PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 6 (13.237) Trst, nedelja, 8. januarja 1989 Na konferenci v Parizu Andreotti zahteval popolno uničenje kemičnega orožja Na nenapovedani tiskovni konferenci v Tripoliju Gadafi izrazil pripravljenost za neposredna pogajanja z ZDA Do pogovorov naj bi prišlo po predaji med Reaganom in Bushem - Libija se ne namerava ukloniti ameriškemu pritisku - Gadafijeva verzija sestrelitve PARIZ — Generalni sekretar OZN Perez de Cu-ellar je včeraj v Parizu otvoril mednarodno konfe-renco o popolni prepovedi uporabe kemičnega orožja. De Cuellar je od 143 prisotnih držav zahteval, da vse podpišejo Ženevski protokol iz leta 1925, ki dejansko prepoveduje uporabo kemičnih sredstev in strupov v vojne namene. Prvi dan konference je minil v dokaj mirnem ozračju, na katero ni vplivalo zadnje poslabšanje odnosov med Libijo in ZDA, ki so to arabsko državo obtožile, da v Rabti proizvaja kemično orožje. Tako ameriški državni sekretar George Shultz niti z besedo ni omenil Libije in se je v svojem posegu omejil le na splošno izjavo, »da nekatere države, ki podpirajo tudi mednarodni terorizem, danes razpolagajo z izrednimi količinami kemičnega orožja.« Shultz je še opozoril na nevarnost, kateri bi bil svet izpostavljen, če bi kemično orožje prišlo v roke teroristom. V razpravo je včeraj posegel tudi italijanski zunanji minister Andreotti, ki je ponovil znano italijansko stališče, da se je treba čim prej dogovoriti za popolno uničenje kemičnega orožja in tudi za prepoved proizvodnje. Andreotti je prisotnim tudi zagotovil, da Italija ne razpolaga s kemičnim orožjem, ga ne proizvaja, prav tako pa na svojem ozemlju ne dopušča drugim državam, da bi to orožje skladiščile. Italijanski zunanji minister se je zavzel tudi za mednarodni nadzor uničevanja zalog tega orožja, v oboroženih silah pa naj bi ukinili oddelke, ki so usposobljeni za ravnanje s kemičnim orožjem. TRIPOLI Po nekajdnevnem molku po sestrelitvi obeh migov je včeraj libijski voditelj polkovnik Moamer Gadafi nenadoma sklical tiskovno konferenco in tujim novinarjem izjavil, da je Libija pripravljena na neposredna pogajanja z Združenimi državami Amerike. Pri tem pa je Gadafi še poudaril, da bi do teh pogajanj lahko prišlo takoj po 20. januarju, ko bo mesto predsednika ZDA prevzel George Bush. Libijski voditelj je s tem v zvezi še dejal, da je sedanji ameriški predsednik Reagan glavni krivec za smrt več kot tisoč državljanov ZDA, ki pa niso umrli v Libiji, temveč med narodi, ki so trpeli zaradi Reaganove politike. Pred to presenetljivo izjavo pa je Gadafi dejal, da se Libija ne bo uklonila pritisku ZDA in bo z vsemi silami branila svoje ozemlje, glede sestrelitve obeh migov pa je potrdil petkove trditve libijskega ministra za informacije, da sta bili libijski letali neoboroženi, dokazi Washingtona pa lažni. V zvezi z mednarodnim terorizmom je Gadafi poudaril, da je Libija proti vsaki obliki terorizma, da pa bo vedno stala ob strani tistih, ki se borijo za pravično stvar. Zato bo po trditvah libijskega voditelja Libija nudila vso pomoč pravičnemu boju palestinskega ljudstva za osvoboditev svojih ozemelj. Libijska televizija je včeraj predvajala tudi desetminutno rekonstrukcijo zračnega spopada med ameriškirpi in libijskimi letali. V prispevku je rečeno, da sta neoborožena miga bila na izvidniškem poletu, ko sta padla v zasedo 14 ameriških lovcev. Poleg tiskovne konference pa je tuje novinarje čakalo še eno presenečenje. Zvečer so jim sporočili, da morajo zapus-Polkovnik Moamer Gadafi med včerajšnjo tiskovno konferenco (Telefoto AP) titi Tripoli, ker je njihov hotel od danes dalje zaseden. Prva enotna politična pobuda sindikalne zveze Splošna stavka 3L januarja resen opomin De Mitovi vladi RIM Splošna štiriurna vsedržavna stavka za pravičnejše davke, ki naj z novo gospodarsko politiko zagotovijo razvoj in zaposlenost bo 31. januarja. To so včeraj sklenili voditelji CGIL Bruno Trentin, CISL Franco Marini in UIL Giorgio Benvenuto skupaj s tajništvi zveznih sindikatov. De Mitovi vladi pa so sindikalni voditelji jasno povedali, da bi lahko tudi umaknili včerajšnji sklep, če bo vlada z zakonskimi odloki spremenila dosedanjo politiko, saj se bo zveza ponovno sestala 17. januarja. Trentin je jasno povedal, da mora vlada poskrbeti za konkretne spremembe pri davku IVA, prav tako mora poskrbeti za občutnejše odbitke pri davku IRPEF, ki so sedaj nezadostni za nizke in srednjevisoke plače. Tajnik CGIL pa je skupaj z ostalimi voditelji zahteval takojšnjo odpravo davčnega grabeža. Manjše dohodke naj vlada nadoknadi z obdavčitvijo finančnih rent in z uspešnejšim bojem proti davčnim utajevalcem. Spor med vlado in sindikati dobiva iz ure v uro večje politične razsežnosti. Že včeraj so socialisti na svojem glasilu Avanti zahtevali, naj vlada prepreči to stavko. To socialistično potezo je včeraj pozitivno ocenil generalni sekretar KPI Occhetto. Zanj je zahteva PSI, da ne pride do razkola med vlado in sindikati prvi korak na poti uresničevanja sindikalnih zahtev, ki pa se ne sme izničiti v iskanju kompromisnih rešitev, s katerimi bi skušali uskladiti popolnoma nasprotujoča si stališča. Nedvomno je sedanji položaj za vse vladne stranke skrajno zapleten. Prvič po daljšem obdobju je sindikalna zveza obnovila svojo akcijsko enotnost proti vladi, ali bolje rečeno, proti njeni za delavce nesprejemljivi gospodarski politiki. To je v bistvu prva politična stranka po daljšem obdobju, s katero skuša sindikat delavstvu in državi dokazati, da se ne odpoveduje svoji vlogi v družbeni stvarnosti. Demokristjani skušajo seveda gasiti požar. Socialistom očitajo, da ne morejo biti v vladi, istočasno pa kritizirati njeno gospodarsko politiko. Podtajnik KD Scotti pa na strankinem glasilu IL Popolo poudarja, da se lahko še vso zadevo reši, če se bodo vsi odpovedali polemikam in skrajnostim. Akihito novi japonski cesar TOKIO — Vlada japonskega premiera Takešite je ob smrti cesarja Hirohita proglasila šestdnevno žalovanje. Novemu cesarju Akihitu pa so že izročili simbole njegove oblasti: meč, ogledalo in cesarsko ogrlico. Določili so tudi, da se bo nova cesarska era imenovala heisei (notranji mir se dopolnjuje z zunanjim mirom). Akihita pa bodo slovesno ustoličili šele po pogrebu Hirohita, ki bo 24. februarja. NA 20. STRANI Drevi Jadran za prepotrebni točki Drevi se bo v tržaški športni palači Jadran spoprijel s solidno ekipo Basket Dueville, ki ima trenutno le dve točki manj od naših igralcev. Zmaga je torej nujna, saj bi v obratnem primeru Jadran popolnoma izgubil stik z vrhom lestvice. Smučanje: svetovni pokal Danes ženski slalom in moški superveleslalom D D □ Košarka: italijanska A-2 liga Segafredu usoden prvi polčas NA 18. STRANI Lorenova velja štiri milijarde Številki najsrečnejših srečk RIM — Fantastico se je sinoči poslovil od svojega navdušenega občinstva, Enrico Montesano m Anna Oxa pa sta z nasmehom na ustnicah delila milijarde. Najbolj sta osrečila lastnika srečke F 864940, ki so jo prodali v Rimu. Italijane je torej najbolj navdušil mit Sophie Loren, ki je bil vezan na zmagovito srečko. Poleg zmagovalca štirih okroglih milijard lir, so si bogato bero milijard delili še lastniki srečk AS 598458 (Beatles), prodane v Milanu (2 milijardi in pol lir), P 467521 (Marilyn Monroe), rodane v Cremoni (2 milijardi lir), 454157 (Maria Callas), prodane v (Telefoto AP) Ascoli Picenu (milijarda 800 milijonov lir), R 486228 (Edith Piaf), ki jo je srečnež kupil pri Pesaru (poldruga milijardo lir) ter AC 563293 (Fred Astaire), ki so jo prodali v Milanu in pomeni milijardo in 200 milijonov lir zadetka. V naši deželi je bila bera žal precej skromna. V Pordenonu bo oseba, ki hrani doma srečko s številko AE 385532, lahko unovčila 250 milijonov lir, v Trstu pa so prodali tri srečke izžrebane za tretjo kategorijo nagrad (70 milijonov lir). Tržaška sreča se v številkah piše I 725304, B 725334 in A 519029. Andreotti v intervjuju za tednik Panorama Rokada Forlani-De Mite na mestu sekretarja KD RIM — Arnaldo Forlani je po mnenju Giulia Andreottija najprimernejši kandidat za novega tajnika krščanske demokracije. Zunanji minister je to izjavil v daljšem intervjuju za tednik Panorama, ki bo v prodaji od jutri dalje. Andreotti trdi, da bo lahko Forlani, če bo izvoljen za tajnika stranke, predstavljal veliko oporo ministrskemu predsedniku in sedanjemu tajniku KD Ciriacu De Miti. V nadaljevanju intervjuja se je Andreotti spomnil tudi obdobja, ko je bil Forlani že tajnik demokristjanov. To obdobje je ocenil kot zelo pozitivno, izvrstno pa je bilo po njegovih trditvah tudi njegovo sodelovanje z vlado, ki jo je takrat vodil prav Giulio Andreotti. V intervjuju pa je Andreotti izrekel tudi nekaj kritik na račun De Mite, kateremu očita, da se za nekatere od- ločitve ni odločil po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi. De Mita je tudi izredno zaseden z vodenjem vlade, kar se nedvomno občuti v KD. Zato Andreotti trdi, da je bil sam od nekdaj proti dvojni funkciji, ker KD potrebuje tajnika, ki bo stalno na razpolago predvsem za reševanje strankinih problemov. Novi tajnik bi moral po Andreottijevem mnenju verjeti v KD, deležen pa bi moral biti tudi splošne podpore. Andreotti pa obenem trdi, da njegovo »navijanje« za Forlanija še ne pomeni, da bi imel kaj proti De Miti. V zaključku intervjuja je Andreotti še poudaril, da je glavna slabost trenutnega tajništva KD v tem, da je preveč dovzetno za zunanje vplive, ki so skušali tajnika ločiti od same stranke. Za atentat pri Petovljah formalno obtožili 9 oseb BENETKE Beneški preiskovalni sodnik Felice Casson je ob zaključku preiskave o pokolu pri Petovljah formalno obtožil devet oseb. Obtoženci so bivši izvedenec za balistiko Marco Morin, bivši preiskovalni sodnik pri goriškem sodišču Raul Cenisi, funkcionarji Rosario Sannino, Leandro Malizia in Pasguale Zappone, ki so bili v času bombnega atentata v službi na goriški kvesturi, Manlio Del Gaudio, bivši komandant karabinjerjev v Padovi, karabinjerska častnika Renzo Monico in Manlio Rocco - oba sta služila najprej pri tajni službi SIFAD in nato pri SID, ter Francesco Valerio, nekdanji komandant preiskovalne skupine goriških karabinjerjev. Po presoji beneškega sodnika so vsi obtoženi, da so, pa čeprav vsak po zmogljivosti, ki mu jo je dopuščala funkcija, načrtno zavajali preiskovalce. Skupina obtožencev je namerno skušala prikriti resnico, in sicer to, da je bila za eksplozijo, v kateri so umrli trije karabinjerji, četrti pa je bil hudo ranjen, povzročila skupina neofašistov. Beneško porotno sodišče je 1987. leta obsodilo Vincenza Vinciguerro in Carla Cicuttinija, ki sta izvedla atentat, sedaj pa bodo morali sodniki soditi še ljudem, ki so neofašistoma pomagali iz zagate. Ne gre namreč izključno za lažna pričevanja, ampak predvsem za izmikanje dokazov, na primer metkov, ki so prebili šipo fiata 500, v katerem je bilo razstrelivo, pa tudi anonimnih pisem, s katerimi je neki uslužbenec na prefekturi nudil zanimive podatke o atentatorjih. Demokratična zveza izraz raznolikosti slovenske družbe V sredo bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani ustanovili "Demokratsko zvezo", ki se bo kot sestavni del SZDL Slovenije priključila že prej ustanovljeni Kmečki zvezi, kot konkreten odraz novega vala političnega pluralizma, ki je zajel Slovenijo. Uvodno poročilo bo imel univerzitetni profesor Dimitrij Rupel, katerega smo ob tem zanimivem dogodku zaprosili za kratek razgovor. Rad je pristal, čeprav je zaposlen s pripravami in oblegan od raznih časnikarjev, ukvarja se pač z vsebinskimi problemi ustanavljanja organizacije, istočasno pa z za Slovenijo novimi problemi organizacije, pošiljanja vabil, sestavljanja statutov in podobnih stvari, ki so nujno "zlo" vsake organizacije, pa naj se še tako sklicuje na abstraktni razum. Razgovor je potekal sproščeno v častitljivih prostorih Društva slovenskih pisateljev. Kako je prišlo do pobude in kaj želite z njo doseči? »Zaradi nedovoljenega posluha slovenskih uradnih struktur so se ljudje pričeli samoorganizirati. Na primer: slovenski pisatelji so pisali alternativno ustavo. Nekateri so menili, da se ničesar ne splača početi, ker razgovora ni. Pa vendar, so se v osemdesetih letih ustvarili številni novi subjekti slovenske politične akcije, kot so na primer pisci in raziskovalci okrog Nove revije, mladinci povezani v ZSM s svojim programom, ljudje, ki jih je povezovala debata okrog ustave. V slovenskem prostoru se je tako zbralo mnogo različnih skupin in sedaj je prišel čas sinteze kritičnih sil, sil, ki vladajoči politiki ne pritrjujejo povsem. Zato pa je potrebna organizacija in ne zadostujejo več individualne pobude. Na Slovenskem še ni dokončan proces konsolidacije opozicijskih sil, to je samo prva stopnja, da se stanje normalizira v normalni pluralizem in zato se tudi ne definiramo kot stranka, temveč kot gibanje za vzpostavitev normalne demokracije.« Pa smo že pri ključnem vprašanju Socialistične zveze delovnega ljudstva, njene vloge in njenega pomena in vašega vključevanja v SZDL. Kaj menite o tem? »S socialistično zvezo skušamo najti skupni jezik, da ne bo več samo transmisija direktiv partije. Prvi konkreten primer je že bil z ustanovitvijo Kmečke zveze in če bo Socialistična zveza spremenila svoj statut, res lahko postane napredna koalicija družbenih gibanj. Socialistična zveza je izšla iz tradicije Osvobodilne fronte in to je lahko resničen vzor, seveda če upoštevamo OF do 1943. leta in torej do dolomitske izjave. Treba je ustvariti dodaten političen prostor in pri tem izhajati iz stvarnosti prostora, iz legalnih osnov, nismo za rušitev obstoječega reda, temveč za dograditev. Sedaj se učimo demokracije in zanjo nimamo mnogo izkušenj.« Kaj pa jugoslovanska stvarnost, sega vaš pogled širše v srbski, hrvaški in drugi svet? »S Srbi so žal odnosi zelo slabi. To mi je žal, ker je morda odraz neke dediščine, ki se vleče za nami še iz časov Tita in Kardelja. Sedaj očitajo, da sta Slovenec in pol Hrvat in pol Slovenec ustvarila recept za vso Jugoslavijo, ki za vse morda ne ustreza. Mi ne želimo nastopati z modeli veljavnimi za vse, ker se hočemo izogniti očitku, da ponovno- solimo pamet drugim. Hočemo biti skromni, naš recept je samo v tem, da je stvar Srbov in Hrvatov, da definirajo svoje nacionalne programe. Seveda pa zelo radi sodelujemo z demokratičnimi krogi in imeli smo živahne razprave s pisatelji in okrog ustave. Na Hrvaškem imamo prijateljske odnose s pisatelji, s hrvaško inteli- genco, ki se sklicuje na zelo podob-, na stališča o političnem pluralizmu. Toda situacija pri njih je težavnejša in čas še ni dozorel, da bi se uspeli organizirati. Upamo in računamo na sodelovanje, toda ne vsiljujemo ne stališč ne konceptov.« Kaj se bo torej zgodilo v sredo, kako približno bo izcjledala nova organizacija in to tudi iz čisto teh-nično-organizacijskega vidika? »V sredo bo ustanovni zbor, ki bo ustanovil organizacijo. Sedanji začasni odbor bo poročal o svojih pobudah in opravljenem delu, predlagal bo elemente programa in organizacije. Tu je več variant: lahko se organiziramo samo v centru ali v večjih centrih, lahko po občinah, lahko po vsem teritoriju. Govorili bomo o programu in nato izvolili vodstvo. Predvidevamo izvolitev izvršnega devetčlanskega odbora in nekoliko številnejšega sveta in nadzornega odbora, izvolitev predsednika izvršnega odbora, dveh podpredsednikov, predsednika sveta in predsednika nadzornega odbora. Svet bo po naših namenih ostal odprt zato, da se bodo lahko o raznih vprašanjih vključevali strokovnjaki, predvsem pa, da ostane prostor za one nove ljudi, ki se bodo še želeli vključiti. Celotna struktura bo tudi tokrat začasna, saj nameravamo maja sklicati prvi kongres, ki naj organizacijo do konca uredi in utrdi. Želimo tesno sodelovati s SZDL, za kar je treba spremeniti njen statut. Predvsem pa zahtevamo, da bo v njenih organih vključeno ustrezno število naših predstavnikov. To je tesno povezano z družbenim ustrojem in izredno vlogo SZDL pri skupščinskem parlamentarnem sistemu. Pri tem želimo sodelovati in soodločati in to je treba upoštevati.