Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale Štev. 288 V Ljubljani, v četrte/e, 17. decembra 1942-XXI Let« VII. Izključna pooblaščenka ta oglaševanje italijanskega (o tujega i Uredništvo lo oprava: Kopitarjeva 0. Ljubljana. | Joncessionarla eaclostva per la pubbUciti d) prortnlenza ttali&na Izvora' Onione Pubblicitf (taiiana & A_ Milana = Redazione Ammtnlstrazlonei Ropitarjeva fiL Lubtana § ed osterai Uniona PubbliclU Itaitan* & A. Milana Bollettino n. 935 Vittoriosa azione delParma aerea II velivoli britannici distrutti Tripoli di Siria e Beyrouth efficacemente bombardate II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica in data di 16 dicembre 1942-XXI ii segu-ente bollettino di guerra n. 935: Reparti motorizzati italiani e germanici hanno ancora ieri aspramente combattuto al coniioe !ra la Cirenaica e la Sirtica, contro preponderanti iorze avversarie; altri 16 cari armati ed alcuni can-noni nemici sono stati distrutti. Intesa 1’attivita delle opposte aviazioni: quel-la avversaria perdeva quattro apparecchi in duelli con la caccia germanica. Nella regione tunisina, in azioni di elementi esploranti, abbiamo iatto alcuni prigionieri sta-tunitensi. II porto di Bona e stato violentemente attac-cato con efiiciaci risultati da bombardieri tedeschi. Al largo dell’isola di Lampedusa cacciatori italiani aifrontavano una grossa formazione di caccia britanici; in reiterati violenti scontri cinque »Spitfire« e due »Beauiighter« venivano abbattuti. Nostri velivoli di grande autonomia banno centrato depositi di naita in Tripoli di Siria e rafiinerie di petrolio in Beyrouth. Due nostri aerei non sono rientrati dalle operazioni della giornata. Nelle acque algerine un sommergibile al co-mando del tenente di vascello Alberto Longhi attaccava una squadra nemica composta di incro-ciatori e cacciatorpediniere ed aiiondava con due siluri una delle unita. In Atlantico un altro sommergibile, coman-dato dal capitano di corvetta Carlo Feccia di Cossato, ha colato a picco i piroscaii »Empire Hawk« e »Ombilin« per complessive 11.000 tonn. Vojno poročilo št. 935 Zmagovit nastop italijanskega letalstva II angleških letal uničenih Tripoli v Siriji in Beyrouth uspešno bombardirana Italijansko uradno vojno poročilo št 935 pravi; Italijanski in nemški motorizirani oddelki so »e tudi včeraj ostro borili na meji med Cirenajko in Sirto proti močnejšim angleškim silam; nadaljnjih 16 oklepnikov in nekaj angleških topov je bilo uničenih. Živahno je bilo delovanje letalstva na obeh straneh; angleško letalstvo je izgubilo v spopadih z nemškimi lovci 4 letala. Na tuniškem področju smo v nastopih oglednih oddelkov ujeli nekaj ameriških ujetnikov. Nemški bombniki so silovito in z uspehom napadli pristanišče Bono. Italijanski lovci so se v bližini otoka Lampedusa spopadli z veliko skupino britanskih lovcev; v ponovnih silovitih spopadih je bilo sestreljenih 5 letal »Spitfire« in 2 letali vrste »Beaufighter«. Italijanska letala za dolge polete so pogodila skladišče nafte v Tripolisu v Siriji ter petrolejske čistilnice v Beyrouth. Dve italijanski letali se z nastopov tega dne nista vrnili. V alžirskih vodah je podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Alberta Longhija napadla angleško skupino križark in rušilcev ter z dvema torpedoma potopila neko edinico. V Atlantiku je neka druga podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Carla Feccie di Cossata potopila parnika »Empire Hawk« in »Ombilin« s skupno tonažo 11.000 ton. Obkoljene sovjetske sile pri Toropcu uničene Med Volgo in Donom zavzeti novi kraji — Sovjeti so v 15 dneh izgubili 441 letal V zahodni Cirenajki hudi boji — Letalski napadi na Bengasi in Alžir Hitlerjev glavni stan, 17 decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na ozemlju ob Tereku je bilo včeraj v zmagoviti obrambi proti sovjetskim napadom uničenih 24 sovjetskih oklepnikov. Med Volgo in Donom so nemške in rumunske čete v naskoku zavzele več močno branjenih krajev in krvavo odbile protinapade. Italijanske čete so odbile nasprotne napade z velikimi izgubami za Sovjete. Jugozhodno od Toropca je bil velik del obkoljenih sovjetskih sil uničen. Od 25. novembra do 15. decembra so Sovjeti tukaj izgubili nad 3000 ujetnikov, 326 oklepnikov in 227 topov. Število padlih znaša nad 14.000 Južno od Ilmenskega jezera so napadalni oddelki uničili več sovjetskih bojnih postojank. Na Daljnem severu so strmoglavci in bojna letala uspešno bombardirali mesto in pristanišče Murmansk, naprave murmanske železnice in topniške postojanke na Ribiškem polotoku. Od 1. do 15. decembra so izgubili Sovjeti 441 letal. Od tega je bilo 348 sestreljenih v letalskih bitkah, 60 po protiletalskem topništvu, 29 pa po oddelkih kopne vojske, ostala so bila uničena na tleh. V istem času se 89 nemških letal ni vrnilo od poleta proti nasprotniku. V zapadni Cirenajki so se tudi včeraj nadaljevali močni boji z močnejšimi angleškimi silami. 16 britanskih oklepnikov in več topov je bilo uničenih. Nemški lovci so ob izgubi enega letala sestrelili 4 angleška letala. Ponoči je bilo pristaniško področje Bengazija uspešno bombardirano. Proti nasprotnim oskrbovalnim pristaniščem in letalskim oporiščem v Alžiru so bili izvedeni nadaljnji uspešni letalski napadi. V vzhodnem Sredozemlju so nemški lovci na podmornice potopili eno nasprotno podmornico. Brza nemška letala so ob jugovzhodni obali Anglije podnevi napadla za vojsko važne naprave z bombami in strojnicami. ¥ Donsko bojišče, 17. dec. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča; V dneh pred silovito sovražnikovo ofenzivo na odsek, ki ga brani italijanski ekspedicijski zbor in katerega 60 omenjala zadnja nemška uradna poročila, je prišlo le do delovanja patrol. Ogled-niškim oddelkom se je posrečilo pririniti se za nekaj kilometrov v nasprotnikove postojanke in so s presenečenjem prepodili več nasprotnikovih oddelkov iz utrjenih obrambnih točk, več drugih nasprotnikovih patrol pa je bilo ujetih ali pa pognanih v beg. Naše topništvo Italijanski vladar pri otvoritvi novega akademskega leta v Campidogliju Rim, 17. decembra. 6. Včeraj zjutraj je bila na Campidogliju ob navzočnosti vladarja slovesna otvoritev 17. akademskega leta višjih tečajev za rimske študije, ki 60 pod pokroviteljstvom vlade. Pri sprejemu vladarja 60 bili tajnik 6tranke, minister Bottai, ki je zastopal vlado, predsednik senata Suardo, narodni svetnik Gray, ki je zastopal zbornico fašijev in korporacij, predsednik italijanske kr. akademije Federzoni, rimski guverner ter predsednik zavoda. Vladar je v spremstvu prvega pribočnika generala Puntonija vstcpil v dvorano Giu-lio Česat«, kjer 60 ga vihamo pozdravili. V dvorani so bili zbrani mnogi diplomatski, politični, znanstveni in kulturni odličniki ter visoki zastopniki oboroženih sil. Navzoči 60 bili tudi nemški poslanik von Mackensen, japonski odpravnik poslov, italijanski poslanik pri 6V. stolici, prefekt, zvezni tajnik, armadni general, višji častniki, akademiki in novinarji. Na vladarjevi desnici je bil kardinal Pelegrinetti. Predsednik C. Galassi Paluzzi 6e je vladarju zahvalil za čast, ki jo je slovesnosti izkazal s 6vojim obiskom, nato pa popisal obširno delo, opravljeno v zavodu v preteklem akademskem letu. Očrtal je tudi še bolj poglobljeno delo za prihodnje leto ter poudaril narodne, znanstvene in kulturne koristi, ki jih rodijo študiji o Rimu. Nato je guverner knez Gia Giacomo Borghese imel uvodno predavanje o urbanizmu. Govornik je poudaril, kako važen je bil prispevek kr. zavoda, ičo se je lotil največjih vprašanj novega regulacijskega načrta rimskega mesta, ter nato prikazal potrebo novega načrta, ki bo dobil ime po dvajseti obletnici. Dejal je, da se more dotakniti vprašanja samo s političnega in upravnega vidika, tehnične podrobnosti pa da prepušča veščakom. Nato je omenil najnujnejše potrebe v tem problemu in omenil Ducejevo svarilo, da »nas prekipevajoči razvoj prestolnice ne sme premagati«. Največji problemi 60 v močnem porastu prebivalstva, ki se pozna v naraščajočem pomanjkanju stanovanj, in v prometnih težavah starega mestnega predela, kjer se razvija brzina modernega mestnega življenja. Govornik je tudi poudaril potrebo bolj vnetega kmetijskega dela, ki je važno ne sanio za prehrano mesta, marveč tudi za nravno in gmotno trdnost plemena. Zaključil je, da je treba tujcu, nekdanjemu zavezniku, ki hoče Italijo podjarmiti in ponižati, odgovoriti z najbolj ponosno besedo tisočletne omike. Predavatelju 60 po govoru vneto ploskali. Nato je vladar zapustil dvorano ob viharnem pozdravljanju navzočnih in velike množice, ki se je bila zbrala na Piazza del Campidoglio, Narodna neodvisnost in zvestoba prevzetim obveznostim - temeljni načeli madžarske politike Budimpešta, 17. dec. s. Včeraj je imel predsednik madžarske vlade in zunanji minister a llay v senatu govor, v katerem je med dru>gim poudaril, da velika večina madžarske javnosti brez pridržkov odobrava vladno zunanjo politiko. Ta enodušnost, je dejal govornik, ustvarja temelje