevanj in vlaganj ne bo šlo. Ob koncu novinarske konference pa je Marjan Žohar predstavil še nekatere podatke v zvezi z denacionalizacijo. Do sedaj so v občini Žalec vrnili približno tretjino zahtevanega premoženja, od tega 240 ha kmetijskih površin, 1084 ha gozdov, nekaj stanovanj, približno 600 m2 poslovnih prostorov in 9,5 ha stavbnih zemljišč. Med drugim pa obravnavajo še 9 zahtevkov za vrnitev podjetij. ■ tp Več za obremenjevanje okolja LJUBNO - Redno sejo v maju so ljubenski občinski svetniki opravili prejšnji četrtek in sprejeli nekaj zelo konkretnih sklepov. Po vnovični obravnavai so sprejeli sklep, da občina Ljubno pristopi k ustanovitvi Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, enaka odločitev pa velja za soustanoviteljstvo Podjetja za razvoj, trženje in promocijo turizma Zgornja Savinjska dolina. Precej dolga je bila razprava o spremembi uredbe o taksah za obremenjevanje okolja, na koncu pa so svetniki sprejeli enak sklep kot ostale štiri občine. To pomeni 303 tolarje mesečno na vsako osebo v gospodinjstvu ter 11,48 tolarja na meseca za kvadratni meter za gospodarske organizacije. Sprejeli so tudi sklep o javnem razpisu posojil za pospeševanje malega gospodarstva. Za ta posojila pod zelo ugodnimi pogoji je občina zagotovila 20 milijonov tolarjev. m/P V soboto srečanje častnikov GORA OLJKA - Območna organizacija združenja slovenskih častnikov Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bo v soboto , 7. junija, na Gori Oljki izvedla srečanje častnikov in podčastnikov ter njihovih družinskih članov. Na poti na Goro Oljko se bodo udeleženci pomerili v nekaterih veščinah, med drugim tudi v streljanju z zračno pištolo, družabno srečanje pa bodo pričeli ob 12. uri. Mb.m. PRESENEČENJE V OBLIKI FOTOAPARATA - V pasaži Erine Blagovnice Standard v Velenju so prejšnjo sredo popoldan odprli razstavo likovnih del otrok iz velenjskega vrtca Vrtiljak. Ob tej priložnosti so jim gostitelji pripravili majhno presenečenje. Za njihov trud, ob praznovanju 45-letnice Vrtca Velenje so jim poklonili fotoaparat. Da ga bodo otroci, še bolj pa njihove to-varišice s pridom uporabljale, je najbrž umevno samo po sebi. ■ (tp,foto:bš) ------ --f^jid^- Neprijetno tavanje v megli V teh dneh, ko nas vreme bolj hladi kot pa greje, smo dobili še en bolj ali manj hladen tuš. Nič sicer še ni dokončnega, toda država, ki naj bi imela poglaviten glas za naš sprejem v Nato, si pod pojmom odličnost bolj predstavlja tri, ne pa pet. Mislim seveda na to, da se Združenim državam zdi primernejše, da bi v Nato v prvem krogu sprejeli le tri države. Če bo tako, bo Slovenija morala čakati na drugi krog. Če drugi krog sploh še bo. Ugibanja o tem, zakaj tako, so različna. Eni pravijo, da so za to krive tudi naše (orožarske in siceršnje) razprtije, drugi preprosto to, daje Slovenija v svetu še premalo prepoznavna. In pri tem mislijo, da Slovenijo mnogi zamenjujejo za Slovaško, pa bi kdo pomislil, da so v Nato sprejeli to državo in ne naše. Znani Primorec Ivo Hvalica bi se s tako obrazložitvijo gotovo strinjal, saj opozarja, da mnoga pošta, kije iz ZDA namenjena v Slovenijo, potuje najprej v Bratislavo na Slovaško in šele nato k nam. Sicer pa je bil zadnji teden pri nas v znamenju zamegljevanja zadev okoli štrajka železničarjev in razmeglevanja ob dnevu proti kajenju. Pri kajenju dosegamo pri nas prav neke vrste nasprotja prometni akciji. Tam smo se borili za minus deset in to v mnogočem tudi dosegli, pri kajenju smo vsaj pri mladih dosegli plus deset. Nekatere raziskave namreč kažejo, da za desetino več mladih okoli petnajstega let^ posega po cigaretah. Teh navadnih. Kajti k njim je treba prišteti še tiste s travo. Nekaj svojevrstnega zameglevanja je ob novem ekološkem zakonu za avtomobile. Državni svet je dal veto, kar pa še ne pomeni, da zakon s 1. julijem le ne bo vstopil v veljavo. Vlada je očitno tak veto pričakovala in kljub hitremu postopku določila dokaj pozen datum za začetek veljave zakona, da je tako še imela rezervo za državni svet. Seveda pa je s tem tudi dosegla, da se, če bo zakon začel veljati, letos na njegov račun še zdaleč ne bo nabralo toliko denarja, kot so načrtovali. Po sedanji nakupovalni evforiji zaradi strahu pred novim davkom bodo namreč lahko šli trgovci z avtomobili zdaj za nekaj časa na dopust, saj bo prodaja veijetno povsem zastala. Nekako v megli je tudi predlog, da naj bi bila naša najvišja pokojnina trikrat najnižja. Upokojenci z najnižjimi mesečnimi prejemki ob tem še vedno pravijo, da jih to razmerje ne zanima najbolj, zanje je pomembno, da so najnižje pokojnine višje. 0 vsem tem bodo gotovo spregovorili na svojem bližnjem množičnem srečanju v Celju, ki ga bodo pripravili ob sejmu za zdravo življenje z naravo. Povezava je kar primerna, saj tisti z nizkimi penzijami res morajo čimbolj živeti z naravo. Na našem območju se obeta še eno srečanje. To bo v Velenju, zbrali pa se bodo delavci slovenskih komunalnih podjetij. Ker to srečanje sovpada z dnevi, ko naši šolarji različnih vrst končujejo pouk, bi se lahko komunalci odločili še za posebno akcijo -kako čim učinkoviteje pospraviti vso svinjarijo, organsko in ne-organsko, ki ostaja za temi mladimi. Vsak kraj, predvsem tak, kjer so tudi srednje šole, ima svoje območje, kjer se sproščajo mladi. Posledice za okolje pa so hude. In če ne morejo priti temu pojavu do živega tisti, ki bi morali poskrbeti za mlade, morajo pač druge vrste ljudje poskrbeti vsaj za posledice. Ampak za nekatere hude posledice takih mladostnih norčij ti seveda ne morejo poskrbeti. ■ (k) 5. junija 1997 DOGODKI NilŠ VAS 3 Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica Velenje "Obdobje preživetja traja predolgo!" "Ali politika odpira vrata gospodarstvu, ali je obratno ?« so se med drugim vprašali udeleženci seje. V nadaljevanju pa skupaj z gostom, Valterjem Drozgom ugotavljali, da ne morejo deliti več kot ustvarijo. IQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI! LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D. D. JE POSEBEJ ZA VAS PRIPRAVILA EDINSTVENO PONUDBO Z DOLGOROČNIMI GOTOVINSKIMI KREDITI NA PODLAGI VEZAVE DEVIZ IN KAKO UGODNI SO TI KREDITI? - DOBA ODPLAČILA DO TREH LET - NAJNIŽJA OBRESTNA MERA T + 9 % - DEVIZNI DEPOZIT, OBRESTOVAN KOT DOLGOROČNI NENAMENSKI DEPOZIT - LAHKO JIH DOBITE TAKOJ NI PA TO EDINA NOVOST! ČE ŽELITE GOTOVINSKE KREDITE NA KRAJŠO DOBO ODPLAČILA, JIH LAHKO DOBITE BREZ DEPOZITA ŽE PO T + 7 % OBRESTI MERI, S KRATKOROČNIMI KREDITI PA LAHKO KUPITE DEVIZE PRI NAŠI BANKI PO NIŽJEM TEČAJU. UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH - KI NISTE KOMITENTI BANKE, LAHKO ENAKO KOT KOMITENTI BANKE DOBITE GOTOVINSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO TREH LET - BREZ DEPOZITA. Telefonske informacije: 063/854-251, interni 249 in 303. Pregled značilnosti gospodarskih gibanj v Savinjsko-šaleški regiji v primerjavi s preostalimi 12 regijami in Republiko Slovenijo v preteklem letu kaže, da se je število zaposlenih v gospodarstvu regije zmanjšalo, v negospodarstvu je narastlo hitreje kot v drugih regijah in v republiki. Pri prihodkih je opazno naraščanje deleža trgovine, proizvodnja je ostala na lanskoletni ravni in zaostaja za indeksom rasti v republiki. Slabše rezultate kot na splošno v Sloveniji dosega Savinjsko-šaleška regija tudi na področju turizma. Gibanje plač v gospodarstvu izkazuje usklajenejšo rast kot v državi in kot v nekaterih regijah, čeprav realna rast presega fizično rast proizvodnje. Pri podrobnejšem pregledu pomembnejših podatkov o poslovanju gospodarstva in družb velja opozoriti na nižjo rast celotnih prihodkov in odhodkov v primerjavi z državo, kar se kaže v manjši rasti dobička oziroma večjih izgubah (te znašajo 7 milijard 211 milijonov SIT). Nekaj manj kot tretjina podjetij je lani poslovalo z rdečimi številkami. Kar 77% izgub sta »pridelala« Premogovnik Velenje in Šoštanjske termoelektrarne oziroma znašajo izgube v industriji in rudarstvo 90%. Povprečno število blokiranih družb na mesec je narastlo z indeksom 121. Eden redkih spodbudnih pokazateljev je bruto dodana vrednost na zaposlenega, ki v regiji znašala 2.624.000 SIT, kar je enako republiškemu povprečju. "Obdobje preživetja traja predolgo," je kazalce gospodarjenja med drugim poko-mentiral predsednik upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje Borut Meh na seji odbora. Bila je minuli petek v novih prostorih zbornice v poslovni stavbi v središču mesta. Iz razprave ostalih je nato povzel ugotovitev, da so rezul- tati gospodarjenja v regiji v preteklem letu sicer zadovoljivi, vendar je hkrati treba ugotoviti, da ne nakazujejo realnih možnosti za njegov razvoj. Neprilagodljiv bančni sistem, ki še zdaleč ni konkurenčen v primerjavi s takimi sistemi v tujini, je eden od ovir, današnja slovenska politika pa tudi ne spodbuja k nujno potrebnemu novemu zagonu v gospodarstvu. Ekonomsko okolje namreč še vedno bolj spodbuja uvoznike, pri izvoznikih se zadeve zaostrujejo. Poleg oblikovanja spodbudne izvozne ekonomske politike so se razpravljalci zavzeli še za znane pogoje gospodarjenja za daljše obdobje, tako pri proračunski, davčni kot plačni politiki. Aktivnosti glede pridružitve Slovenije Evropski uniji je potrebno nadaljevati, sicer pa mora nekdo gospodarstvenikom povedati, kakšen je alternativni scenarij, da se bodo lahko na nastale razmere pravočasno pripraviti. Dejstvo pa je, da bi ta scenarij morali imeti na mizi že danes. Med drugim so podprli še stališča Gospodarske zbornice Slovenije, v katerih izraža nezadovoljstvo nad načrtovano javno porabo v republiškem proračunu za leti 1997/98. Prav tako so se vsi pridružili mnenju direktorice mozirskega Elkroja Marije Vrtačnik, da v okviru krovne organizacije morajo razmišljati, kako naj se gospodarstveniki organizirajo, če s svojimi predlogi, pobudami ne bodo uspeli. Pričakovali so, da bodo lahko s svojimi razmišljanji seznanili poslance Državnega zbora iz njihove regije, a se tudi tokrat nihče ni odzval njihovemu povabilu za sejo. Tako je ostalo odprto še njihovo vprašanje, ali ima Slovenija strategijo nadaljnjega razvoja gospodarstva z uporabnimi smernicami oziroma opredelitvami. V nadaljevanju seje so pozornost namenili problematiki dogovarjanja med delodajalci in delojemalci glede splošne kolektivne pogodbe v gospodarstvu in socialnem sporazumu. Obe pogodbi sta potekli predzadnji majski dan. Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Valter Drozg jih je seznanil z zadnjimi pogajalskimi rezultati in izrazil upanje, da bodo zadeve izpeljali v razumni meri čim prej. Skupaj z Borutom Mehom sta med drugim poudarila, da se kot pogajalci vseskozi pogovarjajo o znižanju stroškov dela, ki je relativno visok v prostoru, v katerem delajo in glede na države, ki so konkurentke slovenskemu gospodarstvu. Udeleženci seje so ugotavljali, da tečejo pogajanja v pravi smeri. Ob koncu seje pa je Valter Drozg izročil Borutu Mehu praktično darilo Gospodarske zbornice Slovenije za njegov izreden prispevek pri delu zbornice. ■ tp Dobitniki nagrad: 3. nagrada: pri osnovnošolcih: Ocena onesnaženosti tal in rastlinskega materiala s svincem v Šaleški dolini - avtorica: Ina Kukovič; Merjenje hrupa in onesnaženost (C02) na šoli in njeni okolici - avtorji: Matevž Čas, Tomaž Hudomalj in Luka Sever (vsi OS Gustava Siliha Velenje); Zelje in pričakovanja starostnikov v KS Šoštanj - avtorji: Mojca Slamek, Katja Župevc, Aleksandra Zaje, Andreja Jazbec, Natalija Hudournik, Grega Kugonič, Jožica Habe, Mojca Drev, Nina Smajlovič, Spela Grudnik, Gordana Grofelnik, Sanela Majrič in Tina Skornšek (OŠ Bibe Roecka Šoštanj): pri srednješolcih: Biološka raznovrstnost nočnih metuljev v Zavodnjah - avtorica Mojca Osredkar (SC Velenje, Splošna in strokovna gimnazija); Znamenitosti Šaleške doline na internetu - avtorici: Mateja Podgoršek, Nataša Krenkar (SC Velenje, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola); 2. nagrada: med osnovnošolci te nagrade niso podelili; pri srednješolcih; Samomor - avtorici: Sanela Pavič in Sibela Mičič (SC Velenje, Splošna in strokovna gimnazija); Grafiti v bivalnem okolju - avtorica : Alenka Zerdoner (SC Velenje, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti); Mehanizmi v strojništvu - avtorja: Mitja Kremžar in Marjan Miklavžina (SC Velenje, Poklicna in tehniška strojna šola); Uporaba AD kartice z aplikacijo, avtorja: Saša Kos in Primož Merkač (SC Velenje, Poklicna in tehniška elektro ter računalniška šola); Predstavitev občine Šoštanj na internetu -avtorja: Andrej Veternik in Jože Turinek (ŠC Velenje, Poklicna in tehniška strojna šola); 1.nagrada: pri osnovnošolcih: Pes v soodvisnosti z okoljem in problemi interakcije v Šaleški dolini -avtorica: Maja Pirtovšek (OS Gorica Velenje); Vizualna komunikacija mesta Velenja - avtorici: Urška Pajk in Ines Gratič (OS Antona Aškerca Velenje); pri srednješolcih: Samo pameten človek zna jesti - avtorice: Katarina Ostruh, Tinkara Kristan in Tina Kranner (SC Velenje, Splošna in strokovna gimnazija); posebno nagrado pa sta prejeli nalogi: Šaleška geološka pot-avtorji: Tadej Vodušek, Klemen Ovnik in Sebastjan Felicijan (SC Velenje, Poklicna in tehniška rudarska šola); Osemdeset let naše gostilne, Repoluskovi med leti 1917 in 1997- avtorja: Kristjan Kolenc in Janez Repolusk (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje). nanja, najboljšim pa tudi finančne nagrade. Avtorji tretjenagra-jenih nalog so prejeli 30 000, drugonagrajenih 40 000, prvonagra-jene naloge pa so bile vredne 50 000 tolarjev. Priložnostni kulturni program so pripravili dijaki Srednje rudarske šole Šolskega centra Velenje, na katerega je gibanje vezano tako organizacijsko kot izvedbeno. ■ tp Zaključna slovesnost gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline Prihaja čas združevanja Najbrž je minilo že kar nekaj časa od takrat, ko je bila dvorana mestne občine Velenje tako polna kot minuli četrtek. Tli je bila namreč zaključna svečanost ob koncu letošnjega že 14. gibanja Mladi raziskovalci za razvoj šaleške doline. Poleg mladih raziskovalcev; njihovih staršev, profesorjev, recenzentov in še koga so se je udeležili tudi župana velenjske in šoštanjske občine Srečko Meh in dr. Bogdan Menih, malo kasneje pa se jima je pridružil še predsednik državnega zbora Republike Slovenije dr. Janez Podobnik. Oba župana sta v svojih uvodnih mislih čestitala avtorjem raziskovalnih nalog in vsem, ki so jim pomagali pri delu ter izrazila občudovanje nad ustvarjalnostjo mladih. Vsak na svoj način sta obljubila, da jo bosta po svojih zmožnostih podprla tudi v prihodnje. 815 učencev in dijakov je doslej sodelovalo v gibanju, izdelali so kar 380 nalog, približno 30 mentorjev in toliko recenzentov je usmerjalo njihovo delo vsako leto. Pri omenjanju značilnosti letošnjega velja poudariti, da se je zanimanje za raziskovalno delo spet povečalo, da so mladi raziskovalci izdelali več nalog kot v preteklih letih, letos prvič so v njem sodelovali tudi dijaki, ki se izobražujejo izven meja občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. "Gibanja gotovo.ne bi bilo, če ne bi bilo podpre okolja - predvsem mestne občine Velenje, svoj delež prispevata tudi občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, materialno pa ga podpirajo še nekatera podjetja v dolini. V teh letih smo si odgovorili na marsikatero vprašanje. Avtorji so raziskovalci v pravem pomenu besede. Radovedni ljudje, oboroženi z najpomembnejšo kvaliteto znanstvenika - iskrenostjo. Čudovit obet za novo tisočletje so. Vsi, ki ste sodelovali v gibanju, ste zmagovalci," je povedala predsednica programskega sveta gibanja Štefka Kordeš. Po njenem mnenju prihaja čas združevanja med različnimi znanstvenimi panogami, med znanostjo in umetnostjo, med ljudmi in naravo, med ljudmi in ljudmi. Temu njenemu napotku mladim za delo v prihodnje se je pridružil tudi dr. Janez Podobnik. Med drugim je izrazil zadovoljstvo, ker nova lokalna samouprava prizadevanj na področju raziskovalnega dela mladih v omenjenih občinah ni ločila. Pridružil pa se je tudi mnenju Srečka Meha, da .se morajo mladi po končanem šolanju vrniti tja, kjer so pognali svoje raziskovalne korenine. »Kakovost izdelanih nalog pri osnovnošolcih je precej višja v primerjavi z lanskimi, tudi naloge srednješolcev so na zavidljivi ravni,« je v imenu predsednikov strokovnih komisij za oceno raziskovalnega dela in nalog v letošnjem šolskem letu poudaril dr.Stanko Blatnik. Pri tem je še posebej opozoril na to, da se z raziskovalno dejavnostjo ne ukvarjajo le na gimnaziji, ampak tudi na drugih srednjih šolah. "V prihodnje bomo morali razmisliti, kaj narediti z nalogami, ki so raziskovalne, umetniške ... Skratka, ločiti bo potrebno, kaj je raziskovalno in kaj drugo delo. Trdim, da je v Velenju jedro simboličnih analitikov, ki bo v prihodnjem letu izdelalo še več raziskovalnih nalog. To je spodbudno in razveseljivo. Moja vizija, ki se bo morda uresničila čez 10, 20 let pa je, da bo dobil kdo od vas mladih raziskovalcev Nobelovo nagrado." Ob koncu zaključne slovesnosti so vsem sodelujočim podelili priz- Na zaključni slovesnosti je bil tudi predsednik Državnega zbora Slovenije dr. Janez Podobnik, na sliki med velenjskim županom Srečkom Mehom in šoštanjskim dr. Bogdanom Menihom 4 KAS VAS GOSPODARSTVO 5. junija 1997 EsoTech Velenje obnavlja Dravske elektrarne, nadgrajuje znanje in se pripravlja na Evropo Tudi Savskim elektrarnam bi bili radi všeč Podjetje EsoTech iz Velenja, takrat še Eso Montaža, je pred slabima dvema letoma z Dravskimi elektrarnami sklenil posel, ki bi mu ga lahko, ali pa so mu ga zavidali mnogi. Postalo je glavni izvajalec obnovitvenih del hitroelektran na Dravi. Posel, ki ga v EsoTech preprosto imenujejo »dravski projekt«, ni bil samo finančno izjemno težek, podjetju je prinesel delo na daljši rok. Z njim se bodo ukvarjali še nekaj prihodnjih let, čeprav je bilo prvotno načrtovano, da bo končan v dobrih treh letih. Vzporedno z njim odpirajo nova dela in nove projekte ter veliko razmišljajo o bodočnosti. Zofija Kukovič, generalna direktorica podjetja EsoTech je prepričana, da so zaposleni veliko bolj motivirani za delo, če prihajajo v urejeno okolje. Razlogi za zamudo pri obnovi hidroelektrarn tičijo pri dobaviteljih opreme. Simens in drugi tuji dobavitelji spoštujejo roke, kasni pa domači Litostroj. »Dravski projekt ostaja še naprej naša stalnica, vzporedno z njim pa se veliko ukvarjamo tudi z drugimi posli, v zadnjem času s procesnimi tehnologijami na področju transporta pepela, glavni kupec je Premogovnik Velenje. Skupaj z njihovi strokovnjaki razvijamo tovrstne projekte,« pravi Zofija Kukovič, generalna direktorica EsoTecha. Pripravljajo se na obnovo blokov 1 in 2 Teremoelektrarne Šoštanj, »preko« Japoncev za Ravoz iz Novega mesta montirajo linijo za Clio. »To se nam zdi posebej zanimivo, ker dobivamo stik z zunanjem svetom in zahtevami tujih partnerjev, skupaj z vsemi njihovimi napakami. Tujci niso vedno tako briljantni, kot se rado govori in piše o njih.« Poleg teh poslov so delno uvedeni že v obnovo drugih elektrarn - Brestanice, Toplarno Ljubljana, na vsak način bodo vztrajali na Savski verigi in poskušali priti blizu temu poslu, v Luki Koper so izvajali nadzor nad obnovo terminalov ... »Osrednje mesto v naši strategiji zavzema znanje,« je generalna direktorica EsoTecha odgovorila na vprašanje, čemu namenjajo v njej največ pozornosti. »Zaposlene nenehno izobražujemo, letos poteka izobraževanje za projektno vodenje tujih jezikov. Štipendiramo in imamo spet precej obsežen razpis za nove štipendiste, zaposlujemo mlade kadre, predvsem inžinirje in v tem vidimo tudi prilaganje Evropi. Ni vse samo v znanju, ampak tudi v internacionalizaciji. To je naloga, ki nas še čaka. Ne samo zato, ker je slovenski trg omejen, ampak ker je sestavni del Evrope, kjer so zahteve drugačne. Nanje se je treba pripraviti že zdaj, da ne bomo po letu 2000 spet razoroženi, tako kot smo bili ob izgubi jugoslovanskega trga, ko so mnoga podjetja doživela kolaps zaradi sprememb v okolju. Na teh dveh opornih točkah naše strategije največ delamo,« je povedala Zofija Kukovič. ■ Milena Krstič - Planine Obleka naredi človeka, dvorišče podjetja pa pove veliko o njem V EsoTech se ponašajo z lepo urejenim okoljem in notranjostjo firme. To se jim zdi pomembno zaradi dobrega počutja zaposlenih. Ljudje so veliko bolj motivirani za delo, če prihajajo v podjetje, ki že na zunaj daje občutek urejenosti, pa tudi zato, ker hočejo tako »respektirati« vse partnerje, s katerimi delajo, in tiste, ki jih obiskujejo. S tem kažejo odnos do njih. Po načelu - obleka naredi človeka, dvorišče podjetja pa veliko pove o njem. O lokalni samoupravi v luči ministra »Al'je lopata, al'so vile?« S tem izposojenim stavkom je sedanje stanje na področju zakonodaje pri lokalni samoupravi orisal predsednik sveta MO Velenje Drago Martinšek, ko je v petek občino obiskal mag Božo Grafenauer, minister za lokalno samoupravo. S seboj je pripeljal tudi državnega podsekretarja Maksimiljana Železnika, pogovora z njima pa so se poleg županov vseh treh ob Paki ležečih občin udeležili tudi vsi predstojniki posameznih občinskih uradov. To je bil strogo delovni sestanek, zato je minister po tem, ko je prisluhnil poglavitnim pripombam, jasno povedal, da ne bo trosil praznih obljub, ampak poskušal pojasniti vse, kar se da narediti in kar vlada tudi načrtuje. Uvodoma je velenjski župan Srečko Meh gostoma predstavil občino Velenje in pri tem izpostavil vse tisto, kar jih tare ravno zaradi nedorečenega zakona o lokalni samoupravi. In tega ni malo. Da to ni osamljen primer, sta potrdila tudi nastopa županov Šoštanja Bogdana Meniha in Smartnega ob Paki Iva Rakuna. Vsak ima svoje specifične težave. Franc Ojsteršek, sekretar sveta MO Velenje je bil še bolj konkreten in je izpostavil problem avtoritete države v lokalni skupnosti, da ministrstvo in lokalne skupnosti marsikje delujeta neusklajeno. Povedal je, da pričakuje ostrejše zahteve s strani ministrstva na področju usklajevanja statutov občinskih svetov Izpostavil je še nedorečenost na področju organizacije občinske uprave, imenovanju sekretarjev sveta in nagrajevanje, pa osvojitve in pridobitve neupravičenega premoženja in imenovanju t.i. tretjega organa občine - nadzornega organa. V nadaljni razpravi je bilo slišati tudi mnenja, da se mora lokalna samouprava prilagoditi evropskim norman, kar je kasneje minister označil kot dvoumno, saj naj bi tudi v tako opevani Evropi obstajali zelo različni, stalno men-jejoči se modeli. Marko Vučina, predstojnik urada za okolje in prostor, je izpostavil problem pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenje, ki jih trenutno izdaja državna uprava, postopki pa trajajo neveijetno dolgo, tudi do enega leta. Tu smo dobili tudi prvi konkreten odgovor ministra Grafenauerja, ki je povedal, da o tem razmišljajo v mnogih občinah, pa tudi na ministrstvu. Menda naj to ne bi bil velik problem za mestne občine, v manjših pa se zaplete že zaradi kadrov, saj si marsikje ne morejo privoščiti toliko visoko usposobljenih zaposlenih. Razprava seje dotaknila tudi občutljive teme delitvenih bilanc, pa drugih pristojnosti občin, ki jih te imajo ali nimajo, samo dotaknili pa so se tudi regijske in pokrajinske problematike. Minister je poudaril, daje Šaleška dolina dovolj razvita, da bi lahko imela svojo regijo skupaj z Zgornjo Savinjsko dolino, saj se mu že sedaj zdi, da imamo vse značilnosti pokrajine... ■ bš Minister ni hotel nič obljubljati, pojasnil pa je nekaj stališč ministrstva do posameznih perečih vprašanj Tovarna usnja Šoštanj "Odstopanj od smernic ni! n Po 31 letih je Industrija usnja Vrhnika lansko poslovno leto sklenila z rdečimi številkami. Izgube v višini 3,5 milijona ameriških dolarjev kljub boljši prodaji izdelkov v teni letu, ocenjujejo, v kratkem času ne bo mogoče pokriti. Gospodarska gibanja na ravni delovne organizacije so se posledično odražala tudi v njeni enoti v Šoštanju. "Koliko je k tej izgubi prispevalo naše dvorišče, bi težko ocenil. Nekaj zagotovo. Sicer pa je razlogov za izgubo več - od manjšega povpraševanja po izdelkih, glede na to, da je naše podjetje 100% izvoznik, tudi razmerje med tolarjem in tujimi valutami, nenazadnje obnašanje države do takih podjetij. Seveda notranjih slabosti (neprilagodljiva organiziranost, nepravočasno prilaganje tržišču, previsoki stroški poslovanja) pri tem ne gre zaobiti. Ukrepi za izbojšanje stanja so zelo ostri in odstopanj od načrtovanih 7 milijonov ameriških dolarjev prihodka na ravni podjetja ni. Sicer se obetajo za nedonosne programe tudi najbolj črni scenariji: od ukinitve nerentabilnih programov, zmanjšanje števila zaposlenih, tudi stečaj dvorišča ni nemogoč ukrep," je povedal vodja Tovarne usnja Šoštanj Ratko Stevančevič. Za zdaj v šoštan-jskem dvorišču zmanjšanja števila zaposlenih ne načrtujejo. Zadeve bodo reševali s pre-razporejanjem delavcev, zlasti režijskih v proizvodnjo. Kateremu programu (konfekciji ali galanteriji) bi lahko pripisali najbolj črn scenarij, v tem trenutku še ne vedo. Marsikaj bo znanega do konca tega leta. V nadaljnjih prizadevanjih za kakovostno in količinsko proizvodnjo, ki bo zagotavljala dovolj konkurenčne in sprejemljive cene za zunanji trg, posodobitev v tem letu ne predvidevajo. Po Stevančevičevih besedah jih ne bo vse dotlej, dokler ne bodo točno opredelili proizvodnih ciljev in uresničili prostorske ureditve. Aktivnosti, kateri objekti so za šoštanjsko enoto funkcionalni in katere bodo ponudili tržišču, so v polnem zamahu. Uskladili naj bi jih tudi z interesi občine