« Vprašanja zastavil BOGO SAMSA Palestinci niso še v stanju sestaviti vlade v begunstvu Uslužbenec letališča Heathrovv skril bombo na letalo Pan Am? AMAN - Glasnik PLO Ahmad Ab-del Rahman, ki se mudi v Amanu v sklopu Arafatove delegacije, je izjavil, da bodo ustanovili začasno palestinsko Vlado v begunstvu, ko bo znan datum mednarodne mirovne konference o Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju bi bila ustanovitev take vlade preuranjena, dokler ne bo jasno, kako se bo razvil položaj, poudaril pa je, da ni nobenih notranjepalestin-skih ovir za ustanovitev take vlade. Rahmanova izjava daje slutiti, da kljub demantiju obstajajo resne ovire za ustanovitev take vlade. V PLO je v teku preverjanje razmerja sil med posameznimi strujami, ki so pristale na Arafatovo kompromisno politiko, ki priznava tudi obstoj Izraela. Po vsem sodeč skušajo predvsem radikalnejše struje, ki so pristale na Arafatov načrt zadnji trenutek, ojačiti svojo vlogo. Ustanovitev palestinske vlade v begunstvu pa je navsezadnje postranskega pomena. Arafat neutrudno nadaljuje s svojo diplomatsko ofenzivo in žanje nove uspehe. Včeraj je tudi Peking povišal dosedanji urad PLO na raven pravega veleposlaništva. Daljša se torej seznam držav, ki so priznale obstoj Palestine, s tem pa se stopnjujejo diplomatske težave Izraela. V Jeruzalemu se bojijo, da bodo prej ali slej tudi zahodnoevropske države začele uradno priznavati Palestino. Nič čudnega torej, da je včeraj izraelski premier Šamir spremenil svoje nedavne negativne ocene o Italiji in italijanskem zunanjem ministru Andreottiju. Zanj je seda/ šef italijanske diplomacije izreden državnik, ki ne bo nikoli prevzel pobude, ki bi škodila Izraelu. Šamir je priznal, da se z Andreottijem v marsičem razhaja, kljub temu pa hoče z njim ohraniti prijateljske stike. Nedvomno pa Šamirja najbolj boli, da so mu ZDA obrnile hrbet, ker so začele dialog z Arafatovimi Palestinci. Zanj je Arafat še vedno navaden terorist, to bodo moral Washington prej ali slej poznati, Šamir le upa, da to ne bo prepozno. Na sliki (telefoto AP); Jaser Arafat med dviganjem palestinske zastave pred palestinskim veleposlaništvom v Amanu. LONDON Zahodnonemške tajne službe so izrazile prepričanje, da je bombo na letalo Pan Am, ki se je raztreščilo nad škotskim mestom Locker-bie, skril uslužbenec londonskega letališča Heathrovv. Britanski dnevniki so včeraj objavili vest iz ZRN, vendar se je ministrstvo za prevoze izognilo slehernemu komentarju. Tudi uprava londonskega mednarodnega letališča ni zavzela nikakršnega stališča, je pa izjavila, da je v teku ministrska preiskava, ki bo imela nalogo, da najde krivce atentata na ameriško letalo. Po prvotnih ugibanjih, naj bi bombo prilepili na strop ali morda vtaknili v kako stransko vdolbino med pilotno kabino in prednjim delom prtljažnika, v katerem skladiščijo prtljago, ki je lažja od 20 kilogramov. Kovček, ki je povzročil tako močno eksplozijo na krovu boeinga Pan Am, pa je moral vsebovati vsaj 30 kilogramov razstreliva in bi ga bili morali zato natovoriti v zadnji prtljažnik, kjer skladiščijo težjo prtljago in zaboje. Prav zaradi tega so zahodnonemški tajni agenti dognali, da bi bil moral kdo, ki je imel prost dostop k letalu, namestiti kovček na strateško mesto. Univerzitetni profesor iz Aberdeena na Škotskem in priznani izvedenec za teroristične strategije Paul Wilkinson, je izjavil, da je zahodnonemška verzija dogajanj povsem verodostojna, še po- sebno zaradi tega, ker je preiskovalcem uspelo precej natančno ugotoviti kraj, kjer je eksplodirala bomba. Pri Lockerbieju se medtem še vedno nadaljuje akcija policije, ki mora prečesati precej obsežno območje, na katerem so raztreseni delci* strmoglavljenega letala. Trenutno je pozornost osredotočena predvsem na Harvvood-ski gozd, kjer iščejo kovček nekega ameriškega draguljarja, ki je imel pri sebi pošiljko diamantov vredno 24 milijard lir. Odbor vlakovodij odobril sporazum LJUBLJANA — Stavkovni odbor vlakovodij ljubljanskega železniškega gospodarstva je včeraj dopoldne odobril sporazum in sklep delavskega sveta o dogovoru, s katerim se je zaključil sindikalni spor in prva resna povojna stavka na slovenskih železnicah. Toda stavkovno gibanje so odložili samo do 16. februarja, ko bodo prejeli po novem sporazumu dogovorjene osebne dohodke. Delavci pravijo, da so moralno zmagali in da so pristali na izredno nizek, niti desetodstoten povišek plač. Stavkovni odbor niso razpustili. I Neponovljiva I priložnost I v Ul. Carducci 20 ^ Komplet 13 loncev inox 18/10 50-letna garancija, trojno dno, kuhanje brez zabele 199.000 lir Komplet 12 jeklenih loncev 18/12; stalna garancija, trojno dno, kuhanje brez zabele 459.000 lir Krožniki iz porcelana (plitev, globok, za sadje) en kos 1.390 lir Posoda za kuhanje kave - jeklo 18/10 za 6 oseb 17.900 lir Posoda za kuhanje kave - Moka Espres-so po 6.900 lir Ekonom lonec Lagostina 5 I originalen ■ 54.900 lir ŠAH MAT CENAM! izredni popusti Mnogi samo obljubljajo. Furlan pa ima najnižje cene! Naše ponudbe po nemogočih Ul. Muratti 4 videoregistratorji, radio aparati, gramofoni, pralni stroji, hladilniki, štedilniki, mali elektrogospodinjski stroji itd. be po cenah v I i stroji Obv občim 29/12/88 Špetrski župan Marinig odločno za obrat Fidia rmunk Maketa tovarne Fidia v Špetru Danes v Štorjah proslava mučeniške smrti Marjana Štoke ŠTORJE — Sekcija VZPI-ANPI s Proseka-Kontovela bo danes v sodelovanju z ZZB NOV iz Štorij pri Sežani priredila proslavo ob 45-letnici mučeniške smrti Marjana Štoke. Proslava bo ob 10.30 v Štorjah pri Sežani. Marjan Štoka se je rodil na Proseku leta 1928, umrl pa je 9. januarja 1944, star komaj nekaj več kot petnajst let in pol. Kot petnajstletnik se je pridružil partizanskim enotam in z njimi delil težave in tveganja. Tako so ga usodnega 8. januarja v zasedi zajeli nemški okupatorji v bližini Štorij. Naslednjega dne je njegovo mlado truplo viselo na brzojavnem drogu ob cesti v vas. ŠPETER — Vprašanje družbe Fidia, oziroma načrta o farmi za rejo laboratorijskih živali, ki ga uresničujejo v špetrski industrijski coni, je še vedno v središču pozornosti med krajevno skupnostjo. Na sestanku špetrske socialistične sekcije, na katerem je bil prisoten tudi deželni tajnik stranke Ferruccio Saro, je špetrski župan Marinig odločno zagovarjal to pobudo in pojasnil, da bodo v obratu zaposlili - po dokončanih treh delih celotnega načrta — prav toliko uslužbencev, kolikor so jih predvideli pred začetkom del. Marinig je tudi dodal, da bo obrat odprl številne perspektive, ki jih sicer že proučujejo, za druge z delovanjem obrata povezane dejavnosti v Nadiških dolinah. O vprašanju je pred dnevi razpravljalo tudi vodstvo krajevne sekcije KPI, ki je pozornost osredotočilo predvsem na vprašanje zaposlitve osebja, ki živi v Nadiških dolinah. Poleg vsega tega so razne svetovalske skupine v deželnem svetu vložile vprašanja predsedniku odbora Biasut-tiju, na katera pa še ni odgovoril. Najostreje so proti načrtu Fidie nastopili zeleni, ki bi želeli vedeti, zakaj je ta družba namenila »najboljši« del svojega posega (200 milijard lir investicije in 300 delovnih mest) drugemu področju in ne Nadiškim dolinam. W »Člen 7«: novo kulturno društvo w na Štajerskem GRADEC — Na predzadnji dan lanskega leta so se v Gradcu zbrali slovensko in nemško govoreči Štajerci in ustanovili društvo, katerega namen je znanstveno raziskovanje, podpiranje in uresničitev v 7. členu Avstrijske državne pogodbe zajamčenih humanih, kulturnih in šolskih pravic, teženj in dejavnosti avstrijskih državljanov na Štajerskem. Kratek naziv društva se glasi: Člen 7 - Kulturno društvo za Štajersko. Na ustanovnem občnem zboru so potrdili pravilnik društva, katerega so pobudniki že pred pol leta vložili pri oblasti in ga je ta že odobrila. S potrditvijo pravilnika, izvolitvijo društvenega odbora in sprejetjem delovnega programa je bil storjen pomemben zgodovinski dogodek, saj je to po prvi svetovni vojni prvi poskus znanstvenega preučevanja narodnostne problematike štajerskih Slovencev in prvi resni pristop k organiziranemu kulturnemu delu. Že samo ime društva pa vsebinsko izhaja iz državne pogodbe, saj so v njenem 7. členu izrecno imenovani tudi Slovenci na Štajerskem. Pod geslom "Nauči se jezik svojega soseda" zahteva novo društvo od šolske oblasti, da ukrene vse potrebno, da bo ob vsej štajersko-slo-venski meji od začetka naslednjega šolskega leta zagotovljena možnost pouka v slovenskem jeziku. Druga pomembna zahteva društva je ustanovitev muzeja, ki bi hranil dokumente in predmete, ki zadevajo slovensko prebivalstvo, in v katerem naj bi bila urejena tudi posebna knjižnica. Da je novo društvo pravilno usmerilo svoje delo, je na občnem zboru potrdil tudi koordinator narodnih skupin v Avstriji dr. Franci Zwitter, ki je društvu zaželel tudi mnogo uspehov pri težkem delu v korist medsebojnega spoznavanja in dobrega sožitja nemško in slovensko govorečega prebivalstva ob štajersko-slovenski meji. Spelaeus ali skoraj vse o arheoloških jamah na Krasu Starejši tržaški jamarji se radi pohvalijo, da je Trst najbolj jamarsko mesto na svetu. Nekateri celo trdijo, da so tržaški jamarji od nekdaj najboljši na svetu. Z a pristne tržaške jamarje pa priznavajo seveda le tiste, ki delujejo v njihovem društvu in še teh ne vseh. Prepričanje o prvenstvu tržaških jamarjev je seveda pretirano, vendar je zrno resnice le v njem. Tržaški Kras ali kar Kras je dal svoje ime vsem podobnim področjem na svetu, ki jih ni tako malo. Kras povezujejo ljudje z jamami. Na Krasu sta se nahajali dolga desetletja najdaljša in najgloblja jama na svetu, to sta Postojnska jama in Labodnica pri Trebčah. Tu so širom po svetu znane Škocjanske jame in izviri Timave. Z razvojem svetovnega jamarstva so postale največje jame na Krasu tako majhne, da jih po svetu pozna le malokdo, predvsem La-bodnico. Vendar so do začetka druge svetovne vojne tržaški jamarji kljubovali razvoju po svetu na svojevrsten način: svetovni rekord v globini so ohranjali tako, da so resnično globino jam vedno bolj "poglabljali", včasih so jo kar podvojili. O razvoju jamarstva po svetu pa je izven stroke malo znanega. Vsa ta več kot stoletna dejavnost je pustila v tržaški javnosti svojo sled. Če k temu dodamo še dejstvo, da so dolgo časa ljudje povezovali raziskave v jamah z rešitvijo perečega problema oskrbe mesta s pitno vodo, ni težko razumeti, zakaj jamarska dejavnost, ki velja marsikje za čudaško, uživa v Trstu tolikšen ugled. To potrjuje tudi dejstvo, da deluje v Trstu poleg številnih neformalnih skupin kar deset uradnih jamarskih društev, medtem ko tudi znatno večja mesta zmorejo kvečjemu po dve ali tri. Pri vsem tem je treba omeniti, da je jamarstvo priljubljeno skoraj izključno v mestu. V slovenski okolici in predvsem med kraškim prebivalstvom je zanimanje majhno. Popularnost jamarstva na svoj način izpričujejo in obenem izkoriščajo tudi številne knjige z jamarsko tematiko, ki se pojavljajo na tržaškem trgu in ki gredo dobro v Promet, tudi kadar je njihova vsebina skromna. Te dni je izšla nova knjiga. Znana tržaška jamarja Franco Gherlizza in Enrico Ha-iupca sta namreč izdala knjigo z na prvi pogled čudnim imenom Spelaeus. Če pa pomislimo, da je to drugi del Orodnega naziva za izumrlega jamskega medveda Ursus Spelaeus, postane stvar takoj jasna. Knjiga namreč opisuje arheološke jame na Krasu. Jame je človek uporabljal od nekdaj. Najprej kot biva-Ušče, nato kot zatočišče in skrivališče, pogosto kot odlaga-Ušče (to dejavnost je "moderni" človek neverjetno razširil) ter kot kultni objekt, in sicer kot pokopališče ali kot svetišče. Od nekdaj je bila seveda običajna uporaba jam v vojaške namene. Ljudje, ki so prebivali na kraških področjih, so neradi zahajali v jame. Ponekod še sedaj vlada pred jamami nekakšen mističen strah. To je pripomoglo k temu, da so se arheološki ostanki v jamah bolje ohranili kot na površju, kjer je človek pretežno prebival. Tudi v prazgodovinski dobi je človek najrajši živel na površju. Toda medtem ko sta klima in predvsem človekova dejavnost uničili števil-ne ostanke, so se sicer skromnejši ostanki v nepriljubljenih votlinah dosti bolje ohranili. Na to zapuščino so naleteli že prvi jamarji in kmalu so se med njimi pojavili "specialisti" za arheologijo, ki so s svojim navdušenjem prebrskali in prekopali veliko, preveliko število jam in tako prispevali k sedanjemu znanju. S svojo nestrokovnostjo pa so povzročili pogosto nepopravljivo škodo, saj so uničili številna najdbišča, ki bi strokovno raziskana dala rezultate neprecenljive vrednosti. Zato je razumljivo, da so oblasti prepovedale nestrokovnjakom kakršnokoli arheološko dejavnost. Stoletna dejavnost amaterjev in strokovnjakov na Krasu je pripeljala do številnih odkritij, ki pa so bila dose-daj težko dostopna širši javnosti. Gherlizza in Hlupca sta s knjigo Spelaeus to vrzel uspešno zapolnila, saj sta zbrala skoraj vse, kar je znanega o arheoloških jamah in spodmolih na italijanski strani Krasa. Da delo ni bilo ne kratko ne lahko, lahko sklepamo že po tem, da sta v knjigi obdelala 126 doslej znanih jamskih najdbišč. Za vsak objekt sta izdelala pregledno shemo, ki vsebuje poleg uradnega imena vse podatke, ki so potrebni, da jamo najdemo. Sledi opis dosedanjih raziskav in najdb. Vsaka jama je opremljena s preglednim načrtom, večina tudi s sliko vhoda, pri važnejših najdbiščih pa še s slikami najdb. Jame so urejene po zaporednih katastrskih številkah, kar omogoča predvsem jamarjem hitro iskanje in nedvoumno določanje jam. Glede vsebine same velja omeniti, da sta avtorja jamarja, in ne arheologa. Do jamarskih podatkov sta prišla bodisi preko katastra, bodisi z delom na terenu. Do arheoloških podatkov pa sta prišla z obdelavo številne, a ne vedno zanesljive literature. Zato so ostali netočni podatki pač netočni. Na koncu ima knjiga kratek pregled italijanske zakonodaje o zaščiti arheološke dediščine, slovarček speleoloških in arheoloških izrazov, pregled literature po avtorjih ter seznam jam po abecednem redu in po katastrski številki. Avtorja uporabljata v skladu s tržaško tradicijo tako imenovane VG katastrske številke (opuščeni kataster predvojne Venezie Giulie) namesto sedanjih uradnih, a manj poznanih številk Deželnega katastra jam. V primerjavi z običajnimi tržaškimi jamarskimi izdajami odlikujeta knjigo poleg strnjenosti in preglednosti še dve novosti: povsod, kjer je bilo možno, sta avtorja poleg uradnega poiskala tudi domače slovensko ime. Tega pa sta predstavila kot "nome locale", in ne kot "nome indige-no", kot je bila dosedanja tržaška praksa. Bolj ali manj popačeno zapisana domača slovenska imena zasledimo v vseh starejših delih o jamah, saj so običajno do jam vodili jamarje domačini. Brez domačinov in vsaj približnega domačega imena je bilo jamo pogosto nemogoče najti. Druga novost je ta, da knjiga navaja poleg avtorjev najnovejšega načrta tudi prvopristopnike, to je tiste jamarje, ki so prvi poročali o raziskavah jame. Kljub strnjenosti in preglednosti je knjiga z 230 stranmi kar zajetna. Ker je knjiga strnjena, pregledna, poljudna in obenem razmeroma kar popolna, bo verjetno imela velik uspeh, kajti po njej bodo posegli ne samo ljubitelji jam in arheologije, ki so v Trstu zelo številni, temveč tudi tisti, ki se količkaj zanimajo za zgodovino krajev, v katerih živijo. STOJAN SANCIN OD 10. JANUARJA D018. FEBRUARJA OBLAČILA moška, ženska in ^ otroška, dežni plašči »double- face«, moške, ženske in otroške K pletenine in srajce, nočno perilo ter tekstilni izdelki za stanovanje (razen v športnem oddelku) 20-30 - 50-80% POPUST« za nakup v gotovini JAKNE IN PLAŠČI USNJENI IN PODLOŽENI S KRZNOM on 20 do 50% POPUSTA za nakup v gotovini OBUTVE za moške in ženske POSEBNE PONUDBE S POPUSTI 20 - 30 - 50% za nakup v gotovini KRZNA lisica, bober, svizec, volk, murmansky, perzijanec, nerc, oposum, murmel, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči 20% POPUSTA za nakup v gotovini ZADNJI PRIMERKI SERIJ 30 - 50% POPUSTA za nakup v gotovini Obv. občini 10/1/89 Šola naj bi postala petletna s pedagoško in umetniško smerjo Prihodnje leto revolucija na učiteljišču Vprašanje podpredsednika Pokrajine Starejši odbornik pripravljen takoj odstopiti S prihodnjim šolskim letom bodo na učiteljišču Anton Martin Slomšek izvedli pravo revolucijo. Če bo ministrstvo za šolstvo odobrilo eksperimentalni načrt, ki ga je izdelala posebna komisija tega šolskega zavoda, bodo na učiteljišču uvedli eksperimentiranje, ki bo povsem spremenilo dosedanje pedagoške in metodološke zasnove in ponudilo dijakom večje in bolj raznolike izobraževalne možnosti. Na učiteljišču bi radi po eni strani izpopolnili učne načrte, tako da bi nudili širšo kulturno in znanstveno podlago (ki bi dijakom omogočila večjo izbiro pri zaposlitvi in nadaljnjem študiju), po drugi strani pa bi želeli uvesti tudi novo, umetniško izobraževalno smer in na ta način zapolniti vrzel slovenskega šolskega sistema v Italiji, ki doslej take možnosti ni ponujal. Kako se je rodila zamisel o eksperimentiranju in kako je potekalo dosedanje, interno načrtovalno delo, nam je razložila ravnateljica učiteljišča prof. Elvi Miklavec Slokar. »Že v preteklem šolskem letu smo začeli razmišljati o tem, ali bi bilo mogoče uvesti eksperimentiranje,« nam je dejala, »ker pa se nam zadeva še ni zdela godna, smo vso stvar preložili na poletje 1988, ko se je začelo pravo načrtovalno delo. Že več let se namreč zavedamo dejstva, da učiteljišče ne nudi velikih perspektiv in zaposlitvenih možnosti (kar velja tudi za vzgojiteljsko šolo). Zaradi tega smo želeli spremeniti koncept naše šole in ga prilagoditi širšim potrebam. Poleti smo začeli zbirati material o eksperimentalnih izkušnjah drugih italijanskih šol in vzpostavljati vezi z raznimi strokovnjaki, v tem šolskem letu pa smo sestavili prostovoljno komisijo, ki se je požrtvovalno in resno lotila dela ter pripravila podroben program. Komisijo sestavljajo profesorji Samo Pahor, Mihaela Pirih, Gabrijela Žerjal, Mariza Škerk, Boris Grgič, Matejka Peterlin in Milena Puntar. Eksperimentiranje bi radi uvedli že s prihodnjim šolskim letom, čakamo le na odgovor ministrstva. Kdor je doslej imel možnost, da je pregledal naše načrte kot ravnatelj IRRSAE Vianello na primer — je zelo pozitivno ocenil našo zamisel. Prof. Vianello je dal zelo laskavo kritiko in dejal, da je ta načrt »guantomeno stupendo«. Prav njegova spodbudna ocena nam daje veliko upanja, da bo ministrstvo odobrilo naš načrt in nam seveda dodelilo denar, ki ga potrebujemo za njegovo uresničitev. Potrebovali ga bomo namreč kar precej, saj bo treba zaposliti več profesorjev in se oskrbeti z novimi didaktičnimi pripomočki, v prihodnjih letih pa si bomo morali zagotoviti tudi nekaj novih prostorov.« Prof. Slokar jeva je nato orisala, katere so naj-večje in najvidnejše spremembe, ki bi jih uvedli z eksperimentiranjem. »Šola bo postala petletna (ne več štiriletna, kot je bila doslej), imeli pa bomo dve smeri: pedagoško (z dvema podsmerema za učitelje osnovne šole in vzgojitelje v otroških vrtcih) in umetniško smer. Z drugo bomo dali možnost tudi tistim dijakom, ki so se vpisovali na italijanski umetnosti zavod ali na umetniški licej, da obiščejo slovensko šolo. Veliko več poudarka pa bomo dali poučevanju tujega jezika, ki ga na vzgojiteljski šoli ni (v prihodnosti ga bodo imeli vsa tri leta), na učiteljišču pa ga imajo samo dve leti (z uvedbo eksperimentiranja pa se bodo tujega jezika učili vseh pet let). Že po bieniju bodo dijaki dobili diplomo, poleg tega pa se bodo vzgojiteljice po prvih treh razredih lahko vpisale v četrti, ne da bi zato morale opravljati izpite. Po petletnem študiju se bodo dijaki lahko vpisali na univerzo, novi učni načrti pa jim bodo omogočili, da se bodo na njej bolje znašli. Dijaki bodo na naši šoli imeli namreč možnost, da poglobijo izbran predmet, hkrati pa jim bodo izpopolnjeni učni načrti nudili več informacij, tako da bo vključitev v delo na univerzi — tudi na fakultetah drugih področij — veliko lažje.