za tvorno delo, za katero se ta trenutek država bori. Zunanja politika Madžarske temelji na dveh osnovih n ačelih: ne- omajna zvestoba vsem prevzetim obveznostim in narodna neodvisnost. Te dve načeli sta med seboj tesno povezani, kajti le močna in neod-visina Madžarska lahko nudi stvarno pomoč. Boj proti podmornicam - še vedno najtežje vprašanje Churchill se je v angleški poslanski zbornici spet samo izmikal Berlin, 17. decembra, s. Razprava, ki ic bila predvčerajšnjim v angleški poslanski zbornici, daje nemškemu tisku priliko znova poudariti, da je temeljito vprašanje, ki dela sovražniku največje skrbi, še vedno vprašanje pod mo mišk ega vojskovanja, ki ogroža britanske pošiljke po morju. Očitno so zadnje visoke štpvilke o potopitvah, številke, ki so jih navedla nemška uradna poročila, globlje učinkovale na angleško javnost, kakor pa so Angleži to hoteli priznati. O zaskrbljenosti političnih krogov in javnosti Churchill in auglešika adimiraliteta še vedno trdovratno molčita in nočeta sporočiti resničnega števila potopljenih ladij. Zadnje izjave angleškega ministrskega predsednika so imele namen pomiriti javnost in odstraniti splošno zaskrbljenost. Spričo tega so na predvčerajšnji seji angleške poslanske zbornice poslanci kar obsuli z raznimi vprašanji in kritikami. Številni poslanci so bili zelo razburjeni in so Churchilla tako rekoč postavili ob zid. »Ali je res. da v nasprotju z uradnimi trditvami število potopljenih ladij spet stalno narašča ?< ga je vprašal nek poslanec. »Kaj je /daj s tisto silno učinkovito obrambo, o kateri stalno govori angleška admiralitcta?« Angleški ministrski predsednik, ki je bil silno slabe volje, ni znal odgovoriti na ta vprašanja in se je omejil le na zmešano pojasnjevanje, knko Kiteka uspešen in kako dobro organiziran je )j proti podmornicam. To je govoril kot član nekega odbora, ki mu sam predseduje in o ikaterem je vedel povedati, kako učinkovito je njegovo delovanje. To svojo trditev ie podprl z visoko pohvalo generala Smutsa, ki je govoril o velikih »uspehih«, ki so bili doseženi v vojni proti podmornicam. 1 iredsednik angleške vlade — ugotavljajo v Berlinu — se je skrbno izogibal, da bi dal kakšne optimistične izjave in 6i ni upal podvomiti v verodostojnost nemških uradnih poročil. Ko je bila razprava v zbornici končana, so poslanci vedeli prav toliko kot prej. Angleška javnost laliko torej še naprej gleda z največjo zaskrbljenostjo na to vprašanje. Vsekakor pa drži, — tako zaključujejo na berlinskih pristojnih mestih — da sta razburjenost in nemir, ki ga je zmagovita vojna nemških podmornic povzročila med angleškimi poslanci in v angleški javnosti, pripravili znova Churchillu četrt mre slabe volje v poslanski zbornici in sta ga prisilili, da se je dotaiknil, čeprav samo z brezpomembnimi frazami, takšnega vprašanja., da bi raje plačal mnogo, samo da mu ne bi bilo o njem treba govoriti. Na zborovanju t Hersonu so poljedelski strokovnjaki sklenili, da bo področje Nikolajeva v Ukrajini v prihodnjem letu pridelovalo tobak na 10.000 ha površine, zlasti na severnem delu, ki je že sedaj prideloval tobak kakovosti >Maborka«. Govoreč o notranji politiki je predsednik madžarske vlade poudaril, da je položaj v državi trden in da je narodna strnjenost popolna. Glede socialne politike vlade je Kallay dejal, Madžarska z uspehom izvaja načrt za uresničenje popolne socialne pravičnosti. Končno je izrazil 6voje prepričanje v lepšo bodočnost Madžarske, kajti madžarsko ljudstvo bo znalo zmagovito prebresti vse težave. Govornik je zaključil govor s pozivom, naj vsi vroče pozdravijo madžarske čete. ki se hrabro bore proti boljševizmu. je odgovarjalo na nasprotnikovo streljanje in je tolklo po premikajočih se nasprotnikovih oddelkih. Podalo je dokaz za točnost naših topov, ko je udrihalo po municijskem skladišču in ga pognalo v zrak. Črne srajce so izvedle posrečen udarec s podporo metalcev plamenov in rušilnih oddelkov. Vsi cilji so bili doseženi. Nasprotnik je dajal trdovraten odpor in odgovarjal s protinapadi. Ko so svojo nalogo dovršili, so 6e naši oddelki vrnili na svoje izhodne točke. Na nekaj bombniških napadov, s katerimi pa nasprotnik ni povzročil nobene škode. je osno letalstvo odgovorilo z močnimi na- Eadi na nasprotnikovo zaledje in postojanke, etalska obramba je zbila eno sovjetsko letalo. Težave Perzije zaradi pomanjkanja hrane Ankara, 17. decembra, s. Perzijski ministrski predsednik je imel po radiu govor o težkem gospodarskem in prehrambenem položaju države. To priznanje je toliko bolj vplivalo na perzijsko ljudstvo, v kolikor predsednik vlade, katerega so postavili Angleži, ni mogel prikriti resničnega položaja, ki je posledica britanske zasedbe. Rekel je med drugim: »Ne morem vam prikrivati, da je trenutni položaj naše domovino z gospodarskega, posebej pa prehrambenega stališča pereč in da utegne biti položaj v bližnji prihodnjosti na splošno še težji. Vi vsi poznate osnovni vzrok za takšno stanje. Ze več kot leto dni se ne da reči, da bi bil naš gospodarski položaj sijajen, toda zagotavljam vas, da bi naše zaloge in naša kmetijska pridelava lahko zadostovali za pokritje potreb našega prebivalstva. Ker pa mora nalu država — hočeš' nočeš — vzdrževati tudi veliko čredo gostov, za katerih prehrano se moramo sami odrekati marsikaterega živila, je jasno, da to stanje ni moglo povzročiti nič boljšega, kakor pa je trenutni položaj. Vesti 17. decembra Boljševiki so odprli v raznih mestih Indije svoje urade, da bi tem bolj pojačali boljše viško propagando. Vsi uradi so podrejeni osrednji pisarni v Madrasu. V^Turčiji je posebna komisija sestavila nove davčne sezname z imeni vseh davkoplačevalcev, ki bodo morali plačati v državne blagajne po zakonu določene davke v prvih 14 dneh po objavi seznamov. Kdor v tem roku ne bi plačal, bo moral plačati še enkrat tolikšne davke v naslednjih 14 dneh, in če tudi tega ne bo storil, bo moral vstopiti v delovne čete in bo pol njegovega zaslužka odtegnjenega za plačilo davkov. Španska vlada jo odobrila med drugim "tudi zakon o začasnem pravilniku kortesov, potrdila špansko-argentinsko trgovsko pogodbo, odobrila ukaz vojnega ministra, s katerim je povišan poveljnik »Sinje divizije« Munoz Gran-dej v generalnega poročnika, pooblastilo vojnega ministra, da lahko odredi mobilizacijo civilne industrije po potrebi, potrdila ukaz pravosodnega ministra, ki priznava pogojno svobodo 5823 obsojencem in končno dala pristanek na zakon ministra financ za povzdigo španske trgovske mornarice. TutfSke parlamentarne počitnice za bajram in novo leto so se pričele in bodo trajale do konca prvega tedna v januarju. Okrog 10. januarja bo zbornica razpuščena in bodo razpisane nove volitve. Zaradi hudih nalivov po vsej Portugalski je reka Tajo hudo narasla in na več krajih prestopila bregove. Preplavila je obsežna področja in pretrgala več prometnih zvez. Združene države povsod izpodrivajo Velike Britanijo Ankara, 17. decembra. 6. Severni Amerikanci ne izgubljajo časa: v vrtincu vojne, ki maje v temeljih stoletno britansko cesarstvo, 6e Amerikanci pripravljajo na bogato dediščino. Od Indije do Palestine, pa od Avstralije do Arabije, na vseh ozemljih bogatega in prostranega zavezniškega imperija in ob teh področjih, kjer 60 bili hudi sjjopadi, nadaljujejo 6 6vojim delom po načrtu in vztrajno. Ugled Velike Britanije naglo pada in londonska vlada, ki jo zaveznikjjlišči za grlo, 6e zaman poskuša upreti pogubni usodi, katero je 6 svojo zmedeno politiko pripravila imperiju. Medtem ko se Phillips, zaupni tnož predsednika Roosevelta, pripravlja, da bo dal novega zagona mreži spletk, ki so jih zasnovali ameriški agenti v Indiji, pa 6e nadaljuje vtihotapljenje wa- shingtonske vlade v Saudsko Arabijo. Skupaj z diplomatskimi predstavniki so Amerikanci poslali tjakaj tudi številne kmetijske, industrijske, trgovske, raziskovalne in geološke komisije, ki bodo raziskavale površje in osrčje te zemlje. Razen tega so Amerikanci ustanovili konzularno predstavništvo v Jemenu, angleškega svetovalca v Egiptu pa je nadomestil neki ameriški svetovalec. Tudi na otokih Bakarein in Roweit so se vsidrali Ameri-kanci in brez oddiha delajo na tem. da bi' utrdili svojo gospodarsko nadmoč in svojo trgovino na škodo Angležev. Končno prihajata na vrsto tudi Bagdad in Palestina. Velika Britanija se le strahopetno upira. Pod izgovorom, da bo zaščitil koristi bogataških demokracij, pa Roosevelt kar naprej izvaja svoje imperialistične načrte, za katere pa plačuje ceho Velika Britanija. Težave Velike Britanije v borbi proti osnim podmornicam Lis bon a, 17. decembra, s. Vedno bolj naraščajoči nemir, ki ga |>ovzroča vprašanje obrambe pred osnimi podmornicami, kakor tudi pomanjkljivost dosedaj uporabljenih sredstev za te namene, je tolmačil na nedavni seji angleške spodnje zbornice podadmiral Sueter. Omenil je, da je pred nekaj dnevi maršal Smuts poslal poziv, naj bi nove in učinkovitejše načine za borbo proti podmornicam, zraven pa je dejal, da je v glavnem odgovoren za te težke nesreče sir Stafford