Šoštanj do konca tega leta. Kazalci rasti proizvodnje -predvsem visokokakovostnih in odpravljanje vseh naštetih pomanjkljivosti, zmanšanje zalog in hkrati 20 % večja proizvodnja v primerjavi z lansko ne bo lahek zalogaj. Proizvodne zmogljivosti so dovolj velike, težav s surovino, ki jo uvažamo iz Amerike, Danske, področja bivše Sovjetske zveze in še nekaj manjših držav, ni." Po načrtih naj bi letos v Tovarni usnja Šoštanj predelali približno 120 000 kvadratnih metrov usnja in s tem dosegli prihodek v višini več kot milijon ameriških dolarjev. Oziroma na mesec naj bi izdelali do 3 000 komadov izdelkov usnjene konfekcije in za 70 000 Zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda, kakovostna, količinsko in cenovno zanimiva proizvodnja za zunanji trg so letošnji osrednji cilji zaposlenih. cenovno dražjih izdelkov - konec lanskega, sploh pa v tem letu kažejo, da so pričakovanja o izboljšanju gospodarjenja dokaj realna. "Ševeda, ob predpogoju, da se bodo v načrtovane aktivnosti za dosego skupnih ciljev vključili vsi zaposleni. Kajti dolarjev galanterijskih izdelkov, vse za potrebe zunanjega trga. Največ izvozijo v Italijo (30 %), nato v Ameriko, Kanado, na Nizozemsko, v Španijo, Izrael in nekatere druge, predvsem zahodne države. mtp Regionalni podjetniški center Celje Kmalu garancijski sklad? V drugi polovici lanskega leta so v Celju ustanovili Regionalni podjetniški center Celje in na nedavni novinarski konferenci predstavili njegovo dejavnost, pri tem pa so osrednjo pozornost namenili posameznim projektom, ki so v zaključni fazi za obravnavo na Projektnem svetu za razvoj regije. Direktor Centra Franc Ban nam je povedal, da so med 15 imeni ustanoviteljev - poleg republiškega ministrstva za gospodarske dejavnosti oziroma pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Slovenije - zapisani še Razvojni center Celje, Tehnološki razvojni sklad Republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Celje, vse območne obrtne zbornice in občine celjske regije. Kot soustanoviteljici pa nastopata tudi občini Mozirje in Gornji Grad. "Poznam pobude in težnje o ustanovitvi podjetniškega centra v Velenju. Lahko jih pozdravim, hkrati pa ocenjujem, da pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj podjetništva in malega gospodarstva ne bi smeli poznati občinskih ali regionalnih meja. Za sodelovanje, povezovanje ali za pomoč pri nekaterih programih Evropske unije, Pharovih programih pa je tudi znano, da lahko sodelujejo le širše regije, ne pa občinski ali ozki nivoji. Mi bomo tudi v bodoče, ne glede na pobude za oblikovanje podjetniškega centra za območje osmih občin na področju bivših občin Velenje in Mozirje, podprli tovrstna prizadevanja. Ocenjujcmo namreč, da bomo pri nastajajočih projektih, kjer se zadeve medsebojno prepletajo, lahko dobro in konkretno sodelovali. Ob tem pa naj izrazim še zadovoljstvo ob ustanovitvi našega lokalnega podjetniškega centra v Mozirju, katerega ustanovitev so podprle vse občine s področja Zgornje Savinjske doline. Center se danes že aktivno vključuje pri nekaterih projektih za tamkajšnjih pet občin." V ospredju pozornosti projektnega sveta za razvoj regije so v tem trenutku projekti program-sko-kadrovske prenove podjetij v celjski regiji, strategija razvoja lokalnih skupnosti (razvojne možnosti podjetništva in malega gospodarstva v posameznih občinah), program finančne pomoči in s tem prvi poskusi oblikovanja regijskega garancijskega sklada. Tega naj bi ustanovili v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, posameznimi občinami , samimi podjetniki in državnimi ustanovami, kot sta državni sklad za razvoj podjetništva in republiški tehnološki razvojni sklad. "Z omenjenim regijskim skladom želimo podjetniku, ki ima program, ki želi vlagati, pomagati predvsem takrat, ko se sreča s težavami pri najetju kredita v banki in zanj nima ustreznega zavarovanja. To je eden od osrednjih problemov. Ocenjujemo, da bi v prvi fazi lahko sklad jamčil vsaj za 50% najetega kredita." Na vprašanje, kaj se dogaja na področju podjetništva, obrti in malega gospodarstva v širšem območju celjske regije, pa je Ban odgovoril, da v tem trenutku tega ne ve nihče. Po 15. maju, ko naj bi že izdelali posnetek stanja na tem področju po posameznih občinah, pa bodo na voljo konkretni podatki, ki naj bi jih s pridom uporabili tudi občinski sveti. ■ tp Z ustanovitvijo regijskega garancijskega sklada naj bi pomagali podjetnikom in obrtnikom zlasti pri premagovanju težav pri najetju bančnih kreditov 5. junija 1997 INTERVJU KAS i AS 5 j Naš gost predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik v ■ Ob najpomembnejših vprašanjih je treba doseči nacionalni konsenz Radio Velenje se povezuje v Gospodarsko interesno združenje lokalnih radijskih postaj Slovenije. Vsak zadnji četrtek v mesecu gosti ena izmed članic predsednika države, vlade, državnega zbora ali pa varuha človekovih pravic, pogovor pa prenašamo na tako imenovani četrti mreži po vsej Sloveniji. Zadnji četrtek v maju je bil gostitelj četrte mreže Radio Velenje, naš gost pa predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, ki seje vabilu, kljub številnim delovnim obveznostim (v naš studio seje pripeljal naravnost z zasedanja državnega zbora), prijazno odzval. Objavljamo nekaj najzanimivejših odgovorov na naša vprašanja oziroma vprašanja naših poslušalcev. ▲ Kaj menite o dveh slovenskih najaktualnejših temah, pridružit\'ah paktu NATO in Evropski uniji? Med klepetom v radijskem studiu. JANEZ PODOOBNIK: "Izredna seja, ki smo jo sklenili prejšnji petek, namenili pa tem temam, je pravo olajšanje. To pa zato, ker so vse poslanske skupine takorekoč soglasno podprle, da Slovenija vstopi v Evropsko unijo, da pa ob tem pričakujejo kvalitetne zakone, ki bodo zaščitili slovenske interese. Vse poslanske skupine so tudi menile, da je treba ob ratifikaciji pridružitvenega sporazuma spremeniti ustavo. Poiskati bo potrebno nacionalni konsenz, pozabiti na to, kdo je pozicija in kdo opozicija. To so namreč teme, pri katerih moramo doseči dogovor. Prav ta izredna seja mi vliva upanje, da ga bomo, če bomo pripravili dobre zakone, s katerimi bomo v skladu z evropskimi normativi na nediskriminatoren način zaščitili tiste in- Zavodice nad Nazarjami Cesta bo približala dolino Zaselek Zavodice leži na pobočju med Nazarjami v dolini in Dobrovljami oziroma Creto na vrhu velikih planot, zaradi svoje lege pa sodi tudi med demografsko ogrožena območja. Domačini so kleni in korajžni ljudje, kijih ni strah spopada s tegobami današnjih dni in kljub naravnim preprekam in oddaljenosti od krajevnega, občinskega in upravnega središča hočejo slediti razvoju na vseli področjih. Povezava z dolino je največkrat otežena zaradi vremenskih razmer, zlasti je to očitno pozimi, ko je največja ovira na poti v dolino in nazaj prav cesta, ki je tudi sicer preozka. Letos se je občina Nazarje odločila za naložbo v posodobitev ceste proti Čreti in krajani Zavodic v »soseščini« te ceste so hitro zavihali rokave, da to priliko po svoje izkoristijo. Hitro so se odločili, da posodobijo cesto do svojih domov, v prvem delu jo bodo vsaj razširili, asfaltna prevleka naj bi bila stvar prihodnosti, za takšne, kakršni so, pa ta prihodnost zagotovo ne bo (pre)dolga. Po pomoč so se napotili na občino Nazarje in nazarsko gozdno gospodarstvo in niso odšli praznih rok, večji del potrebnega dela pa je vseeno ostal na njihovih plečih. Ob vsakem prostem času, ki ga v tem obdobju seveda ni na pretek, pridno delajo, pri tem pa trpko pristavljajo, da prostovoljno delo žal nekaterim ne diši preveč, kar za vožnjo po bodoči urejeni cesti razumljivo ne bi mogli trditi. Kakorkoli že, vztrajnost in volja do dela Zavodičanom zagotavlja lepše dni in pravo mero razumevanja vseh, ki jim lahko pomagajo. ■ j'P terese, za katere pravimo, da so potrebni, če želimo, da bomo Slovenci kot nacija, kot ljudstvo, obstali." A. Z Evropsko unijo je povezana referendumska pobuda 23. december. Vaš strankarski kolega dr. Borut Korun, predsednik tega gibanja, sicer pa na velenjskem območju predsednik odbora Slovenske ljudske stranke, vas je obtožil, da kršite zakon in ustavo. Ste se že opredelili do njegove pete vložitve predloga? JANEZ PODOBNIK: "Najprej bi rad povedal, da zelo spoštujem delo Boruta Koruna, ki je sicer v teh dneh odstopil kot podpredsednik programskega sveta, ki ga sam vodim, je pa še naprej član naše stranke in predsednik podružnice v Velenju. Povedati moram tudi, da je dr. Borut Korun, odkar je prišel v stranko, zagovarjal korektno stališče, tako kot ga zagovarja sedaj. Ljudska stranka je široka stranka, v okviru svojih programskih izhodišč, predvsem pa v okviru svojega delovanja dopušča različnost mnenj. Večinsko prepričanje v stranki, ki ima svoj odmev tudi v programu, pa je, da je prihodnost Slovenije tudi v odprtosti v evroatlantske povezave. To je tudi stališče poslancev in vodstva stranke. Vse dosedanje odločitve na to temo sem sprejel po tehtnem premisleku, saj se zavedam, da je referendum pomembna kategorija. Posvetoval sem se s številnimi strokovnjaki in se naslonil na mnenje sekretariata in resoija za notranje zadeve. Po četrti vložitvi predloga, ko me je nekoliko presenetilo, da se postavja pod vprašaj identiteta podpisanih, sem dodatno vprašal Sekretariat za notranje zadeve, kako to, da so tako pozorno to ovredotili, sem dobil zelo utemeljen in celovit odgovor, da je potebno po zakonu imena in priimke celovito preveriti. V tistem trenutku, ko bo pobuda vložena v skladu z zakonom, bom brez razmisleka razpisal rok za začetek zbiranja 40.000 podpisov za predhodni zakonodajni referendum na to temo." ▲ Dotaknimo se še drugega referenduma. ZLSD je ob podpori Slovenske nacionalne stranke zbrala več kot 50 000 podpisov v podporo referendumu, ki so ga naslovili Ohranimo slovenske gozdove. Ustavno sodišče pa je, sicer z zelo tesno odločitvijo, menilo, da večina predlogov ni ustavnih. Kakšen bo zdaj predlog državnega zbora? JANEZ PODOBNIK: "Odločba ustavnega sodišča je zapletena, kar pet določb vsebuje. Državni zbor mora po zakonu v sedmih dneh, ko prejme odločbo ustavnega sodišča, sklicati sejo in se na njej tudi odločiti za razpis referenduma. Pred nami je nekaj vsebinskih in proceduralnih vprašanj. Zelo pomembno pri vsem pa bo stališče tistih, ki so referendum predlagali. Osebno mislim, da bi morali storiti vse, da bi do referenduma prišlo, saj ga je zahtevalo več kot 40 000 podpisnikov. Po drugi strani pa je tu odločitev ustavnega sodišča, ki ga spoštujem. Odločilo je po ustavi! Ob upoštevanju njihovega mnenja pa se postavlja vprašanje, ali so drugačna referendumska vprašanja, ki so nastala po tej odločbi, še volja podpisnikov. Gre torej za zelo zapleteno vprašanje, ki pa ni zgolj strokovno, ima tudi zelo močno politično težo." ▲ Kako ocenjuje stavko železničarjev? JANEZ PODOBNIK: "Železniški sistem in železnice so pomembne za delovanje države, zato je razumljivo, da ima ta poseben interes, da z zakoni in tudi preko proračuna skrbi za njegovo delovanje. Nisem preverjal, če objavljeni podatki o plačah držijo, če pa, menim , da plače ne morejo biti razlog za stavko, ki je sicer legitimna oblika dogovarjanja med sindikati in delodajalci. Vedeti pa je treba, da gre v tem primeru za veliko odgovornost tistih, ki so se odločili za stavko, ki povzroča pomembnim gospodarskim subjektom v državi ogromno materialno škodo. Iskreno si želim, da čim hitreje dosežejo dogovore in da se vzpostavi na tem področju normalno stanje." ▲ Kako ste se pripeljali v Velenje? JANEZ PODOBNIK: "Z osebnim avtomobilom, razmere pa so bile silno neprijetne, veliko prometa je bilo, skoraj bi zamudil." ▲ Ali ostajajo realne možnosti, da bi v Sloveniji ob izgradnji avtocest pospešili tudi posodobitev ostalih? JANEZ PODOBNIK: "V nacionalnem interesu je, da Slovenija čim prej zgradi avtocesto med dvema največjima centroma v državi - Mariborom in Ljubljano. Tu je vsekakor najbolj občutljivo področje Trojan, kjer bo gradnja zelo draga, a treba se je bo čim prej lotiti in gradnjo tudi hitro skleniti. Obvozne ceste, kjer bo leto ali dve potekal promet, bodo namreč strahotno obremenjene. Seveda se strinjam, daje treba posodobiti tudi regionalne, a denarja za vse ni dovolj..." ▲ Ena prednostnih nalog programa ljudske stranke je enakopravnejši razvoj celotnega območja Slovenije. Kako boste to uresničevali kot predsednik državnega zbora? JANEZ PODOBNIK: "Že dejstvo, da je v državnem zboru veliko poslancev, ki so tudi župani, je v tem smislu dobro. Ti župani prinašajo v državni zbor potrebno izvirnost in občutljivost do regionalne problematike in jo zagovarjajo. V tem trenutku se mi zdi zelo pomembno, da bomo modro rešili naloge, ki nas čakajo na področju dokončanja reforme lokalne samouprave glede oblikovanja nekaterih novih občin in pristojnosti občin in še posebej glede vprašanja njihovega financiranja. Izkušnje delovanja kažejo, da občine zelo dobro obrnejo denar, ki ga dobijo iz države v svoje občinske proračune. Za enakopravnejši razvoj celotnega območja je pomembna tudi prometna politika, in to, kot sem že dejal, ne le izgradnja avtocest, ampak tudi regionalnih cest. Čaka pa nas še ena prav tako zelo pomembna naloga , to pa je ustaviti procese zaraščanja slovenske krajine, ki so na nekaterih področjih že katastrofalni. To je naloga že sedanje, brez dvoma pa še ene prihodnjih generacij. Potrebno bo nekaj storiti, sicer bomo ostali brez podeželja." ▲ Čas za lastninsko preoblikovanje podjetij se počasi izteka. Tu pa je še vedno ogromno odprtih vprašanj. JANEZ PODOBNIK: " Državni zbor že ima v proceduri zakon o zaključku lastninjenja, ki je izredno pomemben iz več vidikov. Poskuša in tudi daje možnost, da se reši tako imenovana certifikatna luknja. Podjetja, ki postopkov ne bodo sklenila, ne bodo šla v stečaj, ampak bodo prenešena na sklad. Tu pa se odpira še nekaj vprašanj, kako s spornimi postopki lastninskega preoblikovanja. Zakon nikakor ne sme zapreti možnosti, da se nepravilnosti do konca raziščejo. Kajti če bomo v postopku lastninjenja zadevo rešili tako, da bomo na nepravičen ali nezakonit način olastninili naša podjetja, se bo to kot rakasto tkivo vgradilo v naš sistem in bo slabo delovalo na gospodarski sistem." ▲ Razprave o spremembah pokojninske zakonodaje so bile pred časom zelo aktualne, zdaj pa so zamrle. JANEZ PODOBNIK: "Mislim, da to ni dobro. Vlada bo morala pripraviti, državni zbor pa se soočiti z enim najtežjih strokovnih in političnih vprašanj, to je reformo pokojninskega sistema. V preučitvi je več modelov, eden je klasični model generacijske solidarnosti, na katerem sedaj gradimo naš sistem (v Nemčiji je še vedno aktualen). Je pa tudi večstebelni sistem, pri katerem se ljudje tudi dodatno zavarujejo za starost in druge rizike. Tu nas čaka zelo težka razprava tudi zato, ker pomeni takšen sistem za tiste, ki imajo slab socialni in gospodarski sta- -- ■ ! , jI'///.V.' ■■;:'"" t J» L j . Vprašanj poslušalcev je bilo veliko, odgovoriti je bilo možno le na nekatera. Nekatera mnenja so zvabila tudi nasmeh. tus, da bodo potegnili še bolj kratko. Morali bomo upoštevati tudi psiho slovenskega človeka, ki je bila vedno zelo občutljiva na svoj socialni status, gre tudi za ponos Slovencev , ki so radi neodvisni, za svoje delo želijo dobiti normalno plačilo in tudi normalno pokojnino. Seveda bo predlog pokojninske zakonodaje predlagala vlada." ▲ Zakonodaja ni sledila uveljavitvi nove lokalne samouprave, zato tudi novo oblikovane občine ne morejo prav zaživeti. Bo par-lamet v kratkem razgrnil tudi ta vprašanja? JANEZ PODOBNIK: "Prejšnji teden smo že sprejeli sklep, s katerim smo začeli postopke za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča, ki nam je naložila, da je potrebno najkasneje pol leta pred novimi lokalnimi volitvami dopolniti in preveriti, ali so vse občine oblikovane v skladu z ustavo. Veliko delo nas čaka tudi zato, ker je v DZ vloženo preko 60 pobud za nove občine, zelo pomembno bo jasno izdelati kriterije, na osnovi katerih bo potem tudi državni zbor ob sodelovanju službe vlade za lokalno samoupravo in komisije vlade za lokalno samoupravo odločal na podlagi trdnih argumentov in ne zgolj na nekih političnih odločitvah. Tu nas čaka težko delo tudi zato, ker je veliko predlogov za majhne popravke občin. Nekatere krajevne skupnosti se namreč želijo zaradi zgodovinskih in drugih razlogov preseliti v sosednjo občino..." ■ Mira Zakošek, fotografije Stane Vovk - 5. junija 1997 V tednu gozdov Obrt v občini Šmartno ob Paki »Tiste dejavnosti, ki jih vi želite!« V tretjem letu svojega mandata so šmarški svetniki na seji sveta naposled vendarle spregovorili tudi o stanju in možnostih razvoja drobnega gospodarstva in obrti v občini. Gre za dejavnosti, na katerih gradijo v občini nadaljnji razvoj krajev ob spodnjem toku reke Pake. V občinskem proračunu so v minulih dveh letih za te namene predvideli po milijon tolarjev, letošnji pa predvideva 3,7 milijona SIT. To je vsota, na osnovi katere v dogovorih z nekaterimi bankami sedaj poskušajo zagotoviti približno 20 milijonov tolarjev kreditne mase. Od tega dve tretjini za dolgoročne, tretjino ali 5 milijonov SIT pa za kratkoročne kredite. Kateremu obrtniku ali podjetniku bodo omogočili pridobitev kredita pod ugodnejšimi pogoji oziroma komu bodo subvencionirali obresti pri najemu kredita, bo določila posebna komisija na osnovi pogojev po objavljenem javnem razpisu. Po podatkih velenjske območne obrtne zbornice je v tem trenutku v občini 62 enot z obrtno dejavnostjo, od tega jih ima 52 status samostojnega podjetnika posameznika, 10 jih deluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Pri njih je zaposlenih 95 delavcev. Sonja Jamnikar, sekretarka Območne obrtne zbornice Velenje, je pri obravnavi te teme še posebej poudarila, da obrtniki, podjetniki načrtujejo lasten razvoj tudi v sodelovanju z okoljem, v katerem delajo. Od občine pričakujejo predvsem različne spodbude: od opredelitev namembnosti zemljišč v občini, po potrebi tudi izvedbo te spremembe, poenostavitev pogojev kreditiranja obrtnikov, pocenitev kredita tako v obrestni meri kot stroških kredita, na področju kadrov elemente aktivne politike zaposlovanja, sofinanciranje oblik zaposlovanja in finančno spodbujanje začetka dual-nega sistema poklicnega izobraževanja, do možnosti trženja in oskrbe. »Predpogoj za razvijanje spodbud pa je ustvarjanje pozitivne klime in zavedanje, da je obrt sestavni del življenja v prostoni in da je ustvarjanje v obrtnih delavnicah in obratih enako pomembno kot v dnigih gospodarskih subjektih, čeprav je na pivi pogled zaradi svoje razpršenosti težko takoj zajeti njegove pozitivne učinke.« Ivan Novak, predsednik izvršilnega odbora zbornice pa je prepričan, da morajo v občini postaviti merila za razpis in nameniti denar za tiste dejavnosti, kijih sami želijo. Število gospodarskih družb seje v šmarški občini - po podatkih Boža Lednika z velenjske gospodarske zbornice - povečalo v primerjavi z letom prej za 2 oziroma po trenutnih podatkih jih posluje 22. Zaposlenih imajo 183 delavcev, kar je za 4 % več v primerjavi z letom 1995. Spodbudna je ugotovitev, da se je njihovo poslovanje izboljšalo. »Ustvarjanje novih delovnih mest je poglavje, ki bi mu morali pri vas nameniti posebno pozornost.« Hkrati jih je pozval, naj sodelujejo pri oblikovanju lokalnega regijskega podjetniškega centra v Velenju, »kajti to bo priložnost za združevanje tistega, kar lahko skupaj naredimo.« Kot smo slišali, se bo občina Šmartno ob Paki tej ponudbi zagotovo odzvala. Končno pa so se odzvali tudi na prepotrebne aktivnosti glede priprave družbenega plana. Brez tega dokumenta, tako meni župan Ivan Rakun, nimajo pogojev za razvoj drobnega gospodarstva v občini. Skrb za razvoj slednjega naj bi izkazovali še z eno potezo: svetniki so namreč iz prve roke izvedeli, da bo obrtnike -mojstre, ki bodo sprejeli v svoje delavnice vajence, občina najbrž nagradila s skromno nagrado. Kolikšna naj bi bila, naj bi določila Območna obrtna zbornica Velenje enako za vse tri občine. Na zbornici pravijo, da razmišljajo o znesku 100 000 tolaijev. Obrtnikov - mojstrov je trenutno v vseh treh občinah 13, nudijo pa 21 učnih mesta za poklic avtomehanika. ■ tp Občina Ljubno Dom le na dolgi rok Že v lanskem letu so v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini pričeli resno razmišljati o izgradnji lastnega doma za ostarele, saj so varovanci iz obeh dolin sedaj v domovih skoraj po vsej Sloveniji. Prednosti in ugodnosti takšnega doma v domačem okolju so seveda nesporne, v teh razmišljanjih pa so najdlje segli v občini Ljubno. Ne le zaradi osrednje lege med obema dolinama, predvsem zaradi dejstva, da so našli zelo primerno lokacijo. Stekli so tudi resni pogovori z ostalimi občinami in us treznimi državnimi ustanovami in danes do dejstva že bolj jas na, žal tudi ne preveč ugodna. Dejstvo je, da strokovne in ostale podlage za dom so, še bolj očitno je dejstvo, da dolini takšen dom potrebujeta, neugodno dejstvo pa je, da je ministrstvo sredstva za naložbe v gradnjo domov za naslednjih pet let že razporedilo. Na Ljubnem in v sosednjih občinah ob tem niso vrgli puške v koruzo, v tem obdobju bodo poskrbeli za vse kar je potrebno, da bodo ob primernem času pripravljeni in s tem v določeni prednosti. Zelo zanimiv in dovolj zgovoren je podatek, ki potrjujejo nujnost in upravičenost gradnje doma, da ljudje o tem veliko sprašujejo in se zanimajo, celo svoje prihranke in vplačilo vnaprej ponujajo. Zelja in načrtov zato ne bodo shranili v predal MlP Naborniki ohranjajo šege in navade Prejšnji teden je v Velenju potekal nabor. Pred naborno komisjo se je zvrsto blizu 500 fantov iz treh občin - Velenja Šoštanja in Šmartnega ob Paki, veliko od njih jih bo vojaški rok služilo že prihodnje leto. Najbolj pestro in očem všečno je bilo na naboru v dneh, ko so nanj prihajali fantje iz okoliških krajev, tisti ki še ohranjajo stare šege in navade. Na posnetku Tatjane Podgoršek prvi nabor v Šmartnem ob Paki. ■ mkp Janez Podobnik v Škalah Škalčane je prejšnji četrtek obiskal predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Srečanja na Arličevi kmetiji so se udeležili predstavniki stranke SLS in krajani Škal. Ob strankarskem posvetu so svoje težave razložili tudi krajani. Kot vsi vemo, je temu področju Velenja bila po vojni zaradi rudarjenja in eksploatacije premoga narejena velika škoda in povzročenih veliko stresnih situacij. Mnogi krajani so se morali s tega področja tudi izseliti. Krajani, ki pa so še ostali v Škalah, pa so izgubili šolo in faro. Predsedniku so pojasnili sedanje težave glede šolskih okolišev in sprejemanje odloka o ustanovitvi javnih zavodov, cestnih povezav z Velenjem in o možnostih nadomestne gradnje cerkve, ki je bila porušena leta 1948. Predsednik Janez Podobnik ni mogel skriti presenečenja, da se rešujejo poprave krivic tudi na tem področju tako počasi. Potegnil je primerjavo s Kočevsko Reko, problematiko katere seveda bolje pozna. Izrazil je pripravljenost, da se zavzame za reševanje te problematike, predstavnike krajevne skupnosti pa je prosil, da ga bolj natančno seznanijo z dokumentacijo in potekom dosedanjega reševanja.Srečanje je potekalo v izredno sproščenem razpoloženju. ■ Marko Jeraj Savina pri Ljubnem Celo sanje so uresničljive Minuli petek so bili srečni in ponosni krajani Savine v občini Ljubno, veseli so bili tudi mnogi gostje, ki so prišli na prisrčno slovesnost ob otvoritvi mosta preko Savinje ob regionalni cesti med Ljubnim in Lučami. Ob katastrofalnih poplavah leta 1990 je bil takratni most edini med Podvolovljekom in Radmirjem, ki ga podivjane vode niso odnesle, torej je bil edina vez zgornjega dela doline s svetom, podobno pa je bilo med gradnjo prvega dela ceste proti Lučam. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da so v minulih letih zgradili vse mostove, razen tega, za nameček pa ga niso vključili niti v projekt gradnje ceste. Krajani in občina Ljubno so se zavedli, da je to zadnja prilika, da namesto povsem dotrajanega mosta, malo večje brvi pravzaprav, zgradijo novega. Občina Ljubno ni omahovala in z velikimi napori so skupno uspeli zagotoviti potrebnih 18 milijonov tolarjev, krajani so podrli stari most ter saini naredili in postavili ograjo na novem. Upravičeno je torej dejal neumorni predsednik gradbenega odbora Franjo Atelšek, »da se lahko z vztrajnostjo in pomočjo dobrih ljudi tudi sanje uresničijo.« Pritrditi je treba tudi besedam ljubenske županje Anke Rakun, da je resnično ponosna na domačine, orisala je tudi svoja in prizadevanja drugih, da so bili tokrat vsi skupaj veseli in na koncu dejala: »Kjer je nekaj prelepo, da bi bilo res, mora biti res lepo.« Otvoritveni trak je skupaj z županjo prerezal poslanec Državnega zbora in predsednik njegovega odbora za infrastrukturo in okolje Jakob Presečnik, ki je vsem prisotnim prinesel tudi iskrene pozdrave predsednika Državnega zbora dr. Janeza Podobnika. Pred tem je dejal, da ima Slovenija pri gradnji avtocest in ostalega cestnega omrežja velik dolg do same sebe, posebej velik pa je dolg do Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Izrazil je prepričanje, da bo ta velika naloga uspešno uresničena, le malo strpnosti bo potrebne. Med gosti so bili tudi direktor Direkcije za ceste Slovenije Anton Šajna, lučki Moč gozda je v pestrosti Zveza gozdarskih društev Slovenije je že pred leti zadnji teden v maju proglasila za »teden gozdov.