« To v podrobnosti pomeni, da bodo na »eksperimentalni enotni petletni umetniško-pedagoški šoli« imeli bienij s splošnimi predmeti (ki bodo veljali za dijake vseh smeri) in dodatne predmete, ki si jih bodo dijaki izbrali glede na svoja zanimanja in nagnjenja. Večji poudarek bodo v prvih dveh letih imeli humanistični predmeti. Od tretjega do petega razreda pa se bodo dijaki čedalje bolj intenzivno spoprijemali z izbranimi predmeti (pedagogija in psihologija ali umetnost in komunikacijske tehnike ali higiena in gospodinjstvo, odvisno pač od smeri). Dijaki bodo po prvih dveh razredih imeli možnost, da prestopijo iz ene smeri v drugo, ko bi spoznali, da niso izbrali prave smeri, imeli pa bodo tudi možnost, da poglobijo predmete, kot sta fiziologija, anatomija in higiena (ki jih bodo sicer imeli vsi dijaki), ko bi se želeli zaposliti v zdravstvenem sektorju. V obeh smereh bodo poleg splošne kulture skušali nuditi čimbolj šo poklicno izobrazbo, saj bo eno od vodilnih načel prav to, da je treba dijake pripraviti na poklic. Po pedagoški diplomi se bodo dijaki lahko zaposlili kot učitelji ali se bodo vpisali na univerzitetne podiplomske tečaje, njihova priprava pa jim bo omogočila vpis na razne fakultete, kot so pedagoška, psihološka, filozofska, filološka, za telesno kulturo in druge. Dijaki, ki bodo obiskovali umetniško smer, bodo prav tako imeli več zaposlitvenih možnosti na področju dizajna, notranje opreme ipd., medtem ko jim bo v primeru nadaljevanja študija najlažji prehod na fakulteto za arhitekturo in na akademijo za likovno umetnost. Kot je razvidno že iz tega površnega povzetka, bo »nova« slovenska pedagoško-umetniška šola nudila res nove izobraževalne in poklicne možnosti. Zato je tudi pričakovati, da bo mnogo slovenskih srednješolcev izbralo novo izobraževalno smer, v katero se lahko vpišejo že ta mesec. Do 22. januarja se je namreč mogoče predvpisati na višjo srednjo šolo, predvpis pa ni obvezujoč, tako da bi se dijaki v primeru, ko ministrstvo ne bi odobrilo načrta, lahko prepisali na drugo šolo. BARBARA GRUDEN Starejši odbornik na Pokrajini, demokristjan Salvatore Cannone, je včeraj zagotovil, da je "na zahtevo političnega tajnika" njegove stranke pripravljen nemudoma odstopiti, da bi omogočil izvolitev republikanca Cervesija za starejšega odbornika in s tem avtomatično tudi za podpredsednika pokrajine, kot je predvideval večinski sporazum med KD, PSI, PSDI, PLI in PRI za upravljanje tržaške Občine in Pokrajine. Kot je znano, je deželni nadzorni odbor razveljavil sklep pokrajinskega sveta o dodelitvi resorjev odbornikom, ker je sklep vseboval tudi imenovanje Cervesija za podpredsednika. Zakon te funkcije ne predvideva, pač pa predvideva funkcijo starejšega odbornika, to pa avtomatično postane tisti odbornik, ki na glasovanju za imenovanje članov odbora dobi največ glasov. Na glasovanju v pokrajinskem svetu je največ glasov prejel prav demokristjan Cannone, za njim pa socialist (in bivši socialdemokrat) Martini. Prav zato Cannone v svoji noti opozarja, da bi poleg njega moral odstopiti tudi Martini. Cannone pa v svoji noti tudi nekoliko dvoumno pripominja, da so problem podpredsedništva povzročila tajništva strank in da bi bilo zaradi tega primerno, da bi se tajništva spet sestala in našla rešitev, ki bi preprečila negodovanja in nerazumevanja. Vsekakor pa demokr-ščanski predstavnik na koncu svoje note še enkrat poudarja, da ne goji nobenega osebnega interesa do prestižnih funkcij. V torek se bodo v Borštu spomnili nacifašističnega napada na vas V torek zvečer se bodo v Borštu z že tradicionalno proslavo spomnili 44-letnice, ko so fašisti in nacisti obkolili vas, vaščane zasliševali in mučili, tri partizanske borce ubili, četrtega, domačina Danila Petarosa, pa težko ranili, ga nato odpeljali v zapore, od tam v tržaško Rižarno, kjer je, kot mnogi pred njim, končal v krematorijski peči. Za Boršt in Zabrežec je ta proslava, v spomin na dogodek z 10. januarja 1945 priložnost, ko starejši obudijo spomin na tiste mračne dogodke, za mlade pa priložnost, da utrdijo v sebi spomin na preteklost svoje vasi, na delež, ki so ga vaščani dali v boju proti fašizmu, v narodnoosvobodilnem boju, pa tudi v vsem povojnem času v boju za mir, dobro medsebojno sožitje, za spoštovanje naših pravic. Bilo je mrzlo januarsko jutro, ko so fašistične enote zloglasnega Gaetana Collottija in SS oddelkov obkolile pred 44 leti vas z namenom, da odkrijejo partizanski bunker, v katerem je delovala radijska oddajna postaja. V boju so tedaj padli mladi partizanski borci: Dušan Munih - Vojko, Stanislav Gruden -Strela, Ivan Grzetič - Žitomir, medtem ko so Danila Petarosa - Lisjaka, ki ga tiste noči ni bilo v bunkerju, težko ranili, ga v takšnem stanju odpeljali najprej v vojašnico v Ul. Co-logna, nato, pod strogim nadzorstvom v glavno bolnišnico, od tu v koronejske zapore, dokler ni, komaj 20 let star, končal svoje življenje v tržaški Rižarni. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec je za torek ob 20. uri pripravila v prosvetni dvorani v Borštu proslavo v spomin padlih tovarišev, na kateri bodo sodelovali tudi učenci domače osnovne šole. VZPI-ANPI zahteva izsleditev in strogo kaznovanje mazačev Pokrajinsko predsedstvo Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI je sprejelo resolucijo, ki jo je naslovilo na predsednika republike in vlade, na predsednika senata in poslanske zbornice, na notranjega ministra, na generalnega vladnega komisarja za FJK, na tržaškega kves-torja, na predsednika deželnega odbora in deželnega sveta FJK, na predsednika Pokrajine Trst in na župane vseh občin v naši pokrajini. V resoluciji VZPI-ANPI odločno obsoja vandalska in oskrunitvena dejanja, ki so se stopnjevala v prvih dneh letošnjega leta in ki so prizadela Boljunec, Bazovico, Opčine, Prosek in mestno četrt Sv. Jakob. Pomazanje in poškodovanje spomenikov padlim, smerokazov in napisov po kraških vaseh ter slovenske šole v Ul. Frausin, kot tudi napisi, ki žalijo slovensko manjšino, imajo nedvoumni namen blatenja in izzivanja, s katerima naj bi oživeli etnično in politično nape- tost, ki je v preteklosti v teh krajih povzročila že toliko gorja, je rečeno v resoluciji. Mazaška dejanja — pa naj gre za fojbe, partizanske spomenike ali obcestne table — so delo iste roke in sad iste neomike ter kot taka motijo javni red. Zato VZPI ne more mimo ugotovitve o premajhni budnosti in o strpnosti do tistih, ki izzivajo javno mnjenje in oblasti, pristojne za varstvo javnega reda. Težko je namreč verjeti, da ni mogoče izslediti in kaznovati teh vandalov, in to še toliko bolj, ker se pod svoje delo tudi podpišejo z znanimi kraticami in simboli, ki jasno kažejo na ideologijo in izvir teh provokacij. Sklicujoč se na ustavo zahteva VZPI v svoji resoluciji večjo budnost za preprečevanje provokacij in izsleditev ter strogo kaznovanje materialnih storilcev vandalskih dejanj, od javnih oblasti pa pričakuje, da bodo poskrbele za ureditev pomazanih in poškodovanih spomenikov. m KUPUJ NA OPČINAH IZŽREBANE ŠTEVILKE 5. 1. 1989 >BOŽIČ 1989 - ZLATO NA OPČINAH« IZŽREBANA ŠTEVILKA NAGRADA V ZLATIH ŽETONIH TRGOVINA 276065 15.000.000 365228 7.000.000 439918 3.000.000 261405 1.000.000 457863 1.000.000 187190 1.000.000 047974 1.000.000 319768 1.000.000 497573 1.000.000 025324 1.000.000 271972 1.000.000 014521 1.000.000 061772 1.000.000 Sanitarije SCLIP Restavracija DIANA Restavracija DIANA Papirnica ULGHERI-PAVAT Jestvine ŠKABAR Pizzeria VETO Podjetje DANEV Dragotin Zlatarna MALALAN Konfekcija DRIOLI Elektro BRESCIANI Mesnica DANIELI M. Bar ARNOLDO Optika MALALAN II. REZERVA 194301 ELEKTROMARKET 230683 Papirnica COBEZ 458176 Konfekcije K & G 497079 Mesnica BACICCHI 048591 Foto RUSSO 004071 Ribarnica PERO 194874 ELEKTROMARKET 416575 Friz. salon FAGGIN 499046 Parfumerija BISIANI 394708 Manufaktura PODOBNIK 302870 Zlatarna MALALAN 240796 Papirnica COBEZ 422856 Sanitarije SCLIP 498526 Pekarna PUNTARI-KRIŽNIČ 335262 Urarna SOSSI 448612 Supermarket BK2 479250 Foto LOREDANA 126044 Mesnica HROVATIN 184189 Supermarket BK2 334679 Urarna SOSSI 374442 Konfekcije K & G 450795 Mesnica BACICCHI 413310 Jestvine SALVI 085095 Grad. mat. DANIELI C. 158107 Železnina UNUSSI 232526 Sanitarije SCLIP OPOZORILO srečnim dobitnikom: VSE IZŽREBANE SREČKE (tudi vse rezervne) MORAJO BITI ODDANE DO VKLJUČNO 5. FEBRUARJA 1989. CASSA KUKALE ED ARTIGIANA-OFICINA HRANILNICA IN ROS03ILNICA-OPČINE Izžrebali številke šentjakobske loterije Pred žrebnim pultom velike božične loterije združenja »Amici di San Giacomo«, ki so ga pred enajstimi leti ustanovili šentjakobski trgovci, da bi reklamizirali svojo ponudbo, se je včeraj dopoldne zbrala velika množica ljudi. Na Trgu sv. Jakoba pred cerkvijo so namreč izžrebali številke listkov, ki bodo lastnikom prinesli eno od petih letošnjih bogatih nagrad. Pričakovanje je bilo veliko, saj so listke začeli razdeljevati pred dobrima dvema mesecema, obiskovalci šentjakobskih lokalov in trgovin pa so jih ves ta čas skrbno hranili v 'upanju, da bodo zadeli lepo nagrado. Ljudje, ki so včeraj dopoldne napolnili Šentjakobski trg, so si potrpežljivo izpisovali izžrebane številke in pregledovali svoje listke, doslej pa še ni znan niti eden od srečnih dobitnikov. Letošnje nagrade šentjakobskih trgovcev so po vrsti naslednje: čoln mak marine 416 z motorjem mercury 20 HP in prikolico reggiana, avtomobil opel corsa swing, vespa piaggio PK 125, šivalni stroj pfaff 540 in gospodinjski stroj za ekspresno kavo MIES. Prvo nagrado bo prejel lastnik listka s številko 473604 (rezervni štev. sta 618220 in 604063), drugo nagrado lastnik listka s številko 1020393 (rezervi 822158 in 844529), tretjo nagrado številka 1008531 (806123 in 1058163), četrto nagrado številka 390273 (425428 in 963749) in peto nagrado številka 1024167 (729215 in 840451). Če se lastniki prve izžrebane številke ne bodo oglasili do 20. januarja, bodo veljali listki z rezervnimi številkami, in sicer do 25. januarja prva in do 28. januarja druga rezerva. Na sliki (foto Magajna) žrebanje pri Sv. Jakobu. Prijave voz in skupin do 21. t. m. Le še slab mesec do Kraškega pusta Le še slab mesec nas loči od letošnjega, 23. Kraškega pusta. Po openskih ulicah se bo namreč razposajeno sprehodil že v soboto, 4. februarja, tako da časa za zadnje organizacijske priprave res ni več veliko. Pa so člani odbora vseeno mirni, saj so pred koncem starega leta uspeli rešiti še zadnje večje probleme okrog letošnje izvedbe pustnega sprevoda. Za sabo imajo že osem delovnih sestankov, na zadnjem pa so podali dokončne odgovore vsem vasem, ki bodo sodelovale na letošnjem Kraškem pustu, in ki zadevajo problem sestava žirije (ki ni bil vsem pogodu) in problem nagrajevanja. Glede prvega vprašanja so člani odbora Kraškega pusta sklenili, da ostane žirija taka, kakršna je bila lani. To pomeni, da bodo točkovali vozove po en predstavnik vsake vasi, ki se bo udeležila Kraškega pusta z alegoričnim vozom ali s skupino mask (tudi če bo vas predstavila oboje, bo v žiriji en sam njen predstavnik), in zastopniki javnih občil. Glede nagrajevanja najboljših vozov in mask pa je odbor sklenil povišati prve tri (denarne) nagrade in znižati podpore ostalim udeležencem pustnega sprevoda, kar naj bi stimuliralo tekmovalnost in s tem tudi kakovost prireditve. Kraški pust naj bi tako pridobil tudi več resnosti z ozirom na vloženo delo, ki se začne že več mesecev pred prireditvijo samo. V tako zastavljen okvir sodi tudi doslednost pri roku prijav: vsak predstavnik voza ali skupine mask mora svojo prijavnico oddati v baru SKD Tabor na Opčinah, in sicer nepreklicno do vključno sobote, 21. januarja 1989. Kdor bo zamudil ta rok, ne bo imel možnosti sodelovati v konkurenci, vendar se bo vseeno lahko udeležil sprevoda in zabaval občinstvo s svojo duhovitostjo. Naj ponovimo, da so vsi ti sklepi dokončni, odbor Kraškega pusta pa dodaja še posebno vabilo za šole. Občutiti je namreč bilo, da je bilo v preteklih letih vse premalo sodelovanja šolarjev, čeprav bi lahko bila prav to lepa priložnost za vse šole, da v pustnem sprevodu prikažejo svoje specifične probleme in da se opredelijo tudi do širših in bolj splošnih vprašanj. V ponedeljek, 16. januarja, bo ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah še zadnji sestanek za vse vasi, skupine, šole in druge, ki se nameravajo udeležiti letošnjega Kraškega pusta. Kralj in kraljica pa medtem s svojimi služabniki že pridno mažeta kočijo, da ne bo cvilila med sprevodom po ulici! S sinočnje manifestacije na Borznem trgu Sredozemlje naj bo morje miroljubnega sodelovanja Na Borznem trgu je bila sinoči manifestacija za mir v Sredozemlju, ki so jo skupno priredili sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, združenje ACLI in tržaška federacija KPI. Pobuda, ki je sledila podobnim manifestacijam po vsej državi, je bila tesno povezana z nedavno sestrelitvijo dveh libijskih vojnih letal s strani ameriških lovcev. Manifestacija je potekala brez govorov, organizatorji so le delili mimoidočim letake z dokumentom, na podlagi katerega so sklicali sinočnje srečanje. Člani Zveze komunistične mladine Italije so nosili transparente in vzklikali gesla za mir in sožitje v svetu. »Tudi v tem mednarodnem sporu mora prevladati razum, Sredozemlje mora postati vse bolj morje miru, cvetoč bazen novih izmenjav in novega sodelovanja«, je pisalo med drugim v letaku, ki so ga delili sinoči. Sredozemsko območje nujno potrebuje novo razpoložljivost mednarodne javnosti, ne pa ponavljanja stare logike nasilnih dejanj, ki so se že izkazala kot nesposobna za rešitev odprtih problemov. Mednarodna skupnost pa mora akcije nasilja in slepega maščevanja označiti kot nesprejemljive. Na sliki (Foto Magajna): Med sinočnjo mirovno manifestacijo na Borznem trgu. Beli vlak začasno ukinjen Pomanjkanje snega, ki ga vsi -tako smučarji kot turistični delavci - nestrpno pričakujejo, je že povzročilo prvo žrtev. Beli vlak, ki bi moral začeti voziti danes in ki bi snega željne smučarje popeljal na Nevejsko sedlo, v Ovčjo vas in v Trbiž, bo zaradi pomanjkanja snega obtičal kar v Trstu. Voditelji tržaškega oddelka Državnih železnic in trbiške Letoviščarske ustanove so namreč sklenili, da ga do nadaljnjega, dokler ne bo zapadlo dovolj snega, ukinijo. Pobuda Belega vlaka je v prejšnjih letih naletela na zelo dober odziv, zato bodo Beli vlak spravili na tir takoj ko bo sneg dodobra pokril vsaj najvišje smučarske proge na Trbiškem. Napovedi meteorologov sicer niso več tako slabe: kaže hamreč, da bo v kratkem snežilo. Beli vlak bo vsekakor vozil vse do 12. marca. Vlak, ki bo odpotoval vsako nedeljo iz Trsta ob 9. uri, bo po postankih v Tržiču, Gorici in Vidmu, dopotoval v Trbiž ob 9.43. Iz Trbiža bo popoldne odpotoval ob 17.13, povratek v Trst pa je predviden ob 19.59. Stavka tiskarjev tržaškega Piccola Tržaški Piccolo danes ni izšel zaradi stavke tiskarjev, ki so prekrižali roke zaradi notranjih organizacijskih in sindikalnih vprašanj, ki so vezana na proizvodnjo in tudi na problematiko nadurnega dela. Podjetje OTE, ki je lastnik časopisa, je sinoči izdalo tiskovno sporočilo, v kateri ostro obsoja "neupravičeno stavko" tiskarskega osebja. Pravoslavni Srbi praznovali božič Ko luči in svetilke katoliškega božiča ugasnejo, se prižgejo sveče in svetilke srbskega pravoslavnega božiča. Srbske pravoslavne skupnosti praznujejo namreč Odrešenikovo rojstvo trinajst dni po katoliškem božiču, ker se pravoslavni kristjani niso nikoli prilagodili spremembi koledarja, ki jo je leta 1582 ukazal papež Gregorij XIII. Tako je včeraj in predvčerajšnjim proslavljala tudi tržaška srbska pravoslavna skupnost, ki je s sugestivnimi obredi praznovala Kristusovo rojstvo. V petek zvečer, na pravoslavno božično vigiljo, so v cerkvi sv. Spiri-dona s številnimi simboli, ki obujajo okoliščine, v katerih se je rodil Kristus, praznovali »badnjak«, včeraj dopoldne pa je novi paroh Kneževič daroval osrednjo božično mašo pred številnimi verniki. (Foto Magajna) Tji - * hi :«F Jil ii -5 m f ^ .J m ki* Es ffj. y Načelnik policije včeraj na uradnem obisku v Trstu V preteklem letu Aids povzročil smrt dveh Tržačanov Aids, neozdravljiva virusna bolezen, ki ji sodobna medicinska znanost doslej žal ni še kos, je v letu 1988 terjala življenje dveh Tržačanov. Oba sta umrla na oddelku za nalezljive bolezni bolnišnice pri Magdaleni z zavestjo, da zanju ni več rešitve. Dr. Romano Botteghelli, odgovoren za higieno in zdravstvo pri Krajevni zdravstveni enoti je povedal, da se bo v tem letu povečalo tudi število seropozitivnih, torej ljudi, ki še niso bolni, a so okuženi s tem smrtnonosnim virusom. Lani jih je bilo 124. Strogo pridržana prognoza za 24-letnega Tržačana Načelnik policije Vincenzo Parisi je bil včeraj na uradnem obisku v našem mestu. Najprej je stopil na prefekturo, kjer ga je sprejel prefekt De Felice. Parisi se je nato sestal z novim kvestorjem Servidiom, poveljnikom karabinjerjev Iadanzo in podpoveljnikom finančnih stražnikov Mari-hettijem za skupen pogovor o problemih javnega reda v Trstu. Ugledni gost se je nato odpravil na kvesturo, kjer ga je po vojaško pozdravila četa oboroženih agentov. Parisi se je poklonil pred spomenikom padlim policistom in se nato v kvestorjevemu uradu sestal z vsemi najpomembnejšimi policijskimi funkcionarji, ki so svojega načelnika seznanili z dosežki svojega dela in načrti za bodočnost. Parisi je med drugim v pogovoru s časnikarji ugotovil, 'fa je javni red v Trstu v primerjavi z drugimi italijanskimi mesti naravnost zgleden. Na sliki (foto Magajna) prihod načelnika policije Parisija na tržaško kvesturo. Na oddelku za torakalno kirurgijo ka-tinarske bolnišnice so včeraj navsezgodaj zjutraj s pridržano prognozo sprejeli 24-letnega Maurizia Floreanija iz Drevoreda R. Sanzio 5/1. Mladenič je bil žrtev prometne nesreče, ki se je pripetila na križišču med ulicama Valdirivo in Roma. Voznik avtomobila, 24-letni Paolo Fara-guna iz Ulice delle Docce 5, je imel več sreče. Zdravniki bolnišnice na Katinari so mu napovedali pet dni zdravljenja in ga po pregledu poslali domov. Poškodbe, ki jih je dobil Floreani, so precej hude. V nesreči se je zaradi silovitega trčenja udaril v prsni koš in si zlomil štiri rebra, najnevarnejši pa je močan udarec v trebuh. Zdravniki namreč sumijo, da ima ponesrečenec tudi notranje poškodbe. Do pozne večerne ure je bilo njegovo zdravstveno stanje nespremenjeno. Maurizio Floreani se je vozil v fiatu Ritmo, ki ga je upravljal Faraguna. Prijatelja sta se včeraj nekaj po 1. uri zjutraj vračala domov po Ulici Valdirivo. Ko sta prispela do križišča, pa je iz Ulice Roma s fiatom 128 privozila 48-letna Liliana Franza. Voznika sta opazila nevarnost v zadnjem trenutku, ko ni bilo več mogoče preprečiti nesreče in avtomobila sta se zaletela z vso silo. Izvide o prometni nesreči so opravili karabinjerji, ki še niso ugotovili vzrokov trčenja. Oba voznika je verjetno preslepila skoro popolnoma prazna cesta, zato sta nekoliko odločneje pritisnila na plin. Semaforji v nočnih urah kažejo navadno le rumeno luč in avtomobilisti na križiščih navadno le bežno pogledajo na desno in levo. V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona 1 in pranona Marija Zobec vd. Pancrazi Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu. Žalostno vest sporočajo hčeri Zal-ka in Luisa (Slava), vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo. Mačkolje, Dolina, Sassari, 8. januarja 1989 Ob izgubi drage Marije Zobec izreka KD Primorsko - Mačkolje občuteno sožalje hčeri Zalki in svojcem. -L Dne 5. t. m. nas je zapustil 1 Stanislav Danieli (Slavko) Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče na Proseku. Žalostno vest sporočajo sinova Marino in Rado, snahi Olga in Fer-nanda, vnuki Dejan, Karin in Betty ter vsi sorodniki. Posebna zahvala gospe Ottilii. Trst, 8. januarja 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo) -L- Sin Karlo in hči Marta z družinama ter drugo sorodstvo sporočajo, da bo pogreb drage Štefanije Gregori vd. Calzi jutri, 9. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padriče. Padriče, 8. januarja 1989 Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona Pierina Rojc vd. Gon Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 13.15 iz nabrežinske kapele v cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Elio, hčerki Celestina in Lojzka, vnuka ter drugo sorodstvo. Posebna zahvala gospe Olgi. Nabrežina, 8. januarja 1989 -I- Ko odpoljubi Smrt nam vso bolest in v srcu se ustavi čas, se umaknemo v veliki Prostor -svetal postane naš obraz. Srečko Sporočamo žalostno vest, da nas je 7. januarja 1989 za vedno zapustila naša draga sestra, svakinja, teta, gospa Tončka Kosovel vd. Ravbar Pogreb spoštovane pokojnice bo v sredo, 11. januarja, ob 15.30 izpred cerkvice Device Marije v Tomaju na domače pokopališče. Žalujoči: sestra Karmela z možem Alfonzom Grabrom, svakinja Franja s hčerko Aino Kosovel in ostalo sorodstvo. Tomaj, Steinach am Brenner, Ljubljana, 8. januarja 1989 t Sporočamo žalostno vest, da nas je pred dnevi v Buenos Airesu zapustila naša draga Albina Legiša por. Grizen Žalujoči mož Anton ter sestri Jolanda in Marija z družinama. Šempolaj, Buenos Aires, 8. januarja 1989 Ob 1. obletnici smrti dragega Alojza Legiše se ga z ljubeznijo spominjajo žena Ana, hči Mili in drugi sorodniki. Štivan, 8. januarja 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Karla Kalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Gropada, 8. januarja 1989 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Dore Legiše - Cumin se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in vsem darovalcem cvetja. Družina Cumin Vižovlje, 8. januarja 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Jožefa Piščanca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 8. januarja 1989 ZAHVALA Ob izgubi naše predrage Tamare Petaros se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo jgospodo-ma župnikoma Žerjalu in Živcu ter bogoslovcu Risicatu za pogrebni obred, Bruni Ciani za poslovilne besede, otroškemu pevskemu zboru Vesela pomlad, Slovenskim tržaškim skavtom, prijateljem - nosilcem krste, darovalcem cvetja in prostih prispevkov ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo krvodajalcem, zdravniku dr. Volpiju, prof. Pa-nizzonu in dr. Paratonerju ter osebju otroške bolnišnice Burlo Garofolo in prof. Cameriniju ter osebju kardiološkega oddelka tržaške bolnišnice. Mama Magda, oče Vojko in brat Andrej Opčine, 8. januarja 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Žarkota Družine se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala sekciji VZPI-ANPI iz Boršta, soborcem komande mesta Koper, tov. Pirihu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Zabrežec, 8. januarja 1989 GLASBENA MATICA TRST Koncertno-abonmajska sezona 1988/89 v sredo, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KVARTET STELIA DOZ - sopran GIORGIO BLASCO - flavta ENNIO GUERRATO - kitara PATRIZIA TASSINI - harfa Na sporedu: Sofianopulo, Coral, Vidali, Stravinski. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti - UTAT in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni kulturnega doma. gledališča VERDI Prihodnja opera na repertoarju je Puccinijeva MADAME BUTTERFLV, ki bo na sporedu 17. januarja 1989. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Danes ob 16.00 - zadnja predstava - bo Komika Teatro predstavil Monico Vitti v delu B. Hechta in C. Mac Arthurja PRVA STRAN. Režija Giancarlo Sbragia. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 10. do 22. t. m. bodo na sporedu Goldonijeve PRIMORSKE ZDRAHE v izvedbi Venetoteatra. Režija Gianfranco De Bosio. V abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 se bo gledališka skupina Geppyja Gleijesesa predstavila z delom LA PALLA AL PIEDE Georgesa Feydeaua. Režija Armando Pugliese. V glavnih vlogah nastopajo Amoldo Foa, Geppy Gleijeses, Mila Vannucci in Ma-rilu Prati. koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert S. ACCARDA (violina) in B. CANINA (klavir). razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika. V galeriji Cartesius bo do 19. t.m. na ogled razstava slikarke Adriane CICOG-NANI. V galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih. razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič obvešča, da bo danes, 8. t. m., ob 9.30 v prostorih TPPZ seja glavnega odbora. Slike o proslavi ob 100-letnici Ciril-Metodove šole, ki jih je posnel Mario Magajna so na ogled v Tržaški knjigarni. Kmetijska zadruga v Trstu obvešča, da bo v soboto, 14. t. m., ponovno odprta za en dan torkla. Interesenti naj se čim-prej javijo, tel. 817325. Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi božični koncert danes, 8. t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu v nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v župni cerkvi v Dekanih 4. in 5. ter 7. in 8. februarja vabimo na pustovanje v Portorož ki bo v Hotelu Riviera Večerja, ples, prenočitev, zajtrk in kosilo ter potovanje z avtobusom - 65.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20 - tel. 60261. kino ARISTON - 16.00, 22.00 L'orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Dou-ce in medvedinja Bart, Tcheky Karyo, Jack Wallace; ob 11.00 premiera: Mr. North, ZDA 1988, r. Danny Huston, i. Robert Mitchum, Anjelica Huston. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha incas-trato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EKCELSIOR AZZURRA - 15.30, 21.45 Red e Toby nemiciamici, VValt Dis-ney. NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La scar-petta e la rosa, (Cenerentola). NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Un mon-do a parte, i. Barbara Hershey. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Rambo III, pust., ZDA 1988; r. P. MacDonald; i. S. Stallone. MIGNON - 15.30, 22.15 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar; i. Carmen Maura, Antonio Banderas. EDEN - 15.30, 22.10 Bagno di lingua’s... per cavalli in calore, porn., □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 21.30 Litima tentazione di Cristo, dram., ZDA 1988, r. Martin Scorsese, i. VVillem De-foe. CAPITOL - 16.30, 22.00 Sotto il vestito niente II. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 U2 - Rattle and Hum. ALCIONE - 16.00, 22.10 Wall Street, i. Michael Douglas, RADIO - 15.30, 21.30 Peccati del giorno dopo, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D Včeraj je praznoval v Cerovljah 80. rojstni dan naš dragi mož, oče in nono VLADIMIR LEGIŠA Obilo zdravja in osebnega zadovoljstva mu želijo žena Gizela, sin Danilo s Suzano, hčerka Dorina z Emilom ter vnuki Marko, Damjan, Katja in Elena. razne prireditve ANPI-VZPI prireja v soboto, 14. januarja, tradicionalno DRUŽABNO VEČERJO. Razne informacije nudi in prijave sprejema pokrajinski sedež VZPI-ANPI -Ul. Crispi 3, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.30 do 12.00 ali pa vaške sekcije VZPI-ANPI. ZZB - NOV Štorje pri Sežani in VZPI-ANPI Prosek-Kontovel prirejata PROSLAVO OB 45-LETNICI OBEŠANJA 16-LETNEGA PARTIZANA MARJANA ŠTOKE danes, 8. t. m., ob 10.30 v Štorjah. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel ter mladinci iz Štorij z recitacijami. Govornika bosta predstavnika ZZB NOV občine Sežana in VZPI-ANPI tržaške pokrajine. Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec, s sodelovanjem osnovne šole. priredi PROSLAVO V SPOMIN PADLIH TOVARIŠEV 10. 1. 1989 ob 20. uri v prosvetni dvorani v Borštu. SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine danes, 8. t. m., ob 17. uri gostuje amaterski oder J. Štoka z veseloigro Josipa Tavčarja LOČITEV. Režija Drago Gorup. Društvo slovenskih izobražencev - Ulica Donizetti 3 - vabi na prvi večer v letu 1989, ki bo jutri, 9. t. m., ob 20.30. Božo Rustja bo predstavil nov roman Alojza Rebule JUTRI ČEZ JORDAN. Jutri praznuje 70 let ALOJZ MILIČ Še na mnoga leta mu kličejo žena in sinova z družinama. Mamica Ksenija in očka Boris sta prinesla Mateju sestrico RADHO Vso srečo v življenju ji želimo Alenka, Jožko, Mara, Evgen in prababica Dragica. Veliko sreče v skupnem življenju ARIANI in PAVLU želijo SKD Union - Škamperle in SK1 klub Union. Ringa, ringa, raja prišla je še KAJA Saško se veseli zdaj so ženske tri... čestitke Jutri, 9. t. m., praznuje 70. rojstni dan ALOJZ MILIČ. Vse najboljše mu želijo sestre z družinami. Danes praznuje 60 let SERGIJ PANGERC iz Doline. Mnogo zdravja in sreče mu želijo žena Meri, hčerka Floria-na in sin Oskar z družinama ter vsi ostali sorodniki in prijatelji. Danes praznuje 18. rojstni dan naša draga TANJA ZOBEC. Mnogo sreče in zadovoljstva ji iz srca želijo nona Anica, nono Miljo, Nadja, Miki in otroci, Adelka in Franco. Mala RADHA, končno si prišla med naju! Veseliva se te Varna in Petra. Malemu Mateju se je pridružila sestrica RADHA. Skupno z Borisom in Ksenijo se veselijo Rosana, Franko in mali Jan. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 8. januarja 1989 BOGOLJUB Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.39 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 17.18. Jutri, PONEDELJEK, 9. januarja 1989 NIKOSAVA PLIMOVANJE DANES: ob 3.34 najnižja -11 cm, ob 9.11 najvišja 48 cm, ob 16.16 najnižja -70 cm, ob 22.52 najvišja 41 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 5.1 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessio Kreiner, Giada Auber, Davide Benci, Andrea Rizzi, Cris-tina Lofino, Chiara Sabadin, Gabriele Sintich, Aliče Sintich, Desiree Flora, Ni-cole Stefanato, Erika Pertichino. UMRLI SO: ,94-letna Antonia Bressan, 67- letni Antonio La Diana, 61-letni Va-niglio Mauro, 90-letna Maria Zobec, 80-letna Ludmilla Buffon, 91-letni Antonio Cesaratto, 86-letni Vittorio Parenzan, 93-letna Augusta Guerrini, 88-letna Maria Pia Carra, 83-letni Mario Ielercic, 65-Iet-ni Mario Visich, 76-letni Francesco Lombardi, 85-letna Luigia Bonifacio, 82-letna Maria Segina, 94-letna Ortensia Trevi-san, 74-letni Giovanni Bordon, 86-letna Maria Vidonis, 78-letni Giordano Furlan, 68- letni Antonio Moratto, 68-letni Fer-ruccio Silvio Buttazzoni, 81-letna Maria Kukanja, 50-letna Romana Zotti, 60-letna Maria Jerilijo, 71-letna Pompea Steno, 88-letna Emilia Perissutti, 76-letni Lucia-no Vellini, 79-letni Marco Gagliardi, 78-letna Onorina Rigo, 74-letni Franco Suli-goi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. S. Cilino 36, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - Odprte od 8.30 do 13.00. Od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE - Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, MILJE - Lungomare Venezia 3. FERNETIČI - (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, MILJE - Lungomare Venezia 3. FERNETIČI - (Tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 24 60 69 90 10 CAGLIARI 6 72 59 76 63 FIRENCE 10 87 82 13 31 GENOVA 27 56 77 50 88 MILAN 48 76 27 62 36 NEAPELJ 40 26 15 17 65 PALERMO 68 58 70 45 64 RIM 76 59 30 70 51 TURIN 16 89 25 63 86 BENETKE 66 51 ENALOTTO 7 77 8 111 1 KVOTE: XX 2 2 1 2 1 X 12 61.140.000.— 11 1.875.000,— 10 146.000,— mali oglasi OSMICO je odprl Robert Pipan v Mav-hinjah. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE v Gorici išče uradnico/ka. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uvoz-izvoz". APE prodam, skoraj nov, po ugodni ceni. Tel. 824381 - ure delavnice. PRODAM novo peč na drva ali premog, z možnostjo kuhanja. Tel. 200865. PRODAM fiat duna 60, eno leto star, me-talizirane barve, z vsemi pripomočki za 8.500.000 lir. Tel. 822728. PRODAM drva za kurjavo najboljše vrste, po želji tudi suha metrska. Tel. 0481/884161. PRODAM pando 30 po ugodni ceni. Tel. 229224. V ČASU marec/april (tri tedne) organiziram potovanje po Tajski po zelo ugodni ceni. Interesenti naj pišejo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tajska". IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica. Tel. 003865/53470. KRAŠKE OVČARJE, visoke kvalitete prodam. Tel. 003867/72254. DRAGULJARNA "A.B.", Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090, nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska. PRODAM 3-mesečnega psička. Tel. 229472 v popoldanskih urah. PRODAM fiat 500, zadnji model v odličnem stanju. Tel. v večernih na tel. št. 225533. ITALIJANSKO PODJETJE nujno išče v okolici Slovenije sposobno dinamično osebo s trgovskim znanjem za praktično delo in dober zaslužek. Tel. 040/573121 ob uradnih urah. OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-82/146/207 PREDMET: P. R. N. Področje za raziskave - območje Padriče. Ponovna objava načrta, ki bo tudi deponiran v občinskem tajništvu na prost vpogled vsakomur. ŽUPAN upoštevajoč: - da je bil s sklepom občinskega sveta št. 245 z dne 22. 4. 1988 sprejet podrobni načrt Področja za raziskave - območje Padriče; - da je v roku, ko je bil načrt deponiran, dospelo 74 pripomb in ugovorov, kakor je razvidno iz evidence, objav ljene na oglasni deski; - da vsebuje sklep občinskega odbora št. 3852 z dne 15. septembra 1988 protiugovore na dospele pripombe ter odobritev sprememb, ki izhajajo iz soglasja z nekaterimi izmed njih v zvezi s sledečimi dokumenti načrta: a) preglednica 4/C - uporaba tal b) preglednica 5/C - zazidalna območja c) elaborat 6/C - pravila za izvajanje; ker je treba ponovno deponirati spremenjene elaborate načrta, kakor izhaja iz 21. čl. dež. zakona št. 23 z dne 9. 4. 1968; I. de Felszegv lastnik O. BETZ s.n.c. ■ ARTIKLI ZA ZOBOZDRAVNIKE TRST TRG S. GIOVANNI 6 I. nadstr. - Telef. (040) 767334/5 — Zastopnik IVOCLAR i — Vsi domači in tuji artikli za zobozdravniško rabo — Zajamčeno zlato za zobe v vseh zlitinah DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) obveščam: - da bodo zgoraj omenjeni elaborati, ki so del plana podrobnega načrta Področja za raziskave - območje Padriče, spremenjeni s sklepom občinskega odbora št. 3852 z dne 15. 9. 1988 deponirani v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 10 (deset) dni zaporedoma in sicer od 8. januarja 1989 do 18. januarja 1989; - da si jih v tem roku vsakdo lahko ogleda od 8. do 14. ure ob delavnikih ter od 9. do 12. ure ob praznikih; - da je mogoče do desetega dne po zapadlosti zgornjega roka, in sicer do 28. januarja 1989, predložiti dodatne pripombe in predloge na kolkovanem papirju, vendar le v zvezi s spremenjenimi deli. ŽUPAN (dr. Franco Richetti) GLAVNI TAJNIK (Raffaello Fabbro) Trst, dne 6. decembra 1988 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 CASSA RURALE ED ARTIGIAMA ORICIMA-TRIESTE___________ HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE-TRST Hranilnica in posojilnica Opčine - Trst Razpisuje usposobljenostne izpite za uradnike/ce prve kategorije v smislu čl. 5 kolektivne delovne pogodbe za uslužbence Hranilnic in posojilnic. Trenutno je nepokrito eno delovno mesto. Pogoji za prepustitev k usposobljenostnemu izpitu so naslednji: — fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna ali — diploma višjih srednjih šol z doseženim učnim uspehom (za višjo srednjo šolo) vsaj 42/60 — starost: največ 30 let — program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pisno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. V smislu čl. 5 kolektivne delovne pogodbe bo h kolokviju prepuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pisnem izdelku. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice. — prošnjo na prosti poli je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvu Hranilnice in posojilnice do 25. januarja 1989. Čas razporeda bo zainteresiranim javljen naknadno. Hranilnica si pridržuje preselekcije prošenj na osnovi čl. 6 KDP. Po zaključenih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu Svetu Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črpali novi uslužbenci. Upravni odbor nedeljski televizijski in radijski sporedi \ ^ RAI 1____________________ 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela) 9.00 Rubrika: Canigatti & C. 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.55 Nedeljski kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti 15.20 Športne vesti 16.20 Športne vesti 18.10 Športne vesti 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Sette donne per i Mac Gregor (vestern, It. 1967, r. Franco Giraldi, i. David Bailey, Agatha Flo- ry) 22.05 Športna nedelja (vodita Sandro Giotti in Maria Teresa Ruta) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Inf. oddaja: Knjiga, naša prijateljica (ured. Anto-nucci in Tagliabue) CANALE5_______________ 9.00 Nabožna oddaja 9.30 Film: Canzone del Missis-sippi (glas., ZDA 1952, r. Al-lan Dwan, i. Ray Middle-ton) 11.30 Nanizanka: I Jefferson - La verita fa male 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Film: La moglie celebre (kom., ZDA 1948, r. Henry H. Potter, i. Loretta Young) 15.45 Nanizanke: Mac Gruder e Loud - Un uomo davvero spaventoso, 16.45 Fox -Due penny per i tuoi pen- sieri, 17.45 Love Boat 19.45 Kviz: Tra moglie e marito album 20.30 Film: Bello onesto emigra-to Australia sposerebbe compaesana illibata (kom., It. 1971, r. Luigi Zampa, i. Alberto Sordi) 22.45 Nan.: Top Secret 23.45 Film: I 7 senza gloria (vojni, VB 1968, r. A. De Toth, i. Michael Caine) 2.00 Nanizanka: Baretta - Dop-pia identita ^ RAI 2___________________ 8.00 Rubrika: Week end 8.30 Variete: Patatrac 10.