Cripps. Ta je imel nalogo vzporediti ukrepe proti podmornicam, zraven bi moral pa tudi voditi produkcijsko ministrstvo. Podadmiral Sueter je svojo izjavo zaključil z zahtevo, da položaj zahteva, da se nekaj stori proti bivšemu podpredsedniku vla- de. Nato je povzel besedo Churchill, ki je Izjavil, da je Cripps njegov predstavnik v >odboru za vojno proti podmornicam« in da on sam ni nič manj odgovoren za trenutno stanje stvari, enako pa so odgovorni tudi vsi člani tega odbora. Med sejo je državni tajnik za dominione Attlee izjavil, da trenutno ni mogoče v celoti izvesti predloga za ustanovitev »vrhovnega medzavezniškega vojnega sveta«. Poziv na angleške kmetovalce, naj povečajo množino pridelkov, da bi s tem prihranili ua ladijski tonaii, je naslovil britanski kmetijski minister Hudson. Po drugi strani pa kmetovalci odgovarjajo, da bodo težko kos tej novi nalogi, ker jim primanjkuje kmetijskih strojev za obdelavo. Odbirajmo rastline na svojih posestvih Inž. Mikuž Franc razpravlja pod gornjim naslovom v »Orafiu« o odbiri semen, kar bo mnogim v poduk in korist. Yzgajati dobro semensko blago je delo seme-nogojskih postaj, ki imajo važno nalogo, da vzgoje na znanstveni podlagi za razne podnebne in zemeljske razmere najboljše vrste naših gospodarskih rastlin. Vzgajati rastline do popolnih lastnosti s križanjem itd zahteva daljših izkušenj, poznavanja botanične vede in dednih zakonov. Pri vzgajanju ne morejo torej posestniki dosti pripomoči. Lahko pa pridnejši pridelujejo zboljšano seme po navodilih tn postopkih, ki se lahko prilagodijo vsakdanjim kmečkim delom in razmeram na kmečkem posestvu. Zato je važno, da se posevi ali nasadi med raetjo in r'i žetvi ali ob kopu pregledajo in oceni njihova semenska vrednost. Glavno je, da kmetje predvsem spoznajo, da ne jemljejo vse križem kar koli je posejanega, za seme, temveč da odberejo za setev le najboljše med dobrim iz posevov ali na-^dov.. Slabi in manjvredni pridelki se morajo izločiti in uporabiti le za prehrano ali živinsko krmo. Kako pa naj bi se izvajala ta kmečka odbira ali selekcija pridelkov za seme po našem podeželju? Imamo dva praktična načina, katerih se poslužujemo pri pridobivanju zboljšknega semena. Prvi način V prvem primeru se odbere veliko na poliu rastočih rastlin in se izločijo tiste,, k: ne ustrezajo našim gosjKidarskim ciljem. S to odbiro izločimo predvsem slabe, boleznim podvržene, slabotne rastline in take, ki se preveč razlikujejo od posejanega tipa v posevu. Prevladovati mora na splošno en tip ali ena sama značilna oblika žita. Če je bila na primer posejana rumena pšenica osinka z gosto zbitim klasom, moramo v vasu rasti odstraniti iz jjoseva vse pšenične rastline golice, vse pšenične rastline z redkim klasom, vse pšenične rastline drugih barv, skratk? vse. kar ne ustreza obliki lahko rečemo, da s to odbiro čistimo vrste tujih primesi, ki so se vrinile v ta posev, bodisi i naravnimi spremembami ali po mehaničnem potu (v mlatilnici, kašči itd.). Na |>odoben način čistimo ali izločujemo slabe rastline tudi pri ovsu, ječmenu in pri vseh ostalih gospodarskih rastlinah, ki gredo v skupino samo-oplojevalcev. Pri posevih teh rastlin je glavno, da ločimo slabo od dobrega pred žetvijo, ker pozneje nimamo zanesljivega vidika za razločevanje rastlin tujega pokolenja. Po izločitvi teh nezadovoljivih ^blik pa požanjemo ostali dozoreli iiosev. ga Omta-titno in očistimo H čjjne 0bii|!eglo slamo; 4. da imajo dobro, enakomerno razvit kla6 in ta mnogo trizrnatih klasičev; 5. da je na klasu kolikor mogoče malo gluhih, nerodnih klasičev; 6. da 60 odbrane rastline v resnici jx>polnoma zdrave in da posev, s katerega odbiramo pšenične rastline, ni okužen po prašni sneti. Po podobnih ugotovitvah odbiramo v glavnem tudi vse ostale žitarice, kakor rž, oves, ječmen itd. Pri koruzi potrgamo jeseni le dobro dozorele storže. ki 60 na koruznem steblu nizko nasajeni, in od teh določimo le one za seme, ki imajo n. pr. pri naši domači koruzi manj od 14 in ne več od 18 vrst. Na storžu odstranimo najprej zrnje za ava prsta na obeh koncih, ker le zrnje iz sredine storža je porabno za seme. Po navedenih šestih točkah nabrane rastline spravimo v žitnico ali skedenj, jih omlatimo očistimo in spravimo za setev. S parcele, k je prvo leto gotovo majhna, kamor posejemo to seme, moramo izločiti vse rastline, ki se že po zunanjosti razlikujejo od splošno prevladujočega tipa. Ko žito dozori, pridelek zrnja temeljito očistimo in posejemo že na večjo parcelo kot zboljšano 6emensko blago. Tako ponavljamo dve do tri leta na vedno večjih parcelah, nakar dobimo že toliko semena, kolikor ga potrebujemo v gospodarstvu za 6etev te ali one vrste naših žitaric. Krompir Za naše male kmečke razmere-je nadalje največje važnosti selekcija semenskega krompirja, ki gre za tem, da se jemljejo za seme le gomolji izpod zdravih, krepkih rastlin. Ta odbira se nanaša: 1. na opazovanje in odbiro krompirjevih rastlin na njivi ob času ra6ti: 2. na odbiro gomoljev pri izkopavanju krompirja. Pri tem odbiranju je važno, da vzamemo za seme le gomolje izpod onih grmov, kateri imajo dosti sredniedebelih, izenačenih in čim manj drobnih gomoljev; 3. na odbiro krompirja v kleti pred saditvijo; odberemo za 6eme le 60 do 80 gramov težke gomolje z enakim številom očesc. Korenje Končno pa je prav velikega gosjx>darskega pomena tudi selekcija korenjevega 6emena. Kranjsko korenje je nekdaj zelo slovelo kakor naš beli krompir oneida. Zadnji ča6 pa je začelo zgubljati na svoji vrednosti, ker ne pridelujemo več enotnega in zanesljivega blaga. Pravo kranjsko korenje najdemo le še v oddaljenih vaseh Dolenjske, kjer se še ni skrižalo z uvoženimi sortami iz inozemstva. Za obnove te sorte je potrebno, da 6i preskrbijo pridelovalci korenjevega semena 6ememce pri posestnikih, ki sejejo še staro domačo 6orto. Kakor pri ostalih gospodarskih rastlinah, tako je tudi pri korenju potrebno, da 6e odberejo semenice že na njivi. Pri tem odbiranju glejmo, da dobimo za semenice: 1. korenje, ki je srednje debelo in srednje dolgo, tako da znaša dolžina korena 4kratno širino; 2. korenje, ki ima pravilno stožčasto obliko; 3. korenje, ki je svetlorumene barve z gladko in ne razpokano jpovršino; 4. korenje, ki je popolnoma zdravo in nepoškodovano. Korenje, ki 60 ga napadle bolezni, objedle živali ali je ranjeno z motiko, ni za semenice. Po teh vidikih odbrane semenice dobro osušimo in jih spravimo čez zimo v klet ali v jame podsipnice. Pred saditvijo spomladi jih ponovno odberemo. Pri tej končni odbiiu vzamemo le ono korenje za 6ajenje, ki je trpežno, to se pravi, da je dobro prezimilo, in ki je po velikosti, obliki in bat“vi izenačeno. Pri tem prebiranju odpade razmeroma malo 6emenic, Če smo bili jeseni pri odbiri na njivi dovolj strogi in previdni. Na ta način odbrano in pripravljeno korenje posadimo po možnosti že v mesecu marcu na dobro pripravljeno semenišče. Previdni moramo biti pri žetvi, ker zori C. E. I. S. A. Cosnpagnia Cspcrtaztone Imporiozione Sementl Agrkole DruZDo za izvo£ in uvoz poiiedeishM semen Organismo economico detla Con-federazione Fascista dei Ccm-mercianti per tl commercio col-I’estero delte seuienti e butbi da destinarsi alla semina agri-cola. Vi lanno parte come *ccie tutte le Ditte Italiane operanti nel ramo all’importazione ed atTespcrtazione. tiom serivere: Per informa- Gospodarski organ FaS’stične korporacije trgovcev za trgo vino z inozemstvom’ s semeni in gomolji, namenjenimi za sete v/ v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom in izvozom. Po pojasnila pišite na: C. C. I. S. A. - Via Aitabeiia n • BOLOGNA korenje neenakomerno in bi s prepoznim rezanjem zrelih kobul lahko izgubili mnogo semena. Zato je potrebno ob dozorevanju semenišča večkrat pregledati in zrele kobule sproti porezati. Na ta način pridelano seme je gotovo za 20 do 30 odstotkov boljše kakor seme semenic, ki 6Q bile vzete kar v kleti brez vsake smotrne odbire. Fižol Da dobimo prvovrstno 6enie, se pri fižolu poslužujemo kmečke selekcije, ki gre pri nizkem fižolu za luščenje predvsem za tem, da zaznamujemo ob času rasti v fižolovih nasadih najboljše, zdrave in rodne rastline, od katerih potem vzamemo zrnje za seme. Treba je paziti: . 