« Gozdarji so v prejšnjem tednu po vsej Sloveniji izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi so želeli pritegniti pozornost širše javnosti na slovenske gozdove, na njihov pomen, bogastvo in moč, pa tudi na nevarnosti našega vsakdana, ki gozd siromašijo, hromijo njegovo življensko moč in ga ogrožajo. Prav življenska moč gozda, ki se odraža v njegovi naravni, prvobitni zgradbi, je bila v ospredju letošnjih prireditev s skupnim imenom »moč gozda je v njegovi pestrosti.« Žal je tako, da javnost vse premalo pozna in se ne zaveda velikanskega pomena gozda za krajino in družbo, za naše življenje sploh. Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije in Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje sta se v tem tednu še posebej potrudila. Najprej so gozdarji v sredo pripravili novinarsko konferenco, na kateri je presenetljivo malo (dva!) predstavnikov medijev, ki pokrivajo Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, zvedelo marsikaj zanimivega, koristnega in pomembnega. V četrtek so gozdarji novinarje in druge povabljene gostili v gozdu in jim tam »v živo« predstavili pomen in značaj sonaravnega gospodarskega gozda, njegovo pestrost in samoohrajevalno moč ter razdiralne sile, ki ga ogrožajo. Vodja nazarske območne enote Toni Breznik ter njegovi sodelavci Marija Sodja Kladnik, Ivo Kolar, Jože Jeraj in Vid Preložnik so imeli kaj povedati in pokazati. Poudarili so med ostalim, daje pestrost gozda posledica razumnega ravnanja naših prednikov in današnje stroke. Med eokološkimi funkcijami gozda je najpomembnejša hidrološka, tu sta še varovalna in klimatska, pomembne so socialne funkcije, kot so zaščitna, obrambna, zdravstvena, poučna, rekreacijska in estetska, proizvodna funkcija pa je bila doslej na prvem mestu, a je v novih razmerah sedaj zadnja. Na vso nesrečo so gozdovi danes vsestransko ogroženi in mi z njimi. Gozdarji poudarjajo, da naravne ujme niso največja katastrofa, to katastrofo za gozd predstavlja človek s svojimi posegi, z onesnaževanjem zraka, s spreminjanjem drevesnih sestavov in z ostalimi samovoljnimi posegi. Temu lahko mirne duše dodamo nova razmerja v naši družbi. Pred vračanjem gozdov so lastniki zavirali obvezno oddajo in jo seveda »nadomeščali« s sečnjo na črno, ravnanje z gozdom pa se je v današnjih kriznih časih obrnilo še na slabše. Kmetje in ostali lastniki gozdov vse večjih potreb brez posega v gozd ne morejo pokriti, niti v sodelovanju z gozdarji in stroko; sekajo namreč na- jlepša drevesa, ki nosijo življenje in razvoj gozda. To je tako, kot bi v hlevu zaklal najboljšega plemenca; kmetje v stiski sekajo tisto kar dobro vedo, da ne bi smeli. Poleg tega ima veliko novih lastnikov hude težave z dediči, ki jih morajo izplačati, tu pa je najbolj pri roki gozd; dediči hočejo svoj delež, pa četudi iz varovalnih gozdov. Olajševalna okoliščina je razmeroma velika gozdna posest, večji je namreč gozd, boljši je odnos lastnika do njega. Problem so polkmetje in manjši lastniki. Ti gozd pač posekajo, si kupijo avto, ali izkupiček kako drugače porabijo, žal pa so to za gozd »enkratna« dejanja, strokovno delo in obstoj gozda takšnih lastnikov ne zanima. Zato se gozdarji posebej trudijo, da bi bili lastniki njihovi zavezniki, da bi s strokovnim delom ohranili, kar se najboljšega ohraniti da. Začetna »evforija« ob vračanju gozdov se je umirila in lastniki gozdov na vso srečo vse bolj iščejo pomoč in sodelovanje stroke. Navsezadnje so v to celo primorani. Novogradnje cest in vlak v gozdu so sedaj na njihovih plečih, gozdarji so le izvajalci, vzdrževanje gozdnih prometnic je sicer sistemsko rešeno, vendar je sredstev nekajkrat premalo. . Pri tem gozdarji posebej poudarjajo, da so strokovna izhodišča in smernice ostale enake, vendar se vmešavata družba in politika, ki v težnji po družbenem vplivu na gozd, posegata po skoraj nerazumljivih administrativnih ukrepih, ki nikoli niso prav zaživeli in imeli dobrih učinkov. Gozdarji ob tem pravijo, da jih je politika v preteklosti posrala, pa naj jih sedaj še opere, sicer za gozd in gospodarjenje z njim ni rešitve. ■ jp župan in poslanec Državnega zbora Mirko Zamernik ter predsta izvajalcev in glavnih sponzorjev. Res, lep dan je bil to za prebivalce Savine in občino Ljubno. ■ Izdana nova šaleška knjiga »Nocoj vam nudimo za predvečerjo novo šaleško knjigo. Nastajala je v času, ko je v Velenju slovnični imenovalnik še veljal za imenoval-nik in rodilnik za rodilnik. Predstavljamo jo v času, ko obeležujemo 45 let Vrtca velenje; vzporedno s pripravami na osmi Pikin festival in drugimi dogodki za radost naših otrok; v času, ko se vse premalo zavedamo dejstva, da bralna kultura pri Slovencih strašansko upada; ko smo starejši še komaj pismeni, iz otrok pa bi radi čimprej naredili polnoletne volivce,« je pred tednom dni nagovoril množico v velenjski knjižnici urednik Založništva Pozoj Ivo Stropnik in se potem vprašal _ »Morda je ravno za to Verdnikov Tintin poslednji škrat?«.Številni obiskovalci smo prišli zato, ker smo želeli videti in slišati novo pravljico, kije v celoti nastala v Velenju. Založništvo Pozoj je namreč vzpostavilo še eno knjižno zbirko - zbirko Pravljične pokrajine, »ki bo v bodoče prinašala pred otroške oči bajne, strašne in ljubeznive slikanice za najmlajše bralce.« Lepo je, da so kot prvo v zbirki natisnili prav delo dveh velenjskih avtorjev - pravljičarja Vladimirja Verdnika in ilustratorke Nede Hafner. Knjigo je odlično oblikoval (še en Velenjčan) Stane Hafner iz Studia Rebernik. Otvoritev so z nastopom popestrili tudi malčki iz vrtca Velenje, ki pa so bili precej nemirna publika, ko smo prisluhnili pravljici. Otroci pač. Morda bodo pravljici raje prisluhnili doma, pred spanjem, ko jim jo bo z nežnim glasom prebrala mama. In v tem je tudi svojstven čar pravljic. Vlado Vernik se nam je tokrat predstavil z drugo knjigo, saj je pred časom že izdal »Potop v modro«. Ko smo mu zastavili vprašanje, zakaj tokrat prav pravljica, nam je odgovoril: »Včasu svojega šttidija na Akademiji, ko sem študiral slovenski jezik, sem začutil, da rad kaj napišem. K temu me je vzpodbujala profesorica Alenka Glazer. Potem sem se s pisnimi izdelki pojavljal tudi v javnosti, življenje je šlo potem svojo pot in nazadnje sem na to že skoraj pozabil. Imam pa doma kar nekaj priznanj, rekli so mi tudi da imam talent, Ko je med pripovedovanjem Tintinovih dogodivščin pričel padati sneg, je bilo veselje otrok nepopisno... a preprosto nisem imel časa. Potem se mi je zdelo, da je napočil, pripravil sem ciklus besedil. Osebno mislim, da so moje pravljice lepe, tudi ostali so mi dali vzpodbudo v tej smeri in rad bi, da bi slovenski pravljičarji se zamislili nad vsebino zgodbe, kije po moje nekoliko drugačna kot smo navajeni v pravljicah. Vse so bolj modernistične, jaz pa sem se želel vrniti v k takim, ki sem jih sam bral kot otrok. Toplo besedilo, ki bi naj malo ganilo srce in imelo tudi kakšno pedagoško besedilo. Pa ne samo za otroke, ampak tudi za odrasle.« Verdnik ima napisanih že natanko 10 pravljic. Pravi, da so tudi izbrušene, zato upa, da bo izšla še kakšna. »Posebno zadovoljstvo je, da je knjiga nastala v Velenju in da smo jo naredili samo Velenjčani,« je še poudaril avtor. Njegova knjiga pa je že naprodaj. ■ Bojana Špegel Je Verdnikov Tintin slednji škrat? Bralne značke za male in velike bralce Priznanje tistim, ki jim je knjiga prijateljica Ko se pričen iztekati še eno šolsko leto, je čas, da Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje povabi medse vse, ki so si s pridnim branjem knjig prislužili bralo značko. V Dolini je to že 25 let Kajuhova bralna značka, letos pa so že drugič podelili tudi »sončke«, predšolske bralne značke. Jutri ob 11. uri dopoldne bodo v Kulturnem domu Velenje podelili tudi posebna priznanja vsem, ki so značko »pribrali« vseh osem let osnovne šole. Predšolske bralne značke, sončke torej, je MZPM Velenje podelila pred dnevi, Tako so jih v petek prejeli mali bralci iz vrtca v Šmartnem ob Paki in Vrtca Šoštanj, v torek pa še vsi iz Vrtca Velenje. Tokrat je bilo malih bralcev kar 618, saj so se velenjskim letos prvič pridružili tudi mali šolarji iz Šmartnega ob Paki in Šoštanja. Jutri pa pripravljajo prav posebno slovesnost za vse osmošolce, ki so si z branjem prislužili Spominsko priznanje za zvestobo lepi knjigi in Kajuhovi znački v osnovni šoli. Da bo dogodek nekaj posebnega, bo poskrbel glasbeni gost Zoran Predin. »S prireditvijo želimo nagraditi mlade bralce za njihovo osemletno aktivno sodelovanje v akciji »S knjigo v svet« in jih spodbuditi k nadaljnjemu branju dobrih knjig,« pravijo na MZPM Velenje. ■ bš Rosa ni pozabila name - Zbirka poetičnih kažipotov Iva Stropnika Knjigo je izdala ljubljanska založba Karantanija, njen izid pa sta finančno podprla Zavarovalnica Triglav - OE Celje in poslanec Bojan Kontič. Rosa ni pozabila name je ob zavzetem publicističnem, ured-niško-založniškem, domoznanskem in lektorskem delu že peta samostojna pesniška zbirka Iva Stropnika. Če so bile poprejšnje tri zbirke -Podtalnica (1991), Skrivalnica v očesu (1993) in Lastna imena mojega doma (1997) -zastavljene eksperimentalno, z vnašanjem pesniškega lingvizma in nar-ativnosti na besedilni ravni, s podvojeno sub-jektiviteto in scenarično-didaskaličnim upesnje-vanjem stiske jezika, starožitnosti ter s povzemajočo heraklitsko mislijo namesto klasičnega intimiz-ma, potem je pričujoča Rosa čista inspiracija vsega doslej brz-danega in zamolčanega iz pesnikovega razumevanja, videvan-ja in korespondiranja z besedo. Stropnikovi novi zapisi vnašajo v slovensko sodobno poezijo nov pesniški žanr, novo pisavo - obliko slovarskih zapisov, t. i. lirsko-slovarska gesla, oblikovana ob izhodiščnih besedah, ki so "naskočile" enopomensko razbesedeni svet in ga združile v večinterpretativne celote pojavov in ranjenih zaznav predmetov, vse to skozi uho-subjekt jezika in no-torične resnice, od poetičnih obnovitev oziroma prenovitev baude- lairjevsko-bretonovskih nadrealističnih stanj, prek izrazito avtorskega odnosa do ilovice-jezika, do disonantne zgovornosti molka oz. tako ubrane pesniške govorice, ki opušča poprejšnjo (didaskalično in siceršnjo) deskriptivnost ter se samogovorno in s pesniškim dialogom odpira "sodobnemu" dekadentnemu bivanju, kritiki časa in vendarle tudi radoživemu zaljubljanju v vse živo. Ivo Stropnik je tokrat pesniško stopil najgloblje. Ostaja drzni samohodec skozi jezikovno-po-etično estetiko mlade slovenske poezije. V Rosi upesnjuje prizeml-jeni "inventar", ki nas ziritira, zgrozi in poboža s klofuto, sicer je pesnik radoživega vzgiba, ki zna z besedami poljubiti veliko rano in spregovoriti tam, kjer se najpogosteje podpisuje nemost. - (Iz knjižne recenzije založbe Karantanija). Ponoči vstajaš in hodiš na bel papir molčat. Praznik je takšna noč - premoč nad živim telesom in v njem kot tinta črna bolezen, kot grozdni sok, ki ga zaužiješ, da lahko utelesiš prišepetano skrivnost. Zbudne sanje kot da niso nikoli spremenile besed. Odet si vanje, in v sanjah odeta skrivnost postane v bedenju znova speča skrivnost, otovorjena z neznanim in daljnim. obtežena s težko podobo sopare: s kamnom, ki te ubije, če boš v belem prostoru samo nihal ... (Ivo Stropnik) Mladinski center Velenje vabi v četrtek, 5. junija 1997, ob 19.30 uri na literarni večer s kupico vina, na katerem bo pisatelj Ivo Stropnik prebiral poetične kažipote iz svoje nove knjige "Rosa ni pozabila name". Literarni večer bosta pospremila glasbenika Sašo Sonc (saksofon) in Branko Rožman (harmonika), izid avtorjeve nove knjige pa bo s pokušnjo vrhunskega vina "Faust" počastilo Vinogradništvo Zeleznik z Meljskega hriba pri Mariboru. - Vljudno vabljeni! ■ zk, mc, foto: P. Marinšek Premogovnik Velenje v znamenju praznika 18. EX-TEMPORE in »Spomini« V okviru praznovanj 3. julija, dneva rudarjev, tudi letos, že os-emnajstič po vrsti, Premogovnik Velenje pripravlja likovni EX-TEMPORE z nazivom »Premogovnik Velenje 97«. Prireditev bo trajala od danes, 5. junija, do sobote, 14. junija, ko bodo odprli razstavo v galeriji na velenjskem gradu in podelili nagrade. Danes bodo od 17. do 19. ure v Vili Široko v Šoštanju žigosali likovne podlage. Hkrati danes ob 19.uri vabijo tja tudi na predavanje »Nacionalni identiteti v slovenski likovni umetnosti«. Predavala bo Nadja Zgonik, predavateljica Umetnostne zgodovine na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jutri in v soboto lahko po dve žigosani podlagi, kolikor jih lahko dobi vsak udeleženec, dvignete v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu. Tudi tokrat tehnika ni predpisana, tema je »Spomini«, format pa ne sme biti večji od 100x100 cm. Žirija, ki jo letos sestavljajo predsednik dr. Mirko Juteršek ter umetnostna zgodovinarja in likovna kritičarja Milena Koren-Božiček in Marko Košan, ne bo sprejemala del z nežigosanimi podlagami. Udeleženci bodo morali dela oddati do sobote, 14. junija, med 8. in 10. uro v razstavišču na Velenjskem gradu, odprtje razstave s podelitvijo nagrad pa bo isti večer ob 19.30. Premogovnik Velenje bo podelil tri denarne nagrade (70, 100 in 130 tisoč SIT), poleg tega pa še dve odkupni nagradi po 50 tisoč SIT. ■ bš Otroški gledališki in lutkovni maraton 97 4 igre iz Šaleške doline Od jutri do nedelje bo v Horjulu in na Vrhniki Republiško srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, ki se ga bodo udeležile tudi štiri (predhodno izbrane) gledališke skupine osnovnošolcev iz Šaleške doline.Tudi tokrat je srečanje pripravila republiška Zveza kulturnih organizacij, v akcijo pa se je vključila tudi Medobčinska ZKO Velenje. Na Vrhniki se bodo v naslednjih dneh predstavili mladi gledališčniki z imenom »Frkolini« iz OŠ Šalek, ki so pod mentorstvom Irene Poljanšek-Sivka pripravili igrico Vike Grobovšek »Lahko noč, hudoba«. Gledališka skupina iz OŠ Gustava Šiliha je »naštudirala« Petanovo igrico »Pet pepelk« in to pod mentorstvom Ade Zorman. Fantastična komedija »Noč, ko je posijalo sonce« je igrica mladih igralcev iz OŠ Bibe Roecka iz Šoštanja, vodi pa jih Lidija Volk. Pod mentorstvom Brigite Grobelnik pa so na OŠ Karla Destovnika Kajuha pripravili igro »Do tiste stezice«. In to so letošnji predstavniki Doline na republiškem srečanju, še pred odhodom nanj pa so se predstavili tudi domačemu občinstvu, saj so nastopili na osnovnih šolah v Paki, Škalah in Vinski Gori. ■ bš Seme kali (jezik živi) Slavist Toporišič vse "zmrcvaril", svetnik ne svetnik Pankrac "prav" postavil. Šolski hram Anton, Šilih... se piše, Antona, Šiliha...se briše. Jezik je živa stvar, SEME dobmkali, tudi če senCNIK ga mrtvi. vos Plesna predstava Plesnega teatra iN V Krogu Sanj gospe X Bil je petek, 16. maja zvečer. V domu Kulture Velenje je bil oder drugačen. Dve zanimivi sceni, dve zanimivi koreografiji, množica dobrih plesalcev. Plesni teater iN se je domači publiki prvič predstavil z dvema dolgima, a hitro minljivima koreografijama. Koreografija prve predstave, imenovane »Krog«, je bila delo koreografinje in plesalka Rosane Štorgelj (ki želi nadaljevati študij plesa v Ameriki, kjer je bila lani na izpopolnjevanju) »Sanje gospe X« pa si je zamislila, pripravila koreografijo in v njej nastopila tudi kot plesalka znana plesna pedagoginja Nina Mavec. To je bil res z energijo teles prežet večer. V pričakovanju ponovitve lahko vsem sodelujočim le iskreno čestitamo. ■ bš, foto: Leši Vabimo vas na pogovor ob knjigi skupine avtorjev Miša Alkalaja, Andreja Aplenca, Franceta Bučarja, Boruta Koruna, Marka Kosa, Rudija Merljaka, Mladena Svarca ... "Danes, Slovenija, in nikdar več?" je v zadnjih tednih dvignila toliko političnega prahu kot že dolgo ne katera. Srečali se bomo z vprašanji, ki zadevajo slovensko politiko in usodo slovenske države: Kaj pomeni ratifikacija pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo v predloženi obliki? Ali bo Slovenija v resnici prisiljena/pripravljena plačati višjo ceno za pridružitev kot (druge) vzhodnoevropske države? Kakšne pasti pripravlja Sloveniji italijanska politika? Je španski predlog v resnici kompromis ali pa diktat in spreminjanje obstoječih mirovnih pogodb, sklenjenih po drugi svetovni vojni? Kakšne so alternative pridružitvi za vsako ceno? Smo sposobni preživeti brez političnega vključevanja v Evropo? Komu gre verjeti: vladajoči koaliciji, ki vidi v pobudi za predhodni referendum o pridružitvi zgolj notranjepolitični manever opozicije, ali gibanju 23. december, ki vladi očita protiustavno obnašanje in razprodajo nacionalnih interesov, takorekoč veleizdajo? Pogovr z avtorji bo vodil Vano Gošnik Velenjska knjižnica, četrtek, 5. junija, ob 19. uri. BAJAGA (RDEČA DVORANA, SOBOTA, 14. 6.1997) Prihodnjo soboto, 14. junija, bo v velenjski Rdeči dvorani nastopil eden največjih ročk in pop zvezdnikov nekdanje Jugoslavije in sedanje ZRJ, Momčilo Bajagič - Bajaga. Srbski glasbenik, ki si je glasbene izkušnje nabiral kot član enega najuspešnejših jugo ročk bandov, Riblje čorbe, se je rodil v začetku šestdesetih let v Zemunu. Kot večina najstnikov po svetu, je na kitaro začel brenkati v osmem razredu osnovne šole, že zelo zgodaj pa se je odločil za profesionalno glasbeno kariero. Od leta 1978 je tako deloval kot član ene nekoč najpopularnejših jugo ročk skupin, Rilje čorbe, s katero je v obdobju 1978 - 1984 izdal dva singla in šest albumov. Med njimi tudi album "Mrtva priroda", ki so ga po vsej takratni državi prodali v neverjetni nakladi 420.000 izvodov. Po prenehanju dela z Ribljo čorbo je Bajaga ustanovil svojo skupino Bajaga & Insruktori, s katero je do leta 1993 posnel kar sedem albumov. Rekorder po prodaji je bil album "Sa druge strane jastuka" (350.000 izvodov), ki še danes velja za njegov najuspešnejši album. V obdobju 1984 -1993 so Bajaga & Instruktori prodali skupaj več kot tri in pol milijone plošč, ki so vse po vrsti osvajale vrhove lestvic popularne glasbe. V tem obdobju je Bajaga nastopil na več kot 2500 koncertih, od katerih jih je večina bila razprodanih. Omenjeni podatki pričajo o tem, da gre pri tem beograjskem glasbeniku za enkratno glasbeno kariero, ki jo mnogi smatrajo kar za najbolj bleščečo zgodbo novejše YU ročk zgodovine. Po začetku vojne na območjih nekdanje Jugoslavije je zamrl tudi glas o večini nedanjih jugo rockerjev in nekam v skrivnostno meglo nemirnega Balkana je izginil tudi Momčilo Bajagič. Leta 1993 je pri založbi Red Luna Records, ki ima sedež na Cipru, izdal odlično kompilacijo z naslovom "So far... The Best Of Bajaga & Instruktori", s katero je na najboljši možni način zaključil neko, zanj zelo uspešno, obdobje ustvarjanja. Čas po vojni v BiH in na Hrvaškem bi lahko šteli za njegovo drugo ustvarjalno obdobje. Zaznamovano s še ne zaceljenimi ranami vojne, je to obdobje prineslo dva albuma. Najprej odličen album "Muzika na struju", ki bo verjetno v vsej bogati glasbeni karieri tega plodnega glasbenika obveljal za njegov najbolj zrel album, nato pa še njegov zadnji izdelek "Od bižuterije do čilibara", ki je doživel tudi slovensko licenčno izdajo (pri založbi NIKA). Več o tem albumu smo pisali v eni prejšnjih številk. Sobotni nastop v velenjski Rdeči dvorani, ki bo potekal v organizaciji kluba MAX, sodi v serijo promocijskih nastopov, na kateri Bajaga & Instruktori predstavljajo prav album "Od bižuterije do čilibara". Ker pa so njihovi koncerti navadno precej dolgi, bomo v soboto gotovo slišali večino skladb, ki so Bajago dvignile na tisto mesto jugo ročka, ki ga še danes zaseda. Znan po svojih odličnih živih nastopih, Bajaga skupaj s člani svoje spremljevalne skupine, iz katere po svojem duhovitem šovu izstopa neutrudni Žika Milenkovič, tudi v soboto gotovo ne bo razočaral. Predprodja vstopnic: MAX club (tel: 862 581). UMiČ i KOMUNALNO IPODJETJE IVELENJE t 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 " fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam komunalnega podjetja na telefon: 856-251 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamaciji Komunalno podjetje Velenje RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Ko zorijo češnje Ja, junij je čas, ko zorijo češnje. Janja Košuta -Špegel pravi, daje to najlepši čas v letu. Bo že vedela, iz domačih Goriških Brd se je preselila v Šoštanj in od tu jo pot še vedno vleče nazaj. Zaradi staršev in zaradi češenj. Je pa junij nekaj posebnega tudi zato, ker začenjajo mnogi že resno razmišljati in načrtovati dopust. Že misel na počitnice, ki prihajajo, je nekaj posebnega. Junij je za radijce poseben mesec tudi zato, ker se v njem zgodi tradicionalni radijski piknik, vseh delavcev in sodelavcev radija, pa še njiihovi družinski člani so povabljeni zraven. V soboto se dobimo v Lajšah. Smo že rekli, da bomo letos lokacijo spremnili, a na koncu smo se vseeno vprašali - ja, kaj pa Lajšam manjka? Pravilni odgovor je bil: nič. Za glavnega kuharja smo soglasno izvolili Nika Rabiča, ki si je na dosedanjih piknikih nabral že toliko izkušenj, da bi ga bilo škoda menjati. Zato novih volitev nismo izvajali, mandat smo mu s sklepom samo še podaljšali. Junij je za radijce pomemben tudi zato, ker bomo spet skakali v poletje. Znano je že mesto skoka in tudi datum. Več o prireditvi boste še zvedeli, danes pa naj jo prvič »uradno« napovemo: Titov trg, 27. junija, od 17. ure naprej bo vaš in naš. Veliko zanimivih gostov bomo pripeljali, med njimi pa (naj vam zaupamo samo enega) - Adi Smolar. Bo v redu? Vreme tudi bo, je še vedno bilo. Janja Košuta - Špegel je vedno na poti, med Šoštanjem, kjer živi in Velenjem, kjer dela. Velikokrat pa jo mahne tudi v Brda, kjer je čisto zares doma. Še posebej rada zdaj, ko tam zorijo češnje, njen Kaj pa tudi nima nič proti, (foto: Leši) I mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO. KINGSTON Po štirih letih delovanja je domača skupina Kingston končno dočakala ADI SMOLAR Najduhovitejši, najplodovitejši in po mnenju nekaterih sploh najboljši slovenski kantavtor, Adi Smolar, bo danes zvečer nastopil na dobrodelni prireditvi za Dom 2. slovenskega tabora v Žalcu. Koncert, na katerem bo poleg Adija sodelovalo še nekaj zanimivih gostov, bo v Petrovčah, svoj težko pričakovani drugi album. Pri založbi MEN ART je namreč v teh dneh izšel njihov drugi CD z naslovom "Daj povej, daj povej!". Gre za album uspešnic, saj so v relativno dolgem premoru od izida debitantskega albuma (dve leti) fantje predstavili kar nekaj skladb, ki so se v tem času že prijele in postale prave uspešnice. Taka je gotovo zmagovalka lanskih Melodij morja in sonca, skladba "Ko bo padal dež", pa naslovna "Daj povej, daj povej!" in trenutno njihova najbolj vroča skladba "Kam hitiš". Slednjo poleg dobre pop produkcije in živahnega reggae ritma odlikuje na poseben način odpet vokal, ki spominja na prave jamaške izvajalce reggaeja. Na albumu je deset skladb, kar tri od njih pa že imajo videospote. Četrti je tudi že v pripravi, in sicer spot za skladbo "Kam hitiš", pri katerem bo verjetno spet sodeloval Boris Hergamas, sicer snemalec in režiser večine njihovih spotov. v dvorani Hmeljarskega doma. Vstopnice za to dobrodelno prireditev so na voljo še uro pred nastopom v Petrovčah. CANDY DULFER V ponedeljek, 16. junija se nam v velenjski Rdeči dvorani obeta glasbeni dogodek leta 1997 v Velenju in eden najpomembnejših koncertov v Sloveniji v tem letu - nastop odlične nizozemske saksofonistke Candy Dulfer. Za simpatično glas- LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 1. junija: 1.P0LJANSEK: 2.K0VAČI: 3.BLEJSKI TRIO: 4.MODRI VAL: 5.LAUFARJI: Harmonika Danes je nedelja Naš Janez Našagri 3 glasovi Stari hlapon 13 glasov 8 glasov 4 glasovi 2 glasova Predlogi za nedeljo, 8. junija: 1.KMETEC: Kako bi pozabila 2.KUMER: 3.PLANŠARJI: 4.SLAKI: 5.SL0VENUA: Življenje je veselo V Brniškem gaju Lovska Z vlakom na izlet ! Vili Grabner benico, ki jo prav gotovo pomnite vsaj po veliki uspešnici "Lilly was here" (naslovna tema iz istoimenskega filma), ki jo je posnela skupaj z Daveom Stevvartom (ex Eurythmics), bo to edini nastop v Sloveniji, zato si velja pravočasno zagotoviti vstopnice. Informacije o predprodaji dobite v klubu MAX (tel. 862 581), ki je tudi organizator njenega nastopa, več o sami glasbenici pa si boste lahko prebrali v naslednji številki Našega časa. PAUL McCARTNEY Najbogatejši beatle in eden najbogatejših glasbenikov na svetu sploh, 55-letni Paul McCartney je pri založbi Parlophone/EMi (pri nas jo zastopa Dallas Records) izdal novo ploščo z naslovom "Flaming Pie". Na njej je 14 tipično mccart-neyevskih skladb, ki so nastale večinoma pred dvema letoma, ko je nastajala tudi kompilacija "The Beatles Anthology". McCartneyevi sodelavci so zato znani: Ringo Starr, Linda McCartney, Steve Miller, Jeff Lynee in prvič na očetovem izdelku, 19-letni Pulov sin James. Prvi single s tega albuma, ki se je uspel prebiti na kakšno lestvico, je skladba "Young Boy". SAVAGE GARDEN Najnovejša pop atrakcija, ki prihaja iz daljne Avstralije, se imenuje Savage Garden. Gre za duo, ki je nastal pred štirimi leti v Brisbaneu, ko sta se preko oglasa srečala in-strumentalist Daniel Jones in pevec Darren Hayes. Ime sta našla v noveli največje pisateljice knjig z vam-pirsko tematiko vseh časov Ann^. Rice. Še posebej Hayes je njen velik fan in trdi, da imajo te knjige zanj zelo velik pomen. .