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (iz Laaxa) 12.00 Rubrika: Video Week end 12.30 Inf. oddaja: Automia 13.00 Dnevnik in športne vesti 13.30 Mladinski variete: Piccoli e grandi fans 15.15 Športne vesti 15.25 Variete (2. del) 15.45 Film: La signora del ve-nerdi (kom., ZDA 1940, r. H. Hawks, i. Cary Grant, Rosalind Russell) 17.25 Variete: Chi c'e... c'e 18.20 Šport: smučanje 18.50 Nog. prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: L'ispettore Derrick 21.30 Zabavna oddaja: Videoco-mic 21.55 Dnevnik - nocoj 22.10 Mixer: Balet - Roland Pe-tit 23.20 Rubrika: Protestantizem 23.50 Informativna oddaja: Sto-ria - San Nicola 0.50 Koncert: Bluesin '88 - Ron Wood in Bodiddley RETE 4_________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec: National Geographic 10.30 Film: Gli ultimi cingue minuti (kom., It. 1955, r. G. Amato, i. Linda Darnell) 12.15 Rubrika iz parlamenta 13.00 Nanizanka: Detective per amore 14.00 Film: Cielo giallo (vestern, ZDA 1948, r. VVilliam A. VVellman, i. Gregory Pečk) 16.00 Nanizanke: Lou Grant, 17.00 Longstreet, 18.00 New York New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Lottery 20.30 Film: Dietro lo specchio (dram., ZDA 1956, r. N. Ray, i. James Mason) 22.20 Nanizanka: Spenser 23.20 Film: II barbiere di Siviglia (kom., It. 1946, r. Mario Costa, i. F.Tagliavini) 1.00 Nanizanka: Vegas ITALIA 1________________ 8.00 Otroška oddaja 10.30 Nanizanke: Boomer cane intelligente, 11.00 Auto- Pj^_ RAI 3___________________ 9.00 Aktualno: Domenica sul Tre 9.50 Dnevnik - nedelja 9.55 SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek (iz Mellaua) 11.25 Film: II maggiordomo (kom., ZDA 1935, r. Leo McCarey, i. Charles La-ughton, Mary Boland) 12.55 SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz Mellaua) 13.30 Atletika: maraton sv. Silvestra (iz Rima) 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va' pensiero 16.45 Film: Portami in citta (kom., ZDA 1953, r. D. Sirk, i. Ann Sheridan, Sterling Hayden) 18.05 Risanka 18.35 Rubrika: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Nog. prvenstvo B lige 20.30 Film: II gruppo (dram., ZDA 1966, r. Sidney Lu-met, i. Candice Bergen, Joan Hackett) 23.00 Filmske novosti in dnevnik 23.20 Deželni nogomet man, 12.00 I ragazzi del Computer 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Capitan Blood (pust., ZDA 1935, r. Michael Cur-tiz, i. Errol Flynn) 16.00 Otroška oddaja 18.00 Film: Asterix e Cleopatra (ris., Fr. 1968) 19.30 Risanki 20.30 Variete: Emilio 22.20 Glas.odd.: Be Bop A Lula 23.20 Rally: Pariz-Dakar 23.50 Film: I vampiri dello spa-zio (fant., VB 1957, r. Val Guest, i. Brian Donlevy) 1.20 Nanizanka: Star Trek OPEON_________________ 8.30 Risanke 9.00 Rubrika: Filmske novosti 9.30 Nan.: Mary Hartman 12.00 Guinness dei primati 12.30 Vesti: Odeon News 13.00 Film: Pals - due amici un tesoro (kom., ZDA 1978, r. Lou Antonio) 15.45 Otroški variete: Sugar, vmes film Luomo dalla maschera di ferro (ris.), nanizanki The Bill Cosby Show in Captain Power RTV Ljubljana 1 8.30 Matineja: Živ žav 9.20 Nadaljevanka: Vrnitev antilope (pon.) 9.55 SP v smučanju: ženski slalom (prenos iz Mellaua) 10.45 Nadaljevanka: Čipke (2. del) 11.50 SP v smučanju: moški superveleslalom (neposredni prenos iz Laaxa) 12.50 SP v smučanju: ženski slalom (2. tek, iz Mellaua) 13.30 Domači ansambli: Veseli planšarji in Beneški fantje 14.00 Film: Zgodba z zahodne strani (glas., ZDA 1961, r. Robert VVise, i. Natalie Wood, Rita Moreno) 16.30 Dnevnik 16.45 Film: Bomba (dram., ZRN 1987, r. Helmut Christian Gorlitz, i. Michael Degen, Rosel Zech) 18.30 Pastirske igre iz Semiča 18.45 Risanka 19.00 Mernik in Okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.20 Drama: Kliment Ohridski (Tome Arsovski, 1. del) 21.30 Žrebanje: Podarim-dobim 21.45 Zdravo 19.00 Rubrika: Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Progetto mortale (dram., ZDA 1986, r. Frank Harris) 22.30 Film: A gabbia nuda (dram., ZDA 1986, r. Paul Nicholas, i. Shari Shat-tuck) 1.00 Nan.: Mary Hartman 1.30 Film: Un magnifico ceffo da galera (pust.) TMC_____________________ 9.55 Ženski slalom 10.55 Moški superveleslalom 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Risanke 12.50 Ženski slalom 13.45 Film: L'anello di fuoco (pust., ZDA 1961, r. Andrew L. Stone, i. David Jansen) 15.30 Film: Bellezze al bagno (glas., ZDA 1944, r. George Sidney, i. Ester Williams) 17.15 Nanizanki: I predatori del-l'idolo d'oro, 19.00 Autos-top per il cielo 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Film: Piovesul nostro amore (dram., Šved. 1946, r. I. |jP) TV Koper______________ 9.55 SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek (prenos iz Mellaua) 12.00 SP v smučanju: moški veleslalom (prenos iz Laaxa) 12.55 Ženski veleslalom (2. tek) 13.30 TVD Novice 13.45 Nedeljska rubrika: Noi la domenica (vodi Cesare Cadeo), vmes smučanje (povzetki) in drsanje (iz Ottawe) 20.00 Rally Pariz-Dakar (povzetek 11. etape) 20.30 Športna oddaja: A tutto campo (vodi Gigi Garan-zini) 22.00 TV novice RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri 13.00 Anglunipe 13.15 Kmetijska oddaja 14.15 Športno popoldne 18.40 Reportaži o smučarskih tekih 19.00 Informativna oddaja: Da ne bi bolelo 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarec: Epopeja rdečega križa Bergman, i. Berger Malm-sten) 23.15 Dokumentarca TELEFRIULI_____________ 10.30 Nanizanka: Primus 11.00 Dražba 11.30 Nanizanki: Julia, 12.00 Pro-vaci ancora Lenny 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 Buinesere Friul 16.30 Nan.: Lo sceriffo del sud, 17.00 Paper Moon 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športna oddaja 20.30 Film: Cammina, cammina (dram., It. 1983, r. Ermanno Olmi, 2. del) 22.30 Nanizanka: Anna, Ciro e... compagnia 23.00 Športna oddaja 24.30 Dražba 1.00 Informativna oddaja: Nevvs dal mondo TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja; 10.15 Mladinski oder - Šola za strahove; 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pisna pričevanja: Edvard Kocbek - Pisma Borisu; 15.00 Popoldanski zbornik: šport, rezultati, komentarji, ob 17.00 Božični koncert iz cerkve sv. Justa, ob 18.00 prenos tekme Jadran-Basket Dueville; 19.00 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra za otroke: Bobri in bobrčki; 8.39 Glasba; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi bojev in dela; 10.05 Glasbena matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska: Sanje; 18.00 Operne melodije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, na današnji dan, reportaže; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 1230, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00-7.15 Glasbeno prebujanje; 8.25 Popevka tedna; 8.45 Športne vesti; 9.30 Glasba; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.43 Ansambel Ca-sadei; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popevka tedna; 14.40 Locandina; 15.00 Glasba in športne vesti; 17.00 Avtomobilizem; 17.33 Made in YU; 18.00 Lestvica LP; 19.00 Glasba; 19.30 Dnevnik in šport; 20.00 Nočni spored, prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Šport: pregled tekem in rezultati; 20.00 Nočna glasba. rai i_______________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Non basta una vita 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Velike razstave 15.30 Športna oddaja 16.00 Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!, vmes igre in risanke 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Ritorno al futuro (fant., ZDA 1984, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd) 22.30 Dnevnik in filmske novosti 22.45 Dnevnik - posebnosti 23.45 Aktualno: Per fare mezza-notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti CANALE 5_________________ 8.30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital 10.35 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 VVebster, 16.30 Laverne & Shirley -Hotel per la luna di miele 12.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo d giusto! 19.00 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianello), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro) 20.30 Film: II grande sentiero (vestern, ZDA 1964, r. John Ford, i. R. VVidmark, Car-roll Baker) 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv 0.50 Rubrika: Premiere 1-00 Nanizanki: Baretta - Non vedro piu la luce del sole, 2.00 Mannix - Passeggiata nella parte in ombra RAI 2_______________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: II mondo e pieno... di papa! (kom., ZDA 1967, r. Peter Tewksbury) 10.00 Variete: Ciao Jerry! 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Nanizanka: Uno psicologo per tutti 11.55 Variete: Mezzogiorno d... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.00 Nan.: Saranno famosi 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Nanizanka: II mistero del Morca 17.30 Dok. oddaja: Živali sonca 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: II commissa-rio Koster 19.30 Horoskop, dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Capitol 21.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 22.30 Dnevnik, nato II sicario 23.00 Variete: Chiappala chiap-pala 23.25 Dnevnik - zadnje vesti 23.50 International DOC 0.40 Film: La carica dei sei-cento (vojni, ZDA 1936, r. Michael Curtiz) RETE 4_________________ 7.45 Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Svvitch 9.45 Film: II mostro delVisola (dram., It. 1953) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore 18.00 Nanizanka: New York New York 19.00 Vesti: Dentro la notizia 19.30 Nanizanka: Sulle strade della California 20.30 Film: Papa Gambalunga (glas., ZDA 1955, r. Jean Negulesco, i. Fred Astaire, Leslie Caron) 23.00 Filmska rubrika: Ciak 23.45 Film: Cenerentola (glas., It. 1949, r. Fernando Čerchio) 1.40 Nanizanka: Vegas ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor- ^ RAI 3__________________ 11.15 Nadaljevanka: Destini 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: lo insegno... tu impari 15.00 Informativna oddaja: Ameriška šola o narodnostnih manjšinah 15.30 Rokomet: Rimini-Teramo (iz Riminija) 16.05 Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - A ristorar le pene 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Variete: Videobox 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Aktualnosti: lo confesso (vodi Enza Sampo) 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.30 Nanizanka: Max Headro-om 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.15 Variete: Megasalvishovv 15.25 Glasbena oddaja: Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar - Amnesia, 19.30 Happy Days - Lory croce-rossina sbagliata 20.00 Risanka: Milly 20.30 Nanizanke: Cingue ragaz-ze e un miliardario, 21.30 La bella e la bestia, 22.30 I Robinson - Il dentista no-vellista 23.00 Variete: Megasalvishovv 23.15 Rally: Pariz-Dakar 23.45 Rubrika: Premiere 23.55 Film: L esperimento del dott. K (fant., ZDA 1958, r. Kurt Neumann, i. Vincent Priče, Patricia Oven) fc* RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV mernik, Oči kritike, Da ne bi bolelo 11.45 Igrani film (pon.) 13.15 Video strani 16.10 Žrebanje: Podarim dobim 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik: Naš utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike, Da ne bi bolelo -Spremenimo našo šolo (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Ogledalo, Ljubo doma, kdor ga ima 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik 19.50 Vremenska napoved 20.05 Drama: Veter (Aleš Verbič) 20.45 Mali koncert: Slovenski madrigalisti 21.00 Osmi dan 21.45 Dnevnik 21.55 Glasbeni večer: Koncert Monsarrat Caballe na Dubrovniških poletnih prireditvah 22.40 Video strani 1.35 Nanizanka: Star Trek ODEON___________________ 7.30 Nan.: Il fantastico mondo di Mr. Monroe 8.00 Nad.: Agua viva 10.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 10.30 Kviz: La spesa in vacanza 11.00 Nanizanke: Mary Hartman, 12.00 T.H.E. Cat, 12.30 II supermercato piu pazzo del mondo 13.00 Otroški variete: Sugar in risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanka: Maria 16.30 Otroški variete: Sugar 19.00 Filmske novosti 19.30 Variete: Benny Hill Shovv 20.00 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 20.30 Film: Fuga dal Bronx (pust.) 22.30 Film: La schiava io ce l'ho e tuno (kom.) 1.00 Nan.: Mary Hartman TMC___________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio UP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Rally Pariz-Dakar 14.10 Košarka NBA (pon.) 16.00 TV novice 16.10 Koš.in football NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Za mir v Sredozemlju ČEDAD — Dan emigranta SOVODNJE — O onesnaženju TRST — Novoletni koncert Športni pregled 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Rally Pariz-Dakar 21.00 Ameriški football NFL 22.30 TVD Novice 22.45 Šport ime magazine 23.00 Košarka NBA RTV Ljubljana 2 17.45 Dokumentarec 18.15 Šport, 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Umetniški večer: rež. David Lean in film Bežno srečanje (VB 1945) 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Un uomo per tre donne (kom., ZDA 1985, r. Peter Bonerz, i. Ed Marinaro) 17.45 Inf. oddaja: Tv donna 18.45 Dokum. o naravi 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Ljudje in turizem 22.45 Vesti: TMC Nocoj 23.00 Športne vesti TELEFRIULI______________ 12.00 Nanizanka: Primus 12.30 Kronike o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nan.: Lo sceriffo del Sud 14.30 Risanke 15.45 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nanizanka: Aeroporto in-ternazionale 18.00 Nad.: Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.00 Košarka A2: Fantoni-San Benedetto 23.30 Dnevnik, nato dražba TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, (12.00) V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zborovska glasba; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Moj Kras (Slataper, i. Minu Kjuder, 3. del); 15.16 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Mladi na glasbenih revijah; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.03 Privškov ansambel; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Lit. nokturno, Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne inf.; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Drobci zgodovine; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Sanremo; 8.25 Popevka; 8.35 Glasba; 9.30 Revival parade; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 11.43 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne ob treh; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Shovv business; 18.00 Prijatelj D J; 18.30 Mi in vi; 19.00 Glasba; 19.50 Jutri. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. Analiza o onesnaževanju upepeljevalnika Koncentracija nevarnega dioksina skoraj enaka stopnji v coni B v Sevesu Zemljišča v bližini upepeljevalnika pri Sovodnjah niso priporočljiva za obdelavo, ker se v vrhnji plasti nabirajo zdravju škodljive in nevarne klorove spojine, bolj znane kot dioksine, in ker se tu sesedajo težke kovine in druge, prav tako nevarne snovi. Prebivalci Sovodenj, zlasti tisti v bližini objekta, že leta in leta vedo, da upepeljevalnik ni topla greda. Bilo je v tem času nič koliko protestov, uradnih nastopov občine in celo prizivov, vendar brez pravega uspeha. Vrsto in stopnjo onesnaženosti je mogoče zdaj dokazati s podatki analize, ki jo je opravil raziskovalni institut Evropske gospodarske skupnosti iz Is-pre v pokrajini Varese, po nalogu Občine Sovodnje. Vzorci zemlje, pepela in prahu in vode so bili vzeti 7. oktobra lani, konec leta pa so upravitelji imeli v rokah poročilo. Rezultate analize so predstavili včeraj dopoldne, na tiskovni konferenci, na županstvu v Sovodnjah. Srečanje z novinarji je vodil župan Vito Primožič, medtem ko je izsledke ekipe prof. Sergia Facchettija, ki je opravila analizo, posredoval odbornik Vlado Klemše. Srečanja z novinarji so se udeležili še nekateri drugi člani občinske uprave in tudi predstavniki ekoloških združenj iz Vidma in Trsta, poleg predstavnika sovodenj-skega odbora za zaščito okolja. "Cilj zahtevne analize, za kar je Občina porabila 17 milijonov lir, je bil ugotoviti vrsto in količino zdravju nevarnih snovi, ki po vsej verjetnosti izhajajo iz upepeljevalnika in seveda na znastveni osnovi to dokazati. Slo je za ugotavljanje in merjenje koncentracije nevarnih organskih klorovih spojin, znanih pod imenom dioksine in za merjenje prisotnosti težkih kovin," je pojasnil odbornik. Rezultati so samo potrdili sume, da so te snovi prisotne in v veliki koncentraciji. Nevarnega dioksina in drugih aromatičnih spojin (furanov) je v vrhnjem sloju zemlje (0-7cm) približno toliko, kolikor so jih ugotovili na pretežnem delu področja B pri Sevesu (gre za od tovarne Icmesa bolj oddaljeno področje). Koncentracija nevarnih klorovih spojin v vzorcu najbliže upepeljevalniku znaša od 8,7 do 11,5 mikrogramov na kv. meter, kar je od 10 do 15 krat več od meje, ki je še sprejemljiva in ki velja za obdelovalna zemljišča in dvakrat večja od tolerirane koncentracije, ki naj bi veljala za neobdelana zemljišča. Zaskrbljujoči so tudi podatki glede sesedanja težkih (in strupenih) kovin v okolici upepeljevalnika. V deževnici nabrala se je v tovarniško novi najlonski foliji dimenzije 4 x 2,85 metra od 15. ure 5. oktobra do 16. ure 7. oktobra lani — so izmerili visoke koncentracije titana, kroma, vanadija, mangana, bakra, cinka, kadmija in svinca. V primerjavi z normami, ki ve- ljajo za pitno vodo (maksimalno dovoljena koncentracija) je bilo v deževnici stokrat več svinca, 140 krat več cinka, od 100 do 120 krat več mangana, od 40 do 50 krat več zelo nevarnega kadmija itd. Primerjava med koncentracijo težkih kovin v vzorcih zemlje daje zelo značilne podatke. Koncentracija je skoraj za vse ugotovljene elemente višja (nekajkrat) v bližini upepeljevalnika. Pri samem vrhu lestvice je element niobij, ki ga je 270 krat več kakor v belem vzorcu zemlje (vzetem blizu državne ceste št. 55, na območju mirenske kat. občine). Petkrat več je rubidija in stroncija, trikrat več kadmija, sedemkrat več talija itd. Odbornik Klemše je pojasnil, da so v vzorcih — najbolj oddaljeni so bili vzeti v razdalji kakih 2300 metrov od upepeljevalnika merili tudi stopnjo radioaktivnosti, da pa podatki zaenkrat niso uporabljivi, ker ni primerjalnih vrednosti. Na vprašanje, kaj namerava občinska uprava storiti v prihodnje, je odbornik odgovoril, da so za zdaj smatrali za pravilno, da se javnost seznani z izsledki analize in da bodo o morebitnih posebnih ukrepih podrobneje razpravljali. O vplivu goriškega upepeljevalnika na okolje, o postopku odvzemanja vzorcev, podrobnejših izsledkih analiz in o deželni in državni zakonodaji pišemo na posebni strani. Nocoj v Štandrežu Premiera Nušičeve komedije Kaj bodo rekli ljudje... Prizor iz Prebrisane vdove v lanski sezoni Dramski odsek prosvetnega društva Štandrež stopa v novo leto z novim odrskim delom. Danes popoldne bo v župnijski dvorani v Štandrežu premiera Nušičeve komedije Kaj bodo rekli ljudje. Po Goldoniju - v lanskem letu je dramski odsek naštudiral Prebrisano vdovo in imel vrsto uspešnih nastopov v raznih krajih in po veseloigri v domačem narečju Kaj, ki so jo izvajali na poletnih prireditvah, se skupina tokrat predstavlja z delom znanega srbskega komediografa. Režiser je tudi tokrat Novogirčan Emil Aberšek, v igralskih vlogah pa nastopajo Božidar Tabaj, Majda Paulin, Valentina Pavio, Kristina Marušič, Marko Brajnik, Daniela Puja, Silvana Žnidarčič, Vladimir Bastjančič, Jordan Mučič, Ticiana Zavadlav, Anita Lutman, Mitja Breščak in Marko Tabaj. Sceno je pripravil Lucijan Pavio, šepetalka je Marinka Leban. Premiera bo nocoj ob 17. uri v župnijski dvorani. V prihodnjih tednih napovedujejo vrsto gostovanj v raznih krajih. Kralji so prišli na kamelah Prave kamele, na katerih so prijahali trije kralji, so bile gotovo glavni predmet pozornosti na slikoviti manifestaciji, ki so jo predsinoči priredili v Krminu. S sodelovanjem več kot 60 oseb v zgodovinskih Kostimih so uprizorili prihod treh kraljev k jaslim na Trgu 24. maja. Manifestaciji, ki se je zaključila s spektaklom luči in zvokov ter tombolo, je sledilo kakih 5 tisoč ljudi (foto Bumbaca) PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ DRAMSKI ODSEK Branislav Nušič KAJ BODO REKLI LJUDJE...? Veseloigra v štirih delih Režija Emil Aberšek PREMIERA DANES, 8. januaija, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu ZVEZA ■r* SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na odprtje slikarske razstave v petek, 13. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu. Razstavljata slikarja Franco Milani in Salvatore Puddu SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Joe Orton Kaj je videl Batler Režija: Radoslav Dorič Jutri, 9. januarja, ob 20.30 ABONMA RED A v torek, 10. januarja, ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v Gorici Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu. Agromarket GORICA Ul. Favetti 5 - Telefon (0481) 531741 TRAKTORJI Massey-Ferguson V teku so izredne ponudbe pri novem zastopniku MASSEY-FERGU-SON. Izkoristite promocijske cene za vse traktorje Massey-Ferguson, ki jih nudi AGROMARKET do konca meseca. hmdini Županov ukaz v Doberdobu za omejevanje stekline Tudi na,območju doberdobske občine so pred kratkim ugotovili primer gozdne stekline. V zvezi s tem je župan dr. Mario Lavrenčič te dni izdal ukaz, ki prepoveduje svobodno gibanje psov, čeprav opremljenih z nagobčnikom. Pse je treba v vsakem primeru voditi na vrvici. Ukaz nadalje odreja, da bodo pse, ki jih bodo zalotili spuščene na javnih ulicah in odprtih prostorih polovili ter jih pridržali na opazovanja za dobo šestih, oziroma dveh mesecev, če so bile živali cepljena Županov ukaz, ki je že stopil v veljavo na dan objave, to je 5. t. m., določa nadalje obveznost lastnikov psov in mačk, da nemudoma sporočijo v občinskem uradu morebitne ugotovljene znake neobičajnega in sumljivega vedenja živali (napadalnost, težave v požiranju, spremembe v glasu, težave v premikanju). Ob tem velja povedati, da ostaja v veljavi tudi ukaz, ki ga je glede preprečevanja širjenja stekline izdal predsednik goriške KZE 10. novembra 1988. Umrl Branko Juren Po mučni in hudi bolezni je v goriški splošni bolnišnici umrl 60-let-ni Branko Juren. Bil je eden izmed devetih otrok zavedne vrhovske družine Metejevih, ki je dala velik delež v narodnoosvobodilni borbi. Branko Juren je bil terene. Dolgo, do pokoj it ve, je bil zaposlen v tržiški idjedelnici, kamor je prvič vstopil, ■edi vojne, star 14 let. Leta 1960 je pokojni stopil v zakonci stan z Vilmo Gergolet in se prese-1 na Poljane. Tudi na Poljanah se je util Vrhovca, čeprav se je živo vklju-il v novo stvarnost. Bil je med usta-ovitelji društva Danica na Vrhu in benem član gospodarske zadruge rrh in je z zanosom sledil in pomagal ri gradnji kulturnega in športnega X7r-E.il Rranlrn Til ron ip TA H pel bodisi v zboru društva Danica kot v moškem zboru Dol-Poljane. Kot strasten lovec je bil pokojni med ustanovitelji lovskega društva Doberdob. Vsem, ki so ga poznali in imeli radi, bo ostal v trajnem spominu. včevaj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 1. 1. do 7. 1. 1989. RODILI SO SE: Arianna Pinna, Elisa Godeas, Stefano Lamanda, Ferdinand Klanjšček, Michele He. UMRLI SO: 87-letna upokojenka Maria Cociancig vd. Culot, 87-letna gospodinja Elisa Furlan, 92-letna gospodinja Antonia Zanon, 81-letni upokojenec Mel-chiorre Zilli, 78-letni upokojenec Giacin-to Brumat, 74-letna gospodinja Fulvia Bagon, 82-letna upokojenka Itala Rosso vd. Santisi, 82-letni upokojenec Ermene-gildo Medeot, 88-letna gospodinja Emilija Kristjančič vd. Pupulin, 81-letni upokojenec Valentino Brandolin, 90-letni kmetijski inšpektor Antonio Franco, 88-letni upokojenec Pietro Dilena, 74-letni upokojenec Leandro Pigat, 66-letni upokojenec Virgilio Sfiligoi, 89-letna upokojenka Roza Sfiligoj, 87-letna upokojenka Marija Jerončič, 83-letni upokojenec Agostino Cussini, 75-letna gospodinja Giovanna Todaro, 80-letna gospodinja Stefania Comelli, 72-letni upokojenec Ignac Perše. POROČILI SO SE: učitelj Alfredo Furlan in prevajalka Barbara Cosolo. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Rambo III«. S. Stal-lone. VERDI 15.30-22.00 »Chi ha incastrato Ro-ger Rabbit?«. VITTORIA 15.15-20.20 »Red e Tobi, ami-ci nemici«. VValt Disney. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Un affare di donne«. EKCELSIOR 14.15-22.00 »Rambo III«. Nova Gorica SOČA 16.00 »Prebrisanci polagajo maturo«. 18.00-20.00 »Vrnitev v šolo«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Kokain ne odpušča«. DESKLE 17.00-19.30 »Best seler«. POKRAJINSKI ODBOR — GORICA Ul Morelli. 14 — Tel. 0481/32844 vabi gospodarske operaterje z Goriškega naj se poslužujejo gospodarskega posvetovalnega središča v Ul. Morelli 14. NUDIMO VAM: — vodenje vseh vrst knjigovodstev (dvostavno, enostavno, skladiščno); — vodenje plač; ustanavljanje vseh vrst družb; priprava raznovrstnih pogodb; prijava dohodkov; sestava prošenj za katerokoli posojilo; vpis in začetek delovanja individualnih podjetij. To je samo nekaj naših osnovnih dejavnosti. V naših uradih je prvo pravilo domačnost. PRIČAKUJEMO VAS! DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. F.Ui Roselli 23 - tel. 410340 ___________pogrebi______________ Jutri v Gorici ob 9.30 Michele Masiel-lo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stra-žicah in na glavno pokopališče, ob 11. uri Felice Picciulin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30 Gugliel-mina Berze vd. Dal Pont iz splošne bolnišnice v stolno cerkev in na glavno po-kopališče, ob 14. uri Branko Juren iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Doberdobu. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi Branko Juren Pogreb bo jutri ob 14. uri iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici v cerkev in na pokopališče v Doberdobu. Žalujoči žena, sin, hčerka in drugo sorodstvo Poljane, Vrh, 8. januarja 1989 Slovensko lovsko društvo Doberdob izreka ob smrti dolgoletnega odbornika in člana Branka Jurna iskreno sožalje ženi Vilmi, sinu Igorju in hčerki Milojki. Športno-kulturno društvo Danica, VZPI in Gospodarska zadruga Vrh izrekajo sožalje prizadeti družini in vsem sorodnikom ob smrti Branka Jurna, aktivnega kulturno-prosvet-nega delavca v vseh povojnih letih. Ob težki izgubi prijatelja Branka izreka svojcem iskreno sožalje balinarski klub Mak iz Štandreža. Ob izgubi dragega Branka Jurna izrekajo ženi Vilmi in družini iskreno sožalje družine Pieri, Pozzo in Marussi. Balinarski klub Danica izreka ob smrti aktivnega člana Branka Jurna iskreno sožalje prizadeti družini in sorodnikom. Ob izgubi očeta Branka Jurna izrekajo hčerki Milojki in družini iskreno sožalje bivši sošolci s trgovskega zavoda Ivan Cankar. Ugotovitve znanstvenikov Instituta CCR iz Ispre Polja blizu upepeljevalnika niso priporočljiva za obdelavo Upepeljevalnik je bil proti koncu lanskega leta ustavljen približno mesec dni zaradi nujnih popravil. Zdaj spet deluje, po dimu sodeč, nič boljše kakor pred remontom. Gornji posnetek je bil napravljen v začetku tega tedna. (Foto Klemše) Upepeljevalnik za odpadke v industrijski coni na robu Sovodenj deluje od leta 1972. Koliko zdravju nevarnih snovi je doslej raztrosil v bližnji in širši okolici? Analize, ki jih je pred kratkim opravil raziskovalni institut Evropske skupnosti (Centro comune di ricerca) iz Ispre pri Vareseju po nalogu sovodenj ske občinske uprave, dajejo dovolj podatkov o vplivu, ki ga ima na okolje omenjeni in morda še kateri industrijski objekt v bližini. Znanstveniki ekipo je vodil prof. Sergio Facchetti — so v odvzetih vzorcih zemlje, pepela in vode (vzorci so bili odvzeti 7. oktobra) ugotavljali koncentracijo nevarnih organskih klorovih spojin (dioksin), koncentracijo težkih kovin in tudi izmerili količino radioaktivnosti. Vzorce zemlje, pepela in vode so vzeli na šestih različnih mestih, različno oddaljenih od upepeljevalnika. Najbližja točka odvzema je bila kakih 250 metrov od upepeljevalnika (njive pod upepeljevalnikom, v smeri proti Soči), najbolj oddaljena okrog 2.300 metrov (pri mostu avtocestnega odseka). Kot osnova za primerjavo je služil vzorec zemlje, odvzet na od upepeljevalnika zelo oddaljenem mestu, v jugovzhodni smeri, na območju katastrske občine Miren, med Štradalto in državno cesto št. 55 Gorica Trst. Rezultati — ob tem je treba posebej poudariti, da gre za prvo tovrstno raziskavo o vplivu upepeljevalnika za smeti na okolje — so zaskrbljujoči, tako glede koncentracije nevarnih organskih klorovih spojin, kakor glede prisotnosti težkih kovin. Po ugotovitvah sodelavcev omenjenega raziskovalnega centra iz Ispre je v vzorcu Aa (najbližji upepeljevalni-ku) koncentracija klorovih spojin (dioksin) skoraj enaka koncentraciji, ki so jo ugotovili na pretežnem delu cone B v Sevesu. Koncentracija je od deset do dvanajstkrat večja od tolerirane koncentracije za obdelovalna zemljišča in dvakrat večja od koncentracije za neobdelana zemljišča. Znaša namreč od 8.7 do 11.5 mikrograma na kvadratni meter zemljišča. Tehnična meja koncentracije, ki jo je določila vsedržavna komisija (Com-missione Consultiva Tossicologica Na-zionale) leta 1985 in ki so jo določili v Lombardiji, na podlagi ugotovitev in izkušenj po nesreči v Sevesu, znaša 0.750 mikrograma/m2 za obdelovalna zemljišča in 5 mikrogramov/m2 za neobdelana zemljišča. Zaskrbljujoči so tudi podatki o koncentraciji težkih kovin, ki se sesedajo v neposredni bližini upepeljevalnika, nekatere pa tudi zelo daleč. V deževnici, ki se je približno v dveh dneh nabrala v 4 x 2,85 m velikem novem najlonskem platnu — od 15. ure 5. oktobra do 16. ure 7. oktobra 1988 so raziskovalci Instituta iz Ispre ugotovili od 10- do 20-krat večjo koncentracijo kroma v primerjavi z maksimalno dovoljeno koncentracijo, ki velja za pitno vodo, okrog 100-krat večjo koncentracijo mangana, dvajsetkrat več bakra, 140-krat več cinka, od 40- do 50- krat več kadmija, 100-krat več svinca itd. Primerjava koncentracije raznih kovin v zemlji, zlasti pa še primerjava med vrednostmi, ugotovljenimi v tako imenovanem belem ali primerjalnem vzorcu in vzorcu Aa, kaže na lokacijo vira onesnaženja. Na splošno velja, da je koncentracija težkih elementov in organskih klorovih spojin znatno višja v vrhnjem sloju (0—7 centimetrov) zemlje. Iz tega se lahko sklepa, da gre za aktualno, oziroma še zmeraj trajajoče onesnaževanje. Poleg iskanih snovi (dioksin in furanov), katerih prisotnost je bila v okolici upepeljevalnika zelo verjetna in jo je bilo treba le znanstveno ugotoviti in številčno opredeliti, pa so analize pokazale nekaj nepričakovanih podatkov glede drugačnega onesnaževanja. Gre za razmeroma visoko koncentracijo DDT in DDE (sestavini, ki sta pogosti v raznih škropivih) in ki je naj-višja prav v belem, oziroma primerjalnem vzorcu, precej visoka pa tudi v neposredni bližini upepeljevalnika. UGOTOVLJENA KONCENTRACIJA NEKATERIH KOVIN V DEŽEVNICI IZRAŽENA V MIKROGRAMIH V MILILITRU VODE -V DRUGI KOLONI MAKSIMALNA KONCENTRACIJA KI VELJA V OKVIRU EGS ZA PITNO VODO Titan 10.0 +/— 5.0 — Krom 1.0 +/— 0.5 0.050 Vanadij 5.0 +/— 1.5 — Mangan 6.0 + /— 0.6 0.050 Baker 2.2 + /— 0.2 0.100 Cink 18.5 + /— 5.0 0.100 Kadmij 0.2 + /— 0.1 0.005 Svinec 5.7 +/— 0.4 0.050 • Dovoljene maksimalne koncentracije omenjenih kovin v pitni vodi so objavljene v Uradnem listu 30. junija 1988 št. 152 — DPR št. 236 z dne 24. maja 1988 - Izvajanje direktive EGS 80/778. V treh letih trije deželni zakoni Najnovejši od 28. novembra lani Deželna zakonodaja s področja ki nas posebej zanima, to je s področja pobiranja, predelave in uničevanja odpadkov iz gospodinjstev, je bogata. 5. aprila 1985 je bil sprejet dež. zakon št. 19, dobri dve leti zatem zakon št. 30 z dne 7. sept. 1987, končno smo proti koncu lanskega leta dobili naj novejši zakon, št. 65 z dne 28. novembra 1988, Torej kar trije zakoni v razdobju dobrih dveh in pol let. Že res, da so se medtem v mnogočem spremenili državni predpisi, vendar se ob tem ni mogoče znebiti občutka, da so na Deželi na svojstven način obravnavali sicer zapleteno in nelahko rešljivo problematiko. Najbrž tudi zadnji deželni zakon ne bo bistveno pripomogel k razreševanju vprašanja. Prej bi lahko rekli, da gre za prelaganje pristojnosti z Dežele na pokrajine. Pokrajine naj bi uresničile to, kar Dežela ni uspela. Seveda ostaja vprašanje, kako bodo pokrajine nove naloge lahko uresničile. Novi zakon, ki je že v veljavi, obsega 39 členov, ki deloma ali v celoti zamenjujejo prejšnji zakon iz leta 1987 in na novo opredeljujejo pristojnosti Dežele, pokrajin in občin. Dežela si je zase pridržala (čl. št. 5) pristojnost, da izdela kriterije za pripravo načrtov za predelavo navadnih odpadkov iz gospodinjstev in odpadkov, ki sodijo v to zvrst. Načrte morajo pripraviti pokrajine, ob upoštevanju predlogov in priporočil občin ter krajevnih zdravstvenih enot. Pokrajine so pristojne tudi za izbiro lokacij (čl. št. 23). V popolni pristojnosti Dežele ostaja še naprej področje uničevanja strupenih in nevarnih odpadkov, izdaja soglasja za gradnjo naprav za predelavo teh odpadkov, izdaja soglasij za urejanje odlagališč in nadzorstvo nad temi. Kakšen je postopek, ki ga bodo morale upoštevati pokrajine ob izdelavi načrta za uničevanje odpadkov? Člen št. 23-bis določa razmeroma kratke roke: ob upoštevanju kriterijev, ki jih določi Dežela, Pokrajina, oziroma pokrajine izdelajo načrte. Osnutek doku-nienta (načrta) se razgrne v tajništvu Pokrajine za dobo dvajsetih dni. Pokrajina mora z objavo v časopisju razglasiti, da je osnutek načrta razgrnjen in na vpogled. V roku naslednjih dvajsetih dni predstavniki občin ali konzorcijev, gorskih skupnosti ali tudi Predstavniki združenj za varstvo narave, ki delujejo na območju dežele, lahko vložijo svoje protipredloge in prizive. Načrt v katerem se lahko upoštevajo priporočila ali prizivi krajevnih Stran pripravil in uredil Vlado Klemše ustanov in drugih združenj odobri pokrajinski svet, po predhodnem soglasju organa, ki je predviden po členu št. 16, 3. odstavek dež. zakona št. 10/88. To je posebna strokovna komisija. O pristojnostih občin govori čl. št. 24. Na prvem mestu je določilo, da morajo občine v roku 120 dni od odobritve pokrajinskega načrta za uničevanje odpadkov določiti lokacijo, kjer naj se omenjene naprave zgradijo. Sklep občinskega sveta o določitvi lokacije pomeni istočasno, ko je to potrebno, varianto k regulacijskemu načrtu. Pomembni se zdita nadalje točki f) in g) omenjenega člena. Čeprav bo Osnovni državni zakon, ki ureja vprašanja klasificiranja, pobiranja, predelave in uničevanja odpadkov je bil sprejet pred dobrimi šestimi leti. Nekatera osnovna določila dekreta predsednika republike št. 915 z dne 10. sept. 1982 so še zmeraj veljavna, oziroma so bila kasneje, izpopolnjena ali deloma spremenjena. Dve leti je bilo treba čakati na objavo prvih izvršilnih norm, nanašajočih se na čl. št. 4 omenjenega DPR 915, To so dispozicije medministrskega odbora, objavljene v Uradnem listu (priloga) št. 252 z dne 13. sept. 1984. Zelo točno določajo kriterije za klasificiranje raznih vrst odpadkov, kriterije, najbrž treba počakati na uradno tolmačenje, se zdi, da je občinam tokrat dodeljeno nekaj več pristojnosti glede odpiranja in upravljanja odlagališč za odpadni gradbeni material. Člen št. 34 posega na področje denarnih sankcij. Globe, ki jih predvidevajo členi od 24 do 29 drž. zakona št. 915/82 se povečajo za desetkrat, od dvajsetkrat do štiridesetkrat se povečajo denarne kazni za kršilce predpisov o prevažanju strupenih in nevarnih odpadkov. Tako na kratko bistvene novosti novega (zadnjega) deželnega zakona št. 65. kako morajo biti grajene naprave za upepljevanje in predelavo odpadkov, kriterije za določanje lokacije, količine nevarnih in škodljivih snovi, ki jih iz upeppeljevalnikov lahko puščajo v ozračje. Nova določila so bila nato objavljena 29. 3. 1985, 29. 1. 1986, 2. 7. 1987. Pomemben z vidika varstva okolja je dekret ministra za okolje št. 559/87, objavljen v Uradnem listu 25. 1. 1988. Zadnja zakonska določila nanašajoča se pretežno na uničevanje industrijskih odpadkov so od septembra lanskega leta Zakonski dekret št. 397, objavljen v Uradnem listu 10. 9. 1988. Črno odlagališče v Ul. Brigata Sassari (foto Klemše) V državnem zakonu št. 915/82 zapopadene osnovne smernice Kje in kako so bili vzeti vzorci zemlje, vode in pepela Vzorce, ki so bili predmet zelo zahtevne analize so vzeli sodelavci Instituta CCR 7. oktobra lani, na krajih, ki so jih izbrali predstavniki občine. Pepel, ki se običajno seseda v okolici naprave za sežiganje smeti je bil pobran na terasah hiše na Prvomajski št. 9 in nekaterih bližnjih hiš, ki sicer upravno sodijo že v goriško občino. Vzorci zemlje pa so bili vzeti, v različnih globinah (0-7 cm in 7-14 cm) na parcelah 49/94 in 49/93 kat. občine Sovodnje — kakih 250 metrov od upepeljevalnika v smeri proti Soči. Tu so bili vzeti tudi vzorci vode (deževnice), ki se je nabrala v najlonskem platnu v roku dveh dni. Druga serija vzorcev je bila vzeta na območju Boškete na parcelah 150/110 in 150/105 kat. občine Sovodnje. Na območju Boškete je bila pobrana tudi goba, kot primerjalni vzorec za ugotavljanje koncentracije težkih kovin. Najbolj oddaljen vzorec zemlje je bil odvzet v bližini mosta avtocestnega odseka, kakih 2300 metrov od upepeljevalnika in sicer na parceli 200/2. Primerjalni vzorec, tako imenovani beli vzorec, je bil vzet na parceli št. 235/1 kat. občine Miren, na območju med Štradalto in državno cesto proti Trstu. To območje naj bi bilo po oceni predstavnikov občine najmanj izpostavljeno onesnaževanja iz upepeljevalnika. Ob analizi pa se je pokazalo, da je tudi to območje močno okuženo, čeprav z drugimi spojinami. Na vsakem območju je bila vzeta serija vzorcev v globini 0-7 cm in serija vzorcev v globini 7-14 centimetrov in to s pomočjo posebne priprave (cilindra) s premerom 7 centimetrov. Izvedbo analize je naročila sovodenj ska občinska uprava, z namenom, da se z znastvenim pristopom ugotovi, v kolikšni meri in predvsem s katerimi človeškemu zdravju in okolju nevarnimi snovmi zasipa bližnjo in tudi dalnjo okolico naprava, ki je bila zgrajena pred več kakor petnajstimi leti in ki kljub protestom še zmeraj onesnažuje. Izsledki analize to namreč potrjujejo. Pa tudi zato, da se enkrat za vselej odpravi možnost izmikanja in izgovarjanja tistih, ki bi morali predvsem poskrbeti za takojšnjo sanacijo objekta in okolice. Izvedba analize je Občino Sovodnje stala sedemnajst milijonov lir lastnih sredstev. Javna zdravstvena služba namreč tako zahtevnih analiz, zlasti kar zadeva nevarne organske klorove spojine, danes ni v stanju opraviti. Priziv Občine Sovodnje na TAR Nova razprava bo čez mesec dni Ob ugotovljenih podatkih o vrsti in stopnji onesnaženosti, katere glavni vir je po vsej verjetnosti upepeljevalnik, bi na pristojnih mestih, od goriške Ohčine, preko Pokrajine, do Dežele vendarle morali pričeti razmišljati o tem, da predlagana lokacija za novi, osrednji upepeljevalnik, na mestu dosedanjega, ni sprejemljiva in da je treba vsiljeni deželni načrt, čimprej popraviti, oziroma spremeniti. To