1. da so vse odbrane rastline ene in iste oblike, da spadajo k eni in isti sorti, da ni n. pr. prepe-ličar, ki cvete belo in ima rdeče pisano in ravno 6tročje, pomešan i mandalonom, ki ima vijoličaste cvete in zeleno, ozko in dolgo stročje; 2. da imajo rastline, ki jih odberemo, najmanj 8 do 15 strokov. Zrnje v strokih pa mora biti po velikosti in teži izenačeno. Stroki, v katerih niso vse jamice izpolnjene z zrnjem, 60 manj vredni, 3. da so rastline istočasno cvetele in dozorevale; 4. da stročje na odbranih rastlinah dobro zapira zrnje in da je luščina čim tanjša: 5. da so odbrane rastline v resnici odporne proti vsem boleznim, zlasti proti pegavosti; 6. da odbrane rastline niso delale vitic; 7. da 60 odbrane rastline raneje dozorevale in imele nekoliko više nastavljeno stročje. Ta odbira 6e praktično izvaja takole: Na niivi zaznamujemo med rastjo vse tiste rastline s palčicami ali pa nanje privežemo rafijo, pri katerih se lahko ugotovijo zgoraj omenjene lastrosti ter spadajo po presoji njihovih zunanjih svoistev (po obliki, barvi listov, stebel in 6trokov, po barvi cvetnih listov itd.) v eno in isto sorto Ko zaznamovane rastline dozorijo, jih poberemo in osušimo ter stroke z vsake rastline posebej zluščimo. Pri luščenju naj se po možnosti ugotovi število zrn s poedinih rastlin. Za seme pa je vzeti samo zrnje tistih rastlin. ki so imele največ zrnja; mora pa biti po obliki, velikosti in barvi čim bolj izenačeno. S štašer?N?a Novi grobovi. V Mariboru so umrli: v visoki starosti 84 let zasebnica Luiza pl. Peballova, 76-letni sodarski mojster Jožef Ivančič in OD letna hišna posestnica Marija Gornikova. Mariborski stoletnik. V ponedeljek je praznoval najstarejši Mariborčan svoj 98. rojstni dan. To je čevljarski mojster Hans Egger. Doma je iz Murave na Gornjem Štajerskem, kjer je v svetovni vojni služilo precej Slovencev. Hans Egger se je svojčas boril v Bosni. V srečnem zakonu se mu je rodilo 10 otrok, vendar mu je žena že pred leti umrla. V Mariboru prebiva starček že 72 let ter preživlja jesen življenja v Domu za starčke. O dečvi je v četrtek predavala v mariborskem kinu soproga graškega profesorja Dollingerja. Predavanje so spremljale Sjtevilne barvan-' slike. Štajerska narodna noša sega nazaj do leta 1000. Z majhnimi spremembami se je od generacije do generacije ohranila do danes. Predavateljica je zaključila z besedami, naj bo dečva jxmos vsake štajerske žene in vsakega dekleta. Igra narave. Mariborski dnevnik poroča, da Je v Svečini pri Mariboru v gozdu našel Matija Berlič tri četrt kilograma težkega jurčka. Obrtniška razstava v Mariboru. Preteklo soboto je bila odprta obrtniška razstava tudi za oba mariborska okrožja. K otvoritvi je prišlo mnogo obrtnikov, obrtniških pomočnikov in vajencev in celotno vodstvo štajerskega Heimatsbunda z okrožnim vodjo Steindlom na čelu. Dalje so bili navzoči zastopniki državne uprave in vojske, župan Knaus in predstavniki okrožnih starešinstev. O pomenu obrtniških tekmovanj je govoril vodja delovno-političnega urada Oskar Hackl. V nedeljo je bil obrtniški sestanek v dvorani Ileimat-Ivunda, kjer je bil tudi razglašen uspeh tekmovanja. Bilanca obrtniških tekmovanj na Sfmdnjem Štajerskem, ki so bila v Trbovljah, Brežicah, Celju, Ptuju in v Mariboru, izkazujejo 46 zveznih zmagovalcev in 183 okrožnih zmagovalcev. Poroka. V Mariboru sta se poročila Peter Gigler in Lota Kagerjeva. Za varovanje pred nesrečami v vsakdanjem življenju predvajajo v mariborskem kinu na Stolnem trgu vsako popoldne poučne filme. Vstop je vsakomur svoboden. Posebne predstave so prirejene za šolsko mladino. — Nadalje je bil v -soboto v Mariboru prirejen film »Rokopis in značaj«. Ob filmu je predaval sodni strokovnjak Ra-nitsch Sigfried. Za mrtve bodo oglašeni. Štefan Bučar !/ Zagorja je menda oktobra 1914, umrl v G-i'i?lji za kolero. Jakob Brate, prav tako iz Zagorja, je pogrešan od srede decembra 1914, ko je baje 0,5 prehodu čez reko Nestro pri Grodeku >iton!l ali padel. Karel Lukovnjak iz Negove pri Ljutomeru je pa bil baje 16. maja 1915 pri Delntinu v Galiciji zadet od^ročne granate. Uveden je postopek, da bodo ti pogrešanci oglašeni za mrtve. Metlika zavzeta, Ljubljana tik pred padcem... Tako pojejo lističi, ki jih trosijo v večernih urah komunisti po samotnih ulicah. »Partizani povsod zmagujejo, zavzeli so Metliko, obkolili Kamnik in Slovenjgradec, Hrvatje jim gredo na pomoč, Ljubljana je tik pred padcem itd. itd.« Neumnost ljudi, ki naj bi verjeli naivni komunistični popagandi. mora biti res ogromna. S takimi obupnimi klici skušajo komunisti reševati svojo polomljeno akcijo. Število neumnežev je res neskončno, kot pravi pregovor, vendar ima vsaka neumnost tudi svoje meje. S tako propagando si komunisti jemljejo še tisto malo pristašev, ki so jih imeli. Res mora biti že izredno naiven tisti, kdor ji verjame. Naknadna nabava jajc Vsi oni. ki so zamudili rok za nabavo jajc, imajo možnost, da jih dvignejo v dneh 21., 22 in 23. t. m. in sicer: za začetnico A — M pri F. Niklsbacber, Pražakova ulica; za začetnico N — Ž pri F. Pogačnik, Bleiweisova c 3". Opozarjar o, da se na zamudnike ne bo več oziralo. Skioptična predavanja za srednje šole! V zvezi s pripravami za obhajanje jiobož-nosti 5 prvih sobot v čast Srcu Brezmadežne bodo skioptična predavanja o znamenitih dogodkih v Fatimi na Portugalskem za srednješolsko mladino in sicer: v soboto, 19. t. m., ob pol tl dojx>ldne za uršulinsko gimnazijo, učiteljišče, meščanske Sole in klasično gimnazijo; v soboto, 19. t. m., ob pol 4 popoldne za škofijsko gimnazijo, državno uči tel, ..če in žensko gimnazijo; v ponedeljek, 21. t. m., ob pol ti dopoldne za gimnazije, ki ima jo j>ouk za Bežigradom in na Poljanski gimnaziji; v ponedeljek, 21. t. m., ob ]>ol 4 popoldne za šole na Poljanski gimnaziji in Bežigrajski gimnaziji. Skioptična predavanja bodo vselej v Frančiškanski dvorani in vedno za tiste učence, ki so tisti čas prosti. Dva uspela koncerta. V Mariboru je uspešno nastopil znani nemški komorni pevec Herbert Alsen, ki ga je spremljal na klavirju profesor Frisch. V Celju pa se jo obnesel simfonični koncert, ki ga je orkester celjskih amaterjev, broječ 40 moči, posvetil Beethovnu. O obeh koncertih poročajo kritiki v superlativih. 99 Mašieuarcie svete Pravkar je izšla osma knjiga .Slovenčeve kn|ižnice“ delo svetovnoznane finske pisateliice A I N O K A LL AS Življenje in m šlienje prebivalcev Estonske je opisano močno, živahno, tako, da knjiga priklene bralca nase dokler je ne prebere do konca. — Knjigo dobite v vsth knjigarnah in trafikah. Naročite se na „Slovcnčcvo knfižnico“ le do Novega leta imate i e čas! Opozarjamo, da bo po Novem letu med drugimi kniigami izšlo naiboljše Haggard-ovo delo Reža sveta kmalu na to pesem planin, znameniti PILATUS pi-atelja F ed er er j a. Povejte o tem tudi Vašim prijateljem in znancem! S. S. VAN DINE: iSkhivnostni tekač .. Podoba je bila, da se Vanče jx>igra-va s šahovskimi figurami »Se čisto natančno spomnite, kaj je rekel gospod ' Drucker?« je dejal, ne da bi ga pogledal. »Več ko toliiko 6e nisem zanimal za stvar,« je odvrnil profesor, njegov glas pa je ze razodeval, da se dolgočasi. »Če se ne motim, je Drucker dejal Pardeeju, da bi lahko zmagal, če bi bil vse od začetku igral bolj zamotano. Ker da pa tega ni storil takoj v začetku. mu je siloviti Rubinstein preprečil vse možnosti na uspeh. »Pa se je Pardee razburil zaradi te pripombe?« »Zdlo. Enkrat sem moral celo jaz poseči vmes in sicer na ta način, da sem jf»ogovor speljal drugam.t Nismo se potem več zadrževali tam. Markham se je opravičil profesorju, da smo ga nadlegovali, on pa je oči-vidno že z nekoliko manjšo vljudnostjo ttel ta opravičevanja na znanje. Ko Dno bili spet spodaj v salonu, Mark-!iam ni skrival svojesra neodobravanja Vaneejevih razpravljanj, ki jih je smatral za nepotrebna in brez vsakega haskm. »Saj vendar veš, da nisem klepe- te r I m i n a I n I roman tulja,« je odgovorili Vanče in se nasmehnil. »Toda, za božjo voljo, Mark-liam, če sem danes govoril nekoliko več kakor po navadi, sem moral pač. imeti razlog za to. Včasih človek ujed klepetanjem dosti več izve. kakor bi mislil. < »No. |ia kaj si zvedel?« je vprašal Markham. očividno ves zbegan. Ljubezniva Vancejeva posmehljivost mu je šla očitno na živce. »Kaj sem zvedel?« Vanče se je znova zasmejal, se sklonil k Markhamu in mu jKišepetal: '»Zvedel sem. dragi moj kritik, da od tistega šaha, ki je v profesorjevi knjižnici, manjka črni tekač in da je šahovska figura, ki jo je včeraj j>onoči nekdo pustil v Drucker-jevi hiši, vprav tisti pogrešani tekač.« VI. POGLAVJE. Pogovor s Pardeejetn. Torek. 12. aprila ob 12.30. To odkritje je bilo silno presenečenje za Markhama. Začel je hoditi sem in tja po sobi. roke pa je držal na hrbtu, kakor je bila to njegova navada vselej, kadar je bil vznemirjen. Kar pa zadeva Ileatha, je treba pove- 42 dati. da je sicer pripisoval nekoliko manj pomembnosti Vaneejevim be<°-dam. vendar pa se je iz tega, da je trikrat tako močno potegnil svojo cigaro, videlo zelo dobro, da njegovi mi o žgani precej delajo. j še preden sta utegnila kaj pripomniti, so se že odprla zadnja vrata ve/e, I in slišali smo tihe korake, ki so «e bližali salonu. Bella Dillardova, ki se je bila pravkar vrnila z obiska pri I Uruckerjevih, se je pojavila na pragu. 1 Bila je videti zelo nemirna. Ostro je pogledala Markhama in vprašala: »Kaj ste rekli Adolfu? Nekaj premišljuje, kar ga zelo vznemirja. Že celo uro ne dela drugega kot samo ogleduje vrata in ključavnice. ka^->r bi se bal tatov. Tudi kuharica t’re;a se zdi zelo vznemirjena, ker ji je Drucker svetoval, naj «e dobro zapre s ključem v svojo sobico. »Ah!« je vzdihnil Vanče. »Tudi kuharico je posvaril? Zanimivo.« Dekle ga je |xigledalo. »Zaman sem ga povpraševala jk. vzrokih njegove vznemirjenosti. Vse drži v največji tajnosti. Najbolj čudno pri vsem tem pa je, da se brani iti k svoji materi... Kaj naj vse to |m>-rafui, gospod Vanče? Imam vtis, da preti nekaj straSnega ...