^Siifgi-i:®:::; mM" WSm M — M llllv. * P0^ Savage Garden sta na lestvice priplezala s skladbo "I vvant you", ki je zaradi dela besedila pesmi pri poslušalcih dobila ime kar "chika cherry cola" song. Duo je trenutno na veliki turneji, na kateri predstavlja svoj prvi album. ■ MiČ 5. junija 1997 KULTURA, 3. julij, dan slovenskih rudarjev Bogat program prireditev Premogovnik Velenje in Odbor za pripravo praznovanja dneva rudarjev sta pripravila bogat program praznovanja dneva rudarjev, ki ga bomo v Velenju letos praznovali 36. po vrsti. V mesecu dni se bodo zvrstile kulturne, športne in družabne prireditve, ki ne bodo zanimive le za delavce in upokojence Premogovnika, ampak tudi za druge prebivalce Šaleške doline. ■ v soboto, 7. junija, ob 15. uri v Rdeči dvorani prvenstvo v dviganju uteži za pokal Alpe-Adria, • v soboto, 7. junija, ob 19.30 v Glasbeni šoli Velenje srečanje oktetov, • v soboto, 14. junija, ob 19.30 v razstavišču na Velenjskem gradu odprtje razstave likovnih, del, ustvarjenih v ex-temporu '97, ■ od 16. junija dalje v izložbah tr- govin razstava likovnih del šoloobveznih otrok, • v petek, 20. junija, ob 15. uri v Restavraciji Klub srečanje jubilantov jamske reševalne čete, • v soboto, 28. junija, ob 9. uri na stadionu ob jezeru srečanje gasilskih enot premogovnikov in en-ergetikov Slovenije, • v soboto, 28. junija, ob 18. uri v Restavraciji Klub srečanje upokojenih delavcev podjetja po 3. juliju 1996, ■ v soboto, 28. junija, ob 21.30 v skakalnem centru Velenje nočna tekma v smučarskih skokih za rudarsko svetilko, ■ v nedeljo, 29. junija, ob 18. uri smučarska skakalna tekma Ski jumping challenger, ■ v sredo, 2. julija, ob 18. uri v Restavraciji Jezero srečanje delovnih jubilantov, • v četrtek, 3. julija, ob 8. uri na Titovem trgu začetek parade uniformiranih rudarjev, • v četrtek, 3. julija, ob 9. uri na stadionu ob jezeru osrednja prireditev 36. skok čez kožo, • v četrtek, 3. julija, ob 16. uri ob Restavraciji Jezero družabno srečanje delavcev in upokojencev Premogovnika Velenje, • v soboto, 5. julija, na stadionu ob jezeru mednarodni atletski miting, • od 7. do 13. julija na Turističnem jezeru svetovno prvenstvo vodenih modelov čolnov serije FSR - NAV-IGrA 97. Vabljeni k ogledom prireditev in srečno! PORTRET MS ms 9 Okteti pojejo rudarjem za praznik Krstna izvedba štirih pesmi Praznovanje dneva slovenskih rudarjev, 3. julija, se v Velenju začne vsako leto s tradicionalno kulturno prireditvijo, to je s koncertom "okteti rudarjem". Na njem že vrsto let poje pet oktetov: Tosama iz Domžal, Ljutomerski oktet iz Ljutomera, Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi, Šaleški oktet iz Šoštanja in gostitelj Rudarski oktet iz Velenja. Njihovo ubrano prepevanje domačih in ponarodelih, slovenskih in tujejezičnih pesmi vedno navduši številno občinstvo in polepša praznik rudarjev. Letos bodo okteti zapeli na koncertu v soboto, 7. junija, ob 19.30 v koncertni dvorani velenjske glasbene šole že 17. po vrsti, tradicionalni koncert pa so organizatorji iz velenjskega premogovnika in velenjske glasbene šole tokrat zasnovali nekoliko drugaee. Po lanskem koncertu se je med vodji oktetov namreč porodila ideja, da bi z razpisom povabili k sodelovanju znane slovenske skladatelje. Odziv pri skladateljih je bil dober; vabilu so se odzvali priznani slovenski skladatelji Marijan Gabrijelčič, Aldo Kumer, Ambrož Čopi in Robert Kamplet, ki so ustvarili celo več skladb in nato izbrali štiri najboljše. Tako bodo poslušalci na koncertu poslušali krstne izvedbe Gabrijelčičeve Užij današnji dan, pel bo Zagorski oktet, Kampletove Rudnik, pel bo Rudarski oktet, Kumarjeve Nasmihaš se luni, pel bo oktet Tosama, in Copijeve Pesem Krasa, ki jo bo zapel Ljutomerski oktet. Omenjeni okteti bodo na koncertu zapeli še tri pesmi po lastni izbiri ter štiri pesmi v skupnem nastopu združenih oktetov. ■ Diana Janežič Lokovica Dobrodelni koncert V nedeljo, 8. junija, ob 15. uri bo pri domu krajanov v Lokovici koncert. To ne bo običajna, ampak dobrodelna prireditev. Vstopnino in vse denarne prispevke bodo namreč organizatorji namenili njihovemu mlademu sokrajanu Daniju Strožiču kot pomoč pri nakupu novega električnega vozička. ČLani in članice tamkajšnjega kulturnega društva, lokoviški gasilci in aktivisti RK so k sodelovanju povabili otroški pevski zbor žup- nije sv. Mihaela Šoštanj, ki ga vodi Anka Verdnik - Jazbec, pevko Ireno Vrčkovnik, ansambla Lokoviški fantje in Šaleški fantje, Frančka iz Svetine, mlade lokoviške glasbenike, nastopila pa bosta seveda še domača ženski pevski zbor z dirigentko Simono Strahovnik in moški zbor, ki ga vodi Zdravko Zupančič. Denarne prispevke zbirajo tudi na žiro računu 52800 - 678 - 81409, s pripisom za dobrodelni koncert. ■ tp ZALESCANSKI PORTRETI 10 JOŽE ROBIDA -'' '%SiZ.k SI!«®!® n Hm -*' |»N \m: \ i fHmff^M " ' w ' tq " ' i ,, ^ ISlSmk - H" \ I ti® ^ a t mm?* Čisto na obrobju Zaleščanske doline, pod Goro Oljko v zaselku Podgora, je srečnega trinajstega januarja leta 1958 /dvanajst let za sestro Vido/ privekal na svet Jožek. Fantič, za katerega je, sicer v drugi zvezi, nekoč kasneje neka profesorica izjavila, da je "čisto drugačen homo sapiens kot njegova sestra"! Polna lička, prifrk-jen nosek in nagajive očke so že dale slutiti, da bo novorojenček nekoč s svojo vedrino zabaval in razveseljeval okolico. Kozorog. Zunanji videz je v sebi skrival salamensko tečnobo, ki se je dneve in noči drla kot zverina. Sestra mu je bila druga mati, vsepovsod ga je vlačila s sabo. To je prav prišlo tudi staršem - oče Franc je delal v gradbenem podjetju, mati je bila gospodinja, oba pa sta skrbela še za dobršno krpo zemlje okoli hiše. Bil je od sile sramežljiv fantič, še za v šolo mu ni bilo, čeprav mu je prav prvi šolski dan ostal najbolj v spominu, saj je po pouku za nagrado doma na ganku jedel biskvit in češnje/opomba pisca: od kod portre-tirancu hkraten spomin na prvi šolski dan in češnje - razen če so bile vložene!?/. Prijetna šola v Šmartnem ob Paki Jožeku ni delala težav. Bil je odličnjak, bil je dober za jezike, biologijo in kemijo, nad matematiko ni bil posebej navdušen/uh, še eden!/, rad je prepeval in igral, smučal, planinar-il, igral nogomet, mimogrede pa še ministriral. Imel je rad Tita, pravi, tako kot večina tistih, ki se danes sprenevedajo. Celo zastavo je nosil na občinski štafeti - dokler na cilju ni zgrožen ugotovil, da mu je zastava že nekaj sto metrov prej padla s kola... Za dekleti je gledal, kakšni tudi na biciklu vozil šolsko torbico - a le zato, da se je postavljal pred sošolci. Ne samo da je deklicam pisal pesmi, še uglasbil jih je in kasneje ob spremljavi harmonike tudi zapel. Odločil se je, da bo učitelj jezikov, zato se je vpisal na Pedagoško gimnazijo v Celju, kjer je padel v druščino danes slavnih sošolcev: ministra Gabra, režiserja Moederndorferja, zgodovinarja Kljajiča ... Padel pa je že tudi prvi dan z vlaka, zato odtlej vedno počaka, da se stanje umiri in šele potem skoči... Z učenjem spet nič težav, s puncami več - sošolke so namreč hitro ugotovile, kako zelo je žgečkljiv, pa so ga redno zavijale v zaveso in žgečkale, da je tulil od vsega hudega. V prvih dveh letih sta se vzljubila z Olgo, a mu na koncu le ni bila usojena. S šolsko klapo je rad polumpal, z domačimi fanti na vasi pa so ob večerih najraje zapeli slovenske pesmi. Ko mu je v drugem letniku umrl oče, je ostal pri hiši edini moški. Čeravno mu tudi prej niso prizanašali z delom, je zdaj ob materi glavno breme na pethektarski kmetiji prevzel nase. Zato zna danes /s svojimi kirurškimi rokami/ voziti traktor, kositi, izdelati čisto pravo okno, zidati, polagati ploščice, zna pridelati hmelj... Ni čudno, da mu v gimnaziji časa za razvedrilo ni ravno ostajalo. Zaradi ljubezni do gledališča se je želel vpisati na igralsko akademijo. A neroden, kolikor je bil, ni znal sam na to šolo, pa je prej pospremil sošolca na Medicinsko fakulteto. Tam mu je bilo čisto všeč in do igralske akademije potem tisti dan sploh ni prišel. Na medicini je opravil sprejemni izpit in na igralsko akademijo pozabil. Prve ljubljanske mesece je umiral od domotožja, ki se je uneslo, še posebej potem, ko je ugotovil, da sama po sebi Ljubljana ni prav nič posebnega, da pa je prav posebna zaradi kulture, ki jo nudi. Skoraj ni bilo glasbenega ali gledališkega abonmaja, ki ga ne bi imel. Mnogi so mu prerokovali, da s svojim sproščenim pristopom do študija le-tega nikoli ne bo končal - a so se ušteli. Skoraj čisto v roku je postal zdravnik, čeprav so bili začetki študija kruti. Predvsem se je moral sprijazniti s smrtjo, ki jo zdravnik srečuje na vsakem koraku. A bilo je tudi vedro, spominja se anekdote iz svojega letnika: Profesor Širca:"Kaj je to penis?" Študentka:"Dvajset centimetrov dolg koščen organ!" Profesor Širca:"To, da je bil dolg dvajset centimetrov, ste imeli srečo - da je koščen, pa je samo vaš občutek!" Gledališču se tudi med študijem ni odrekel, prav pogosto je odhajal v Šmartno ob Paki in Pod kozolcem igral ter z njimi prepotoval dobršen kos Evrope; od tod njegovo spoznanje, da je čar v različnosti. Treba je potovati, predvsem spoznavati ljudi in njihovo različnost. To je tudi edina pot k strpnosti. Različna od njega je bila tudi Juana, deklica iz soseščine, za katero je Jože še v osnovni šoli trdil: "Tisti, ki jo bo hotel vzeti, naj se raje prej obesi!" Juanin oče je kasneje, pred odhodom na nek gledališki seminar v Koper, vzornega študenta Jožeta zadolžil, da na hčerko malce popazi, kar je ta z velikim veseljem tudi storil in se dosedaj, štirinajst let po svečani zaobljubi, še ni obesil. Juana mu je leta 1983 rodila Katjo, malo kasneje je diplomiral, nekaj časa stažiral in odšel v vojsko. JNA je Jožetovo posebno poglavje. Že slovo od žene in otroka je bilo sila ganljivo. Vsi so jokali, Jože pa je potem cele prve tri dni in noči v vojski nenehno kolcal /čista resnica!/. Po kasarni so vojaki že kričali:"Ubi ga, ubi Slovenca!" Najprej je služil kot sanitejec v Beogradu, ki ga je zaradi bogastva kulture navdušil, kot Slovenca pa so ga imeli Beograjčani še posebej radi. Dosegel je celo čin poročnika. Pel je v vojaškem zboru, bil pa je tudi med ustanovitelji kvarteta, ki so mu vojaki nadeli ime Brača Dalton / bržčas zato, ker je najvišji pevec meril dva metra, Jože pa je bil s svojimi 162 centimetri najmanjši/ in je prepeval pesmi vseh jugoslovanskih narodov. Vojaški rok je zaključil v Ajdovščini kot zdravnik in prvič v praksi doživel garaško plat poklica - ko mu je naenkrat, po maršu, v ambulanto prišlo štirideset ožuljenih in okrvavljenih vojakov... Po vojski so ga leta 1986 iz splošne ambulante v velenjskem zdravstvenem centru zvabili v celjsko bolnišnico na otroško kirurgijo in podal se je v specializacijo. Vmes je tudi Juana postala profesorica, v Šmartnem ob Paki so dobili stanovanje in leta 1987 seje rodil še Nejc. Leta 1991 je postal specialist kirurgije, zadnji v tedanji jugoslovanski Sloveniji. Otroci so še posebej občutljivi bolniki. Toda Jože je med redkimi, ki jim je uspelo vzpostaviti sproščen stik z otroki in starši. Ni težko biti prijazen, sproščen pristop s kančkom humorja odpre vsaka vrata. In zato je tudi bolečina manjša. A nikoli šala na račun strokovnega dela, v stroki moraš biti stodstotno zanesljiv... Pred kratkim je dr. Robida postal šef otroške kirurgije v celjski bolnišnici. Ves ta čas pa je bil Jože tudi na deskah, ki pomenijo življenje, s kolegom Krajncem sta odigrala kar sedemdest ponovitev Prihranjenega dolarja, kot Strašna Jožeta pa sta začela razveseljevati ljudi po celi Sloveniji, lani sta naprimer imela kar devetdeset nastopov... Veliko Slovencev ga pozna, predvsem z radia, televizije in preko nastopov v dvoranah. Vedno nasmejan, dobre volje, šale stresa kar iz rokava... Sam pa zase pravi, da je kozorog, kar daje slutiti še eno/morda tisto pravo/ podobo. Kozorogi menda ne ljubijo gneče, radi samotarijo, razmišljajo, so prej zaprti kot odprti, niso ambiciozni, so pa vztrajni. Da, v resnici se vidi v znamenju kozoroga, čeprav že naslednji trenutek pove tisto zgodbico, ko je operiral skupaj z dvema precej višjima kolegoma. Operirali so trebuh in na koncu je iz notranjosti pač treba potegniti vso tisto navlako, ki se je nabrala med operacijo. Med čiščenjem je tako eden visokih kolegov našteval: "vata zunaj, klešče zunaj, španga zunaj, Robida zunaj..." Šala na svoj račun? Ne, hvala! Kakšen le more biti človek, ki iz samega sebe norce brije!? ■ U. Hrast 10 NAS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 5. junija 1997 Krajani dela Lokovice nemočni opazovali, kako jim tovornjaki uničujejo cesto Kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno!? Gre samo za primer, brez namena, da bi na kogar koli, ki sodeluje v tej cestni zgodbi, kazali s prstom. Za to ne bi imeli niti najosnovnejše podlage in tudi prav ne bi bilo, ker vse poteka po črki zakona. Z zakoni je pa tako: če česa izrecno ne prepovedujejo, pač dovoljujejo. Podobno kot prometni znaki. Pa smo tam. Pri zgodbi, ki nastaja zaradi znaka, ki ga ni bilo, bil bi pa potreben. Zato, ker ga ni, postaja lokalna cesta, ki se nad Termoelektrarno vije proti Lokovici in s Šoštanjem povezuje okoli 18 hiš, vse bolj podobna švicarskemu siru. Gradili so jo z udarniškim delom tamkajšnji ljudje, v njej je vtkanih več kot 2.000 ur prostovoljnega dela in 30 odstotkov lastnih sredstev krajanov. Prejšnji teden pa so lahko nemočno opazovali, kako se cesta uničuje samo zato, ker nečesa niso predvideli. Kdo bi si pa misli, da bodo po njej kdaj vozili težki tovornjaki? Zaradi teže so se začeli deli ceste usedati, pokati je začel asfalt. Pa tudi brez znaka bi se dalo sporazumeti, če bi bili za pogovor vsi zainteresirani. Naročnica prevozov, ki je s tovornjaki na travnik v Lokovico vozila odvečni gradbeni material, ki je nastal po podrtju hiše v Šoštanju, bi lahko te prevoze opravila tudi iz druge smeri, po magistralni cesti, potem pa nekaj sto metrov še po dovozni, kot so predlagali krajani. Ker pa tam, kjer so vozili, ni bilo znaka, ki bi jim to prepovedoval, so pač vozili. Po besadah Petra Radoje, enega izmed prizadetih, je bila cesta 26. in 27. maja zaradi udorov, posledic teže, celo neprevozna. Krajani niso vedeli na koga naj se obrnejo, da bi prepričili nadaljnjo škodo. Poskušali so na več naslovih. Klicali so predstavnike Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje. Julijan Slemenšek je povedal, da so si zadevo ogledali na terenu in ugotovili, da je cesta res prekomerno obremen- jena in potem skupaj z občino Šoštanj našli rešitev. Občina je zaradi varovanja ceste oziroma preprečitve nadaljnjih poškodb izdala odločbo o A ni škoda ceste? omejitvi osnega pritiska na štiri tone, kot je povedala Sonja Novak, PUP pa je v pe- tek, 30. maja, lahko postavil znak. Brez njega pa ni mogla ukrepati niti policija, na katero so se krajani tudi obrnili, ker za to ni imela nobene podlage. Zdaj je zadeva vsaj pravno-formalno rešena. Kdo bo kril stroške, ki so medtem nastali in kolikšna je povzročena škoda, pa je že novo vprašanje. Vsaj del odgovora je bržkone znan. Škodo bodo plačali davkoplačevalci, brez da bi jih o tem kdo kaj veliko spraševal. Upamo si namreč napovedati, da se bo obnova te ceste slej ko prej pojavila kot postavka v enem prihodnjih proračunov občine Šoštanj. Človek bi rekel, po nepotrebnem. ■ Milena Krstič - Planine Vinska Gora Na Janškovem Selu kraljuje Aloz Viher Ob letošnjem rojstnem dnevu je 96-letnega Alojza Viherja obiskal na domu predsednik sveta KS Vinska Gora Franc Špegel s svojimi sodelavci, pogovor pa je stekel pozno v noč. Ob tem so se tudi dogovorili, da bo za letošnji krajevni praznik Vinske Gore, ko bodo izročili namenu kakih 2000 metrov novega asfaltiranega cestišča na Janškovem Selu, Alojz Viher pomagal prerezati trak, saj novo cestišče poteka tik nad njegovo domačijo. 96-letni Alojz Viher je še vedno veseljak in ljudski godec. Že od nekdaj je bil zaljubljen v ljudsko glasbo, igra klarinet, še sedaj potegne harmoniko, ki je njegova zvesta spremljevalka tako na veselicah, godovih, domačih kolinah, rojstnih dnevih in porokah. Podoknice so bile njegova poslastica, saj ni bilo dekleta, ki ji je ne bi zaigral, tudi po naročilih fantov iz.vasi. Že res, da so prsti malo okorni, je pa pravi mojster, ko izvabi viže iz bršljanovega lista ali lista hruške. Kaj pa zdravje v teh letih? Tu in tam malo potoži, da bolj slabo sliši in vidi, bolijo ga noge, a ga vse to ne moti kaj preveč, saj zna vse obrniti na dobro voljo. Pravi, da je dobra volja največje jamstvo za dolgo in zdravo življenje. Denar že kako.pride. Moraš živeti skromno, prevelike denarne zaloge niso najbolj pomembna stvar, glavno, da je za sproti. Zaupal nam je tudi recept za dolgo življenje. V prvi vrsti je delo in zopet delo, poštenost od nog do glave, kmečka hrana in ni je čez domačo solato. Pri pijači pa daje prednost domačemu jabolčniku. Šele pri 50-tih letih se je navadil kaditi in tako še zdaj rad pokadi kakšno pipo tobaka. ■ Lojze Ojsteršek »Kovaštvu sem se zapisal že v otroštvu« Takšne so bile besede Alojza Novaka iz Šentilja pri Mislinji, ko smo ga obiskali. Tam, kjer je prostora komajda za cesto in potok Brložnico in kjer pot vodi naprej v Malo Mislinjo, stoji njegova domačija skupaj s kovačnico. To je postavil že njegov oče v stari Jugoslaviji. Včasih je tukaj stala žaga in domače ime »Pri kovaču« se je ohranilo. Oče je bil namreč orodni in vozni kovač hkrati, le konjev ni koval. V tistem času v Šentilju ni bilo drugih kovačev in po orodnem kovaču je bilo veliko povpraševanja. Alojz in njegov oče sta hodila po številnih sejmih ter prodajala najrazličnejša kmečka orodja - od sekir, motik, lopat, krampov. Ker je bilo pri hiši pet otrok in Lojze edini sin, seje že nekako vnaprej vedelo, da bo tudi on stopal po očetovih stopinjah. 1943. leta seje šel učit h kovaču Robniku v Šentlenart in po osvoboditvi nadaljeval s pomočniškim delom. Nekaj časa je bil tudi v ravenski železarni v težkem obratu kovačnice, kjer pa ni opravljal svojega osnovnega poklica. Vrnil se je v Šentilj in opravljal razna kovaška dela v kamnolomu pri Mislinji in kasneje v Razborci. Ko so te kamnolome ukinili, je Alojz odšel v Tovarno usnja Slovenj Gradec, kjer je bil modelar v mehanični delavnici. Kovaštvu je ostal zvest tudi sedaj, na jesen življenja. Z nekoliko trpkim prizvokom je povedal, da naslednika kovaštva najbrž pri njihovi hiši ne bo. Sin je sicer ključavničar, nima pa osnovnega kovaškega poklica. Ne mine dan, da Alojz ne bi vsaj urice preživel v svoji kovačnici, ki je samo njegov svet. Veliko kuje in oblikuje. Dela tisto, kar so delali že kroprski kovači - od kovanih križev, do oknic in drugih ornamentov. Tudi za hribovske kmete naredi kakšen plug ali brano, kajti življenje se tam še ni povsem spremenilo. Beseda včasih nanese tudi na politiko, pa kulturo in glasbo. Alojz je dolga leta igral v Banikovi godbi in prejel za to tudi Gallusovo značko. Ko sva tako klepetala v njegovi kovačnici, mu je žena prinesla tisto značilno kovaško malico: velik kos domačega kruha, kos prekajenega mesa in mošt. Za trenutek sem podoživljal kovaški utrip tako kot on. Zdelo se mi je, da ob zvenu kladiva, razgretem železu in soju isker kar pozabiš na vsakdanjost. Alojza vse to še vedno popelje v preteklost, med spomine, prijatelje in življenjske mejnike. ■ Silvo Jaš Krajevna skupnost Topolšica Telovadnica, vodovod in kanalizacija V krajevni skupnosti Topolšica so z lanskimi aktivnostmi in pridobitvami zadovoljni. Tako ineni predsednik tamkajšnje krajevne službe Viki Drev. V zadnjih letih so uresničili kar nekaj zahtevnih naložb, med katere je uvrstil lani zaključeno izgradnjo ka-belsko-razdelilnega sistema, začetek izdelave projektne dokumentacije za izgradnjo vodovoda za 60 gospodinjstev v Lajšah in predelu sosednje KS Ravne ter za povezavo kanalizacije na čistilno napravo Šoštanj. Interno čistilno napravo naj bi tako zaprli, ker je bistveno premajhna in onesnažuje potok Toplica. Poleg omenjenih večjih projektov so izvajali še program vzdrževanja cest, kjer nameravajo nekaj več postoriti letos. Na vprašanje, ali je res, kar menijo nekateri predsedniki drugih krajevnih služb v občini Šoštanj, da v tej KS lažje izvajajo tudi večje naložbe, ker je predsednik tamkajšnje službe bliže "koritu", je Viki Drev odgovoril: "Ne. Mislim, da ima- jo vsi predsedniki KS enake možnosti, vendar je odvisno od vsakega posameznika, kako si kdo prizadeva. Svet in predlagatelj župan sta poskušala zagotoviti, da bi bili zajeti v proračunu predeli, ki so na področju komunalne infrastrukture v ozadju. Mislim, da je možno v vseh KS enako dobro delati. Glede na to, da je bila v prejšnjih letih naša KS nekoliko v zaostanku, da so bili zanjo predvideni projekti, ki so potrebovali daljši čas za pripravo (toplifikacijo smo - na primer -pripravljali 5 let) in smo jih zaključili šele v novi lokalni samoupravi, nekateri pač menijo, da se vse dela le v Topolšici." Se v teh dneh kaj dogaja v KS Topolšica ali si bodo letos privoščili odmor? Po Drevovih besedah so tu še vedno zagnani ljudje, vseh potreb pa še zdaleč niso uresničili. V tem trenutku namenjajo precej pozornosti sanaciji tal v topolški telovadnici, ki je bila kar 4 oziroma 5 let »izključena iz obratovanja«. Veseli so, da v teh dneh zaključujejo predvidena dela in da bodo učenci v naslednjem šolskem letu telovadnico spet lahko uporabljali. Prav tako zaključujejo lani začete projekte za izgradnjo vodovoda v Lajšah in kanalizacije Topolšica. Letos jeseni naj bi pričeli tudi predvidena dela za prvo fazo na obeh trasah. V programu imajo med drugim predvidenih nekaj več vzdrževalnih del na cestah (po dveh letih asfaltiranje 350 m ceste od Kotnika do Florjana) in malo večjo sanacijo opornega zidu v delu Loma. Investicijska vrednost večjih vzdrževalnih del znaša 10 milijonov tolarjev (polovico za vzdrževanje, preostalo polovico za sanacijo opornega zidu). Za projekt vodovod so se prijavili na razpis republiških sredstev, za kanalizacijo pa imajo predviden denar iz naslova taks in sredstev razširjene reprodukcije. Izgradnja prve faze kanalizacije naj bi veljala približno 14 milijonov, vodovoda v Lajšah, ki bo večjega pomena za krajane v sosednji KS Ravne kot za omenjeni zaselek, pa 20 do 21 milijonov tolarjev. mtp Pes pokončal srno med skotitvijo mladičev V našem rastlinskem in živalskem svetuje pomlad čas rojevanja novih rastlin in življenj. Ljudje in zlasti lastniki večjih pasjih sort bi se morali zavedati, da je pes v naravi brez nadzora (še posebej, če ni izšolan), škodljiv v času, ko se v naravi rojevajo novi rodovi - zlasti srn-jadi, saj srne rade skotijo svoje mladiče v travi. Tudi mladi vozniki, ki se prevažajo po vaških poteh in cestah z neregistriranimi vozili, po možnosti brez izpušnih cevi, v času skotitve nimajo tam kaj početi. Ne samo da so nevarni ljudem, njihov hrup moti divjad. To je še posebej značilno za ceste na Paškem Kozjaku, Graški Gori... Da psi raztrgajo srnjad, niso krivi psi, temveč njihovi lastniki, ki si dovolijo, da hišni ljubljenčki počenjajo v naravi take tragedije. Samo v letošnjem letu so potepuški psi v naši državi pokončali okoli 1570 srnjadi (podatki so iz Lovske zveze Slovenije). Naj navedem primer. Pri skotitvi je bila pokončana srna, ker jo je napadel volčjak, in sicer ob obali Škalskega jezera. Ribič, ki je boj za življenje videl, ni mogel več preprečiti tragedije... Zagotovo pa bi jo lahko lastnik tega psa! Velenjski lovci bodo ta primer poskušali razvozlati, vendar je vprašanje, če bo lastnik psa kaznovan, naša država namreč še nima zakona o lovstvu. ■ Lojze Ojsteršek 5. junija 1997 _ - _ ZANIMIVO NAS CAS 11 Predstavniki petih zgornjesavinjskih in zadrečkih občin so bitko s smetmi biii a kaže, da so jo velenjski pupovci dobili. Brez zamude Vsaj ob štrajku železničarjem ne moremo očitati zamude. Kvečjemu, da so "krenili" prehitro. (Ne)srečno 13. junija se bo v Velenju pričelo 13. srečanje delavcev slovenskega komunalnega gospodarstva. Ob dveh nesrečnih številkah seveda upamo, da bodo srečanje srečno izpeljali. Varovanje Šoštanjski bazen je zdaj, ko je še zaprt, bolje varovan, kot je običajno, ko je v njem polno kopalcev. Koristni da Kar ni uspelo Jolandi Steblovnik, je uspelo Jolandi Ceplak. Potolkla je 1 9 let star državni rekord. Pa naj še kdo reče, da se ni koristno poročiti. Čudno V primeru RTC Golte se znova kaže nerazumljiva stvar: bolj ko so zime zelene, bolj center zmrzuje. Modro Slišimo, da bodo v Velenju vendarle modro uredili promet in parkirišča. Pa ne le zaradi modrih oznak. Gozdovi V počastitev letošnjega tedna gozdov je bilo pri nas spet veliko različnih pobud za (ne)vračanje gozdov. Pa se pri tem pri nekaterih še vedno dogaja, da zaradi gozdov ne vidijo dreves. (Ne)zakon Premogovnik in Teš delujeta izredno usklajeno. Vendar ne razmišljata o novi poroki. Zakaj bi zaradi take zveze porušila ljubezen? Optimisti 1 Zadnja peticija (žalske) akademije štajerske regije kaže, da so nekateri mladi še vedno veliki optimisti. Ali kar utopisti! 107,8 MHz KAIIIO VKLE9SJE Etnološka paberkovanja 19 REZANJE ŠOŠTANJA JEZERO Le malo Šoštanjčanov ve, da v tem času teče eden najpomembnejših postopkov za dolgoročni razvoj, tega od "boga in politikov pozabljenega dela Šaleške doline. V prvem nadstropju temačne občinske hiše je razgrnjen osnutek prostorskega načrta. Nekaj tistih, ki do sedaj niso mogli graditi, kot bi radi, vedo, da je od plana odvisno, ali bodo čez leto ali dve zopet moledovali od Poncija do Pilata za uresničevanje svojih želja in zidarskih ambicij. Pustimo ob strani estetske navade, ki so se iz zdravstvene postaje postopno preselile na občino, saj dejstvo, daje obvestilo o razgrnitvi pritrjeno z lepilnim trakom kar na zunanjo stran šipe oglasne deske, najbrž nikogar ne odvrne, da ne bi šel gledat usode svoje zemlje. A to obvestilo tudi nikogar ne pritegne, ker je uradni naslov razgrnitve za povprečnega občana tako birokratsko suhoparen, da večina zamahne z roko in si reče: ah, še ena občinska muha, iz katere ne bo nič koristnega. Toda stvari so preresne, da bi lahko mirno šli mimo dogodka. Na tapeti je usoda razvoja šoštanjske občine in žalostno ter čudno je, da na javno razpravo ni bilo dostojnega vabljenja. Če že moramo prostorske akte sedmo leto nove države še vedno sprejemati na podlagi zakona iz leta 1985, bi bilo prav, da bi ohranili tudi takrat znane obrazce javnih razprav, ki so bili uveljavljeni vse do ustanovitve novih občin. Tako pa je na področju prostora ostal slab zakon, a opuščena dobra navada sodelovanja prebivalcev pri oblikovanju prostorskih aktov. Strinjam se. Ena stanovanjska hiša več ali manj v občini ne more bistveno vplivati na njen razvoj. Toda v papirju, ki je razgrnjen, bi moral biti jasno opredeljen odgovor na bistveno vprašanje prostorske ureditve občine Šoštanj. To je odnos države oziroma njenega rudnika od odkopnega polja, ki ga mi bolj poznamo pod imeni Gorice, Metleče, del Topolšice itd. in nenazadnje tolikanj opevani šoštanjski trikotnik. To vprašanje je važno predvsem zato, ker tisti, ki so pred leti prepričevali tukajšnje volivce, daje šoštanjski trikotnik "rešen" pred ugrezanjem, o tem že zdavnaj nimajo več odločilne besede. Oni pa, ki o tem odločajo danes, pravijo, da bo nadaljnja usoda Šoštanja znana šele leta 2020! Torej vsem obljubam politikov navkljub, Šoštanj ostaja še naprej brezperspektivno mesto, za katerega se ne ve, ali se bo po letu 2020 ugreznil pod vodo ali ne! Nikar zato ne pričakujmo, da bodo naši otroci ostajali tu. Žal pa od sedanje občinske oblasti zaman čakamo konkretnih odgovorov, saj jih urejanje prostora in varstvo okolja sploh ne zanimata. Zato najbrž zaman pričakujemo, da bo dolgoročni plan zakoličen tako, da bodo čez dvajset let omenjena naselja oplemenitena do takšne vrednosti, da se jih leta 2020 državi ne bi izplačalo potopiti. A kaj hočemo, občinske svetnike namesto usode naših otrok bolj skrbi snemanje občinskih sej, prostorski plan pa bodo potrdili brez ene same besede nasprotovanja ali odobravanja. Občinski župan pa bo še naprej plel gredice in sadil rožice po Šoštanju. ■ Perorez Zreli za vodenje samostojnega društva Šmarški županje na ustanovni seji planinskega društva izrazil prepričanje, da so šmarški planinci po 22 letih partnerstva s člani velenjskega planinskega društva zreli za vodenje samostojnega društva. V pripombi iz ozadja pa je eden od udeležencev prireditve izrazil prepričanje, da bi bilo lepo, če bi se tega zavedal tudi za druge stvari. Kaj je imel pri tem v mislih, optometer ni mogel izvedeti. Sami misli si lahko, da je namerno izpustil besedico s tremi črkami. Vonja po »švicu« ne bo ! Vročina je res huda reč. Izžeme te, pa še potiš se pošteno. Pravijo, da je hujši »švic« tisti, ki nastane pri delu. Zaposleni v občinski upravi v Šmartnem ob Paki so našli za to primerno rešitev. Naročili so in tudi vgradili so jim že klimo napravo. Ljudje pa ne bi bilo ljudje, če ne bi od tega tudi kaj pričakovali. Tamkajšnji davkoplačevalci upajo, da se jim bo naložba v nakup obrestovala v obliki učinkovitejšega dela občinske uprave. Sicer bi bil njihov vonj po »švicu« predrag. To pa je zasedenost! Nekajletni kronični bolnik RTC Golte je spet na ostri prelomnici glede (ne)obstoja in prav ta teden naj bi bil odločilen, pri čemer pa so na Golteh pridni optimisti. Morda jih je k temu navedlo tudi dejstvo, da bo to smučarsko, rekreacijsko in turistično središče od konca prejšnjega tedna pa vse do jeseni polno zasedeno in to kar z 250 polnimi penzioni za celotno obdobje. (Na pašnikih namreč!). Gozdni ljudje, pa v Evropo! Ne se hecat. Samostojna Slovenija ima celih 42 kilometrov morske obale in mnogi se radi pohvalijo, da smo Slovenci morski narod. Lepo, a pri tem taisti pozabljajo, da je kar 52 odstotkov naše ljube domovine pokrite z gozdovi in jim niti na misel ne pride, da bi rekli, kako smo gozdni narod. Saj imajo prav, gozdnih ljudi pa Evropa menda že ne bo sprejemala v svoje okrilje! Ker pa se naša veličastna politika pač obnaša kakor se, se zna zgoditi, da nas Evropa res ne bo sprejela. Pa gozdovi zagotovo ne bodo krivi za neuspeh, ostali nam pa bodo, da se bomo vanje skrili, ponižani in razžaljeni. Naslednji, prosim! Če bo šlo v svetu občine Šoštanj še naprej s takim tempom pri menjavah svetnikov, kot gre sedaj, bo v njem na koncu ostala le še peščica tistih, ki so na ta položaj prišli po lokalnih volitvah. Zamenjave so tako hitre, da jim je že težko slediti, a vsaj pri eni, o kateri je svet že sprejel sklep, da se mora spet zgoditi, se zna zalomiti. Peter Radoja (SDS) naj bi, tako je bilo spoznano, opravljal po pogodbi za občino naloge, kijih, ker je svetnik, ne bi smel. Ali obratno. Pa so ga »dali ven.« A, glej ga zlomka! Ker svet o vsem tistem, kar ne ve, pogosto postavlja vprašanja, enkrat ustavnemu sodišču, drugič posameznim ministrstvom, je nekdo spet postavil vprašanje. In dobil odgovor: Peter je lahko svetnik! Ker je le svetnik, ki opravlja humanitarno delo, pa če tudi po pogodbi z občino, resnično pravi svetnik! In tako bo Peter svetnik najbrž še v naprej. 0 dediščini stavbarstva... Piše: mag. Jože Hudales V mesecu juniju, prvem med poletnimi meseci, letos ne bo nobenega večjega premičnega praznika več. Vse tja do adventa se bodo vrstile pobinkoštne nedelje, vrsta juni- I jskih svetnikov, ki stojijo na pragu stoletja, pa je v ljudskem izročilu pustila tudi bolj skromne sledi, zato tokratna paberkovanja posvetimo posebno imenitni etnološki temi - stavbarstvu. V etnologiji je dediščina stavbarstva imela I vedno posebno težo in zato bi oznako "etnološko" tudi laiki pripisali prav leseni kmečki hišici s črno kuhinjo in "hišo" z lončeno pečjo in bogkovim kotom. Morda so le še narodne noše, poslikane lesene skrinje ali pa kolovrati podobno (pri)znani simboli etnologije. Kmečka hiša, kakršno smo omenili, je bila v resnici prizorišče marsikaterega običaja in šege in kljub nezadržnemu propadanju in izginevanju v zadnjih nekaj desetletjih je tovrstnih stavb tudi v Šaleški dolini ostalo še kar nekaj. Po analizi pokojnega dr. Ivana Sedeja, dobrega poznavalca kmečkega stavbarstva, je bilo leta 1975 na območju prejšne občine Velenje petdeset objektov, ki si še zaslužijo tak ali drugačen način varstva, občinski odlok o varstvu kulturnih spomernikov, ki je bil sprejet dobro desetletje kasneje, pa je zaščitil dvaindvajset etnoloških spomenikov. Med njimi je tudi znamenita in povsem izjemna Kavčnikova domačija, večina ostalih razglašenih spomenikov pa predstavlja napol lesene stavbe skromnih dimenzij, ki so nekdaj služile za bivališča najmanjših kmetov, gostaške ali ofarske bajte, preužitkarske hišice ("aufcug"), za zidovi katerih lahko kar slutimo življenje, kakršnega je npr. opazoval pohorski učitelj pred II. svetovno vojno: "Stavbno ka- menje propušča vodo kakor stenj, zato so zidana stanovanja vlažna in zatohla. Stanovanja so nizka in imajo zelo malo oken, ki so majhna. Pozimi kurijo venomer ali na odprtem ognjišču ali v štedilniku, kjer kuhajo hrano za ljudi in živali. Oken po večini ne odpirajo, stanujejo v zatohlem zraku, nasičenem pare in vonja po svinjski klaji. Stene in stropi se potijo, da curlja tfoda od njih. V takem ozračju preždijo ljudje vso zimo. Kmečke hiše imajo po eno veliko družinsko sobo ter po eno ali dve sobici ali čumnati. Če prestopimo prag take koče, vidimo, da štiri okajene stene oklepajo en sam prostor; tu se kuha, prebiva ves dan in spi ponoči; mnogokrat so domače živali sostanovalke številne družine. Ob hladnih nočeh prilezejo po špranjah v stenah kače, krastače in druga golazen, da bi si poiskale toplega ležišča." V takih skromnih bivališčih si le težko predstavljamo bogastvo izročila, šeg in običajev, ki jih v tej rubriki opisujem. Življenje v njih je bil nenehen boj za preživetje! Večje, bogate ali celo bahaške stavbe velikih kmetov so le redko ohranile do danes svojo neokrnjeno podobo. Denarja za prezidave in izboljšave je bilo dovolj in zato je toliko bolj razveseljivo, da se je nekaj takih etnoloških spomenikov vendarle ohranilo. V zadnjem času je bil evidentiran primer take domačije v Šmartinskih Cirkovcah pri Ostrovršniku. Gre za zelo ambiciozno zasnovano leseno kmečko domačijo velikega kmeta, ki je bil v prvih desetletjih 19. stoletja drugi največji posestnik v Šmartinskih Cirkovcah. Starost poslopja je sicer nemogoče povsem natančno opredeliti, ker so že pred desetletrji odstranili nosilni stropni tram iz "hiše", kjer je verjetno bila vrezana letnica postavitve poslopja v sedanji obliki. Vendar lahko glede na obliko starih oken, vrezanih med dve bruni in z zapiralnim mehanizmom "na smuk" na vzhodni steni poslopja (shramba in kamra) sodimo, da je vsaj ta del poslopja nastal v 18. stoletju. Južna in zahodna stena sta v novejšem času dobila sodobne okenske okvire, vendar so še vidni ostanki starih oken, vrezanih med tri bruna, kar je v tem prostoru zagotovo neke vrste posebnost, ki je drugje v Šaleški dolini ne srečamo. Posebnost stavbe je tudi velika »hiša«, ki s svojimi dimenzijami prav tako opozarja na bogastvo kmečkega rodu Ostovršnikov, ki je stavbo postavil.. « 12 KAS ČAS TO IN ONO 5. junija 1997 Za konec poslovnih dni še vesela sobota -Prejšnji petek so se iztekli že 18. Erini poslovni dnevi, s katerimi želi to podjetje predstaviti svojim poslovnim partnerjem in tudi zvestim kupcem nove programe v njihovi ponudbi. Slednjim se želijo zahvaliti za njihovo zvestobo še z dnevi prijaznih nakupov. Z udeležbo na dnevih (potekali so od 19. do 30. maja) so tisti, ki so jim bili namenjeni, dokazali, da znajo ceniti takšno pozornost. Nenazadnje so do dokazali tudi na »veseli soboti« - prireditvi, s katero vsako leto zaključijo aktivnosti omenjenih poslovnih dni. Tudi tokrat je bilo na prostoru pred Erino Tržnico minulo soboto živahno kot le kaj. ■ (foto: vos) S srcem za Anjo Dvorana kulturnega doma na Polzeli je bila v soboto zvečer prežeta z glasbo. Osnovna šola Polzela je pripravila dobrodelni koncert za Anjo iz Andraža, kije bil združen s projektom Upanje 2000. Na koncertu so se predstavili gostujoči mladi pevci s Češke, polzelski tamburaši, učenci podružnične OS Andraž s prikupno lutkovno igrico o medvedku, učenci Glasbene šole Žalec, otroški in mladinski pevski zbor OS Polzela. Obiskovalci so se prireditve množično udeležili in s tem izrazili posluh za sočloveka. Glasba je privedla do notranje ubranosti in koncert so mladi zaključili s skupno pesmijo in sklenjenimi rokami. Izkupiček koncerta so namenili za nakup hišnega dvigala za drugošolko Anjo Hudobreznik iz Andraža (na sliki s starši na koncertu). ■ -er Se bodo našli dobri ljudje tudi za Antonijo Pungertnik? "Topel dom - sreča, ki se je ne da opisati!" Ne bogu za hrbtom, ampak na obrobju središča Raven pri Šoštanju stoji lesena hiša. Ob pogledu na razpadajoči dom, ki ga ne bi privoščil marsikateri gospodar svojemu hišnemu ljubljencu, človek ne more verjeti, da lahko nudi zavetje mami in sinu. Pa ga. Ona se bliža petdesetim, sinje srednješolec. Ko prestopiš prag tega doma, ostaneš preprosto brez besed. Dom dveh Pungertnikovih je namreč bolj podoben razpadajoči črni kuhinji, v kateri je moč videti vse na enem mestu - tudi drva, sekiro, zaboj z ocimljenim krompirjem... Lesena tla so ali pa so luknje, stene skorajda kot iz papirja, za kurišče uporabljata stanovalca kar kovinski sod, v katerem zakurita in ogrevata prostor, ki naj bi bil hkrati učna soba, dnevni prostor in spalnica. Seveda je brez dimnika, prostor, v katerem stoji sod, pa brez stropa. Ni kopalnice ne stranišča, voda in elektrika sta v hiši po sili razmer. Antonija se je pred časom vrnila iz bolnišnice, kjer se je zdravila več ko mesec in pol zaradi močnega prehlada. Sina ob našem obisku ni bilo na spregled. Preveč gaje sram, da bi vedeli, v kakšne okolju živi. "Sama ne zmorem. To upam, da bodo ljudje razumeli. S to borno pokojnino moram pošteno paziti iz meseca v mesec, da imava za hrano in da lahko kupim tudi kakšen prašek za pranje perila. Sorodnike imam, saj mi grejo na roko, ampak ... V tej hiši sem se rodila," je pripovedovala Antonija. Antonija Pungertnik ni sama kriva, da živi, kot živi. Splet okoliščin je hotel, da se je zgodaj invalidsko upokojila, si našla izvenzakonskega sopotnika, ki je ob pogostem pregloboken gledanju v kozarec pozabil nanjo, na sina in dom. Vsemu navkljub jima je menda celo uspelo nakupiti kar nekaj matriala za gradnjo novega ali obnovo tega doma, a kaj, ko je bila žeja hujša. Pa je odšlo od hiše tisto, kar je bilo s težavo kupljeno. Pred nekaj leti se je smrtno ponesrečil. Na takratne namere Antonijo spominja ostanek opeke pred hišo. Milo, s solznimi očmi je zrla v našega spremljevalca Jožeta Jančiča, predsednika krajevne organizacije RK Ravne. Tokrat ji ni prinesel paketa s prehrambenimi izdelki in oblačili, s čimer ji je RK do sedaj že večkrat pomagal pri premagovanju življenjske stiske, ampak jo je seznanil z novico, da bodo njej in sinu zgradili nov dom. Če bo vse po sreči, če bo kaj denarja, bodo prve lopate zasadili sredi tega meseca. Takole nam je pripovedoval: "Ideja o izgradnji novega doma se je porodila aktivistom RK Ravne, tej pobudi so se pridružili tudi nekateri krajani, ki so izrazili pripravljenost pomagati pri tem. Z njo smo se oglasili pri šoštanjskem županu dr. Bogdanu Menihu in tudi tu naleteli na precejšnjo mero razumevanja. Obljubil je pomoč in občina je naročnica in plačnica stroškov za pridobitev potrebnih dokumentov za izgradnjo nove hiše. To bo majhna družinska hiša, saj v takih razmerah ne moreta več živeti. Že jutri jima lahko pade kaj na glavo. Moram povedati še, da smo imeli kar Antonija Pungertnik Pogled na zadnjo steno doma je več kot zgovoren. Nekateri krajani menijo, da je tudi spomeniško varstvo veliko prispevalo, da je hiša tako končala. nekaj težav s spomeniškim varstvom. Hiša je namreč zaščitena in tudi oni so veliko prispevali, da je tako končala." Jančič je še povedal, da bo za vse, sploh pa za 7-članski gradbeni odbor, izgradnja velik zalogaj. Lastnega denarja RK nima, zato bodo sedaj trkali na vrata pokroviteljev, iskali dobre ljudi, ljudi širokih src in odprtih dlani. Prepričanje, da se bodo našli takšni, ki bodo po svojih močeh prispevali, da bosta Antonija in njen sin do konca tega leta našla zavetje v novem, toplem domu. V ta namen je Območna organizacija RK Velenje odprla poseben žiroračun: 52800 - 678 - 80331, sklic na številko 00 24020, s pripisom solidarnostna pomoč pri izgradnji hiše za Antonijo Pungartnik, Ravne 99, Šoštanj. "S skupnimi močmi bomo zmogli. Človek človeku človek pomeni, da smo na svetu tudi zato, da pomagamo drugemu." Skupaj z vsemi tistimi, ki se bodo trudili pri izgradnji novega doma, upamo, daje enako mislečih med nami veliko. Antonija je ob teh besedah sklenila roki, potočila solze in dahnila:" Sama ne zmorem, prosim pomagajte in hvala dobrim ljudem. Topel dom? Sreča, ki se je ne da opisati!" ___!i£ Mnenja in odmevi Zgodilo se je 5. rožnika Leta 1890 "Deželni zbor" so naslovili članek v časopisu Slovenski Gospodar: "Da misli več volivcev v Šoštanjskem okraju ponuditi vlč. g. dr. I. Lipoldu, župniku pri .vv. Martinu v Šaleški dolini, poslanstvo v deželnem zboru, to je znano, vendar se nam poroča dnes za nesljivo, da vlč. g. ne prevzame poslanstva. Naj se torej vzame to na znanje, da ne bode cepljenja glasov ob volitvah." Da lahko "cepljenje" glasov povzroči veliko preglavic, nevšečnosti in hude krvi dobro vemo tudi današnji volilci. Leta 1920 V Novi dobi so 5. junija leta 1920 objavili pričujoči mali oglas: "Kupim usako množino velikih zabojev. Ponudbe na tvor-nico kanditov in slaščic. Jos. Rajšter, Šoštanj." Leta 1931 Tudi naš naslednji članek je bil v objavljen v celjskem časopisu Nova doba. Članek ima naslov "Smrten padec s skale": "57 - letna brezposelna delavka Julijana K. iz Velenja je v petek 5. t. m. nabirala na nekem bregu rože. Med nabiranjem se je oprijela neke skale, ki pa se je od-krušila in Julijana K. je strmoglavila deset metrov globoko. Pri padcu si je zlomila desno golenico, desni nadlaket in pod-laket ter več reber in dobila tudi težke notranje poškodbe. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v soboto podlegla poškodbam." Ljubitelji planin in neokrnjene narave bodo v poletnih dneh množično obiskovali naše in tuje sredo in visokogorje. Poleg užitkov pa so take poti tudi polne pasti in velikokrat se lahko taki izleti (tudi pri nabiranju rož) končajo zelo tragično. Leta 1970 "Šoštanj ima "toplice" je naslov članak, ki je bil objavljen v mariborskem Večeru na današnji dan leta 1970: "V letošnji deževji in sorazmerno hladni pomladi je še posebej zanimivo, da imajo v šoštanjskem kopalnem bazenu na prostem letos prvič ogrevano vodo, ki dosega temperaturo celo 30 stopinj Celzija. Te nove šoštanjske "toplice" so torej toplejše kot bazen z naravno termalno vodo v Rimskih Toplicah in omogočajo kopanje tudi v dosti hladnejšem vremenu." V zadnjih letih se je (in se žal, še vedno) s temi "šoštan-jskimi toplicami" dogajalo marsikaj in lahko le upamo, da bo letos le drugače, da bo lahko bazen zopet služil svojemu pravemu namenu. ■ Damijan Kljajič Za kračo gre in pol litra vina Odbor za praznovanje 3. julija - dneva rudarjev me je pismeno obvestil, da me kot upokojenca, ki toži podjetje zaradi premalo izplačanih plač, letos ne bo povabil na tradicionalno praznovanje stanovskega praznika. Spoštovani nekdanji sodelavci, zahvaljujem se vam za sporočilo. Vašo odločitev sem sprejel na znanje in jo bom z veliko mero grenkega priokusa tudi spoštoval. Z razumevanjem sprejemam tudi vse naštete argumente, s katerimi utemeljujete svojo odločitev. Kljub temu pa se ne morem znebiti občutka, da njena korektnost v celoti vendarle ni podana. Sprašujem vas, zakaj takšna odločitev? Ko pa vendar imam pravico, ki mi le- gitimno pripada, da jo uveljavljam tudi po poti, ki mi jo ponuja zakon. Upokojenci se nedvomno hitro staramo in naše življenjske funkcije se nezadržno iztekajo. Časi, v katerih živimo, niso z rožami posuti, so hudi in ne poznajo milosti. Denar igra tako močno vlogo, kot je morda ni še nikoli. Od lastninskih zadolžnic se seveda ne da živeti. Zakaj bi torej ščitil državo, kije 95% lastnik Premogovnika in je denar razmetavala, ob tem pa rudarjem ni priznala cene za garaško in vsakodnevno življenjsko nevarno opravljeno delo globoko pod zemljo? Ne zahtevam nič, kar mi ne pripada, to pa bi mi prišlo prav zdaj in ne šele po smrti. Kljub temu da so se naše poti razšle, me na RLV vežejo poleg nekaj slabih tudi lepi spomini in ko boste ob praznovanju obujali spomine na prehojeno pot in rezultate evropske in svetovne vrednosti, bom ponosen, ker sem imel priložnost biti član tega kolektiva vso svojo pokojninsko dobo. Iskreno vam želim, da bi po začrtani poti tudi nadaljevali. Srečno! ■ Franc Čater V strogem centru Velenja, na Prešernovi 8, dajemo v najem več poslovnih - pisarniških prostorov. iiif Ijetje Linea d.c Velenje, 5. junija 1997 ZA RAZVEDRILO KAS VAS 13 Oven od 21.3. do 21.4. Pričakovali boste veliko več, kot vam bo uspelo uresničiti. To vas bo po eni strani žalostilo, po drugi pa močno jezilo. Priznati si boste morali, da še nimate stare energije in narediti veliko več zase, da jo boste spet dobili. Zato se nikar ne izogibajte družabnim dogodkom, na katere vas vabijo, saj bodo, če boste stalno rekli »ne«, počasi tudi prijatelji pozabili na vas. Partner bo v svojem svetu in na nasprotnem bregu. Bik od 22.4. do 20.5. Precej slabo se boste počutili. Se vedno boste izmučeni, vsi, ki jih nimate resnično radi, pa vam bodo odveč. Še sami sebi boste tu in tam odveč. Vseeno boste potrebovali tujo pomoč, da se rešite iz zagate, v kateri ste se znašli. Ce je ne boste poiskali, bo trajalo precej dlje, kot bi lahko. Zato požrite svoj ponos in se obrnite na osebo, ki vam zna tudi tokrat pomagati. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Utrujenost ne bo le posledica pomladanske utrujenosti. Bo predvsem posledica veliko preveč dela in skrbi, ki ste si jih naložili za te tople dni. Nekaj jih bo treba preložiti na ugodnejši čas, ko vam bodo zvezde bolj naklonjene, saj se boste sicer zrušili. Pri načrtih za poletne počitnice ne bodite preveč trmasti. Prisluhnite tudi partnerju, kajti tokrat ima zelo pametne argumente. Jutri bodite pazljivi v prometu, saj ne boste najbolj zbrani. Krivo bo tudi vaše sanjarjenje. Rak od 22.6. do 22.7. Pred vami je eno težjih obdobij v vašem življenju, ki ne bo tako hitro minilo, kot si sami želite in pričakujete. Predvsem se ne prepuščajte nedelu in samoti. Pojdite med ljudi, prosti čas pa si zapolnite z dejavnostmi, ki vas že od nekdaj veselijo. Ko se boste uradno pogovarjali, povejte točno tisto, kar vam leži na srcu. Tako se bo vse lepo izteklo. Točno tako, kot ste si vedno želeli. Ui/ od 23.7. do 23.8 Oblaki se bodo izgubili in spet se bo v vašem življenju vse naravnalo tako, kot si želite. Res, da je bilo potrebno malce potrpeti, a priznati boste morali, da se je izplačalo. Partner bo želel od vas veliko. Tudi vam se bo zdelo preveč. Vendar raje pametno molčite in ravnajte tako, kot vam pravi razum in ne srce. Kar se financ tiče, se bodo močno popravile, saj vam bodo nakazali tudi dolgo pričakovan lep znesek. Zdravje pa še ne bo najbolj trdno. Krivi bodo živci. Devica od 24. 8. do 23. 9. Zvezde bodo še naprej na vaši strani. Se nekaj lepih in brezskrbnih dni je pred vami, a le pod pogojem, da boste sproti reševali vse zastavljene naloge. Če boste pričeli lenariti in se vsaj malce zapustili, se bo harmonija hitro porušila. Partner bo še naprej ljubeč in pozoren, a bo postal posesiven. Da ne bo prišlo do ljubosumnih scen, lahko tokrat preprečite le vi sami. Tudi tako, da greste kdaj preko svojih načel. Tehtnica od 24. 9. do 23.10. Nikar ne bodite vzkipljivi in zamerljivi, saj vam lahko to v naslednjih dneh prej škodi kot koristi. Če boste znali najti pravo mero med službenim in zasebnim, se bo vse izteklo v vaš prid. S partnerjem bosta računala in planirala, saj je pred vama krepek finančni zalogaj, ki pa vama bo prinesel izredno zadovoljstvo. Če bo denar seveda pametno naložen. Vse kaže, da bo. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Dela vam v naslednjih dneh res ne bo zmanjkalo, tudi časa za dolg čas ne boste imeli. To se bo čez kakšen teden že poznalo na vašem zdravju, zato bi bilo dobro, če bi si kratek dopust splanirali čim prej. Energija vam namreč pojenja, kar dobro čutite tudi sami. Tudi iskrene pohvale za opravljeno delo tokrat ne bodo dovolj. Dosegli pa boste lep uspeh na področju, ki vam je že od nekdaj blizu. Strelec od 23.11. do 22.12. Ne boste tako trdni, kot ste pričakovali, od vas pa bodo zahtevali veliko. Zdravje se vam bo popravilo, a boste posledice nekaj slabih dni občutili še nekaj časa. Vse sile napnite zato, da pomagate partnerju, ki bo še vedno odvisen od vaše pomoči. Dobra volja vas bo zajela ob novici, ki jo lahko pričakujete v začetku novega delovnega tedna, povezana pa bo z delom in denarjem. Kozorog od 23.12. do 20.1. Nekdo se bo še naprej vztrajno vpletal v vaše zasebno življenje in vam pripravil nekaj neprijetnih trenutkov. Partnerjeve scene tokrat ne bodo brezvezne, saj bo imel kar nekaj trdnih dokazov, da tisto, kar sumi drži. Odločiti se boste morati, saj na dveh stolih ne morete več dolgo sedeti. Res pa je, da odločitev ne bo lahka. Pa nikar ne iščite nasvetov tistih, ki tudi sami niso znali obdržati svoje zveze. Saj veste. Pri težavah drugih je lahko biti pameten. Vodnar od 21.1. do 19.2. Vse'kakor boste spet odebelili denarnico, kar vam bo po dolgi suši več kot prijalo. Pri tem pazite, da ne boste sedaj spet na veliko in brezglavo zapravljali, saj ste v preteklih tednih vse preveč zategovali pas. Povabilo bo sicer prišlo prepozno, a ni res, da je prepozno tudi za drobno pozornost. To prijatelju vsekakor izkažite čim prej, saj vas še vedno vežejo trdne vezi, ki jih lahko razrahlja tudi nepozornost, ki lahko izpade kot nevoščljivost. Ribi od 20. 