« »Ne vem, gospodična, kaj bi vam odgovoril...« Vanče je bil očividno ves zaskrbljen. »Vsaka razlaga tega bi se utegnila zdeti bedasta... Morda bomo nocoj kaj več zvedeli. Če se ne motim...« Za trenutek je umolknil, nato pa nadaljeval: »Počakati moramo in biti na straži. Vsekakor pa ni za vas nobenega razloga, da bi se vzne-mirjali...« Nasmehnil sc jc5 kakur hi ji hotel s tem vliti poguma, ter zasukal pogovor drugam: »Kako p« se kaj gosj>a Druckerjeva počuti?« »Dosti boljše, vsaj na videz. Vendar pa je še vedno v skrbeh za svojega sina. Ves čas. ko sem bila pri njej, me je samo spraševala, če sem zadnje čase v njegovem vedenju ojiazila kaj nenavadnega ...« >Spričo sedanjih okoliščin to ni nič čudnega. Poda. povejte mi rajši tole, gospodična: kakor se mi zli. jte ‘•noči, preden ste odšli v gledališče, bili pol ure v knjižnici. Ali morda veste, kje je bila med tem časom vaša torbica « Dekle se je streslo. Po kratkem premisleku pa je odgovorilo: »Spominjam se, da sem jo tedaj, ko sem šla v knjižnico, pustila na mizi v veži blizu vrat.« »Pol ure je bila torej tam na mi/.i, ne da bi kdo pazil nanjo. Kaj pa du-nes zjutraj?« »Davi sem šla na sprehod in sem torbico vzela s seboj. Ko sem se vrnila, sem jo za kakšno uro obesila nu obešalnik ter sem jo spet vzela, ko sem šla k ladv Mae. Bilo je to vprav ta-t krat, ko sem opazila, da je tisti mali samokres spet na 6vojem mestu. Zaradi tega sem obisk odložila. Pustila sem tedaj torbico na mizi v dvorani zn sestanke, dokler niste prišli vi in gospod Markham. Od takrat pa sem imela torbico vedno pri sebi.< Vanče se ji je zahvalil s skrivnoet-, nim glasom. »No, in zdaj, ko je zgodba o torbici končana,« je pripomnil, »jo popolnoma pozabimo. Dovolite mi rajši še zadnjo pripombo: Ker ste bili snoči na večerji v hotelu »Plaza«, ste se gotovo vfnili zelo jx>zno domov!« »Kadar grem s Sigurdom, se nikdar ne zadržujem zunaj preveč dolgo. On ni fionočnjak. Snoči pa sem hotela ostati v »Plaza« do pozne ure. Toda on je bil videti tako nekam j>otrt, da si ga nisem upala dalje zadrževati tam. Ob pol enajstih sva bila že doma...« »Neizmerna hvala, gospodična...« Vanče se je ljubko nasmehnil in vstal. »Zdaj pride na vrsto Pardee! Vam je znano, ali je doma?< »Gotovo ga boste našli doma. Malo prej je odšel od tod.« Že smo bili pri vratih, da odidemo iz salona, ko se je Vanče nenadno ustavil. »Saimo še trenutek. gosjKHlična. Kakor ste )>ovedali. ste se vrnili snoči domov ob pol enajstih, ne? A ne vidim, da bi imeli kakšno uro.t ■»Sigurd mi je povedal, koliko je bila tedaj ura! Priznam, da se mi je od svojega kavalirja zamalo zdelo, da me je pripeljal tako hitro domov. Hotela sem ga malo špikniti ter 'mu izraziti svoje nezadovoljstvo in vprav zato sem ga precej na glas vprašala, koliko je ura.« Bili smo v veži že skoruj ort if-hodu, ko so se nenadno odprla vra‘a in vstopil je Arnesson. Posmehljivo nas je pogledal, ko je med nami opazil Bello Dillardovo. M AV-i^aJL<3U,yz£_ Sč>'rrixx~zuc>. Pastirčka je prevzela sladka utrujenost. Na belem oblačku je pastirska slika izginila, rdeča zarja je zakrila zlat oltar, iz tal pa je zrasel zelen bršljan. Med njim se je prikazal velik križ z njegovim Prijateljem. Skozi veje je vztrepetal planinski vetrič, bršljanove veje so se v njem zazibale, lističi pa so se obrnili proti Križanemu. Pastirček je od lepote kar medi el... S m K njemu je pokleknil še planinski župnik in oba sta se sklonila v molitvi k Njemu. Njegove roke in noge pa so zapustile žeblje in križev les; zelen bršljan je izginil, v belem oblaku so se pod križ položile marmornate stopnice in po njih je stopal njun Prijatelj v dolgem modrikastem oblačilu. V roki je nesel zlat kelili. Državni predsednik z vlado na božji poti Ali 6e je zgodilo (o v kaki srednjeveški državici, ali morda kje v Južni Ameriki? Ne, ni 6e dogodil ta čudež v mračnjaškem srednjem veku, mu ne kje onstran civiliziranega sveta, ampak v našem tasu in v Evropi, 12. maja 1929 na Portugalskem. .- Na Portugalskem, v deželi, kjer se je 26. maja 1011, sest mesecev po revoluciji, ki je pognala kralja in preuredita državo v republiko, v plenarni 6eji portugalskih tramasonov vpričo zastopnika francoskih lož, obravnaval načrt zakona o ločitvi cerkve od države in je nekdo zborovalcev zatrjeval: »S tem zakonom bo v dveh rodovih katolištvo povsem izrinjeno ne 6amo iz lavtiega življenja, ampak izkoreninjeno iz Portugalske.« Toda niti en rod ni prešel; komaj 18 let po tem dogodku je predsednik portugalske republike general Oskar Carmona, vsa vlada 6 predsednikom ministrskega 6veta na čelu, vse najvišje vladno uradništvo skupno poromalo na znano portugalsko božjo pot Naše ljube Gospe Fatimeke. To romanje ni bilo morda samovoljno dejanje enega samega dovčR&^iprsdsednika republike ali predsednika vlade, ki sta oba odlična katoličana, ampak spontan izraz verskega preroda, ki ga je doživela Portugalska v tem kratkem razdobju osemnajstih let. Vsa preganjanja, vse krivice, vsa' zapostavljanja, vse uničevanje, ki ga je rodil zloglasni zakon o ločitvi cerkve od države in vsa portugalska zakonodaja, uprava in 6od6tvo tistega časa, nt uničilo katolištva na Portugalskem. Nasprotno, zaživelo je 7 novim ognjem. prekva6ilo zasebno življenje, zajelo vse |avno udejstvovanje in upravo države, občin, šol, sodišč in vseh upravnih uradov. Pa ni šla portugalska vlada morda na izlet v Fatimo? Ne, s pobožnostjo v srcu, z vneto prošnjo na ustnih, v spokorni skromnosti 60 poromali k Mariji, da si izprosijo Njene pomoči za 6voje težko in odgovorno delo, da poprosijo božjega blagoslova za portugalski narod, ki 60 ga poklicani voditi. Odkod ta velika sprememba, odkod ta čudež? »Fatima! Fatima!« se glasi odgovor. Trem skromnim pastircem iz Aljustrela pri. Fatimi, 130 km severno od Lizbone, 6e je poleti 1917, v času prve svetovne vojne, šestkrat prikazala Marija, jih opominjala k molitvi rožnega venca, pokori in zadoščevanju, jim zagotovila skorajšnji konec vojne, istočasno pa napovedala drugo, še 6trašnejšo svetovno vojno, ako se svet ne spreobrne in ne prizna Kristusa za 6vojega Gospoda in Kralja. In je še pristavila, da se bodo v napovedani vojni, ki je dejanski danes zadivjala in zajela ves svet, razširile hude zablode, ki bodo užgale preganjanje cerkve in mučenje dobrih vernikov, več narodov pa bo skoro uničenih. Sporočilo iz Fatime je preobrazilo Portugalsko, ki je zaživela novo življenje ne le v verskem in nravnem oziru, ampak se je dvignila tudi gospodarsko in doživela velik mir v notranjosti države in v svojih odnosih do drugih držav. Poslušajmo klic iz Fatime tudi Slovenci! Od-zovimo 6e pozivu svojega nadpastirja, oklenimo 6e zadc6tilne pobožnosti prvih sobot, ki je sposobna, da nas pomiri na znotraj ter nas duhovno in nravno prerodi. Potres je zbudil Ljubljančane Bilo je takole okoli 3.45. Nekateri pravijo, da nekaj minut jjoprej. Pač po urah, ki jih imajo Ljubljančani. Mnogi so se nahajali še v globokem spanju. Kar jih je nekaj dvignilo. Bil je močan potresni sunek, prihajajoč od vzhoda proti zapadu. Močno se je zemlja zazibala. Nekateri so občutili nekak navpičen udar, drugi pa valovito gibanje. Mnoge je sunek vrgel iz postelje. Nekemu gospodu je padel kozarec vode z nočne omarice. Spet drugje v nekem stanovanju so kozarci zažvenkljali. Na štedilnikih so se prevrnili prazni lonci. Celo ure so se ustavile. Ljubljanski akvareli Bruna Vavpotiča Med mlajšimi ljubljanskimi umetniki slikarji je ak slikar Bruno Vavpotič svojevrstna izjema: je namreč skoraj edini, ki slika v akvarelu, to je z vodnimi barvami in tudi edini, ki slika tipične urbanistične motive v mestu Ljubljani samem. Bruno Vavpotič je torej slikar, ki ne potrebuje za svoj navdih proste narave. temveč je umetnik, ki je vzljubil mestno zidovje in je v njem prav tako odkril lepoto, kakor jo najde kak drug umetnik izven mestnega zidovja, bodisi v gozdu, travniku, ,na vrtu ali v kmečki vasi. Je torej pristen Ljubljančan, iz katerega del veje topla, prisrčna ljubezen, tako do monumentalnih sku-pin, kakor do idil našega me6ta. Prav v tem je svojstven pomen tega umetnika, ki je dosegel in še doseza lepa priznanja. tehnika njegovih akvarelov je dognana do skrajnosti. Vedno je zvest perspektivi, pa tudi tonu atmosfere. Akvarelistn je mnogo težje podati pravi ton nastrojenja kakor pa slikarju olj ali por-telov, vendar se to Vavpotiču mojstrsko po- Št. Vid pri Stični Zastopnik časopisov »Slovenca«, »Slov. doma« in »Domoljuba« za našo faro je Kristan Alojzij, posestnik in zidar, Glagovica 16, p. d. Birt. Glede naročnine, oglasov itd. se obračajte nanj. V prihodnjih dneh vas bo tudi obi«kal na domu, da boste lahko obnovili naročnino. Število naših časopisov ne sme pasti, ampak še zrasti, saj je cena listom majhna z ozirom na druge cene. Pri našem zastopniku lahko naročite tudi »Slovenčevo knjižnico« in druge naše liste. Ob nedeljah in praznikih bo pobiral naročnino pri »Avscu«. — Zrelost in vrednost naroda se presoja po branju. Naročajmo in podpirajmo krščanski tisk! sreči. Njegovi akvareli so aato vedno lepi in čisti, barve prosojne ter dihajo pravo ozračje. Zdaj razstavlja Bruno Vavpotič 6 svojih najnovejših akvarelov v izložbi tvrdke »Elite* v Prešernovi ulici. Razstavljeni so sodobni pogledi na sedanjo Ljubljano! »Pogled od palače Dunav proti mestnemu središču okrog glavne poštef, »Zimski motiv ua Cankarjevem nabrežju«, »Vodnikov trg« (v smeri proti spomeniku in stolnici). »Pogled na nove Plečnikove tržnice«, (gledane s Sv. Petra nasipa). Šelenburgova ulica«, (gledana s Kongresnega trga), in pa »Jesenski motiv s fasado frančiškanske cerkve«. Ta razstava Bruna Vavpotiča bo privabila ne samo ljubitelje slikarske umetnosti, zlavsti akvarelov, temveč slehernega Ljubljančana, ki mu bo tokrat slikarjev čopič odkril prave lepote našega mesta.