2. do 20.3. Konec tedna ne bo najlepši, začetek novega pa bo že obetal izboljšanje. In tako tudi bo. Počutje se vam bo hitro izboljšalo, sploh, ker boste prisiljeni misliti tudi na lepe stvari, ki vam jih bo navrglo življenje. Vzemite si dovolj časa zase, predvsem pa živite z naravo, ki je v teh dneh res prava prijateljica. Verjemite, da nimate toliko moči, kot se vam zdi, zato varčujte z njo in jo usmerjajte v prave smeri. ►O Ni malo predstavnic nežnejšega spola, ki vam prostodušno priznajo, da bi bile, če bi jim finance dopuščale, prav rade kot Imelda Marcos, ki ima v svojih omarah vedno okoli 2 tisoč parov čevljev. Mnoge rade priznamo, da so čevlji naša tiha strast. Kar pa sploh ni čudno, saj so hkrati učinkovit modni dodatek in prepotrebna reč za naše dobro počutje. Čevlji se vedno prilagajajo trednom, ki prevladujejo v modi oblačil. Tako tudi mora biti, saj vemo, da lahko stilno obleko pokvarimo ali pa šele naredimo s pravilnim izborom čevljev. Torej letošnja pomlad in poletje prinašata veliko sandalov in čevljev, ki svoj zgled iščejo v zgodnjih šestdesetih, pa tudi sedemdesetih. Modni kreatorji so jim seveda pridahnili še nekaj novega in tu so. Drugačni, na prvi pogled zaradi visokih vrtoglavih pet kar malce zastrašujoči, a ni res, da niso udobni. Govorimo o zelo modnih mladostnih čevljih in sandalih z polnim, debelejšim podplatom i visokimi, nikakor tankimi petami. Modni trendi jim zapovedujejo žive in manj žive barve, a letos se bomo po naših ulicah sprehajale tudi v rumenih, živo zelenih in oranžnih čevljih in sandalih. Pri sandalih velja, tudi to, da naj bodo sestavljeni iz čim več paskov, ki so dekorativno povezani med sabo, pa tudi sicer imajo letošnji modni čevlji precej dekoracij. Predvsem okrasnih in funkcionalnih sponk. Za tiste, ki so raje bližje tlom, so dobrodošli čevlji in sandali s 3 do 4 cm visoko peto, oblikovano okroglo ali štirioglato, tako pa so zaobljeni tudi sprednji deli teh modelov. Prav tako jih boste dobile v več barvah, seveda pa bodo tudi letos prevladovali črni, rjavi in tudi beli. Belina bo letos močno prisotna. Da ne pozabimo na natikače - letošnja izbira je naravnost neverjetna. To niso več navadni cokli ali natikači, saj so čevljarji iz obojega naredili estetsko, drugačno in v poletni vročini udobno obuvalo. Veliko tega, kar zapoveduje letošnja moda najdete v prvi etaži veleblagovnice Nama v Velenju, kjer boste na policah uzrli tudi izjemno udoben, usnjen in mehak čevelj priznanega nemškega proizvajalca ARA, in sicer dve blagovni znamki ARA in JANNY. To so čevlji po katerih je na zahodnem tržišču veliko povpraševanje med tistimi, ki svoji nogi želijo dobro. Mnogi so tovrstno obutev doslej iskali na tujem, zdaj jo najdejo Nami. Ker pa je vedno več tistih, ki prisegajo na športni stil oblačenja in se najbolje počutijo v športnih copatih tudi takrat, ko se odpravijo na sprehod, naj vam povemo, da je Nama pripravljena na vaš obisk: Nike, Converse, Adidas so blagovne znamke, ki pri njih izstopajo. Splača se pogledati! Ki m m VELEBLAGOVNICA VELENJE 1 TRIKI TRIKI TRIKI TRIKI TRIKI bagu ksizhiis}? Če želite, da bodo vaši kristalni kozarci dolgo lepi in bleščeči, nikoli v njih ne puščajte črnega vina in jih raje ne umivajte v pomivalnih strojih. Takoj po uporabi jih izperite v topli vodi, ki ji dodajte nekaj kapljic belega kisa, ki bo kozarcem vrnil sijaj. Ko se odcedijo, jih dobro obrišite s kuhinjsko krpo. ibo kBimiiMm Sive packe na vaši keramiki je mogoče odstraniti. Le sodo bikar-bono morate uporabiti. Če je vaša keramika ali porcelan že počen, ga 30 minut kuhajte v mleku pri nizkih temperaturah in spet bo kot nova. Se to; stare posode, keramike in porcelana raje ne perite v pomivalnem stroju. 107,S MHz itAimi "noge izmed vas si čas lajšajo z zelo koristnim opravilom -pletenjem. V času počitnic in dopustov si boste morda nekaj prostih trenutkov odtegnile tudi za vrtenje pletilk, zato poglejmo nekaj koristnih nasvetov. Vedno pletite enakomerno, ne pretesno in ne preohlapno. - Po vsaki uri pletenja si vzemite vsaj 5 minutno pauzo. Boste videli, da bo prijetneje nadaljevati. - Ko prekinjate delo, vedno izpletite vrsto do konca, saj boste le tako preprečili morebitno paranje pletiva. - Če le lahko, se izognite vozlom v sredini vrste. Ko vidite, da vam zmanjkuje nitke, je bolje, da jo nekaj odrežete in vozel naredite na začetku ali koncu vrstice. Vozli se namreč na pletivu vse preveč vidijo in kvarijo še tako lep izdelek. - Vsak zaključen del dobro preglejte, zlikajte preko vlažne krpe, pustite, da se posuši in potem grobo sešijte ter poskusite. Ce vse »štima«, izdelajte izdelek do konca. - Nikoli ne pletite pri slabi luči in v neudobnem sedečem položaju. Poskrbite, da bo vašemu hrbtu udobno. - Pletene stvari vedno peremo ročno, sušimo pa jih položene na brisačo. Tudi v omaro jih ne obešamo na obešalnik, ampak zložimo in položimo v polico. Le tako bodo dolgo lepe. ČETRTEK, 5. junija SLOVENIJA 1 11.10 Veliki trenutek, amer. film 12.30 Rojen med divjimi živalmi, 1/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.35 Vino'97 14.05 Made in Slovenia 14.25 Novice iz sveta razvedrila 14.50 Nikolajeva cerkev, 1/2 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, 7/26 18.00 Po Sloveniji 18.30 Sejem vino'97 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, 15/24 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Omizje 00.15 Tednik 01.10 Forum SLOVENIJA 2 10.20 10.25 11.35 13.20 14.00 17.15 17.45 18.35 19.00 19.30 20.00 20.15 20.25 23.00 23.30 00.00 00.45 Umirajoči labod Posadka, 16/20 Nogomet Mehika - dežela realnega surrealizma, dokum. oddaja Pariz: Tenis grand slam, polfinale (Ž), prenos Izzivalci, 34/52 Ljubezen boli, 1/10 Skrb za zemljo, 4/13 Resnična resničnost Izzivalci, 35/52 Šport Sejem vino'97 Rim: atletika Grand prix Podoba podobe Alica, kult. magazin Giro d'ltalia, posnetek Tenis: Granc slam, polfinale (Ž), posnetek mm-f 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Hotelski apartma, amer. komedija POP 30 Diagnoza: umor, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Roseanne, nan. POP kviz Umor je napisala, nan. 24 ur Brez zavor Newyorška policija, 8. del nan. M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. POT V AVONLEA, ponovitev 62. dela nadaljevanke EPP/Vabimo k ogledu NAJ SPOT, oddaja o pop in dance glasbi TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ TUJEC V HIŠI, francoski film, triler REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 6. junija SLOVENIJA 1 10.05 10.30 11.20 13.00 13.05 13.35 15.05 16.00 16.30 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 19.15 19.30 20.05 21.30 22.30 23.15 23.40 01.05 01.35 Denver, 18/20 Ljubezen boli, 1/10 Die versuchung, nemški film Poročila Kolo sreče, tv igrica Omizje Rudi Omota - prvi slovenski izumitelj filmske tehnike, dokum. film Piran: predsedniško srečanje, prenos Glasbena oddaja Obzornik Lahkih nog naokrog Po Sloveniji TV prodaja Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik, vreme Planet IN Mesta prihodnosti, 3/3 Odmevi, vreme, šport Murphy Brown, 21/25 Silent running, amer. film Resnična resničnost Videoring SLOVENIJA 2 08.40 09.10 09.40 10.40 11.10 11.20 13.00 16.00 16.30 16.55 17.25 18.15 19.00 19.30 20.00 21.40 21.50 22.50 23.30 00.15 01.45 Mostovi Slovenski utrip Resnična resničnost Podoba podobe Forum Obujenje, amer. film Tenis: Grand slam, Pariz, polfinale (M), prenos Zgodbe iz školjke Frasier, 15/24 Izzivalci, 35/52 Snežna reka, 14/26 Jake in Ben, 4/13 Humanistika Izzivalci, 36/52 Jutro naslednjega dne, amer. film Sejem vino'97 Parada plesa Mehika, dokum. oddaja Giro D'ltalia, posnetek Tenis: Grand slam, polfinale (M), Posnetek iz Pariza Slovenski jazz iz kluba Gajo 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.45 00.15 09.00 09.45 10.45 10.50 17.55 18.00 19.00 19.05 20.00 20.05 20.40 22.10 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Obraz tedna Nisem angel, amer. komedija POP 30 Diagnoza: umor Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Fantastično potovanje, film 24 ur, pon. POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev; oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ EPP/VABIMO K OGLEDU TUJEC V HIŠI, francoski film, triler, ponovitev NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE EPP/VABIMO K OGLEDU DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, dokumentarna serija, 5. del: SHEIKH ABD EL OUARNA LJUBEZENSKI NAPITEK ŠT. 9 , ameriški film, komedija GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 7. junija SLOVENIJA 1 08.40 Saga o McGregorjevih, 14/26 09.30 Hugo, tv igrica 10.00 Portorož: tiskovna konferenca, prenos 11.05 Tednik 12.00 Parada plesa 13.00 Poročila 13.05 Karaoke 14.10 Strela z jasnega, 5/28 15.00 Taborniki in skavti 15.15 Sprehodi v naravo 15.30 Lump, danski film 17.00 Obzornik 17.10 Svet narave, 1/9 18.00 4x4 18.25 Ozare 18.35 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Teater paradižnik 21.10 Za tv kamero 21.25 Novice iz sveta razvedrila 22.00 Poročila, vreme 22.15 Šport 22.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 23.30 Zlata naveza, 6/12 SLOVENIJA 2 09.15 Radovedni Taček 09.30 Pod klobukom 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Mi smo pa v Selah doma, 1. del 11.15 Jutro naslednjega dne, amer. film 12.55 Razvedrilna oddaja 13.55 Izzivalci, 36/52 14.20 Tenis: Grand slam, finale (Ž), prenos 16.55 ... 18.30 Portorož: zaključek festivala, prenos 19.30 Izzivalci, 37/52 20.00 Cesarstvo žuželk, 3/6 20.25 Nogometni turnir, Francija:Anglija, prenos 22.20 Once Around, amer. film 00.10 Vvrtincu 00.40 Sobotna noč Mmh 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 15.00 16.00 17.00 17.45 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 01.30 02.00 09.30 10.30 10.35 11.05 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.30 21.15 21.25 21.30 22.15 22.20 22.25 22.30 Mrčeski, risana serija Reboot, mladi, serije Klop, risana serija Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Obraz tedna Mamice, nan. Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Beverly Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Nove Supermenove dogodivščine Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur Freejack, amer. akcijska drama Odpadniki, nan. Mestni kavboj, amer. film 24 ur, pon. Rudarjeva hči, amer. film OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, dokumentarna serija, 5. del: SHEIKH ABD EL OUARNA TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 589. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ALPSKI VEČER Z ANSAMBLOM AVSENIK, iz produkcije Združenja LTV SKRITA KAMERA: Vili Resnik in Miran Rudan ŠALJIVE PRIMORSKE O NOGOMETU PRINCESS SHOW NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 8. junija SLOVENIJA 1 08.20 Željko, 13/13 08.45 ŽIVŽAV 09.35 Dodojeve dogodivščine 09.40 4x4 10.05 Koncerti za mlade 11.00 Rojen med divjimi živalmi, dokum. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.55 Planet IN 15.15 Medicine river, kanad. film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, 22/22 17.35 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 ZOOM 21.15 Intervju 22.05 Poročila, vreme 22.20 Sodnik in morilec, franc. film SLOVENIJA 2 11.05 11.35 12.20 13.20 13.45 14.50 18.00 19.30 20.00 20.55 21.25 23.45 00.45 V vrtincu Lahkih nog naokrog Zlata šestdeseta slov. popevke Izzivalci, 37/52 Nibelunški prstan Pariz: tenis Grand slam, finale (M), prenos Atletika Bruno Zauli (Ž), posnetek iz Dublina Izzivalci, 38/52 Bramwell, 7/7 Nogometni turnir, ltalija:8razilija, posnetek iz Lyona Šport v nedeljo Balet Trocadero iz Monte Carla Alpe Jadran m 08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Lewis, serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Brez zavor 13.30 Lov na opicom, amer. komedija 15.15 Na jug, nan. 16.00 Učinkovita zamenjava, nemška drama 17.30 Razred, amer. drama 19.00 Športni krog 19.30 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nad. 21.00 Melrose plače, nan. 22.00 Detektivka Lea Sommer, nan. 23.00 Zabava vas Eddie Murphy, amer. komedija 00.30 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ 08.15 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program OTROŠKI MIŠ MAŠ 588. VTV MAGAZIN ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST, JOŽE ZALUBERŠEK Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja ZASAVJE GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 589. VTV MAGAZIN, GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO ALPSKI VEČER Z ANSAMBLOM AVSENIK; iz produkcije Združenja LTV GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO POT VAVONLEA, ponovitev 61. del POD ZVEZDNIM SVODOM; oddaja z astrologinjo Rožo Kačič TUJEC V HIŠI, francoski film, triler NAJ SPOT, oddaja o pop in dance glasbi POT VAVONLEA, ponovitev 62. del HOROSKOP VIDEOSTRANI do 24.00 08.40 09.40 10.00 10.20 10.40 11.10 11.45 12.15 12.55 13.40 15.00 15.50 16.50 18.20 19.20 20.10 20.15 PONEDELJEK, 9. junija SLOVENIJA 1 09.55 Popolna tujca, nan. 10.20 Sodnik in morilec, franc. film 12.20 Za tv kamero 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.40 ZOOM 14.40 Ljudje in zemlja 15.10 Intervju 15.55 Dober dan, Koroška 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Radovedni Taček 17.25 Tuja dokumentarna oddaja 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju 18.40 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Proetcontra 21.00 Homo turisticus 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Ulica Hudson, 10/21 23.10 No smoking, franc. film 01.30 Osmi dan 02.00 Videoring SLOVENIJA 2 12.15 Humanistika 12.45 Šport v nedeljo 13.15 Mi smo pa v Selah doma, 1. del 13.45 Mesta prihodnosti 14.35 Obzorja duha 15.05 Balet 16.05 Bramwell, 7/7 16.55 Izzivalci, 38/52 17.25 Jake in debeluh, 10/23 18.15 Sedma steza 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Simpsonovi 20.00 Komisar Rex, 15/15 20.50 Amer. dokum. oddaja 21.55 Razvedrilna oddaja 22.55 Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Detektivka Lea Sommer, nan. 12.00 POP kviz 12.30 Na sever, nan. 13.30 Morska deklica, serija 14.00 Na jug, nan. 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: umor 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Mamice, nan. 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, nan. 19.30 24 ur 20.00 Japonci so boljši ljubimci, nemška komedija 21.45 Športna scena 22.45 Reševalci, nan. 23.30 Acapulco H.E.A.T., nan. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.00 09.45 EPP/Vabimo k ogledu 10.05 09.50 589. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.20 TV IZLOŽBA 10.55 12.00 Videostrani 12.00 18.55 NAJ SPOT DNEVA 18.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM: 19.30 Risanke 19.35 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 19.35 Videostrani 20.05 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja MOJ 20.25 VIDEO TV Selnica ob Dravi 20.35 POT V AVONLEA, 63. del 20.45 nadaljevanke 21.10 21.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.10 22.05 HOROSKOP 22.15 22.10 TV IZLOŽBA 22.20 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 22.25 TOREK, 10. junija TSLOVENIJA 1 10.50 Jake in debeluh, 10/23 11.40 Poročni fotograf, danski film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.35 Po domače 14.55 Proetcontra 15.45 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Tuja igrana serija 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 Slovenija znotraj, dokum. oddaja 21.05 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Berlin Alexanderplatz, 11/14 23.40 Svet poroča 00.10 Studio city 00.55 Videoring SLOVENIJA 2 11.05 Sobotna noč 13.05 Dlan v dlani 13.35 Recept za zdravo življenje 14.05 Nedeljska reportaža 14.35 Murphy Brown, 21/25 15.00 Osmi dan 15.30 Amer. dokum. oddaja 16.30 Alpe Jadran 17.00 Komisar Rex 17.45 Simpsonovi 18.15 Vesoljska policija 19.00 Prisluhnimo tišini 19.30 Izzivalci, 39/52 20.00 (ne)znani oder 20.25 Nogometni turnir, Anglija:Brazilija, prenos 22.20 Grenki sadeži pravice, gledališče 23.30 (ne)znani oder 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 09.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30 Diagnoza: umor, nan. Santa Barbara, nad. Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala, nan. 24 ur Obsedena, amer. drama Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev , kanali 27 46 52 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja MOJ VIDEO TV, Selnica ob Dravi EPP/Vabimo k ogledu POT V AVONLEA, ponovitev 63. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 590. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (mladinke), reportaža s tekem v Žalcu NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 12.15 Vesoljska policijska postaja, 23/24 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.35 Teater paradižnik 15.35 Svet narave 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nikolajeva cerkev, nemška drama, 2/2 21.35 Parlamentarna križpotja 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.50 Posadka, 17/20 23.15 Pardners, amer. film SLOVENIJA 2 10.50 Svet poroča 11.20 Prisluhnimo tišini 11.50 Grenki sadeži pravice, gledališče 13.00 (ne)znani oder 13.25 Hudsonova ulica, 10/21 ' 13.50 Cesarstvo žuželk, 3/6 14.20 Studio city 15.05 Berlin Alexanderplatz, 11/14 16.05 Izzivalci, 39/52 16.30 Moesha, 9/14 16.55 Maribor: povratna finalna tekma slov. pokala v nogometu, Branik.Primorje, prenos 18.50 Karaoke 20.00 Šport 20.25 Pariz: nogometni turnir, FrancijaJtalija, prenos 22.25 Evropski mesec kulture 23.55 Tok Noč Tok - TNT 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Reševalci, nan. 12.00 POP kviz 12.30 M.A.S.H. 13.00 Bolnišnica upanja, nan. 14.00 Acapulco H.E.A.T., nan. 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: umor 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Mamice, nan. 18.00 POP kviz 18.30 Umor je napisala, nan. 19.30 24 ur 20.00 Naglica, amer. film 22.00 M.A.S.H., nan. 22.30 Obraztedna 23.00 Reševalci, nan. 00.00 Acapulco H.E.A.T., nan. 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev ^^flPIBlP^^- 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 590. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 10.30 ŠPORTNI GOST 10.55 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO (mladinke), reportaža s tekem v Žale u 11.55 TV IZLOŽBA 12.30 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA . 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 MINI 5, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 19.35 Videostrani 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU i 20.05 POT V AVONLEA, 64. del nadaljevanke 20.55 VIDEO TOR ročk glasba 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik). Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 55 . prpmetni davek. , . ... . , I 5. junija 1997 MODRO mm KRONIKA KAK VAS 15 Bosi sestic na pohod Gora Oljka - V soboto, 14. junija, bo na vrsti 6. pohod bosih na Goro Oljko. Bosi pohodniki bodo izpred Gostišča Hartl krenili na kakšni dve uri dolgo pot ob 8. uri. Če bo vreme slabo, bo pohod v nedeljo, 15. Junija, prav tako ob 8. uri. (fotokopiran) bankovec za 10.000 tolarjev. Fotokopija je bila malo boljša, bankovec pa primerno zmečkan in nepridiprav ga je brez težav spravil v promet. Z motorjem v deklico V četrtek, 29. maja, seje ob 1^.55 na lokalni cesti na Paškem Kozjaku zgodila huda nesreča. 16-letni Ž.P. iz Paškega Kozjaka je vozil kolo z motorjem iz sitieri magistralne ceste v smeri Vitanja. V bližini planinskega doma na Kozjaku je trčil v 4-Iet-no deklico Nadjo B., ki je stekla preko vozišča z njegove leve strani. V nesreči se je Nadja hudo poškodovala. Tatovi avtomobilov spet dejavni V noči na petek, 30. maja, sta iz Velenja spet izginila dva avtomobila. Renault 5, last Tine S. je izginil s parkirnega prostora na Jenkovi. Avtomobil je bele barve, registrskih številk CE 72-57C. S parkirnega prostora na Rudarski cesti pa je izginila KIA Sephia 1.6i, GTX, kovinsko sive barve, registrskih številk CE 23-17M, last Pavlice Š.K. Na Goriški cesti v Velenju je neznanec že v noči na sredo, 28 maja, vlomil v Renault 5, last Gregorja P. Ukradel je avtoradio in sončna očala, v skupni vrednosti okoli 74.000 tolarjev. V isti ulici je bil tudi naslednjo noč na delu vlomilec. Iz VW Pola last Ludvika L. je odnesel avtoradiokasetofon znamke Blaupunkt. Povzročitelj nesreče znan V torek, 27. maja zjutraj, je neznani voznik Zastave 128 bele barve na magistralni cesti Arja vas - Velenje v Studencah z nepravilnim prehitevanjem povzročil prometno nesrečo, v kateri sta bila dva udeleženca lažje telesno poškodovana. Prometni policisti so na podlagi obvestil občanov ugotovili, da je za volanom pobeglega vozila v času nesreče sedel 21-letni Roman A. iz Mislinje. Denar pod košem za smeti V ponedeljek, 2. junija, so se velenjski policisti na Gimnaziji Velenje ukvarjali s tatvino denarja, izginilo je 56.000 tolarjev. Denar so policisti našli v sanitarnih prostorih pod košem za smeti. Očitno denar tja ni prišel sam od sebe, bolj verjetno je, da si ga je tja pospravil neznani nepridiprav. Prave sreče pa tudi nista imela vlomilca v trgovino Dolina v Šoštanju, saj soju policisti kljub begu, kar hitro prijeli. Nasilje motoristov nad pešci Z dvema takima primeroma so se policisti srečali v zadnjih dneh. Po dvorišču osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju je v torek, 27. maja, divjal z motorjem mladoletni G.D. iz Velenja in pri tem zadel 50-letno Ano R. iz Šoštanja. Padla je in se lažje poškodovala. Zadnjega maja ob 12. uri pa je pred Sparom divjal z motorjem B. B. iz Velenja, ki je že pred tem krišil javni red in mir v enem od lokalov Nakupovalnega centra. Policisti so se hitro odločili - motorista so pospremili v posebne prostore za pridržanje. Fotokopiran bankovec Iznajdljivost enih, ki bi radi hitro prišli do zaslužka, ne pozna meja. Pred dnevi seje v Eks baru v Velenju pojavil ponarejen Z ukradenim avtom v naročje policistom Veliko avtomobilov, ki izginejo v noč, konča neznano kje. Tu in tam pa se kakšen tudi najde. Veliko sreče je imel v nedeljo, 1. junija, popoldan Srečko H., ki mu je izpred gostinskega lokala Club catana v Podlogu nekdo odpeljal avto Renault Espace. Le nekaj minut po prijavi, so policisti vozilo odkrili v Mozirju. Za volanom je sedel 16-letni David z dvema sopotnikoma. David je do ključev avtomobila prišel v lokalu, kjer občasno dela, vozilo pa je bilo lastniku vrnjeno še isti večer. Umrl pri siliranju koruze Da je siliranje koruze lahko tudi nevarno opravilo, se je tragično potrdilo v torek, 27. maja, popoldne, v kraju Limovce v občini Žalec. 65-letni Jože C. je med spravilom silaže delal v 8 metrov visokem betonskem silosu. Silažo so domači v silos spravljali s pomočjo transportnega traku. Ko so ga ugasnili, je eden izmed domačih ugotovil, da Jožeta v silosu ni videti. Takoj so pričeli z odkopavanjem in Jožeta izvlekli na prosto, žal pa mu ni bilo več pomoči. Po ugotovitvah zdravnice je umrl zaradi zadušitve. Otrok zažgal krpe in povzročil požar V sredo, 28. maja okoli 12. ure seje šestletni deček iz Šmat-evža igral z vžigalnikom, ki ga je našel pred stanovanjsko hišo. Odšel je v kurilnico in zažgal odpadne krpe. Ko so te pričele goreti, je zbežal iz kurilnice. Ogenj je zajel lesene police, del centralne napeljave s kombiniranim bojlerjem in dva para otroških smuči. Zaradi hitrega posredovanja domačih in gasilcev je nastalo le za okoli 200.000 tolarjev materialne škode. Neznanec ukradel videokamero Tatvine v trgovinah so za nekatere postale prava obrt., velikokrat tudi po zaslugi preveč zaupljivih trgovcev. Že prejšnji teden, v ponedeljek, 26. maja , je domnevni kupec v blagovnici Savinjka v Žalcu izkoristil nepazljivost prodajalke in s prodajnega pulta ukradel video kamero znamke Samsung vredno okoli 130.000 tolarjev. Tudi v zgradbi občine Žalec so imeli na obisku tata. Iz odklenjene pisarne je med delovnim časom izmaknil torbico uslužbenke Tilke P., ki je imela poleg osebnih dokumentov v njej tudi nekaj tisoč tolarjev. Z neznanci ni dobro biti preveč zaupljiv V prvih minutah novega dne, v petek, 30. maja, je Franc M. iz okolice Šoštanja spoznal, da z neznancem ni vedno varno posedati v gostinskem lokalu. Ko se je Franc odpravljal iz bistroja Markiz v Žalcu je ugotovil, da mu je neznanec med pogovorom izmaknil ključe avtomobila in se z njim odpeljal neznano kam. Kljub vsemu pa je imel Franc srečo, saj so policisti iz Celja voznika skupaj z avtomobilom kmalu izsledili. Ugotovili so, da je avto odpeljal stari znanec policije 29-letni Mirko S. iz Žalca. S0LSKI CENTER CELJE 3000 Celje, Pot na Lavo 22 VABILO K VPISU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH ZA ŠOLSKO LETO 1997/98 V programe izobraževanja odraslih se lahko vključijo zaposleni in tisti, ki jim je prenehal status dijaka oz. študenta, imajo pa izpolnjeno osnovnošolsko oh&znost in so stari 16 ali več let. ■ - SREDNJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI - poklici STROJNIŠTVO 1' Tr'le*n' Pro9ram poklicnega izobraževanja - oblikovalec kovin, - strojni mehanik, - finomehanik in urar, -zlatar, fillgranist. 2. Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d) - strojni tehnik. 1 ELEKTROTEHNIKA t. Triletni program poklicnega izobraževanja -elektrikar (energetik, elektronik). 2. Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d) - elektrotehnik (energetik, elektronik). f/. KEMIJA 1. Triletni program poklicnega izobraževanja - kemik. 2. Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d) - kemijski tehnik. GRADBENIŠTVO 1. Triletni program poklicnega izobraževanja - zidar, tesar, žeiezokrivec. 2. Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d) - gradbeni delovodja, - gradbirti tehnik. (d) - diferencialni program - po končani ustrezni triletni poklicni Soli. Izobraževanje traja dve leti. PREKVALIFIKACIJE v vse zgoraj navedene poklice. VI. VODENO SAM0IZ0BRAŽEVANJE Dokončanje vseh zgoraj navedenih poklicev, kakor tudi dveletnih programov poklicnega izobraževanja. /II. RAZNI TEČAJI IN SEMINARJI Posamezne programe bomo izvajali, če bo prijavljenih vsaj 20 kandidatov. Izobraževanje bo potekalo na seminarski način. Predavanja bodo v popoldanskem i PRIJAVE IN INFORMACIJE v tajništvu šole - izobraževanje odraslih. Uradne ure: torek od 7. do 16., sreda od 13. do 16. ure. Informacije po telefonu vsak delavnik v času od 11. do 14. ure. Telefon (063) 481-521,481-504. VPIS V PROGRAME IN SEMINARJE BO od 25. avgusta do 20. septembra 1997 Bazen čaka kopalce VELENJE- V letnem bazenu v Velenju je okoli 3.000 kubikov vode, dovolj, da lahko sprejme prve kopalce. Res pa je, da je v prvih dneh odprtja bazena voda primerna za najbolj pogumne, v začetku tega tedna je imela le 23 stopinj. Bazen bo v času sezone odprt med 10. in 19. uro, celodnevna karta pa bo odrasle stala 500, otroke pa 350 tolarjev. Nudijo pa tudi sezonske karte, za odrasle stane 12.500 in za otroke 8.800 tolarjev. M mkp OBIŠČITE NAS! PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje, telefon 063/861-570, faks 063/861-570 Volksvvagen Group Prostovoljno gasilsko društvo Velenje Pri pionirjih Velenje, pri pionirkah Paška vas Zmagovalna desetina dečkov in poveljnikov gasilskega društva Velenje s prehodnim praporom Pri domu gasilcev v Velenju je bilo minulo soboto zelo živahno. Tli je namreč potekalo že 5. po vrsti tekmovalno srečanje pionirjev gasilcev za pokal mesta Velenje. Hkrati je bilo to tudi tekmovanje najmlajših desetin Občinske gasilske zveze Velenje. Na njem je sodelovalo 48 ekip iz vse Slovenije. Po seštevku dveh rezultatov so zbrali največ točk pionirji Velenje I., pri pionirkah pa so slavile tekmovalke Paške vasi. Obe ekipi se od sobote dalje kitita tudi z naslovom občinskega prvaka v svoji kategoriji. ■ tp 16 NAŠ CAS ŠPORT 5. junija 1997 SCT Olimpija - Rudar 4 :1(1:1) Dober začetek, slab konec Gornji naslov velja za Rudarjevo igro v celotnem prvenstvu, ki so ga končali v nedeljo in tudi za zadnje prevn-stveno srečanje za Bežigradom. V tretjem prvenstvenem krogu so Velenjčani zasedli vrh lestvice, s katerega jih je vrgel šele Maribor v devetem krogu, v zadnjem, 36. krogu pa so po porazu z Ljubljančani zdrknili na osmo, torej predpredzadnje mesto. Pred gostovanjem za Bežigradom pa so imeli celo teoretične možnosti, za šesto in celo za peto mesto... če, da če bi bili v nedeljo zmagali. Pa se to ni zgodilo. Doživeli so dokaj hud poraz in zagrenili preostali del večera tistim ljubiteljem nogometa, ki so jih prišli bodrit v Ljubljano. Podobno kot nedeljo poprej v Beltincih je bilo tudi v Ljubljani rekordno malo gledalcev, približno 250. Rudarjevo vodstvo (Uprava) je bila kar v popolni zasedbi, s predsednikom ter direktorjem kluba Jankom Luknerjem oziroma Martinom Steinerjem, med gledalci pa je bil tudi dr. Franc Zerdin, direktor Premogovnika, njihovega največjega pokrovitelja, domači pa so imeli med drugim podporo tudi v predsedniku Milovanu Zidarju. Enako kot ljubljanski so tudi ljubitelji nogometa iz Velenja, med njimi najzvestejši Šaleški knapi, pričakovali dobro igro svojega pomlajenega moštva proti prav tako pomlajenim gos- titeljem. Pa je srečanje pokazalo, da je bodočnost, če upoštevamo trenutno kakovost mladosti, krepko na Olimpijini strani. Gostje so kolikor toliko dobro igrali dobre začetne pol ure, in z njihovo igro so bili vsi velenjski ljubitelji nogometa zelo zadovoljni.Upravičeno, saj so v 20. minuti povedli. Po hitri Rudarjevi akciji so domači potisnili žogo z igrišča. To je bila najenostavnejša rešitev, vendar le za zelo kratek čas. Pešič je izvedel udarec s kota, Mehilli pa je z udarcem z glavo poslal žogo v mrežo domačega vratarja Pejkoviča (1 : 0). Po petnajstih minutah je gostujoče zadovoljstvo že nekoliko oslabelo, ker so Ljubljanačni po hitrem nasprotnem napadu izenačili, prav tako Bo Soškič pravi? Rudarjevo vodstvo ni moglo preboleti visokega poraza v Ljubljani in osvojitve samo osmega mesta. Znova je ukrepalo v vrhu. Z dosedanjim trenerjem Korotana Milošem Šoškičem so se dogovorili, da se bo preselil s Prevalj v Velenje. Šoškič naj bi bil pogodbo z Velenjčani podpisal včeraj; tako smo zvedeli tik pred tiskom časopisa. Josip Vugrinec, ki je konec letošnjega aprila tretjič (začasno) sedel na razgreto Rudaijevo trenersko klop (Za Boruta Jarca, trenerja pred njim, je bil usoden poraz z Olimpijo v Velenju -2:3), je tako moral po novem porazu Rudarja z Olimpijo prepustiti mesto Milošu Soškiču (če si slednji seveda včeraj ni premislil). Po besedah predsednika kluba Janka Luknerja bo popularni Vugi ostal v klubu kot Šoškičev pomočnik. Hkrati so v klubu prekinili pogodbo z Mehillijem in Pešičem, ta je potekla tudi Silu in Ratkoviču (tudi nanju ne računajo več), želijo pa obdržati Vidoviča, pa tudi Hribarja in Hudarina. vos Obrazi povedo vse z udarcem z glavo, strelec pa je bil Dosti (1 : 1), kije nekaj minut pred tem zadel vratnico. Pri tem izidu je ostalo do konca polčasa, toda po igri v nadaljevanju je bilo menda kar vsem Velenjčanom žal, da so nedeljsko popoldne preživeli za Bežigradom. Rudarji so povsem popustili, zmaji, ki so najbrž poslušali tudi sprotno obveščanje uradnega napovedovalca o gibanju rezultata v Mariboru (5: 1), pa kot da so hoteli doseči enak izid. Bili so čisto blizu: 2 : 1 - Kitič (54), 3:1- Dosti (65) in 4:1 - Zulič (70- llm). Ko smo po tekmi skušali zvedeti, kje je vzrok za povsem brezvoljno igro gostov, smo od Rudarjevega strokovnega vodstva slišali tudi naslednje: "Tako je to, če nikoli ne stradaš kruha!" S tem so nedvomno želeli znova povedati, da so njihovi igralci vedno redno dobivali izplačila. Toda je to resnični edini (glavni) vzrok!? Rudar: Dabanovič, Ratkovič, Silo, (Mujakovič), Sulejmanovič, Purg (Balagič), Pešič, Mehilli, Hudarin, Vidovič, Javornik, (Obrez), Borštnar. Končni vrstni red: 1. Maribor Branik 71, 2. Primotje 66, 3. HIT Gorica 65, 4. Publikum 47, 5. SCT Olimpija 45,6. Korotan 45, 7. Mura 43, 8. Rudar 42, 9. Beltinci 32, 10. Koper 31. ■ vos NK ERA Šmartno Boleč poraz in lepa zmaga Z zadnjega gostovanja so se Šmarčani vrnili poraženi, saj jih je premagal zadnjeuvrščeni Piran. Gostje os igrali zelo slabo in neborbeno. Kljub temu so imeli številne priložnosti, ki pa jih niso izkoristili in domači so zasluženo zmagali z 1:0. Trener Oblak je dal priliko tudi mlajšim igralcem, ki pa je na tej tekmi niso vsi izkoristili. ERA ŠMARTNO: Magrič, Irman, Kovačevič (Kurtič), Oblak, Podgoršek, Novak, Stojko (Pavič), Grobelšek, Fajdiga, Spasojevič, Jeseničnik (Pižorn). ERA Šmartno- Zagorje 2:0 (0:0) Domači so v spremenjeni in pomlajeni postavi v zadnjem prvenstvenem krogu zabeležili lepo in zasluženo zmago. V vseh ozir-ih so nadigrali izkušene goste, ki so tokrat v Šmartnem pokazali bore malo. Že začetek tekme je bil v znaku Šmarčanov, ki so začeli izredno napadalno, gostje so se le branili, Fajdiga in Spasojevič pa sta imela strelske vaje. V 37.minu-ti je gostujoči vratar podrl Fajdigo, Irman pa je enajstmetrovko zas-treljal. Gostje so imeli edino priložnost v 45 .minuti, vendar je Magrič dobro posredoval. V drugem polčasu so domači znova napadli. V 52.minuti je Fajdiga streljal preko vrat, v Poletna liga Butik Nitka še neporažen V občinski poletni ligi ŠD Dnevi želja so odigrali 3.krog, na vrhu pa je edina brez poraza ekipa Tango Butik Nitka. Rezultati: Mladi upi-Tango Butik Nitka 2:3, Kontra-Palma 6:2, Behar_Beli labodi 0:1, Dnevi želja-Zrinski 1:1, Gostišče Pri orehu-Visko 0:0; vrst- ni red: 1. Tango Butik Nitka 9, 2. Visko 7,3. Kontra 6,4. Mladi upi 4,5. Beli labodi 4, 6. Gostišče Pri orehu 3,7. Palma 3,8. Dnevi želja 2, 9.Zrinski 1, lO.Behar 1. Liga Šmartno 97 Trije povsem enaki V občinski ligi Šmartnega ob Paki so odigrali že devet krogov, na vrhu lestvice pa so tri ekipe z Tenis Avstrijka boljša od Katarine Na teniškem stadionu Roland Garros v Parizu se na velikem turnirju za grand slam v konkurenci mladink do 18 let nadaljujejo slovenski dnevi. Slovenija še nikoli v tej konkurenci ni imela tako močnega zastopstva, saj je 16-letna Katarina Srebotnik celo tretja, leto starejša Tina Pisnik pa deveta nosilka. V uvodnih srečanjih sta bili obe uspešni. Katarina je v prvern krogu v ponedeljek premagala Eleno Salvador iz Španije s 6:2,4:6 in 6:0 in se je v drugem krogu srečala z Avstrijko Barbaro Schwartz, s katero pa je žal izgubila (4:6, 5:7), Tina Pisnik pa je bila uspešna v prvem in nato še v drugem krogu, ko je premagala Kanadčanko Popescu s 6:1 in 6:1. Dviganje uteži Pokal Alpe Adria v Velenju Člani Težkoatletskega kluba Rudar Velenje bodo to soboto, 7. junija, gostitelji pomembnega mednarodnega tekmovanja v dviganju uteži. To bo pokal Alpe Adria, ki ima svoje začetke sredi šestdesetih let, ko so to zamisel uveljavili v Ljubljani. V tem tekmovanju sodelujejo klubi iz Furlanije Julijske krajine, Koroške, pokrajine Veneto, avstrijske Štajerske, Železne županije, Hrvaške in Slovenije. Letošnji pokal Alpe Adria so uvrstili v koledar svetovnih in evropskih tekmovanj v dviganju uteži. S slovesnim odprtjem ga bodo pričeli v soboto ob 14.30 in s tekmovanjem nadaljevali ob 15.00. Pokroviteljstvo sta pre- vzela Mestna občina Velenje in Premogovnik Velenje in je uvrščeno med prireditve ob letošnjem 3. juliju, dnevu slovenskih rudarjev. Posebnost letošnjega tekmovanja bo nastop deklet, saj bodo vsako ekipo sestavljali dva člana, dva mladinca in dekle. ■ Diana Janežič Karate klub Velenje Uspešno izveden seminar Velenjski karate klub je uspešno izpeljal prvi poletni seminar v karateju pod vodstvom domačih strokovnjakov Dušana Borovnika (5.dan), Zdenka Miklavca (2.dan) in Draga Cingesarja (3.dan). Udeležilo se gaje 80 karateistov iz slovenskih klubov, postal pa bo tradicionalen, saj po kakovosti ne zaostaja za podobnimi seminarji v svetu. Karateisti so se seznanili z novimi tehnikami v karateju, s katami in športnimi boji. Po seminarju so izvedli še izpite, na katerih sta Velenjčana Dušan Tkavc in Uroš Roškar opravila izpit za črni pas - l.dan, izpite za mojstrske kandidate pa so položili Andrej Blaj, Davor Tomič, Andrej Kotnik, Dejan Škoflek in Uroš Ačko. Očko zmagal v Lenartu Na odprtem prvenstvu Lenarta je nastopilo 250 tekmovalcev iz 23 klubov, Marko Očko pa je s peto zaporedno letošnjo zmago potrdil, daje najboljši slovenski starejši deček in zasluženo med reprezentanti. ■ D.8. Tiger odličen 31. maja je v Ljutomeru potekalo odprto prvenstvo v karateju. Na tekmovanju je nastopilo 350 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Spet so se izkazali velenjski tigri in tigrice. V kategoriji kate malčkice je državna prvakinja Jasminsa Hodič tudi tokrat zasedla 1. mesto. Pri mlajših dečkih je večkratni državni prvak Omer Tabakovič tokrat v katah zasedel odlično 3. mesto. Med mlajšimi deklicami je Alisa Redic tudi na tej tekmi dokazala, daje nepremagljiva in je zasedla 1. mesto v katah. Pri starejših dečkih je Željko Banovič zasedel 3. mesto v katah posamezno. Pri starejših deklicah sta se v športnih borbah izkazali Alma Rahmanovič (pod 53 kg), 2. mesto in Samira Hodič (nad 53 kg), 2. mesto. 10. maja so v Žalcu potekale priprave za reprezentanco. Resni kandidati za vstop v reprezentanco so Omer Tabakovič, Alisa Redič in Samira Hodič. Balinanje Zmaga ob pravem času 54.pa je Kutrič zadel prečko. V 65.minuti je dober strel Paviča gostujoči vratar odbil v kot. Šmarčani so povedli v 74.minuti, ko je Fajdiga pobegnil po levi strani, podal Spasojeviču, ta pa je s 14 metrov zadel v polno. Domači so še naprej napadali in priložnosti so se vrstile kot po tekočem traku, izkoristili pa so le eno, ko je v 88.minuti Kutrič podal Spasojeviču, ta pa je z 20 metrov zadel levi zgornji kot. ERA ŠMARTNO: Magrič, Irman, Vodovnik, Oblak, Češno-var (Štefančič), Stojko (Kurtič), Pavič, Spasojevič, Podgoršek (Topič), Fajdiga, Jeseničnik. ■ Janko Goričnik enakim številom točk in enako razliko v zadetkih. Rezultati 9.kro-ga: Klub 81-Avto Maurer 2:3, Flamengo-Rekreativci 2:1, Lajše-Podgora 1:6, Little Boys_Kemičar-stvo Kemo 1:1, Grossenberg-Gostišče Pri orehu 1:6, Beni-krokodilčki 0:3, Roje Saloon Mins No 11:1; lestvica: 1. Adsalute 20,2. Krokodilčki 20,3. Saloon Mins No 1 20,4. Adriatic 19,5. Gostišče Pri orehu 18,6. Beni 17,7. Keramičar-stvo Kemo 17,8. RBM Commerce 14, 9. Klub 81 14, 10. Roje 11. V soboto so balinarji ekipe Velenje Premogovnik dokazali, da znajo balinati, kljub manjši krizi v prejšnjih dveh krogih. Z borbenostjo in pametno taktiko so katastrofalno s 24:0 premagali ekipo Hrast iz Kobjeglave. Za takšno zmago so se trudili Vinko Hudovernik, Uroš Grenko, Zoran Rednak, Dejan Grenko, Siniša Moravac, Simon Rednak in Željko Voglar. V nedeljo so gostovali v Novi Gorici in po izenačenem boju malo utrujeni klonili z 10:14. Ženski nogomet Škalčanke v finalu Kljub porazu v Kopru z 1:2 so se nogometašice Škal zaradi zmage na domačem igrišču v Velenju uvrstile v finale, kjer bodo igrale z Ilirijo iz Ljubljane. Tekmo bi po predvidevanjih morale odigrati v sredo, 11. junija, v Mariboru kot predtekmo povratnega srečanja za slovenski pokal med Mariborom in Primorjem. Zlasti je zablestel Zoran Rednak, ki je v hitrostnem zbijanju od 46 zadel kar 36 metov. S sobotno zmago so si precej utrdili položaj na lestvici, torej se jim obeta manj razburljivo nadaljevanje. V 2.državni ligi-vzhod je Megrad iz Rogaške Slatine zabeležil kar dva poraza - v gosteh proti Fužinam s 6:10 in doma proti kranjskemu Centru s 5:11 ter se s samo 6 točkami vrnil na 9.mesto. V ligi ŠOBZ je GIP Vegrad premagal Partizana in se prib- ližal prvemu mestu, Žalec pa je še naprej tretji. V Novi Gorici je državni selektor zaradi odličnega hitrostnega zbijanja Zorana Rednaka povabil na izbirne trening za državno reprezentanco, ki bo branila barve Slovenije na letošnjih mediteranskih igrah v italijanskem Bariju. Zasluženo priznanje nedovomno trenutno najboljšemu balinarju vzhodne regije. ■ Boris Knavs RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE NK RUDAR VELENJE STALNIH VSTOPNIC SEZNAM (stanje 19. maja): Kemična čistilnica Polak (nudi 10 % popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitness 10 %), Turistična agencija Palma (3 do 5 %), Fotokopirnica RLV (5 %), frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5 - 30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5 - 20 %) in Cvetličarne in drevesnica PUP (5-10 %), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5 % popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %), Elektronika Velenje (televizorji 10 %), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito (10%), Konjeniški klub Velenje, (jahalni tečji 10 %, rekreativna ježa 20 %) POSEBNOST: skupna akcija trgovine Direndaj in Slaščičarne Metka -dodaten popust ob istočasnem nakupu igrače in torte. Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih številkah: 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. uro. Quadratlon Zgornja Savinjska dolina Jekleni možje so se izkazali Med Lučatni in Ljubnim ob Savinji je bilo v nedeljo zelo zanimivo. Nazarsko podjetje EPSI in soorganizatorji so izvedli ek-stremno štafetno tekmovanje štiričlanskih ekip v kajaku, gorskem teku, jadralnem padal-stvui in gorskem kolesarjenju »Quadratlon Zgornja Savinjska dolina,« ki šteje v serijo podobnih tekmovanj Slovenia Extreme. Nastopilo je 15 ekip, naloga vsakega izmed štirih v štafeti pa je bila več kot zahtevna. Prvi tekmovalci so morali s kajakom prevoziti 11 kilometrov od Luč do Ljubnega, kar glede na zelo nizek vodostaj Savinje sploh ni bil mačji kašelj; drugi tekmovalci v vsaki ekipi so se v gorskem teku pomerili na lo kilometrov dolgi progi od Ljubnega do vrha Starih stanov naGolteh; naslednji so od tam s padalom zajadrali nazaj do Ljubnega, kar je pomenilo 1000 metrov relativne višine; zadnjo etapo pa so morali opraviti gorski kolesarji na 29 kilometrih z 800 metri vzponov od Ljubnega nazaj do Luč, kjer je bil v kampu Srnica start in cilj tekmovanja. Ob predaji so morali tekmovalci zamenjati startne številke Zmagala je ekipa Red Buli Energy Team (Vereš, Sehostarič, Strassenger, Jauk), kije za celotno progo potrebovala 3 ure 24 minut in 25 sekund; druga je bila ekipa KimUj; Novice Extrem 3:30,21 in tretja Šmarna gora Calcit 3:38,20. Dobro so se odrezale tudi domače ekipe. Na 9.mestu je bil Raduha tim iz Luč (Franci Strmčnik, Pero Remšak, Klavdij Strmčnik in Luka Pustoslemšek) 4:09,23, lO.je bila ekipa Pizzeria 902 Gornji Grad (Peter Kalan, Miran Žerovnik, Matej Krebs in Janez Pustoslemšek) 4:13,21 in 1 l.ekipa Mozirje (Peter Jurjevec, Sandi Plečnik, Janez Kužner in Matija Štiglic) 4:17,40. MJP Lepi skoki v Kamnici Konjeniški klub Maribor je na hipodromu v Kamnici priredil v soboto, 31. maja, turnir v preskakovanju zaprek. Udeležilo se gaje letos rekordno število tekmovalcev. V vseh štirih parkurjih smo skupaj videli karl44 štartov. Tekmovalci konjeniškega kluba Velenje so bili ponovno najuspešnejši, t Tekmovalni dan se je začel z najnižjim parkurjem višine 1,00 m. Med 52 tekmovalci sta štartala dva Velenjčana. Mojca Sedminek na Felis Pacu je odjahala brez napake, za kar si je prislužila rozeto; naš najmlajši tekmovalec Robi Skaza pa je dobil 7 kazen- skih točk. V naslednji točki so se letve dvignile za 10 cm (kat. A2, 110 cm), tekmovalci pa so morali od-jahati tudi baraž. Zmagal je naš Matjaž Čik (Jefine). Brez napake, a s slabšim časom je obe nalogi opravila tudi Valerija Pirmanšek (Moreš). V parkurju kategorije L (1,20 m, baraž 1,30 m) je bilo med prvimi dvajsetimi kar 7 naših jahčev z enajstimi konji. Zmagal je Andrej Kučer s Felis Patricio (KK Gotovlje). Tudi štirje naši so parkur in baraž odjahali brez napake, o uvrstitvah pa je odločal čas: 2. Aleš Pevec (Felis Melody), 5. Matjaž Čik (Bonito B), 6. Matjaž Čik (Robin), 7. Lovro Blatnik (Saturn). V zadnji točki, parkurju višine 1,30 cm z dvema baražema, pa smo videli 18 najboljših tekmovalcev Slovenije. Slavil je tekmovalec KK Velenje Aleš Pevec (Felis Kenboy), Matjaž Čik (Delano II) je bil tretji, Maja Novak (Okser Grece) peta in Uroš Štraus (Faraon) šesti. Veseli smo, da so naši tekmovalci ponovno pokazali, da so v vrhu slovenskega konjeniškega športa. ■ Špela Menih Strelski šport Na četrtem in zadnjem letošnjem tekmovanju za svetovni pokal v Muenchnu je v slovenski reprezentanci nastopil tudi najboljši velenjski pištoljar Simon Veternik. S 570 krogi, toliko je nastreljal tudi v Milanu, je osvojil 36.mesto. Za krog boljši je bil Kranjčan Ljubič, kije bil 34, s 589 krogi pa je zmagal Italijan Di Dona. V finalu regijskega strelskega prvenstva za pionirje in pionirke v Celju so bili pri pionirjih najboljši strelci Juteksa iz Žalca, ki so zmagali s 1516 krogi pred Dušanom Poženelom z Rečice pri Laškem 1510 in Mrožem iz Velenja 1510. Med posamezniki je zmagal Marko Poteko (Žalec) s 541 krogi, drugi je bil Dejan Navšnik (Dolič) 531, tretji pa Borko Obradovič (Mrož) 510. Pri pionirkag so bile najboljše strelke Dušana Poženela s 1592 kerogi pred Braslovčankami s 1267. Med posameznicami je zmagala Vojka Matek (Rečica) 542, druga je bila Vesna Porš (Dolič) 530 in tretja Urška Belaj (Rečica) 529. mF.ž. Scfuash Novomeščani najboljši Squash klub Velenje in Rdeča dvorana sta izvedla 4.državno mladinsko prvenstvo; fantje so nastopili v kategorijah do 12,14,16 in 19 let, dekleta pa do 16 in 19. Gostitelji so imeli največ uspeha v kategoriji do 12 let, kjer sta bila prvi in drugi komaj 8-letna Rok Puc in Marko Zupane, 10-letni Velenjski sabljači Vrsta uspehov V soboto, 24. maja, so se velenjski sabljači prvie udele ili turnirja v floretu "Pomlad v Rogoznici Ž97" za mlajše kadete in kadetinje pri Šibeniku in osvojili turnir med mlajšimi kadeti (stari do 1983) v konkurenci 25 sabljaeev iz Hrvaške, Mad ar-ske in Slovenije. Turnir so domaei sabljači izkoristili tudi za navezavo tesnejših stikov s klubom Galeb iz Rogoznice. Da imajo velenjski sabljači kar nekaj sabljaškega znanja, ki je plod dela domačih trenerjev Marjana Salobirja, Roberta Uranjeka in Agima Kazazija ter veliko dozo srčnosti v pravem trenutku, so dokazali v lepih borbah z nasprotniki. V kategoriji mlajših kadetov je Matej Zapušek (Rudolf Cvetko Velenje) premagal vse nasprotnike, uspeh velenjeanov je dopolnil še Gregor Kralj s tretjim mestom, 5. je bil Jan iekar, 7. Lev Mijoe (vsi Rudolf Cvetko Velenje). Med mlajšimi kadetinjami je nastopilo 16 tekmovalk. Velenjske sabljaeice so se dobro borile in dosegle 7. mesto Marija Brlo nik, 9. mesto Špela Štumberger. V soboto 31. maja, so se velenjski sabljači prekri ali florete na Šport za vse Z gorskimi kolesi po Tuhinjski dolini Tisti, ki se radi izognemo prometni gneči na cesti med Ljubljano in Celjem, Tuhinjsko dolino in ovinkasto cesto prav dobro poznamo. V osrčju doline leži kraj Snovik, ki je v zadnjih nekaj letih zaslovel po termalni vodi. Ljubiteljem gorskega kolesarjenja pa je kraj znan še po vsakoletnem tekmovanju, ki ga prireja Kolesarsko društvo KIK Kamnik. Letošnja dirka bo že to soboto, 7. junija, s štartom ob 9.30 uri. Najboljše čakajo lepe praktične in denarne nagrade, vsakdo pa bo deležen tudi toplega obroka. Kaj več o prireditvi pa vam lahko pove le Peter Zamik, po telefonu 061/815-077. Tek na Kamniško sedlo Slovenska vojska organizira v soboto, 7. junija, tekaško prireditev v teku navkreber. Štart moških kategorij bo v Kamniški Bistrici ob 10. uri, dolžina proge je 10,3 km, povzpeti pa se bo treba za kar 1264 metrov. Tekačice bodo štartale na Jermanci (940 m nad morjem), na 1865 m visoko Kamniško sedlo pa se bodo povzpele po premaganih 5,6 km. Za vse ostale podatke bo poskrbel Dominik Grmek, telefon 061/721-725. Gozdni tek v Štorah Občinski praznik je povod za organizacijo 12 km teka, kij;a v soboto, 7. junija, prireja Turistično društvo iz Stor. Začetek teka bo na nogometnem igrišču v Štorah ob 10. uri. Prijave bodo sprejemali pred prireditvijo. Vse ostalo vam bo razložil Jože Stingl po telefonu 063/771-768. Krožna dirka s kolesi okrog Kamnika Kolesarski klub Pro M team iz Kamnika organizira v nedeljo, 15. junija, tekmovanje z gorskimi kolesi, za veliko nagrado občine Kamnik. Štart bo v Kamniku pred zlatarstvom Banič ob 10. uri. Sedem in pol kilometra dolga proga z 270 metrov višinske razlike bo vodila skozi Žale, čez Mili vrh, Zaprico do cilja, ki bo tudi v Kamniku. V predprijavi (do 11. junija) je prijavnina 1.500 tolarjev, kasneje pa 2.000. Vsakega udeleženca čaka na cilju topel obrok. Za dodatne informacije je zadolžen Martin Kemperle, ki se ga dobi zvečer na telefonu 061/816-209. Tudi taborniki z lokom Na regijskem taborniškem mnogoboju minulo soboto v Šoštanju so se udeleženci pomerili tudi v lokostrelstvu, kije med taborniki zelo priljubljena športna zvrst. Lokostrelstvo se je v Sloveniji že kar razširilo, ustanovljeni so že številni klubi. Le malokdo pa ve, da so začetniki slovenskega lokostrelstva prav taborniki. In to člani taborniškega rodu Bistri potok na Muti, ker je bilo že leta 1965 prvo uradno prvenstvo Zveze tabornikov Slovenije. Tam so leta 1967 pripravili tudi mednarodni lokostrelski turnir in ustanovili lokostrelski klub. Med njihovimi člani je svojčas bil tudi Dušan Perhač, ki je trenutno eden najboljših slovenskih lokostrelcev z lokom s škripčevjem (compound) in danes predsednik zelo uspešnega lokostrelskega kluba v Mozirju. ■ Hinko Jerčič Društvo športnih motoristov vabi na Potepuh moto festival Zgodil se bo to soboto in nedeljo pri Velenjskem jezeru. Motoristi iz vseh koncev Slovenije se bodo začeli tam zbirati v soboto ob 9. uri. Dve uri kasneje pa bodo v spremstvu policije peljali skozi Velenje in njegovo okolico. Popoldne ob 15. uri se bodo začele družabne in spretnostne igre, sledila pa bo zabava do jutranjih ur. V nedeljo se bodo nadaljevala strokovna in družabna srečanja, Velenje pa bodo motoristi zapustili ob 14. uri. Organizatorji napovedujejo nepozabno doživetje, medse pa vabijo vse ljubitelje motorizma. V Velenju pričakujejo okoli 600 motoristov. Uroš Višič je bil tretji, solidno pa so nastopili še Borut Slatinšek, Rok Lukman in Grega Plahuta. Pri fantih so 14 let je bil Klemen Kristan tretji, pri dekletih do 19 let pa je četrtič zapored brez težav zmagala Petra Vihar. Sicer so največ najvišjih mest osvojili predstavniki Novega Mesta. dr avnem prvenstvu v floretu za elane in članice v Ljubljani. Dosedanji dr avni prvak ni dopustil presenečenja in tako je dr avni prvak med elani ponovno postal Marko Hoeevar (Olimpija), 2. Aljoša Cetinski (Tabor), 3. Rok Bezlaj (Rudolf Cvetko Velenje), 3. Jan Zupane (Tabor), 9. Gregor Gorjan, 13. Jure Meh, 14. Jure Uranjek, 19 Matej Gorjan (vsi Rudolf Cvetko Velenje). Med članicami je izmed velenjskih sabljaeic nastopila le Barbara Kapfer in dosegla odlieno 5. mesto. Tudi med članicami je dosedanja dr avna prvakinja ponovno osvojila prvo mesto. Rezultati: 1. Sava Smerkolj (Tabor), 2. Maja Kuburovie, 3. Staša Eerne (obe Olimpija), 3. Alenka Perovšek (Tabor). mhj Rogla - klimatsko, Zreče - termalno zdravilišče Blizu in zanimivo Rogla in Zreško Pohorje danes nista več prekrita s snegom, kar pa ne pomeni, da nista zanimiva. Ponujata obilico prijetnih izletov in možnosti za aktivne počitnice. Ali kot pravijo tisti, ki tam naokoli skrbijo za počutje ljudi in čemur pritrjujejo tisti, ki so pri njih že bili -Zreško Pohorje je pozimi več kot beli paradiž in poleti več kot zeleni smrekov gaj, v povezavi s Termami Zreče pa izjemno zanimivo mesto za prijetne počitnice ali za kakšen posamezen, vznemirljiv dan. Kombinacija potepanja po Pohorju in kopanja v Zrečah sta zgolj ena od možnosti. Na Rogli in v Termah Zreče, oboje je povezano v Unior Turizem, so z minulo zimsko sezono in preteklim letom nasploh več kot zadovoljni, tako vsaj pravijo tisti, ki to beležijo, direktor Unior Turizma Maks Brečko, direktorica Term Marija Senca na Rogli, sonce v Zrečah. Lahko pa oboje. Terme ponujajo 5 bazenov s skupno površinino 1300 kvadratnih metrov. Deu, vodja žičnic Srečko Retuznik in vodja gostinstva Vojko Korošec. Imajo pa na Rogli in v Termah zanimive načrte za naprej. Po avstrijskih in švicarskih izkušnjah, o njih je pred kratkim pripovedoval Maks Brečko, nekaj novega za smučarje. »Gre za izposojo opreme, od obleke do smuči. V sedmih letih bi želeli zadeve spraviti tako daleč, da bi lahko ljudje k nam prišli brez opreme in vse, kar potrebujejo, dobili tukaj, kjer bomo za opremo skrbeli, jo skladiščili, sušili, servisirali, brusili smuči, dezinficirali čevlje ... Računamo, da bomo v sedmih letih že imeli na voljo za izposojo 1200 parov smuči in čevljev.