___________________________ -r. Reven delavec, oče številne družine, je izgubil listnico z osebno izkaznico, oblačilno izkaznico, važnimi osebnimi listinami in večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja nujno naproša, naj mu jo proti nagradi vrne in odda v upravi našega lista, Kopitarjeva ulica 6.. Ljubljana Koledar Četrtek, 17. decembra: Lazar, škof; Vivina, devica; Orimpijada, vdova; Ignacij. Škof in mučenec; Bega, devica in mučenica. Obvestila Lekarne: Nočno slu/lx> imajo lekurne: dr. Piccoli, Blenveisova e. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Garfus, Moste, Zaloška c. 47. Obrtnike, ki prodajajo ueposredno potrošnikom racionirane tekstilne in oblačilne predmete ter kovfege in torbe iz usnja ali kože opozarjamo, da morajo dodatno k že predloženemu inventarju predložiti, ako tega se niso storili, Pokrajinskemu svetu korporacij še prijavo točk v blagu in v nabavnicah, ki so jih imeli po stanju o polnoči 31. oktobra 1942-XXI. Prijavo je podati takoj v dvojniku na posebnih obrazcih, ki se dobe v pisarni Združenja trgovcev. Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek. 17. decembra ob 16.30: »Oče«. Premiera«. Red premierski. Petek, 18. decembra ob 15: »Večno mlada Saloma«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 19. decembra ob 16.30 »Ples v Trnovem«. Izven. Nedelja, 20. decembra »ob 14: »Deseti brat«. Izven. Ob 17: »Primer dr. Hirna«. Izven. Opera: Četrtek, 17. decembra ob 16: »Gasparone«. Opereta. Red Četrtek. Petek, 18. decembra ob 17: Vokalni in instrumentalni koncert v korist Združenja gledaliških igralcev. Cene od 20 lir navzdol. Rokodelski oder Nedelja, 20. decembra: ob pol 5: »F i r m a«. Predprodaja vstopnic na dan predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12.-I. Dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom Vabljenil Ali ste ie kdaj čuli, da bi lastnik velike firme ob belem dnevu zapustil tvrdko, da se je popeljal nasproti glavni gledališki igralki? Nezaslišanol Škandali Njegov lastni knjigovodja je nahrulil šefa. Kaj še vse sledi, boste videli v odlični komediji »Firm a«, katero bo uprizoril Rokodelski oder v nedeljo ob pol petih popoldne. — Opozarjamo na predprogajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12.-I. desno. Sola Glasbene Matice bp priredila v bližnjih dneh tri javne produkcije svojih gojencev. Prva bo vtorek, dne 22. t. m. ob pol 18 v mali filharmonični dvorani, druga bo v sredo 23. t. m ob 19.45 v veliki filharmonični dvorani, tretja produkcija pa bo bo božičnih praznikih. Na produkcijah bo nastopila cela vrsta gojencev klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka, dalje šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja, ter mladinski zbor in šolski orkester skupaj pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Podrobni sporedi bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. Podrobnosti slede. Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani ja, da je njegov specialist za očesne bolezni, Ir. Koklič Ivan, do 27.,.decembra 1942 na dopustu. Namesto njega ordinira g. dr. Klepec Božena v času od 11 do 13 (ne od 8 do 10). Razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo svoja najnovejša dela slikarji: Zoran Mušič, Maksim Sedej in Jovan Zonič, je dosegla že prvi teden, kar je odprta, nenavadno velik obisk. V nedeljo je vodil na razstavi prol. Franjo Šijanee, kateremu je občinstvo z velikim zanimanjem sledilo Ker je interes za tolmačenje na razstavah velik, bodo sledila taka vodstva vsako nedeljo in praznik. Razstava je zelo pestra, saj so poleg olj razstavljena še dela v različnih tehnikah v gvašu, lesorezu in risbi. Opozarjamo občinstvo že v naprej na te nedeljske prireditve na razstavi. javlja g. dr I Poaimi pijta le 1 monsdo ali oranžado „La Sportiv*" iz čist h sokov in pristnega sladu. — lo je Vaše zdravje! Naročite »Slovenčevo knjižnico" dokler je še čas Znamenite cosoiim uhrajinshe povesti (»vil, kralj rimskih strahov in duhov«) bodo izš.e po Novem letu v tej zbirki. V teh dneh bodo*narrčniki prejeli tri kn jige skupaj. Po Novem letu bo izšel tudi svetovnoznani planinski roman PILATU S (spisal Federer) DVE SIROTI 3$ Pred oči ji je priplaval nek drug neprijeten prizor. Videla je ubogo beračico na stopnicah cerkve Saint Sulpice, kako je stala v 6negu in 6tegovala roko. Tudi tista deklica je bila 6lepa... in...« Strašna misel je prešinila njeno glavo. »Povejte nii. ali se je Luiza kot slepa ze rodila?« »Ne, gospa! Pred dvema letoma...« Henrika je prenehala, kakor bi jo nekaj zbodlo. Zazdelo se ji je, da od daleč sliši sladki glas sestrice, ki je pela. »Kaj pravite, pred dvema letoma?« ■ Da, pred dvema letoma, ko je imela štirinajst let. Nekega dne...« Deklica je ponovno prenehala in skočila k oknu. S ceste se je čul pojoč glas, ki je pel znano turobno pesem... Henrika je poznala to pe6em, spoznala pa je tudi glas, ki je pel. Obrnila se je k Diani, ki je bila silno presenečena, jo prijela za roko in jo povlekla proti vratom. »Gospa! Ona je...!« »Ona? Kdo?« »Ona je, Luiza, ki poje... Pojdite, •topite, gospa!« »Luiza, moja... moja .. .♦ Obe ženski sta stopili proti vratom, toda v hipu sta se ustavili. Vrata 60 se nepričakovano odprla XII. Da bi razumeli dogodke, ki bodo sledili je treba povedati, kaj je storil grof de Linieres po svojem burnem razgovoru z nečakom. Načelnik policije je dal poklicati Ma-resta. »Gospod Marest, prebral sem vaše poročilo in ugotovil, da ste delno popravili napake 6vojih podrejenih, napake, ki bi se štele v zlo vam Rad bi vedel... ali se moj nečak sedajle nahaja pri tisti 06ebi...« »Takoj, gospod.« »Dobro, sedaj me pa poslušajte! Vi boste šli v predsobo in tam ostal i tako dolgo, da bo prišel vitez de Vaudrey. Potem boste stopili k njemu in mu rekli, naj počaka, da se jaz vrnem.« »Kaj pa, če bi gospod vitez odklonil, da bi čakal?« »Ne 6me se upirati... 6icer ga prisilite!« Ko je to izgovoril, je načelnik pokazal Marestu, naj se postavi na svoje mesto. Razume se, kaj je povedal Picardu, ko 6e je vrnil v družbi e svojim gospo-J'"jem. |darj Ko je ostal 6am v 6voji delovni 6obi, se je grof domislil nečakovih besed, ki so ga opomnite na njegovo dolžnost. Divji bes ga je popadel. Pozvonil je z zvoncem in velel slugi, ki je vstopil, naj mu pokliče uradnika dnevne službe. »Gospod,« je uradniku rekel načelnik, »bodite pripravljeni z dvema možema.« Potem je ukazal, naj pripravijo njegovo kočijo, nato pa vzel svoj plašč in odvihral po stopnicah. Na vratih je srečal uradnika, kateremu je dal navodila, potem pa 6kočil v voz in zavil proti predmestju Saint Ho-nore. Njegovi kočiji je sledilo vozilo 6 tremi agenti. Ko je vozilo prispelo do vogala, 6e je na dani ukaz ustavilo, nakar je grof izstopil, za ti j i ni pa njegovi možje. Nekaj ljudi ga je prepoznalo in ga pozdravilo. V bližini je bila Frochardova z Ltiizo. Čim je 6tarka zaslišala, da se bliža načelnik policije, je prijela pojočo deklico za roko in jo hitro popihala 6tran. De Linieres je vstopil v hišo, kjer je stanovala Henrika, in se povzpel v nadstropje. ki mu ga je označil Marest. Ko je prispel pred dekličina vrata, jih je odprl in kakor okamenjen obstal na pragu, ko je zagledal svojo ženo. Ko je zagledala grofa, je Diana zakričala: »Moj mož« in 6e spustila na stol, toda deklica, ki je iz daljave slišala glas izgubljene sestre, je planila proti izhodu. Ioda grof ji je zastavil jsot. »Niti koraka več, gospodična!« »Pustite me... moram jo najti... če ne, bo proč...!« Toda načelnikovi agentje so stopili napgrej in revica je spoznala, da je pot zaprta. ’ Tedaj pa jo je ob mi6li, da se utegne njena sestra ta čas oddaljiti, znabiti za zmerom, bolečina vzpodbodla. Vrgla se je pred grofom na kolena in ga prosila jokajoč, naj jo pusti, da bo jsoiskala svojo sestro. Zdelo se je, da je Linieresa popadla strašna jeza, ko je zagledal svojo ženo v sobi tiste, ki jo je imel za ljubico svojega nečaka. Vsi njegovi sumi so se sedaj nagrmadili: ona je V6ega kriva! Neizprosen spričo solza sirote, ki se je valjala pred njegovimi nogami, je dejal obrnjen k agentom: »Povedite jo v Salpetriere!« Henrika je skočila jpokonci. V Salpe-trifere!V Ona? Kaj pa je storila? Potem pa je misel na Luizo premagala strah in j>opro6ila je grofa, naj jo izpusti, da bo dohitela svojo slepo sestro, potem pa bo ' -' no sledila agentom v zapor, prostovoljn Uboga dek boga deklica je v svojem obupu vrgla pogled na Diano, ki je bila kakor oka-menela, ko je elišala, da se je Luizin glas oddaljil. Grofica se je hotela pridružiti Henrikinim prošnjam, toda možev obraz jo je odvrnil od te namene. Ko se že ni mogla več upirati očitnemu Henrikinemu obupu, 6e je dvignila in hotela stopiti, toda grof jo je ustavil. »Gospa, kaj delate v tej hiši?« • Kasneje vam bom razložila ... toda, za božjo voljo, pustite jo 6edaj, da jo bo dobila...« De Linižres jo je prijel za roko, zraven pa je 6 tesnobnim glasom vprašal: »Koga naj bi dohitela?* Diana je že bila na tem, da bi izustila ime in izblebetala 6vojo skrivnost, toda dogodki današnjega popoldneva so bili prehudi zanjo. Zvrnila 6e je nezavestna na 6tol. Grof ji ie mislil priskočiti na pomoč, toda ustavil Se je in 6e obrnil k svojim podrejenim, ki so bili zmedeni zaradi teh dogodkov in ganjeni nad bolestjo, ki jo je razodeval Henrikin obraz, ter ukazal: »Ubogajte!« in kljub kričanju sol* ubogo deklico odpeljali ven. Ko je 06tal 6am e svojo ženo, je de Linieres pokleknil zraven stola. »Kriva je, kriva!« Ker pa ni imel nikogar, nad katerim bi stresal svojo jezo, in ker je bila grofica še vedno brez zavesti, je odšel na cesto. Našel je nosilnico svoje žene in naročil strežaju naj stopi gor, da bo pomagal gospej domov. Potem je poklical svojo kočijo in se odpeljal v palačo. Diana se je prebudila, se ozrla okrog sebe in se domislila trenutka, ko 6e je onesvestila. Vpraševala se je, ali niso morda njena usta izblebetala kakšno ob-teževnlno besedo. Domislila se je uboge Henrike in Luf-ze. Slišala je s ceste neko šepetanje in mrmranje. Bili so kramarji in trgovčiŠ, ki so razpravljali o dogodku. Noben glas ni branil nesrečnega dekleta. Diana je odšla, dala poklicati nosilnico v hodnik, stopila vanjo in se vrnila domov. Za Ljudsko tiskarno » Ljabljaai: Jož« Kramar!« - Izdajatelji ini Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom. izhaja ob J* "J*®* sečna uaročmina M Ur. n tMzemtvo 15 Ur ~ MaHfeot Kopitarjev« nHca 6/ID - Uprava: Kopitarjeva alka 6, Ljubljana - Telefon Ste*. «t 40-01 do 40-05 - Podružnica. Novo me ROMAN v SLIKAH Na poti med Aleksandrijo in Mersino se je vnela in pogorela 1200 tonska turška petrolejska ladja. Ker še niso znane podrobnosti, se ne da rečd, kaj je bil vzrok nesreče. Strahovit vihar je divjal med Portugalsko in Azori. Več ladij, ki jih je neurje zajelo zunaj na morju, se je moralo umakniti v bližnja pristanišča. O veliki in obsežni škodi ter o opustošenjih pa poročajo z Azorov. vražnik se pomika proti nam po gozdovih in je ptiče splašil.« Nadvojvodi se je zdelo to cisto verjetno. Ukazal je, naj prebude vojake, ki so spali v taborišču, in čez kakšno uro se jo že vnel spopad. A presenečenja na ta način vojaki Jožfea Avstrijskega niso doživeli. »Modri križ« Če pa vojna pomeni za živali morijo na debelo, jim vendar človek skuša v vsakem oziru pomagati, vsaj nekaterim vrstam živali, kakor na primer konjem in mulam. Ker mu prinašajo velike koristi, jih je treba zavarovati pred sovražnikovimi kroglami in pravočasno poskrbeti za njihovo varnost. Predvsem pa je treba posvetiti vso pozornost tistim konjem in dragi vprežni živini, ki na, oziroma za bojiščem zboli ali je ranjena. Pri vseh sodobnih vojskah so organizirali »Modri križ«, ki je doslej vsekakor najboljša zdravstvena organizacija za živali. Gotovo je, da je nemogoče poivolnoma pozdraviti konje, ki so dobili v vojni hujše poškodbe, na primer takšne, ki imajo polomljene noge. Zato pa toliko večjo skrb in pozornost posvečajo tistim živalim, ki so le lažje ranjene. Do 60% ranjenih konj pozdravijo Velika večina vojnih konj trpi največ zaradi tega, ker so preveč izčrpani, onemogli od napornega dela in dostikrat tudi preslabo krmljeni. Zlasti velike težave so tam, kjer primanjkuje dobre vode. Mnogo vojaških konj, zlasti tistih, ki »služijo« pri topničarjih, ali jahalnih konj, pa je ranjenih, težje ali lažje. Dostikrat je treba tudi kakšnega konja operirati. Niso pa potrebne samo operacije, pač pa morajo — kakor končuje svoj zanimivi članek Arturo Lancellotti — nekateri konji »držati strogo dieto«. Druge spet obsevajo ali pa kopljejo v topli vodi. Kadar pa tudi vse to nič ne zaleže, tedaj »milostni« strel iz samokresa kaj hitro naredi konec njegovemu trpljenju. Ranjenih in obolelih vojaških konj pa rešijo in ozdravijo razmeroma precej, pravijo, da celih (JO odstotkov. — Za konec še nekaj zanimivega: konja, ki je ranjen ali ki zboli, v »bolnišnici« takoj »sezujejo«. Snamejo mu težke železne podkve in mu lakorekoč nataknejo copato... Učenjaka in rimskega legionarja vredna smrt Kaj piše Plinij mlajši o svojem stricu starejšemu, ki se niti pred bruhajočim Vezuvom ni hotel umakniti in je rajši umrl Živali in vojna človeku v vojnem času več koristijo kakor pa sicer in jim zato posveča še večjo pozornost V sodobni vojni so »mobilizirane« tudi živali, ki naj doprinesejo svoj prispevek k skupnim vojnim naporom. In res so koristi, ki jih ima človek v vojnem času od raznih živali, izredno velike. Vzemimo n. pr. konja. V vojski služi bodisi za ježo ali pa kot vprežna živina, ki prevaža v zaledju in tudi na bojišču samem najraznovrst-nejše težko orožje, kakor topove in strojnice, ali pa živila za vojaštvo, kjer ni na razpolago tovornih avtomobilov. Pa ne samo konji, tudi druge živali so v vojnem času zelo koristne, na primer psi ali golobje-poštarji, ki vzdržujejo zvezo med posameznimi vojaškimi oddelki, ko raznašajo razna važna sporočila iz kraja v kraj. Nekatere teh živali so se na bojišču v sedanji in tudi že v prejšnji svetovni vojni tako zelo izkazale, da so jim, kakor piše Arturo Lancellotti, izkazali celo vojaške časti, ko so jih pokopavali. Nenavadne žrtve pa morajo doprinašati konji in mule še prav posebno v sedanji vojni. Strah in mirna kri, kadar grme topovi Za mnoge živali pa z izbruhom vojne pride-Pas neprestanega strahu in trpeta. Vedno so v .strahu, da jih dohiti neslavna smrt. Ko so leta 1870 Nemci obstreljevali Pariz, so že takoj ob prvih strelih zbežale iz Pariza jate golobov, vrabcev in drugih ptičev, race in gosi so se naglo )>oskrile v njihova »zaklonišča«, pa tudi mačke so naglo hitele na varno. Ali se vse te živali res tako zelo bojazljive? Morda je bil to res strah, ali vsaj silno presenečenje nad dogodkom, kakršnega prej še niso nikdar doživele, vsekakor pa drai, da je vse to trajalo le dva ali tri dni. Potem so vse te živali spet »prišle k sebi«, kakor da se jim je počasi zazdelo, da je takšno bombardiranje nekaj čisto naravnega. Spet so se pojavili pred hišami vrabci, ki se niso nič več oza-rali na grmenje topov in na eksplozije v okolici, pač pa ao mirno iskali po tleh hrane. V začetku prejšnje svetovne vojne so ljudje spet imeli priliko opazovati razne živali, kako se vedejo, kadar grme topovi ali pokajo puške. Pravijo, da so tedaj prvi zbežali divji prašiči, medvedje in jazbeci ki imajo izredno dobro razvit sluh. Njim so sledili jeleni, a zajci, ki so tako strahopetni, da je njihova strahopetnost prišla celo v pregovor, so začuda ostali čisto mirili in so ostali na mestu. Hitro pa so jo pobrisali volkovi in brž so jim sledile velike ptice, kakor fazani, divji petelini, divje gosi in druge, ter odletele v mirnejše kraje. • Dosti korajžnejše pa so se vedli manjši ptiči, kakor n. pr. škrjanci, ščinkavci in drugi. Ostali so na svojih mestih in se niso hoteli ločiti od svojih gnezd. Za najkorajžnejše pa so se izkazali sokoli in krokarji. Pa tudi tisti ptiči, ki pred grmenjem topov in pokanjem pušk niso pobegnili, so polagoma postali nemirni. Vojna jim je začela iti na živce, če smemo tako reči. Šest nesrečnih lastovk... Ptice selivke vojna še prav posebno hudo prizadene. V zadnjih mescih prejšnje svetovne vojne so priletli v London ptiči, kakršnih v normalnih časih ni bilo nikdar tja, pač pa so se selili rajši na Švedsko in na Norveško čez Španijo in Francijo, na drugi strani pa tedaj v Angliji tudi tistih ptičev, ki so prej običajno živeli tam, ni bilo bogve koliko, čeprav go bili to taksni ptiči, ki niso bili sposobni preleteti večjih razdalj in se kam preseliti čez zimo. Nekega dne je priletelo v neko francosko mesto nekaj lastovk. Bilo jih je šest, Priletele so z juga spet^ nazaj v svoja prejšnja gnezda. Najprej so nekaj časa krožila v določeni višini nad nekdanjim bivališčem, potem pa so se spustile na kraj, ki je bil ves v razvalinah. Bile so videti zelo potrte, da niso carji in se pomerili med seboj. — Državno smučarsko prvenstvo pa bo italijanska smučarska zveza priredila v Abetonu, in sicer od 20. do 25. februarja. — Takšen je program za letošnjo zimo. Najlepša knjiga letošnjega leta ho »Slovenčev holedar« mogle najti svojih prejšnjih domov. Dolgo so se nato »pomenkovale« med seboj, potem pa so se spet dvignile