« V minulem letu so v Unior Turizmu ustvarili milijardo 800 milijonov tolarjev prihodka, dobiček je znašal okoli 200 milijonov tolarjev, samo v opremo in izboljšave pa so vložili več kot 4 milijone nemških mark sredstev. ■ Milena Krstič - Planine 5. junija 1997 PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA Obala slonove kosti Danes, 5. junija, ob 20.00, bo v Domu kulture v Velenju, študentka medicine Tadeja Pačnik predvajala diapozitive iz svojega trimesečnega bivanja v Slonokoščeni obali. Tam je prakticirala še z dvema drugima študentkama Medicinske fakultete v Ljubljani, opazovala njihovo življenje in lepoto pokrajine, ki jo bolj malo poznamo. Vstopnice 400 SIT! Pohod po naših literarnih poteh V nedeljo, 8. junija, ob 6.30, bo v Velike Lašče odpeljal avtobus po-hodnikov po Velikolaški kulturni poti, ki jo obeležujejo slovenski literarni velikani: Stritar, Levstik in Trubar. Pot bo vodila iz Velikih Lašč preko Retja in Podsmreke, do Rašce in po gozdni poti nazaj do Velikih Lašč. Okoli 5 ur hoda! Prevoz 1.500 SIT! Prijave do danes, 5. junija. Dežela jagod Prvo potovanje v Deželo jagod bo v petek, 13. junija, ob 15.00. Letošnja cena jagod je 25 ATS za kilogram. Potovanje je primerno za otroke nad 4. letom starosti in za velike otroke do devetdeset let. Cena prevoza za odrasle 1.500 SIT, za otroke do deset let in za vse imetnike Pikinega abonmaja 1.000 SIT. Otroci, ki nimajo lastnega potnega lista lahko gredo le v spremstvu staršev ali pooblaščenih oseb. Ne pozabite košar! Drugo potovanje bo v soboto, 20. junija, ob 8.00. Prijave na telelon 862-002. Zlati abonma V Kulturnem centru Ivana Napotnika sprejemajo prijave za nove abo-nente Zlatega abonmaja, ki ga razpisuje Cankarjev dom v Ljubljani. Tam je na voljo tudi program koncertov. Prevoz je zagotovljen. Vpisovanje do 5. junija 1997. Cena abonmaja 18.000 SIT! Abonenti, ki niso obnovili abonmaja do 6. junija ( če niso oddali čekov), so izgubili pravico do sedeža, ki so ga imeli lani. Verona 97 Še vedno zbiramo prijave za obisk opernega festivala v veronski areni. Prvo potovanje bo 1. in 2. avgusta 1997, ko bo na sporedu opera Aida, drugo pa 29. in 30. avgusta, ko bo na sporedu Madame Butterfly Polpenzion! Bivanje ob Gardskem jezeru. Ogled največjega Safari parka in znamenitosti Verone. Cena 13.500 SIT! BODlIf ZVESTI VEGRADOVIM TRGOVINAM - PRIJETNO BOSTf PRESENEČENI! Vegradove trgovine nagrajujejo zvestobo kupcev z nagradnim kuponom za vsak nakup v vrednosti 5.000 tolarjev. Žrebanja bodo 30. septembra in 30.decembra! T TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE V TERMAH ČATEŽ ▼ TEDENSKO DRUŽINSKO LETOVANJE NA KOPAH ▼ LETNA KARTA ZA TENIS a IN ŠE 30 PRAKTIČNIH NAGRAD IZ VEGRADOVIH TRGOVIN s K nakupu vas vabijo prijazne Vegradove trgovke in trgovci: ; g T TRGOVINA ALFA, Simona Blatnika 1, Velenje /živila, i S čistila, pijače, gospodinjski pripomočki \ g T TRGOVINA BETA, Kajuhova 12, Šoštanj /živila, čistila, \ S pijače, gospodinjski pripomočki \ § T TRGOVINA DELTA, Kajuhova 12, Šoštanj /železnina, i Sj elektro, vodovodni in vrtičkarski program, hobi orodja, bela tehnika, zabavna elektronika, gradbeni program, ARMSTRONG,KNAUF, TEGOLA... T TRGOVINA ANA, Šaleška, Velenje /moška, ženska in otroška oblačila, spodnje perilo, nogavice/ T TRGOVINA NAŠ DOM, Prešernova 9,Velenje /zabavna elektronika, bela tehnika, orodja, električni aparati/ ▼ TRGOVINA GAMA, Prešernova 9, Velenje /diskont pijač, papirna galanterija, pisala/ •uj h i—w — r—i BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE GROSIST VSE NA ENEM MESTU programi ARMSTRONG, TEGOLA in KNAUF svetovanje - in izvajanje Tel.: 063/861-026, fax 851-821 Ravne pri Šoštanju Srečanje krvodajalcev vseh treh občin Kri rešuje življenje, dajanje te najpomembnejše in še vedno nenadomestljive tekočine pa je dejanje brez primere. Da bi se na skromen način oddolžili tistim, ki se odzovejo klicom na pomoč, bo Območna organizacija RK Velenje tudi letos pripravila srečanje krvodajalcev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. To bo v soboto, 7. junija, od 17. ure dalje na športnem igrišču v Ravnah pri Šoštanju. Lani se je tega srečanja udeležilo približno 700 človekoljubov, podoben odziv organizatorica pričakuje tudi letos. ■ tp Galerija KC Velenje Razstavlja Simon Kajtna V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bodo jutri (v petek) ob 19. uri odprli razstavo del slikarja Simona Kajtne, lanskega nagrajenca slikarske kolonije diplomantov ALU v Velenju. Prihaja iz Rimskih Toplic in je torej absolvent Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Priložnostni kulturni program bosta ob otvoritvi izvedla Tomaž Kmetič - klarinet in Katja Marin - klavir. Razstava bo odprta do 26. junija. B tp : KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 6. 6., ob 23. uri SVETNIK - romantični Iriler Režija: Phillip Noyce Vloge: Val Kilmer, Elizabeth Shue, Rade Šerbedžija Dolžina: 119 minut Val Kilmer je Simon Templar, profesionalni lopov in samotar. Z lahkoto in s stilom opravlja zelo zapletene rope, vredne ogromnega premoženja. Njegova posebnost je popolna maska in spretno izmikanje. Je človek brez prijateljev in družine. Ko ga tokrat najame ruski industrialec, da bi znanstvenici ukradel dragoceno formulo, pa se zgodi nekaj presenetljivega. Plašna znanstvenica mu ukrade srce. Skupaj bežita pred rusko mafijo. Kdo bo na koncu zmagovalec? Vohunski triler s pridihom romantike. Sobota, 7. 6., ob 21. uri ZVERINE - komedija Režija: Robert Young Vloge: John Cleese, Jamie Lee Curtis, Kevin Kleine, Michael Palin,... Dolžina: 96 minuzt Film, ki je ponovno združil ekipo izpred let zelo uspešne komedije Riba, po imenu Wanda. Tokrat se bolj in manj čudne stvari dogajajo v živalskem vrtu. Vrt, ki je pred bankrotom, prevzame nov lastnik in ta zahteva skoraj nemogoče. Odlična situacijska komedija, Monthy Pythonovski humor in odlična igralska zasedba vam zagotavljajo veliko zabave in smeha! KINO ŠOŠTANJ Petek, 6. 6., ob 20. uri ZVERINE - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 8. 6., ob 18. uri ZVERINE - komedija Filmi v juniju: Metro, Svetnik, Ti, ti, lažnivec, Mars napada, Kako se je začela vojna na našem otoku, Ekspres, ekspres. Rezervacije vstopnic vsak delovnik na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! Želite dolgoročno varčevati, pri tem imeti čim večji donos? Odločite se za pametno naložbo! Postanite vlagatelj v vzajemne sklade, kijih upravlja Kmečka družba d.d. O i—i d Vaše nemške marke 1. januarja 1992 CUD A) Upoštevajoč 4% devizno inflacijo V nogavici do 1. januarja 1996 □ ■-,□ M B) Predpostavka D+6% na letnem nivoju, upoštevajoč 4% devizno inflacijo Vezano na banki 1. januarja 1996 EoE 5nE □ r C) Vzajemni sklad Galileo 1. januarja 1996 Kaj je vzajemni sklad? - je premoženje naloženo v vrednostne papirje - je donosna oblika varčevanja - je dolgoročna oblika varčevanja - vlagate lahko mesečno ali pa v enkratnem znesku tr - svoj denar lahko dvignete kadarkoli - vrednost premoženja lahko spremljate v dnevnih časopisih - vlagajo lahko pravne osebe in fizične osebe ZAČNITE VARČEVATI ZE DANES - ZASE, ZA SVOJE OTROKE MISLITE NA JUTRI Informacije s pristopno izjavo: HRANILNO KREDITNA SLUŽBA - Šoštanj 063/882-587 - Velenje 063/856-539 - Šmartno 063/885-567 ČETRTEK, 5. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 6. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. junija: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 8. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 9. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00'Na svidenje. TOREK, 10. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotech); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 11. junija: . 6.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo UNZ; Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Odbor invalidov Šmartno ob Paki se iskreno zahvaljuje vsem botrom za prispevek pri nakupu praporja in g. Ivanu Napreto za blagoslov. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 26. maja do 1. junija 1997 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 26. maja do 1. junija 1997 lik ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRASKA G. □ 26. 5.D 27. 5. ■ 28. 5. □ 29. 5. □ 30. 5. ■ 31. 5. □ 1.6. [sočaJ PROTETIKA IN ORTOTIKA V SODELOVANJU Z IRRS 1.200 proizvodov iz zdravstvenega programa -^^- • ortopedska obutev • invalidski vozički • rehabilitacija ROGAŠKA SLATINA, poslovni center SONCE tel.: 063/813-968 POOBLAŠČENA TRGOVINA ZA IZDAJO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZZZS . neuničljive antidekubitus blazine iz Švice • anatomske blazine VVITCHI • oskrba pacientk po operaciji dojke • sanitetni material • plenice za Inkontinenco « 5. junija 1997 OBVESCEVALEC NAS VAS 19 mali OGLASI DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU s souporabo WC oddam v najem. Telefon 063-720-992. UMETNIŠKE GRAFIKE NAPRODAJ -500 DEM, 1000 DEM, serija A.F.A.N.G., A propos DUN PAVSAGE.Topological Bathing. (5 milijonov dolarjev). Telefon 853-101. NA GORICI oddamo pritlično garsonjero z lastnim vhodom in kopalnico z WC, samski osebi, nekadilcu. Posebej oddamo tudi garažo. Telefon 857-824, zvečer. V MOZIRJU PRODAM gradbeno parcelo. Telefon 832-756. R-4 GTL, letnik 1983, prodam. Telefon 881-056. BMW OSEBNI AVTO 318 i, letnik 88, ugodno prodam. Telefon 892-121, po 20.uri. KAMP PRIKOLICO-BRAKO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 850-844. HERAKLIT 2000 x 500 x 50,80 m2, za izolacijo, tlake in strope. Telefon 856-159. DELO DOBI VZDRŽEVALEC Z IZKUŠNJAMI na področju elektro -strojnih montaž. Zaželjeno znanje nemškega jezika. Inf.: 063-852-611, 063-861-611, od 7. do 15. ure. dam. Telefon 857-194. KRAVO, dobro molznico s prvim teletom, prodam. Telefon 881-838. JUGO 45 KORAL, letnik 89, reg. do 98/1, ugodno prodam. Telefon 853-151 int. 207, dopoldne, popoldne 709-119. KAWASAK1KR1250 letnik 89, pripravljen za sezono, prodam. Telefon 862-406 ali 857-927. TELIČKO iz A kontrole, staro 10 dni prodam. Telefon 895-118. BIKCA 120 kg prodam. Telefon 858-423. OPREMLJENO SOBO, s souporabo kuhinje, sanitarij, telefona in možnostjo pranja oddam paru brez otrok. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas p.p. 89 z oznako šifre "BREZ PREDPLAČILA". RENAULT 11,1,6 dizel, letnik 88, reg. 97/12, prodamo. Telefon 063-853-445. BUKOVA DRAVA PRODAM. Telefon 850-827. KOZO, dobro molznico, ugodno pro- PISCANCE 2 kg, prodamo. Kladnik 885-116. ODKUPUJEMO DELNICE SKLADOV po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Telefon 062-631-164, od 9. do 20 ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Dejan Točakovič, Zavodnje št. 27/c in Irena Potočnik, Zavodnje št. 27/c; Rudolf Novak, Šoštanj, Koroška c. št. 15/b in Sonja Vrtačnik, Ravne št. 103; Igor Friškovec, Škale št. 30 in Dubravka Kompari, Škalske Cirkovce št. 5/c; Marko Kortnik, Škale št. 70/a in Vesna Miklavžina, Škale št. 67. Mirsada Kenjar, roj. 1956, Velenje, Stantetova ul.št. 3; Katarina Vugrinec, roj. 1954, Velenje, Goriška c.št. 38; Marjana Ramšak, roj. 1923, Šoštanj, Koroška c.št. 44; Desanka Kozič, roj. 1925, Nazarje, Zadrečka 33; Franc Mohorko, roj. 1910, Laško, Žigon št. 13. Upravna enota Žalec Poroke: Drago Dedič, Crevarska strana in Sabina Cerič, Pongrac; Gabrijel Centrih, Pongrac in Nataša Vasle, Breg pri Polzeli. Marjan Krašovec, star 39 let, delavec, Dobrteša vas 16/e; Marija Barbara Jesih, stara 65 let, inv. upokojenka, Dol pri Hrastniku; Jožef Cukjati, star 65 let, družbeni upokojenec, Limovce št. 14; Fric Peter Blagatinšek, star 53 let, vodja proizvodnje, Celje, Iršičeva 16. POGftE ZAHVALA Ob tihem odhodu naše ljubljene mame - BABICE MARJANE RAMŠAK rojene Pleteršek Ne jokajte ob mojem grobu le tiho k njemu pristopite, ter spomnite se, kako hudo sem jaz trpela, zato le večni mir mi zaželite. se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem, ki ste prišli od blizu ali daleč, da ste nam izrazili tiho izrečene besede, podarili BABICI veliko cvetja in prižgali mnogo svečk. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju Bolnišnic Slovenj Gradec, Celje, Bled, Ljubljana, ZC Velenje, predvsem pa Bolnišnice Topolšica dr. Polesu, Kikecu, Justineku in osebnemu zdravniku dr. Pirtovšku za pomoč in lajšanje bolečin naši mami in za vse, kar ste lahko zanjo storili. Zahvala govorniku g. Semetu, pevcem ter gospodu duhovniku za opravljen obred. VSI NJENI Skrb, delo in veselje, bilo Tvoje je življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA Zapustil nas je naš ljubljeni in skrbni mož, oče in dedi FRANC SOVIČ iz Florjana 30. 6.1924 - 29. 5.1997 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in pomagali. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se častni rudarski straži, godbenikom ter pevskemu zboru Ravne za odpete žalostinke. Hvala tudi govornikoma gospodu Vrabiču in gospodu Toplišku ter gospodu kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Janko, Franc in Milan z družinami, vnuki ter sestri Fanika in Alojzija. na dom. Telefon 062-773-934. NOVO AVTO INŠTALACIJO Z MONTAŽO ZA MOBITEL DELTA, prodam. Telefon 0609-637-322. ZASTAV0126 P, letnik 86, prodam za 60.000 SIT. Telefon 886-026. PREŠO Z MLINOM ter gugalnico prodam. Telefon 854-130. NUDIM INŠTRUKCIJE MATEMETIKE IN SERVIC0M d.o.o. BATNI IN VIJAČNI KOMPRESORJI DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU, s souporabo WC oddan v najem. Telefon 063-720-992. - strokovni servis < rezervni deli za TRUDBENIK UGODNO: vijačni kompresor že za 4.990 DEM! Prodajno - tehnična služba Tel.: 0609/649-881 LJUBITELJI DOBRE HRANE IN GOSTINCI. Prodamo kozličke, krmljene z domačo krmo. Pripeljemo tudi na dom. Telefon 062-773-934. R-5 CAMPUS letnik 90, registriran do 98/3, prevoženih 80.000 km. Telefon 832-135 ali 833-230 ali 0609-647-240. VIDEO KAMERO MINOLTA, nova, zadnji model, komplet oprema, ugodno prodam. Telefon 852-996. DOKAPITALIZIRANO FIRMO PRODAM. Oddam prostor v Intersparu. Telefon 716-294. UPOKOJENKA SREDNJIH LET, s srednjo izobrazbo, avtom in izpitom, sprejme primerno delo na računalniku ali podobno. Pisne ponudbe pošljite na Naš čas, p.p. 89 z oznako šifre "VESTNA". RODOVNIŠKE KOZE, odlične mlekarice, na začetku najboljše molznosti, ugodno prodam (Alpina-srnaste). Pripeljem tudi KORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO 720 - 003,720 - 660,720 - 662 FIZIKE za osnovno in srednjo šolo. Telefon 856-801. MOPED TOMOS 5 prestav, malo rabljen, kot nov prodam. Telefon 856-974. LAŽJO TRAKTORSKO PRIKOLICO in prikolico za živino ter dve osovini prodam. Telefon 882-940. OPEL KADET 1,3 S, letnik 89, prodam. Telefon 881-720, po 20. uri. 240 L ZAMRZOVALNO OMARO in fantovsko kolo št. 26, zelo ugodno prodam. Telefon 854-185. JAGENČKE ZA ZAKOL ali nadaljno rejo prodamo. Telefon 881-696. ŽENSKO KOLO BREZ PRESTAV staro 5 let, prodam za 6000 SIT Telefon 881 -160. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da preneham z dejavnostjo Cestni tovorni prevoz na ime Martin Štrigl z dnem 5.8.1997. ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA PRODAM. Telefon 856-211. KUPIM MALO RABLJENO-KOMBINI-RANO PEČ ZA CENTRALNO, po možnosti Feroterm od 35.000 do 40.000 ccal. Telefon 062-773-934. ZA PRIJETNO DELO LEP ZASLUŽEK. Telefon: 863-350. JUGO 60 KORAL, letnik 90/7,48.000 km, I. lastnik, ohranjen, prodam. Telefon: 861 -715. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 5. junija - dnevni dežurni dr. Žuber in dr. Janežič, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Kočevar Petek, 6. junija - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Vrabič D. in dr. Urbane Sobota, 7. junija in nedelja, 8. junija - dežurni dr. Renko 0. in dr. Rus Ponedeljek, 9. junija - dnevni dežurni dr. Vrabič D., nočni dr. Lazar in dr. Lovrec-Veternik Torek, 10. junija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Slavič in dr. Grošelj Sreda, 11. junija - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Ramšak, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Zobozdravstvo: V nedeljo, 8. junija - dr. Ivan Janežič v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Lekarna v Šoštanju: LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. Veterinarska postaja Šoštanj: Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 6. junija do 13. junija - Ivo Zagožen, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-677. M EN J A L N I C E TnTJ ps , A agencija z nepremičninami r-i'1 Ji/Nj C y C V d.0.0. finančni inženiring Vetrinjska 8, 2000 Maribor, tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697 4 menjalnice v MARI SLOVENS CELJE. Ljubljanska 3 a tel.:063/442-472 SLOVENJI Trg svobode 2 tel.:0602/45-015 NOVA UGODNA PRODAJA DEVIZ NA TRI OBROKE (ČEKI)! V SLOVO ANTONU OSTROVRŠNIKU 15.1. 1941 - 31. 5.1997 Ljubil si zemljo, živali in ljudi. Vsem nam si bil sonce, ki v naših srcih ne bo nikoli zašlo. Tona, hvala ti! Hvala vsem, ki ste mu lepšali življenje in lajšali trpljenje. Se posebej hvala dr. Marini Zuber za dolgoletno zdravljenje, osebju dializnega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Ana, sinova Rok in Toni z Zdenko, hči Bojana s Stanetom in Pino, sestra Anica in ostalo sorodstvo. Utonilo je sonce. Samo nekdo je moral priti. Nič ni povedal ob kateri uri. In ni si želel jesti in ne piti, le tiho, tiho je zaprl duri. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več Te ni. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je tiho odšla naša draga mama, stara mama in babica PAVLINA JELENKO po domače VODOVNIKOVA PAULA iz Topolšice 169, na Lomu 9.1.1904 - 25. 5.1997 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dekanu Pribožiču za lepo opravljen obred, pevcem iz Zavodenj, izvajalcu Tišine, obema govornikoma gospe Majdi Menih in gospodu Vladu Kompanu. Žalujoči: sin Maks z družinama in ostalo sorodstvo. MALA ANKETA Najstrožji »protikadilski« zakon zahteva ločitev prostorov za kadilce in nekadilce Brez gradbenih posegov marsikje ne bo šlo Državni zbor je 18. novembra lani sprejel zakon, ki omejuje uporabo tobačnih izdelkov in med drugim določa tudi, da morajo imeti gostinski lokali posebne prostore namenjene nekadilcem. Pol leta jim je dal časa, da se na to pripravijo in teh pol leta se je izteklo sredi maja. V celoti pa je zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, kot se »protikadilski« zakon uradno imenuje, prepovedal kajenje v vzgojnoizo-braževalnih in v zdravstvenih ustanovah. 15. člen tega zakona zapoveduje, da mora lastnik javnega prostora, upravljalec oziroma najemnik, prepoved kajenja ter označbo prostorov za nekadilce objaviti na vidnem mestu. V bistrojih in lokalčkih, v katerih ne strežejo jedi, pa se lahko svobodno odločajo, kako bodo ravnali - bodo imeli posebni prostor namenjen nek-dalicem ali ne. Kolikor je videti marsikje, zlasti v manjših lokalih, za »ločevanje« nimajo možnosti, zato prepuščajo nekadilcem odločitev, ali bodo prišli k njim, kajenja pri njih pa ne prepovedujejo. Večina gostincev zadevo vzela resno Zdravstvena inšpekcija je že prvi dan, ko je zakon začel veljati tudi v praksi, odšla na teren, da preveri, koliko gostinci določila spoštujejo. Drago Dretnik z inšpekcijskih služb, vodja enote Dravograd, je povedal, da so njihovi inšpektorji v dobrem tednu obiskali in »preverili« zadeve pri več gostincih, zlasti natančni so bili tam, kjer gre za gostišča in kjer strežejo tudi hrano. »Po dosedaj Denarne kazni za kršilce Zakon je tudi za kadilce, ki bodo kadili tam, kjer ne bi smeli, predvidel kazni. »Dim« jih lahko stane 5.000 tolarjev, ki jih bo treba na kraju samem odšteti zdravstvenim inšpektorjem. Torej, pazite! zbranih podatkih, nismo pa še »Zoper kršitelje bo zdravstvena inšpekcija podala prijave sodniku za prekrške,« je bi jasen vodja enote Dravograd. Gostinci z miz umikajo pepelnike In kaj pravijo gostinci? Olga Melanšek iz M4 pravi, da so vsaj čez poletje pri njih to »ločitev« izvedli dobro, spodnji prostori (jedilnica) je namenjena nekadilcem, zgornji sku- hrane, ki deluje pri Obrtni zabornici Velenje, pripravlja zbor gostincev, na katerega bodo povabili tudi pristojne inšpektorje in skupaj z njimi poskušali najti odgovore tudi na vse tiste dileme, ki se danes pojavljajo v zvezi z izvajanjem zakona v praksi. Mojca Bavdaž iz lokala Pizza-steak Picadilly je povedala, da jih je inšpekcija obiskala že v prvih dneh veljavnosti zakona. Zadevo so Kaj pa služba? Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, tako zakon, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Če delodajalec tega ne more izvesti, mora v delovnem prostoru prepovedati kajenje. pregledali vseh lokalov, ocenjujemo, da je večina gostincev stvar vzela resno in so lokale uredili tako, kot jih morajo,« nam je že v začetku prejšnjega tedna povedal Drago Dretnik. Manj je primerov, ko tega niso spoštovali. Je pa dejstvo, da povsod brez gradbenih posegov to niti ne bo mogoče. paj s teraso pa kadilcem. Ne vedo pa, kako bodo ta problem rešili do zime, ko terase ne bo mogoče uporabljati. Prepričana je, da brez večjih gradbenih posegov ne bo šlo, to pa je tisto, kar marsikomu povzroča sive lase. Mišo Melanšek (tudi M4) pa je povedal, da sekcija za gostinstvo in predelavo začasno rešili tako, da je v lokalu kajenje dovoljeno le pri eni (zadnji) mizi, povsod drugod znotraj lokala pa je prostor za nekadilce. »Zdaj je poletje in veliko ljudi sedi na vrtu, za hladnejše dni pa bomo mize ločili fizično, razmišljamo o pregradi iz pleksi stekla,«je povedala. Tudi na vrtu morata biti dve mizi rezervirani za nekadilce in zamenjati bo treba napis na vratih v lokal. Doslej je tam pisalo: »Hvala, ker ne kadite«, mora pa, na to jih je opozorila inšpekcija, pisati »Prepovedano kajenje«. Pa še znak s prečrtano cigareto bo moral biti večji, je povedala. Tudi v gostišču Rajh so se na začetek veljave zakona dobro pripravili, še celo bolj, kot je bilo potrebno. Inšpekcija jih je obiskala v prvih dneh in sku- paj z njo so ugovotovili, da je dovolj, če sta dve mizi v skrajnem koncu lokala namenjeni kadilcem, od nekadilcev pa bodo »ločeni z zaveso.« Breda Rajh, s katero smo se pogovarjali, je povedala tudi, da je med gostinci, zlasti na Primorskem, zaradi tega zakona precej »re-volta«, da pa zdaj je, kar je, in treba je stvar pametno rešiti. Nekadilci med nekadilce Malo za šalo in malo zares pa tale primer, ki smo ga slišali na »terenu«. Eden znanih gostincev nam je rekel, da so zakon pri njih vzeli tako resno, da so nekadilce dobesedno odganjali od kadilcev in jih opozarjali, da jim lahko dim škodi in da so zanje prostori drugje. Pa so se ti uprli in so rekli: »Če pa je zgoraj bolj luštno.« Kako ravnati v teh primerih? Morda bi se dalo ta problem rešiti tako, da bi tisti nekadilci, ki se hočejo na vsak način družiti s kadilci, tudi plačali kazen! ■ Milena Krstič - Planine ■ foto: vos Na škatlicah cigaret že opozorila Zakon je tobačnim tovarnam predpisal tudi, da mora biti na vsakem zavojčku cigaret opozorilo o škodljivosti kajenja. Baje je največje povpraševanje pri moških po tistih zavojčkih, na katerih piše: Minister za zdravstvo opozarja - kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka. Mokra popotnica Škalske gasilke in gasilci' so imeli v soboto popoldne svojevrsten nastop. Tega dne jih iz gasilskega doma ni zvabil morebiten požar, ampak njihova sokrajana, Vesna Miklavžina ter Mirko Kortnik, saj sta se odločili, da bosta odslej naprej hodila po skupni življenski poti. Ker je Vesana dolgoletna članica njihovega društva, so se odločili, da si morata nevesta in ženin pot iz samskega stanudobnro zapomniti. V bližini nevestinega doma so jima prpipravili tako imenovano gasilsko šrango. Na vsaki strani ceste se je zbralo po enajst gasilk in prav toliko gasilcev, saj bo Vesna v kratkem, stara 22 let, in nju ter svate z vodnimi curki dobro namočili. Se sreča, da ni bile njihovo prevozno sredstavo kočije, saj bi se potem pot od doma zerlo zavlekla. ■ vos Kaditi? Ne kaditi! Mnenja o protikadilskem zakonu so med ljudmi deljena. Eni ga popolnoma odobravajo, drugi malo manj, tretji pa o njem sploh nimajo nebenega mnenja. Tako nekako so izzveneli odgovori na vprašanje o tem, kakšen se zdi ta zakon ljudem, ki smo ga v ponedeljkovem deževnem dopoldnevu postavljali po ulicah Velenja. Seveda jih nismo pozabili pobarati še po nečem, če kadijo ali ne. JANEZ ŠKERLAK: »Sam sem sicer kadilec, vendar nimam nič proti zakonu, ki je zdaj v veljavi. Že doslej sem se držal načela, da nisem kadil tam, kjer to ni bilo zaželeno in tako ravnam tudi zdaj. Zdi se mi, da je čisto v redu, da je Slovenija dobila tak zakon.« VERA VODOVN-IK: »Pred dobrimi štiri-n a j s t i m i dnevi sem se odločila, da neham kaditi in za zdaj pri tem še vztrajam. Res pa je, da tudi pred tem nisem bila ne vem kako strastna kadilka. Nisem nehala zaradi zakona, ampak zaradi zdravja. Ugotovila sem, da se bolje počutim, če ne kadim.« VINKO H U D E J: »Zelo prav je, da je Slovenija dobila tako strog zakon. Marsikdo bo, upam, z njegovo pomočjo spoznal, kako nevarno in škodljivo je kajenje. Sam nisem nikoli kadil, pred tremi desetletji sem zbolel na pljučih in kajenje me je vedno motilo. Tudi v lokale, kjer se je smelo kaditi, nisem zahajal. Zato sedaj še posebej pozdravljam to, da morajo biti v gostiščih ločeni prostori za kadilce in nekadilce.« ANICA ŠLEHTA: »Nikoli nisem kadila, tudi v družini nihče ne kadi, vendar moram reči, da me kadilci prav nič ne motijo. Če človeku »paše«, če se zaveda posledic, naj kadi. Jaz pač ne kadim in še enkrat pravim, da me kadilci prav nič ne motijo.« ■ mkp, tp • / i ■ v Velenju SEZONSKA. ,IT PONUDBA ▼ gm — eMo, o< če( )\e ^Oooče SEZONSKA 1 PONUDBA ▼ _ ^oj^J ffi wv.; j. PfCifil (zelmi) SEZONSKA qiT PONUDBA ▼ (o^ r^ J Co) fo^ (O)^dj Vabljeni na predstavitev programa celovite zaščite vrat in cilindrov "TITAN KAMNIK". Prvim kupcem bomo izdelke BREZPLAČNO vgradili.