in odletle proti severu, v izgnanstvo.. Fazani vnaprej slutijo bitke Prav tako kakor ptiči v naprej slutijo na primer potres, napovedujejo tudi bitke. V zvezi s tem so na ptičih opazili zelo zanimive stvari: Fazani so na primer cele štiri Ure vnaprej slutili veliko pomorsko bitko, ki se je odigrala y severnem morju 24. januarja 1916. V Cumberlandu in Yorkshireju so fazani postali pred to bitKO silno nemimi. Papagaji na Eiffelovem stolpu v Parizu so že kakšnih dvajset minut pred prmo-dom prvega sovražnega letala nad mesto kričati, in ljudje si niso znali razložiti, kaj naj ta njihova nenadna vznemirljivost pomeni, bele pozneje so videli, da je bil to prav za prav »naravm alarm« za Parižane. Ptiči rešili avstrijsko vojsko neprijetnega presenečenja V takšnih primerih so živali človeku lahko zelo koristne. Pravijo in celo dejstvo je, — zakaj to stvar je pripovedoval sam nadvojvoda Jožef Avstrijski — da se je za avstrijsko-pruske vojne 1866 avstrijski armadni zbor, ki mu je poveljeval omenjeni nadvojvoda, rešil samo na podlagi tega, kar je videl nek vojak, kmetski fant. Nekega večera so se čete utaborile v bližini neke češke vasi. Okrog polnoči je nadvojvodo, ki je spal v neki sosednji hiši, nenadno prebudil iz spanja glas nekega vojaka, ki bi rad čim prej z njim govoril. Nadvojvoda^ mu je dovolil, naj vstopi. »Sovražnik,« je začel pripovedovati tisti vojak, »se nam približuje in bi nas rad presenetil:. — »Sprednje straže nam vendar niso sporočile ničesar sumljivega,« je odvrnil nadvojvoda. »Zato niso ničesar sporočile, ker je sovražnik še precej daleč, a prav kmalu bo tu,« je odvrnil vojak. »Pa kako to veš?«, se je začudil nadvojvoda. Vojak mu je odgovoril: »Naj Vaša Visokost blagovoli stopiti malo k oknu. Ali vidite tele jate ptičev, ki lete proti jugu.« — »No, pa kaj sklepate iz tega?« Vojak je dejal: »Ali mar ptiči ne spe prav tako ponoči, kakor ljudje? To se pravi, da ne bi leteli ob tej uri, če bi bilo v bližnjem gozdu vse mirno. So- pada samo pepel kakor prej, pač pa tudi žereče kamenje, ki bi jim danes rekli »ognjeniške bombe«. Ozrl 6e je na svoje ladje in se prepričal, da bi bilo kljub temu čudnemu dežju le še mogoče nadaljevati pot. Hitro je odrinil dalje, kamor je bil namenjen. Nenadno je odletel ognjenikov vrh in sledilo je pošastno grmenje. Tudi morje 6amo je bilo vedno bolj v nevarnosti. Ko se je Plinij kot poveljnik tistih ladjic obrnil proti svojim mornarjem, da bi jim dal povelje, naj še hitreje veslajo, je videl same preplašene obraze. Pred njegovimi očmi je ognjeniški prah zasipal hiše ob morski obali. Med tistimi, ki so v strahu tekali 6em in tja ob morskem bregu ter prosili Plinija pomoči, so bili tudi njegovi mornarji sami. Imeli so namreč vanj popolno zaupanje. Boj s to naravno 6ilo. ki je dobila svojega duška vrh ognjeniškega žrela in bruhala ogenj na okolico, je postajal vedno obupnejši. Hotel pa je Plinij na V6ak način in za vsako ceno pomagati tistim, ki so ga tako goreče prosili, naj jih reši. Ogenj iz Vezuvovega žrela je vedno huje deževal. »Fortes f or tuna adiuvat!« Ali naj žrtvuje še tisto peščico ljudi, ki so z njim, ali pa naj da povelje za umik? Toda rim- . ski vojak ne pozna umikanja. »Fortes fortuna adiuvat!« (Pogumne sreča podpira!) je zaklical svojim mornarjem. »Hitimo v Pomponiano!« Kraj * Pomponiano leži v bližini Stabij. Ce 60 hotele Plinijeve ladje priti do Stabij, 60 morale prepluti majhen zaliv, kjer zaradi neprikladne obale ni bilo mogoče pristati in je bila vožnja tam tudi izredno nevarna. Očividno ni moglo iti pri tem za pristanišče v Pompeji, čeprav je ime precej podobno. Iz tega sklepajo, da Pompeji leže med nekdanjo Retino in pristaniščem v Stabijah. Teh krajev pa tedaj Vezuv še ni toliko ogrožal. Ni se dal preprositi, naj se vendar reši Ali 6e je mornarjem iz Retine ob tem peklenskem ognju posrečilo priti s svojimi ladjami do Stabij? Tega nam Plinij mlajši ne pove, verjetno pa je, da niso prišli tja. Vemo le to, da je bilo malo tako 6rečnih, da 60 6e lahko rešili iz tega pekla in 6icer po edini poti, ki jim je še preosta-jala, po morju. Ko pa so ladje, 6 katerimi so 6e vozili preplašeni begunci, spet zaplule na široki napoljski zaliv, ki je bil spričo ognjeniškega izbruha tedaj izredno viharen, in 6e namenile v Mesino, tedaj Plinija starejšega, poveljnika brodovja, ni bilo več na krovu. Njegova vroča želja, da bi čim bolj od blizu opazoval strahoten pojav bruhajočega Vezuva, ga je naravnost priklenila na goreči morski breg in 6e od tam ni ganil, čeprav so ga njegovi ljudje na vsak način 6kušali preprositi, naj se vendar umakne in reši svoje življenje. In tako je s svojim življenjem plačal 6vojo vročo željo po izpopolnitvi znanja o naravnih pojavih. To je bila vsekakor učenjaka in rimskega legionarja vredna smrt. T. Kos: Deklica s cvetko. Letošnji italijanski zimsko športni program Razumljivo je, da letošnji italijanski zimskošportni program ne bo tako bogat kot druga leta. Vojna dela ovire, da ni program tako bogato sestavljen kot navadno. Kljub vojnemu času pa v Italiji tudi letos zimski šport ne bo spal in je na sporedu nekaj prav lepih prireditev, med katerimi bodo v celoti izvedene tekme za poedina prvenstva v raznih športnih panogah. Zimskošportni program bodo začeli hitrostni drsalci, ki se bodo pomerili med seboj v dneh od 15. do 17. januarja. Kraj še ni določen. — Od 29. do 31. januarja bodo imeli v milanski športni palači velik dan umetni drsalci. Vsi dnevi v februarju so namenjeni za poedina smučarska pokrajinska prvenstva. — Od 3. do 7. februarja no G1L priredil v znanem smuškem kraju, v Cor-tini d’Ampezzo velike smučarske tekme, na katere bodo prišli vsi najboljši italijanski smu- 147 Na začetku pravega sprevoda so drdrali vozovi, kjer so bili naloženi škrlatni in svileni šotori, vzhodnjaške preprogo, kletke z redkimi ptiči, katerih možgani in jeziki naj bi prišli na cesarjevo mizo, amfore z vinom in koši s sadjem Brez dvoma je marsikomu ostalo še dobro v spominu, kako se je moral v gimnaziji učiti na pamet kakšne zanimive odstavke iz starih grških in latinskih klasikov, spominja pa 6e pri tem gotovo tudi, da mu to ni bilo tedaj nič kaj preveč všeč, menda zato ne, ker je bil k temu prisiljen. Takšne stvari, za katere se človek odloči sam od sebe, dela vedno dosti rajši in z veliko večjo ljubeznijo kakor pa tisto, kar mu drugi ukažejo, pa čeprav je še tako koristno in zanimivo. V poznejših letih ko človek ni več vezan na tisto, kar v šoli ukazujejo, se dostikrat zgodi, da ta ali oni z veseljem vzame v roke kakšno staro grško ali rimsko klasično delo ter ga prebira s čisto drugačnimi občutki kakor pa ga je nekoč v gimnaziji, ko je bilo to zapovedano. In s prav takšnimi občutki je zadnjič nekdo vzel v roke V k pismo Plinija mlajšega, v katerem ta sloviti 6tari rimski klasik nadvse zanimivo popisuje strahotni izbruh ognjenika Vezuva leta 79. po Kr, torej tistega leta, ko 6ta ognjeniška lava in ognjeniški pepel pokopala pod seboj kar tri večja mesta ob morski obali. Pompeje, Hercula-neum in Stabije. Pri tej priliki pa je našel smrt tudi stric Plinija mlajšega, Plinij starejši, ki je bil tedaj poveljnik brodovja, zasidranega v A4i6eni. Kako žalostno, a obenem junaško je končal 6voje življenje ta sloviti Rimljan, nam popisuje v eni zadnjih številk (urinske »Stampe« neka Livia de Paolis Tilgher. Med drugim beremo v tem zanimivem članku naslednje: Strahotni 24. avgust 1. 79 po Kr. Bilo je popoldne, 24. avgusta leta 79. po Kr. Žena Plinija starejšega, ki je bila tedaj s svojim možem v Miseni, je nenadno opazila, kako se na vzhodni strani na obzorju dviguje v nebo velik oblak čudne barve. Hitro je stekla k možu v sobo, da mu to pove. Plinij je brž stopil na 6treho, da bi bolje videl ta nenavadni pojav na vzhodnem nebu. Sprva ni mogel ugotoviti, odkod prihaja tisti temni oblak, kaj naglo pa je spoznal, da se dviga tisti črni dim iz Vezuvovega žrela. Postal je pozoren na ta nenavadni pojav. Odhitel je iz svoje hiše ter začel hoditi sem in tja ob morski obali. In tedaj je prihitel k njemu sel ter mu izročil neko pismo. Poslali so mu ga njegovi mornarji iz Retine in ga v njem prosijo pomoči. Plinij ni izgubljal časa. pač pa je takoj ukazal, naj pripravijo ladje s štirimi veslaškimi klopmi. S temi ladjami je potem hitel na kraj, od koder so drugi bežali Ko je bil že precej blizu Retine, je opazil, da pada na njegove ladje čuden pepel. Ko se je še bolj bližal obali, da bi tam pristal, je moral na žalost ugotoviti, da na njegove ladje nič več ne 148 Na stotine sužnjev je nosilo dragocene kipe in poso do, etruike in grške vaze. zlato, srebrno in kristalno okrasje. Vsako krdelo sužnjev so varovali nadzorniki, oboro ženi z biči Sprevod, ki je nosil vse to cesarjevo bogastvo, je bil podoben nekaki sveti procesiji, zlasti ko so prinesli še dragocena cesarjeva go dala: plunke, grške, egiptovske in hebrejske lire, citre, piščalke, trobente in cimbale Človeku, ki je videl to morje bogastva in pisanih barv, so je zdelo, da tod potuje kak bog. Apolon ali Bakhus