omogoča deželni zakon (št. 65/88), ki pristojnost glede načrtov za predelavo in upepeljevanje odpadkov iz gospodinjstev prepušča pokrajinam in občinam. Dokler ne bo novih pokrajinskih načrtov, velja stari, tisti, ki ga je pripravila Dežela in ki je bil objavljen v Deželnem vestniku 7. maja 1988. Občinska uprava v Sovodnjah se je pritožila na Deželno upravno sodišče v Trstu in zahtevala, da se omenjeni akt, vsaj kar zadeva goriško pokrajino, razveljavi zaradi očitnih kršitev tako deželnih, kakor državnih zakonov, ki urejajo to področje. Prva razprava je bila že 1. decembra lani, a je bila na predlog zagovornika Občine odgode-na do 8. februarja, za predložitev dodatne dokumentacije. Občinska uprava v Sovodnjah je doslej po politični in upravni poti naredila vse za zaščito zdravja svojih občanov in širše skupnosti. Ugotovljeni podatki o stopnji onesnaženosti dajejo zdaj možnost tudi za drugačne ukrepe. > Francis Mitterand odpira vrata tujim priseljencem Franpois Mitterand je tudi tokrat presenetil Francoze. Presenetil jih je že nekaj dni pred novim letom, ko je napovedal, da bo televizijsko in radijsko novoletno voščilo na Silvestrovo bral v Strasbourgu in ne v Parizu. Komentatorji so takoj menili, da Mitterand s tem hoče bolj kot kdaj koli'poudariti kandidaturo Strasbourga, ki se poteguje, da bi postal dokončni sedež evropskega parlamenta in morda kdaj kasneje tudi skupne evropske vlade, pravo središče bodoče Evropske skupnosti po letu 1992. Mitterand je v svojem govoru, ki so ga vse francoske televizijske in radijske postaje prenašale le kako uro prej, preden so se milijoni Francozov podali v gostilne ali na ulice, da bi praznovali prehod iz starega leta v novo, že od vsega začetka povedal, da je Strasbourg izbral zato, ker je v tem mestu Rou-get de Lisle prvič pel svojo marseljezo, ki je kaj kmalu postala revolucionarna pesem in kasneje francoska himna, kot tudi zaradi tega, ker je to mesto v osrčju Evrope. Mitterand pa je v svojem sicer kratkem, a premišljenem govoru izrekel še nekaj stavkov, ki jih je povezal z revolucijo leta 1789, ki jo bodo letos Francozi svečano proslavljali. Socialistični predsednik, ki je sicer ob lanski zmagi poudaril, da hoče biti predsednik vseh Francozov, in ki mu konservativno časopisje očita, da se obnaša kot absolutni monarh, je v svojem novoletnem govoru povedal tudi, da je treba spremeniti tiste točke obstoječega zakona, ki omejuje bivanje tujcev na Francoskem. Le dva stavka o tem vprašanju, ki ju je Mitterand izrekel na predvečer novega leta, sta vzbudila največ protislovnih komentarjev. Zagovorniki enakopravnosti med Francozi in priseljenci so Mitterandu zaploskali. Poudarili so, da je še enkrat povedal to, kar je napisal v »Pismu vsem Francozom« v času lanskega predvolinega boja. V njem je bilo napisano, da so v zadnjih stoletjih v Franciji rojeni otroci tujcev postali eno-kopravni vsem francoskim državljanom. Le v času Nemcem podrejenega Vichy-jevega režima se je tem ljudem godilo drugače. V tem pismu je bilo tudi napisano, da se mora tujim delavcem goditi enako kot francoskim delavcem. Vse to je svojčas Mitterand trdil, da bi podčrtal tradicionalno odprtost francoske republikanske levice vsem tujcem, ki so se iz kakršnihkoli razlogov zatekli v Francijo, obenem pa se je hotel zoperstaviti Chiracovi konservativni vladi, ki je ravnala drugače. 9. septembra 1986 je Chiracov notranji minister Pasqua dal odobriti zakon, ki je omejeval vstop tujcev v Francijo. Za zakon so se ogrevali predvsem desničarji, še zlasti fašistične Front National. Pod pretvezo borbe proti terorizmu je Chiracova vlada dala duška rasistom, ki jim ni prijalo, da v Francijo prihaja toliko arabskih in črnih priseljencev. V skladu z določili tega Figarojeva karikatura »monarha« Mitteranda zakona že leta 1986 niso dovolili vstopa 51.436 tujcem, leta 1987 kar 71.063, v prvih sedmih mesecih leta 1988 pa 37.038. Iz države pa so leta 1987 izgnali 15.837 nezaželenih tujih oseb. Če levica Mitterandu ploska, ga desnica obtožuje vsevprek. Na čelu gonje proti predsedniku je, še vedno najbolj razširjeni francoski dnevnik Le Figuro, ki tudi tokrat nudi svoje stolpce najbolj zagrizenim nasprotnikom socialističnega predsednika. Konservativci vseh odtenkov trdijo, da bo odprava zakona Pasqua ponovno odprla vrata imigraciji in tako tudi novemu valu političnega terorizma kot tudi navadnega kriminala. Francoskemu dnevniku so tudi tokrat priskočili na pomoč najbolj razširjeni pokrajinski dnevniki, ki so last istega gospodarja, tako da je gonja proti Mitterandu dosegla sleherno francosko družino. Nekateri komentatorji že vidjo v teh novoletnih Mitterandovih izjavah posrečen predvolilni manever. 12. marca bodo v Franciji občinske volitve. Izvoliti je treba več tisoč županov. Na zadnjih volitvah so socialisti in komunisti podpirali iste kandidate. Skupno so dobili v roke veliko občin. Le na tak način je komunistom uspelo ohraniti vrsto županskih mest v pomembnih krajih. Od takrat pa so komunisti izgubili veliko glasov in na lanskih parlamentarnih volitvah jim je pretila nevarnost, da dokončno izginejo iz francoske poslanske zbornice. Kriza v njihovih vrstah se nadaljuje, kajti v vodstvu nekoč močne stranke so nesoglasja in prepiri na dnevnem redu. V teh dneh, takoj po novem letu, so se na levici začela pogajanja o morebitnih koalicijah na občinskih volitvah. Komunisti zahtevajo, da bi sedanji župani bili avtomatično na čelu kandidatnih list, socialisti, ki imajo sedaj več moči, pa zahtevajo drugačen pristop k stvari. Dobro se zavedajo, da jim bo tudi na krajevni ravni uspelo pridobiti več oblasti, vendar le če bodo nastopili skupno s komunisti. V Franciji velja večinski sistem. Zmaga pripada večinski stranki ali koaliciji, majhne skupine ostanejo brez zastopstva. Njihovi glasovi pa so večjim koalicijam zelo dobrodošli. Na drugi strani pa bodo Mitterandove izjave izkopale globok jarek med konservativnimi silami. Fašistična Front National že strelja na predsednika zaradi njegovih izjav o enakopravnosti priseljencev. Oster način kampanje FN pa ne prija nekaterim konservativcem, takim, ki nočejo imeti nič skupnega s fašisti. Prav ti trdijo, da je s svojimi izjavami Mitterand dal duška fašistom, ki da bodo pridobili glasove. Odvzeli pa jih bodo zmernim konservativcem. Ti pa ne bodo mogli konkurirati bloku socialistov in komunistov, ki bodo spet dobili v roke ključe županstev. Morda pa se bo v bodoče, sicer še ne na občinskih volitvah v letu• 1989, zgodilo še nekaj. Marcel Debarge, vodja socialistične stranke, sedanji pogajalec s komunisti, je izrazil prepričanje, da bo že v prihodnjih letih priseljence, ki sicer nimajo francoskega državljanstva, možno pripustiti k občinskim volitvam. Konec koncev ti ljudje živijo v kraju, kjer nimajo volivne pravice, pa čeprav bi bilo prav, da bi soodločali takrat, ko morajo na županstvu v svojem kraju odločati o javnih storitvah, ki se jih poslužujejo tako francoski državljani kot tujci. Vse to se dogaja že na samem začetku leta 1989, ob dvestoletnici francoske revolucije. Frangois Mitterand je še enkrat presenetil Francoze, predvsem pa svoje politične nasprotnike. Ti so tako osupli, da ne najdejo nič bolj učinkovitega proti njemu, kot da ga obtožujejo monarhističnega absolutizma. Že samo dejstvo, da je na predvečer novega leta govoril v prvi osebi, da je izražal svoje mnenje o tem ali onem pojavu v francoski družbi ter o dogajanju v svetu, je konservativce prepričalo, da so izgubili borbo. Najbrž jim ne ostaja nič drugega kot da Mitteranda prikažejo kot sodobnega absolutističnega monarha. To pa naj bi po njihovem bilo v čistem nasprotju z ideali francoske revolucije. Televizijska nadaljevanka o francoski revoluciji V sredo, 4. januarja, zvečer je veliko Francozov na kanalu Antenne 2 gledalo prvo oddajo zdavnaj napovedane televizijske nadaljevanke o francoski revoluciji. Gre za podvig znane filmske delavke Nine Companeez, ki je izdelala televizijsko nadaljevanko, ki bo na francoskih ekranih štiri tedne. V »La Grande Cabriole«, tak je naslov nadaljevanke, nastopajo znani igralci Fanny Ardant, Philippe Laudenbach, Bernard Giradeau, Francis Huster, Robin Renucci, Jean Davy. V njej nastopa več sto igralcev ter statistov. Strošek za ta televizijski film je bil 33 milijonov frankov. Producenti so prepričani, da bodo denar kmalu iztržili, saj so film že prodali nekaterim tujim televizijskim družbam. V filmu osrednje osebnosti francoske revolucije stoje ob strani. V glavnih vlogah nastopajo osebe, ki so po svoje doživljale revolucionarna leta, od usodnega 1879 do 1800, ko je republika že prehajala v Napoleonovo monarhijo. Francoska televizija bo v tem letu predvajala še celo vrsto drugih filmov, čisto novih ali že dolgo znanih, o dogajanju pred 200 leti. (tetre laois , j »ajpeinpretleetioti de trois enilSmla trois cents mUiions de ceniimes et de prostgtH? mjtt. himrest Le retit »ervette, paree qtie j e’est fa •:>: patre» de Compa- j neer., pMe de ptmaehe, de ion- : gx$e, A(X\ (ktou x Vxkx, Šifra: ŽELIM SI SAMOZAVESTI Za pomanjkanjem samozavesti trpi veliko mladih fantov in deklet. Tudi ti se prito-žuješ prav v tem smislu. Obdobje pubertete Je na splošno čas, ko se nam zdi, da vse kar baredimo, storimo napak. Toda ta nerodnost je le včasih resnična, navadno je bolj Plod naše domišlji. Kaj tako zelo omejuje našo samozavest? Največji delež pri tem ima naše otroštvo. Ue nas starši stalno karajo ali nam prigo-varjajo, češ »s teboj ne bo nič«, »ti si naj-večja neroda«, »nič ne znaš«, »vsega se lotiš, bikoli pa nič ne končaš«, »nisi pismen«, »ne znaš se izražati« in marsikaj podobnega lahko še slišimo, je to pot, ki nas gotovo Pripelje do kasnejše nesamozavesti. V takem primeru iz človeka res nič ne postane, vsega, česar se lotimo, se bojimo in vedno zardevamo ter že vnaprej prepuščamo prva mesta drugim, ker si jih mi sploh ne smemo želeti. Tako se rodi pomanjkanje samozavesti. Leta in leta so potrebna, da v nas iz kali tisočih opominov zraste drevo brez listja samozavesti. Čez noč seveda ne more ozeleneti, toda prvi uspehi že poženo prve brstiče in iz teh lahko zrase še veliko novih listov. Res si nekoliko »vase potegnjena«, kot pravimo, in rada se držiš v ozadju ter opazuješ, kaj se dogaja v družbah, ki se zdijo tebi »prepovedane«. Tako je tudi s tvojimi ljubezenskimi čustvi. Tolikokrat si bila že zaljubljena, a za to si vedela edinole ti. Tisti pa, ki so mu veljala takšna čustva, ni tega niti slutil. Zato si si ti predstavljala, da nihče ne mara zate. Vendar, nihče niti vedel ni zato. Veš, to, kar je tako globoko v tebi, mora včasih tudi dobiti tudi malo zunanjega videza. Tvoj obup se sklada z jesenskim ali zimskim počutjem. Toda tudi jesen je bila letos lepa, dovolj sončna in pogosto tudi dovolj topla. Takšno naj bo tudi tvoje počutje. Če imaš še druga vprašanja, če si želiš odgovorov, se še oglasi. Rad bom prisluhnil tvojim težavam. Svet ni tako krut, kot se morda zdi na prvi pogled. Vsi ljudje tudi niso tako zlobni in ne vidijo samo sebe... KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla: ........................ Primorski dnevnik, 8. januarja 1988 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. padec vode, 5. letni čas, 9. italijanski slikar, kipar in pesnik (Buonarroti), 13. sto kvadratnih metrov, 14. Napolijev nogometaš, 15. Bojan Križaj, 16. Romulov brat, 18. nravoslovec, 19. ruski vladar, 20. italijanska cestna služba, 22. osebni zaimek, 23. odprta telesna poškodba, 24. moško osebno ime, 26. prvi mitološki letalec, 28. ime sovjetskega nogometaša Blohina, 30. angleško pivo svetle barve, 31. neapeljski pevec Daniele, 33. Union Henry, 35. kis, 38. ime ruske plesalke Pavlove, 39. četvero velikih teniških tekmovanj, 41. Citroenov avto, 42. član, 43. Apeninski polotok (orig.), 45. oranje, 46. italijanski prirodoslovec, 49. stekanje, 50. gmota iz kamnin in rudnin. NAVPIČNO: 1. tržaški pomorski klub, 2. Leslie Ca-ron, 3. norveška skupina lahke glasbe, 4. najboljši nogometaš vseh časov, 5. signal, 6. ime našega književnika Grudna, 7. avt. oznaka Messine, 8. it. pevec lahke glasbe, 9. francoski revolucionar, 10. dvanajst mesecev, 11. derivati amoniaka, 12. okit, 17. kip ali podoba matere božje z Jezusom, 19. Napolijev nogometaš, 21. ime več krajev v Sloveniji, 23. majhen plug, 25. Julius Erving, 27. avt. oznaka Karlovca, 29. taborišče za Solženicina, 31. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 am. filmski igralec New-man, 32. azijski veletok, 34. večja soba, 36. antična Ljubljana, 37. tračnice, 39. kontakt, 40. angleški zgodovinar in filozof (James), 43. nekdanja it. taksa, 44. film. igralka Gardner, 47. Ivan Tavčar, 48. avt. oznaka Avellina. REŠITEV: babi ‘09 ‘na)s •6* ‘iubaibd iBmg -g* ‘io g* 'Bijeu Et 'pn Zt Jure II- 'uie[s "6E 'buv '8£ '1330 -9E "H n 'EE ‘ould TE '3IB 0£ 'BaiO SZ 'sojbui sz ‘[apel tl 'BUBI SZ 'uo ZZ 'SVNV "OZ 'jed ‘61 TRIO -gt 'mey "91 "H a "SI 'oernaiv 'H Te 'ei ‘oiaBuejag -31H '6 'Bunz -g 'dBjs •[ ONAVHOdOA OINVS Odlok ministra Prandinija prvi korak na poti k privatizaciji luškega dela? Minister za trgovinsko mornarico Giovanni Prandini je izdal odlok z navedbo luških storitev, ki sodijo v pristojnost enotnih družb pristaniščnikov. S tem je izzval hude proteste pristaniških delavcev, ki se zavedajo, da pomeni ministrski ukrep napad na avtonomijo njihovih organizacij, saj naj bi se do leta 1993 njihov delokrog postopoma omejil zgolj na manipulacijo tovorov po pristanku ali pred odhodom ladje, medtem ko naj bi vsa druga opravila (upravljanje mehanizacije, skladiščenje blaga itd.) prešla v okvir svobodne konkurence, v katerem bi imeli glavno besedo zasebniki in njihovi uslužbenci. Od tod tudi vrsta stavk, s katerimi so stanovske organizacije pristaniščnikov iz sklopa CGIL-CISL-UIL ohromile pretovorno delo pod geslom »nočemo privatizacije«. Toda vrnimo se k Prandinijevemu dekretu. V njem piše, da ne spadajo v pristojnost članov enotnih družb pristaniščnikov naslednje operacije: upravljanje nepremičnih in premičnih mehanskih sredstev, ki niso v posesti enotne družbe pristaniščnikov; dela, pri katerih zaradi posebne tehnologije ni potrebna delavčeva roka; sestavljanje blagovnih listin, čuvanje, zračenje, hlajenje, čiščenje, embalaža idr.; manipuliranje, skladiščenje in čuvanje blaga na površinah in v prostorih, ki so bili dani pristaniščnikom v koncesijo; operacije navtične narave in vsekakor takšne, za katere so zadolžene ladijske posadke; operacije strogo mehanskega značaja; pretovarjanje blaga za preskrbo ladij- skih posadk; natovarjanje in raztovarjanje vojaškega materiala in tudi sicer blaga, ki je last države. Kakor piše v ministrskem sporočilu, hoče Prandini na ta način povrniti celovitemu pristaniškemu aparatu v Italiji tisto učinkovitost in konkurenčnost, ki ju potrebuje tudi v vidiku evropskega tržnega zenotenja po letu 1992. Minister je zaradi tega tudi poslal generalni direkciji resorja za trgovinsko mornarico navodila, kako naj se ravna takrat, ko enotne družbe pristaniščnikov postavijo zahtevo o funkcionalni avtonomiji, to je o pravici članov teh družb, da sami opravljajo natanko določene luške storitve. Prandini v bistvu širi to pravico tudi na izrecno storitvena podjetja in ustanove, zlasti tiste, ki se bavijo z integriranimi kopno-po-morskimi prevozi, vendarle pod pogojem, da izpolnjujejo ustrezne pogoje, ki jih morajo tudi industrijska podjetja. Minister se je o vsej tej problematiki v prejšnjih dneh pogovoril s predstavniki stanovskih organizacij pristaniščnikov in jih pozval, naj mu (tudi spričo parlamentarne razprave o zakonskih osnutkih za reformo luških uprav in za okrepitev priobalne plovbe) predložijo lastne predloge in zahteve. Dogovora seveda ni bilo, zato se bo Prandini spet sešel z njimi pojutrišnjem, a v četrtek se bo sestal z glasniki enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL. D. G. 0 davkih in knjigovodstvu Predavanja SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje organizira vrsto strokovnih predavanj o najnovejših vladnih odlokih, ki zadevajo davčno in knjigovodsko problematiko. Predavanja bodo po naslednjem razporedu: jutri, 9. januarja, ob 18.30 v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini; pojutrišnjem, 10. januarja, ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v petek, 13. januarja, ob 18.30 v gledališču France Prešeren v Boljun-cu; v ponedeljek, 16. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Takšna predavanja bodo seveda tudi na Goriškem, natančen razpored pa bomo pravočasno objavili. Slovensko deželno gospodarsko združenje želi s to hvalevredno pobudo pomagati našim gospodarstvenikom, da se temeljito pripravijo na izpolnjevanje novih zakonskih obveznosti. Še zmerom dosti brezposelnih Vsedržavni statistični zavod ISTAT je izračunal, da se zaposlenostna raven v Italiji oktobra lani ni bistveno spremenila v primerjavi s septembrom, da pa se je hkrati v primeri s predlanskim oktobrom zmanjšala za 2,4%. K osipu so prispevale v večji ali manjši meri vse industrijske panoge, sicer največ tekstilna in oblačilna (-3,2%), najmanj pa energijska (-0,4%). Izjemo predstavlja edinole gradnja prevoznih sredstev, kjer je število zaposlenih naraslo za 0,9%. Oktobra 1988 (21 delovnih dni) se je število dejansko opravljenih delovnih ur skrčilo za 0,9% v primeri z oktobrom 1987, ko pa je bilo 22 delovnih dni. V vseh prvih 10 mesecih lani pa se je število opravljenih delovnih ur povečalo za 2,6% nasproti obdobju ja-nuar-oktober 1987. Povprečna delavska plača: oktobra lani je bila za 8,5% višja kot leto dni prej. Seveda »cum granu salis«, kajti statistika je pač statistika. Danes konferenca v Anconi Rešiti Jadran! Morje je treba zaščititi pozimi: pod tem geslom in v priredbi »zelenih« bo danes v Anconi konferenca o Jadranu, ki se je bo udeležil tudi minister za varstvo okolja Giorgio Ruffolo. Prireditelji hočejo s tem zakoličiti nekakšno alternativo dozdajšnji (ne)politiki rimske vlade in posameznih deželnih uprav do vprašanja, ki ne zadeva zgolj našega zdravja, temveč tudi bodočnost kmetijstva in industrije. Zeleni pravijo, da problema ni mogoče rešiti samo s financiranjem očiščevalnih naprav, temveč bo to možno samo s smotrno ter kar najbolj učinkovito strategijo za polet industrijskih in kmetijskih dejavnosti na osnovi načela o prevenciji in bioloških metod pridelovanja oziroma proizvajanja. V tem sklopu je treba seveda tudi rešiti problem evtrofizaci-je. Sicer pa bo na konferenci najbrž govor tudi o nuji po sodelovanju s pristojnimi jugoslovanskimi dejavniki, za katerega je bil že pred časom dosežen načelen dogovor. gospodarski dopis iz Slovenije Nova vlada bo prehodna Zdaj, ko je zvezna vlada odstopila, politiki mrzlično iščejo novega mandatarja za sestavo vlade. V javnosti se zato kar naprej pojavlja vprašanje -kakšna bo nova vlada. Lahko bi odgovorili dokaj preprosto: vlada bo prehodna. Tak odgovor namreč narekuje več stvari. Kdorkoli bo dobil mandat za sestavo jugoslovanske vlade, bo moral pač upoštevati, da v Jugoslaviji prave vlade - takšne kot na Zahodu - pravzaprav niti ne moremo imeti. Pri nas je vlada samo izvrševalka sklepov zvezne skupščine; je torej izvršilni organ, zato ima tudi tak naziv: zvezni izvršni svet. Nedavne ustavne spremembe te vloge bistveno nič ne spreminjajo. Parlament pa je pod močnim političnim pritiskom in je znanilec različnih političnih interesov, ki naj bi jih v parlamentu sicer vskladili, vendar navadno določeni interesi prevladajo. Ker je tokrat odstopila vlada in ne parlament, je treba računati na to, da bo morala nova vlada upoštevati predvsem ekonomske- usmeritve, ki jih je zvezna skupščina že potrdila. Vlada bo torej morala stopiti v kolesnice, ki so že narejene in ki so celo močno pripomogle k temu, da je Mi-kulič iztiril. Nova vlada bo morala upoštevati predvsem dogovore z mednarodnim denarnim skladom (IMF). Ker so majski gospodarski ukrepi v prvi vrsti posledica dogovora z IMF, bo vlada morala upoštevati majski gospodarski koncept, morala pa bo tudi popraviti predvsem napake, ki so bile v gospodarski politiki storjene po maju in zaradi katerih je prišlo do tako močnega odmika od protiinflacijske politike. To pa pomeni, da se bo morala nova vlada najprej spopasti z javnimi izdatki. Prav pri javnih izdatkih pa je Mi-kuličevi vladi močno spodrsnilo. Branko Mikulič je predlagal zmanjšanje nekaterih javnih izdatkov (ne pa vseh), vendar je_ parlament takšen predlog zavrnil. Če novi vladi ne bo uspelo zajeziti naraščanja državnih stroškov, bo trčila v ultimativno zahtevo tujih upnikov, ki so pripravljeni dati nova posojila samo, če bo vlada izpolnila na prejšnjih pogajanjih določene pogoje. Zahteve po zmanjšanju izdatkov vlada ne more odkloniti, saj bi se brez novih posojil povsem podrlo finančno poslovanje s tujino. Druga okoliščina, ki bo usodno določala delovanje nove vlade, je politi- čen sklep o reformiranju gospodarskega sistema. Dva zakona sta v ta namen že sprejeta: zakon o podjetjih in zakon o tujih vlaganjih v jugoslovansko gospodarstvo. Veliko novih zakonov pa bo treba šele pripraviti. Že proučevanje prvih dveh zakonov, o katerih je bilo sicer izrečenih kar veliko pohvalnih besed, pa kaže, da sta premalo reformna, čeprav sta precej bolj liberalna od dozdajšnjih predpisov. Spreminjanje zakonov prinaša velikansko zmedo, ki jo še povečujejo različni reformatorski interesi. Nova vlada bo, hočeš nočeš, morala nadaljevati z delom tam, kjer je nehala stara vlada, in celo popravljati marsikaj, kar se ji bo zdelo slabo. Razmere najbrž ne bodo dopuščale, da bi vlada sestavila povsem nov, svoj reformski program. Morala se bo okleniti tistega, ki ga je že določila politika in sprejel parlament. Toda to, kar je sprejeto kot usmeritev, je nejasno, brez trdnih temeljev. Kolesnice pa so narejene in iz njih ne bo možno kar tako skočiti, čeprav bi nova vlada to še tako rada naredila. Vlada bo lahko postala bolj neodvisna šele, če se bo spremenil tudi političen sistem: napovedana je namreč tudi politična, ne samo gospodarska reforma. Tretje dejstvo, mimo katerega ne bo mogla, pa je zdajšnje gospodarsko stanje, ki je podobno razsulu. Kako naj v takih razmerah vlada dvigne proizvodnjo, popravi plače in standard, poveča izvoz... Na hitro ni moč ničesar narediti. Zato si vlada svojega položaja ne bo mogla utrjevati s kakšnimi blestečimi premiki v gospodarstvu. Kdo bo torej prevzel vladno krmilo v takih razmerah? Bo novi predsednik politični ugled-než z veliko politično močjo ali pa bo strokovnjak, ki nima nobene politične uveljavitve? Ali bo to morda kdo tretji, neobremenjena in neznana osebnost, ki bo dobil možnost za sestavo vlade prav zaradi političnega kompromisa med republikami? Za koga se bo odločila politika? Odgovori na vsa ta vprašanja bodo najbrž kmalu znani. Kdorkoli že bo novi predsednik ZIS, bo moral delovati v prej omenjenih okoliščinah, ki pa so takšne, da nobeni vladi ne zagotavljajo dolgega življenja. Okoliščine so dobre samo za odstope in padce. Zato lahko ponovimo: nova vlada bo najbrž samo prehodna. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Nemška marka . . . Nizozemski gulden Belgijski frank . . . Danska krona Norveška krona Švedska krona . . . Ameriški dolar . .. Kanadski dolar . . . Španska pezeta Portugalski eskudo Grška drahma Avstrijski šiling . . . Francoski frank . . . Švicarski frank . . . Japonski jen ....... Funt šterling ...... Efektivne valute 16.12.88 5.1.89 738,— 735,35 653,06 651,45 35,146 35,059 190,81 190,45 198,60 199,90 212,49 213,60 1299,15 1315,35 1075,10 1105,90 11,398 11,616 8,859 8,943 8,849 8,846 104,815 104,533 215,78 215,34 874,75 866,28 10,433 10,487 2357,- 2373,40 Devize 16.12.88 5.1.89 738,- 735,35 653,06 651,45 35,146 35,059 190,81 190,45 198,60 199,90 212,49 213,60 1299,15 1315,35 1075,10 1105,90 11,398 11,616 8,859 8,943 7,75 7,75 104,815 104,533 215,78 215,34 874,75 866,28 10,433 10,487 2357,- 2373,40 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 16.12.88 5.1.89 F. šterling zlat 135.000 136.000 Napoleon 105.000 104.000 16.12.88 5.1.89 Zlato (gram) 17.350 17.450 Srebro (gram) 263,10 262,10 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe Datum 30.12. 5.1. + -% Družbe Datum 30.12. 5.1. + -% Agricola 1.812 1.849 +2,0 Uoyd Adr. 18.440 18.750 + 1,7 Alleanza 41.010 41.885 +2,1 Mediobanca 20.005 20.240 + 1,7 Assitalia 16.320 16.880 +3,4 Montedison or. 2.093 2.105 +0,6 Bastogi 309 305,75 -1,0 Montedison ris. 1.030 1.060 + 2,9 Benettbn 10.515 10.500 -0,1 Nuovo Ambr. 3.319 3.360 + 1,2 Banco Roma 7.750 7.850 + 1,3 Olivetti ord. 9.000 9.399 +4,4 Cigahotels 4.335 4.485 +3,5 Olivetti priv. 5.300 5.550 + 4,7 CIR 5.651 5.965 +5,6 Pirelli SpA 2.932 3.068 +4,6 Credit 1.765 1.797 + 1,8 RAS 45.050 44.650 -0,9 COMU 3.432 3.560 +3,7 Rinascente 4.915 4.976 + 1,2 Eridania 5.850 5.901 +0,9 SAI 21.760 21.985 + 1,0 Fer. Fin. 2.939 2.950 +0,4 SIP 2.858 2.940 +2,9 Fiat 9.813 9.950 + 1,4 SME 3.700 3.830 +3,5 Generali 43.960 44.450 + 1,1 Snia Viscosa 2.800 2.822 +0,8 IFI priv. 19.850 20.000 +0.8 Standa 19.975 19.990 +0,1 Italcable 11.830 12.200 +3,1 ŠTET 3.825 3.885 + 1,6 Italia Assic. 12.600 12.750 + 1,2 Toro 21.850 22.490 +2,9 Itaimobiliare 151.000 150.000 -0,7 Unipol 18.750 18.900 +0,8 Ob začetku leta objavljajo ekonomske revije napovedi strokovnjakov za tekoče leto. Zanimivo je, da postavljajo po perspektivnosti milansko borzo na najvišje mesto. Razlogov za tako oceno je več, vendar menijo, da bosta odločilna predvsem dva faktorja: rast italijanske ekonomije se bo nadaljevala, tako kakor tudi višina novih naložb. Optimizem velikih podjetnikov je le delno okrnjen zaradi velikega državnega primanjkljaja. Na pričakovan dosežek pa utegnejo vplivati ukrepi, ki bodo sprejetiza obdavčenje borznih dohodkov. Načelna navodila bo izoblikovala Evropska gospodarska skupnost, končna normativa pa bo sprejeta na skupnem sestanku vseh članic, ki bo sklican sredi leta v Madridu. (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 16.12.88 5.1.89 Ala 12.097 12.192 America 11.831 12.006 Arca BB 19.554 20.019 Arca RR 11.834 11.927 Arca 27 9.784 10.060 Aureo 16.017 16.490 Aureo Previdenza .... 11.382 11.691 BN-Multifondo 11.208 11.505 BN-Rendifondo 11.287 11.374 Capitalcredit 10.459 10.766 Capitalfit 12.722 13.014 Capitalgest 14.629 14.933 Cashbond 10.652 10.737 Cash Management F. . 12.904 13.290 Centrale Capital 10.882 11.206 Centrale Global 10.139 10.349 Centrale Reddito 11.270 11.357 Commercio Turismo . . 9.819 10.101 Corona Ferrea 11.162 11.419 Eptabond 11.707 11.806 Eptacapital 10.587 10.897 Euro Andromeda .... 16.052 16.442 Euro Antares 13.333 13.470 Euromob. Cap. Fund. . 10.549 10.790 Euromob. Redd 10.901 11.986 Euro Vega 11.000 11.086 Fiorino 23.901 23.699 Fondattivo 11.066 11.331 Fondersel 25.635 26.375 Fondicri 1 11.454 11.538 Fondicri 2 10.382 10.634 16.12.88 5.1.89 Fondimpiego............. 11.661 11.708 Fondinvest 1 ............. 12.333 12.411 Fondinvest 2 ............. 14.425 14.777 Fondo Centrale............ 14.530 14.879 Fondo Profess............ 29.285 30.333 Genercomit............... 17.145 17.601 Genercomit Rend........ 10.661 10.752 Geporeinvest ............. 10.456 10.700 Geporend ................ 10.416 10.518 Gestielle B ............. 10.171 10.448 Gestielle M ............. 10.761 10.836 Gesti ras................ 18.147 18.310 Imi 2000 ................ 11.812 11.892 Imicapital ............... 24.336 24.833 Imindustria ............... 9.636 9.857 Imirend .................. 14.426 14.559 Interbancaria Azion. . . . 17.557 17.983 Interbancaria Obbl..... 14.594 14.741 Interbancaria Rend. ... 15.011 15.124 Investire Azion........... 11.068 11.289 Investire Bil............ 10.781 10.987 Lagest Azion............. 11.601 11.987 LagestObb................. 10.856 10.931 Libra .................... 17.100 17.652 Money-Time .............. 10.540 10.578 Multiras................ 17.071 17.520 Nagracapital ............ 14.680 14.990 Nagrarend................ 12.668 12.814 Nordcapital ............. 10.068 10.264 Nordfondo................ 12.237 12.319 16.12.88 5.1.89 Phenixfund .............. 10.251 10.535 Primecapital ............ 24.293 25.098 Primecash................ 12.648 12.757 Primeclub Azion........ 9.772 10.056 Primeclub Obbl........... 11.088 11.108 Primerend................ 18.401 18.880 Promofondo 1 ............ 10.383 10.590 Redditosette ............ 15.417 15.647 Rendicredit.............. 11.224 11.328 Rendifit ................ 11.752 11.857 Risp. Italia Bil......... 16.572 16.918 Risp. Italia Redd........ 14.045 14.153 Rologest ................ 11.104 11.217 Rolomix.................. 10.396 10.651 Salvadanaio ............. 10.818 11.180 Sforzesco ............... 11.535 11.626 Venture-Time ............ 11.369 11.678 Verde.................... 11.552 11.643 Visconteo ............... 15.152 15.466 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 32,54 32,46 Fonditalia ............... 71,94 72,90 Interfund ................ 36,87 37,20 Int. Securities .......... 26,60 26,38 Italfortune .............. 41,19 41,19 Italunion ................ 23,44 23,44 Mediolanum S. F........ 35,97 40,19 Rominvest................. 33,22 33,79 Fondo Tre R. Lit......... 37.196 37.733 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars.............................. 157,62-166,25 Baker elektrolitičen...................... 160 - 161 Bakrovi odpadki št. 2............................... 108,50 Cink high grade .......................... 69 - 8o!25 Cink elektrolitičen.................................. 68-80 Paladij 99,9 .......................................... 132 Platina (v dolarjih za unčo troy)............ 524,50-525,50 Železni odpadki (v dolarjih za tono) .............. 110-111 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 594 London Svinec bel dry fob UK.................................. 756 Aluminij 99,5% ........................................... — Nikelj high purity........................................ — Jeklo v palicah .......................................... — Cinkova pločevina......................................... — Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov...... 290 - 300 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki (januar, februar)................. 595 Soja iz Nizozemske (januar) ............................ 84 Palmovo olje Sumatra (januar) .................... 382,50 Sončnica (januar) .................................. 442^50 Kokosovo olje Filipini (januar, februar) .... 560. Laneno olje (januar)................................... 624 Ricinovo olje (ex tank) (januar, februar) ... 1130 ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž (marec).......................................... 159,50 Rž (maj)............................................. 161,— Rž (julij)........................................... 163,- Oves (marec) ............................. 159,____________ Oves (maj).......................................... 157,- Oves (julij).......................................... 157,- Ječmen (marec) ...................................... 134,30 Ječmen (maj ......................................... 138,30 Ječmen (julij) ...................................... 141,60 Pšenica (marec) ..................................... 163,- Pšenica (maj) ........................................ 163,— Pšenica (julij) .................................... 160,10 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Marec ............................................... 58,13 Maj.................................................. 58,19 Julij ................................................ 58,20 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra..................................... 302,02 Giza 45 g........................................... 293,02 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava .................................... 12.550 Januar............................................... 12.555 Februar ............................................. 12.719 Marec ............................................... 12.850 Uredili so jo v strogem središču mesta Žlahtna pijača naše dežele v Hiši vina v Vidmu Žlahtna vina, pridelana v Furlaniji-Julijski krajini imajo vedno več častilcev. Vina, še zlasti tista pridelana v Brdih in v vzhodnofurlanskih gričih gredo dobro v promet, tako na italijanskem kot na tujih tržiščih. Še zlasti po zaslugi večjih pridelovalcev in tudi trgovinskih zbornic so vina naše dežele v tujini danes bolj cenjena kot sto let znana toskanska ali piemontska vina. Dolgo vrsto let si je prvenstvo v reklamiziranju in ponujanju vin lastila enoteka La Serenissima v Gradišču ob Soči. Tam vsako leto izberejo najboljša vina domačih pridelovalcev, ki jih zatem imajo na razpolago vse leto. Največ poslovnih ljudi prihaja iz tujine v Videm. Pot iz Vidma do Gradišča je dolga. Zaradi tega so nekateri vinogradniki in politiki sklenili, da odprejo podobno enoteko v Vidmu. Najprej so na Deželi hoteli tako deželno Hišo vina odpreti v vili Chiozza v Scodovacci, v Spodnji Furlaniji. Tudi ta kraj bi bil od rok. Zaradi tega so, zlasti na pobudo Pi-era Pittara, predsednika Središča za ovrednotenje vina v FJK, kot tudi furlanskih politikov, že pred časom v stari stavbi v Ulici Poscolle v Vidmu 200.000 turistov lani na Brionskih otokih V lanskem letu je na Brione prišlo 200.000 turistov. Največ jih je bilo iz Italije, Avstrije ter Zvezne republike Nemčije, pa tudi iz raznih krajev Jugoslavije. Na teh otokih so že v avstrijskih časi bili nekateri razkošni hoteli. Po drugi svetovni vojni je to postala najbolj priljubljena rezidenza predsednika Tita. Po njegovi smrti so turistom spet dovolili, da pridejo na otok. V glavnem tja prihajajo enodnevni turisti. V tamkajšnjih hotelih pa je lani bivalo 17.000 turistov. Nekatere ameriške in francoske družbe hočejo na teh otokih zgraditi nekaj luksuznih hotelov. S smučmi po Zahodnih Alpah V zadnjih dneh letošnjega januarja in v prvih februarja bo v Srednjih in Zahodnih Alpah smučarsko ekipno tekmovanje, ki bo spominjalo, tako trdijo organizatorji, na bolj znano avtomobilsko tekmo Pariz—Dakar. »Grand Defi« bo naslov te spektakularne tekme. Sodelovale bodo petčlanske ekipe smučarjev. Tekmovali bodo sedem dni zapored, začenši 27. januarja. Odhod bo nekje v Dolomitih, cilj pa v Les Menuires v Franciji. Proga bo neznana do zadnjega trenutka. Smučarji bodo morali potovati v glavnem po krajih, kjer niso speljane smučarske steze. To bo vsekakor lep podvig, ki mu bosta sledili italijanska in francoska televizija. Ceniki hotelov v Švici Nacionalni turistični urad je pred kratkim izdal zajetni katalog švicarskih hotelov s cenikom za leto 1989. V njem so podatki o 2.757 hotelih, v katerih je kar 181.755 postelj. V katalogu je tudi seznam 350 restavracij, ki so včlanjene v Švicarsko zvezo hotelirjev. V vodniku so tudi naslovi turističnih uradov. V katalogu so seveda označeni ceniki storitev v hotelih. Kar se restavracij tiče najdemo cenike za redne menuje kot tudi povprečno ceno, ki jo bo gost plačal, če bo kosilo ali večerjo naročil »a la carte«. Švicarski denar je zelo stabilen. Zaradi tega bodo ceniki v omenjenem katalogu veljali vse leto, tja do 30. novembra 1989. Švicarski turistični urad je izdal nov vodnik, ki je namenjen tujim turistom. Napisan je v več jezikih, tudi v italijanščini. V njem je mogoče dobiti vse polno podatkov, ki zanimajo turista, ki gre na obisk v to državo. odprli Hišo vina. Stavbo so primerno preuredili. V njej je vedno precej obiskovalcev. Na voljo so vsa žlahtna vina iz naše dežele. Videmska Hiša vina je največje in tudi najbolj pomembno ogledalo vin, pridelanih v naši deželi. Zaradi tega videmski gospodarstveniki vanjo povabijo tudi ugledne goste, ki pridejo v Videm iz vseh krajev sveta. Velja povedati, da si za reklamo te Hiše vina zelo prizadeva znani enogastronomski novinar Isi Benini. Najbolj zaželeni so seveda taki gostje, ki v svoji deželi reklami-zirajo žlahtne pridelke naše dežele. Na naši sliki, posneta je bila lani poleti, je skupina specializiranih španskih novinarjev. Nova pobuda Cluba Mediterranee Na Tridentinskem in v Južni Tirolski Čez dve leti na morju jadrnica za 450 potnikov 464 smučarskih vlečnic Club Mediterranee je znana francoska poslovna in turistična družba, ki ima po vsem svetu kakih sto turističnih naselij in hotelov. Bila je to prva družba, ki je že pred kakim desetletjem prirejala turistične počitnice v slikovitih krajih ob morju v naseljih, v katerih so ljudje bili bolj sproščeni, kot med bivanjem v kakem hotelu. Na voljo so imeli, in še imajo, možnosti za bolj »divje« počitnice. Club Mediterranee sedaj širi svojo dejavnost. Že pred leti so dajali veliko poudarka križarjenjem z večjimi jadrnicami. Sedaj so naročili veliko jadrnico, ki jo bodo splavili leta 1990. Na njej bo prostora za 450 potnikov. Turiste bo ladja prevažala v glavnem po Tihem oceanu, najraje med otoki Polinezije, kamor veliko Francozov gre na počitnice. Istočasno je Club Mediterranee sklenil pogodbo z japonsko družbo Mitsui Osk, ki bo že letos aprila dala na razpolago potniško ladjo za 600 ljudi. Obe družbi bosta poskrbeli, da bosta v naslednjih letih imeli na razpolago še več potniških ladij. Ugotovili so, da narašča zanimanje za potniške ladje. • Brazilska vlada je tik pred koncem lanskega leta sprejela sklep, da bodo turistom njihovo valuto obračunavali po ceni, veljavni na svetovnem trgu in ne po brazilskem uradnem kurzu. Brazilski cruzeiro je namreč doma pri njih precenjen. V tej deželi so prepričani, da bodo na tak način zvabili še več turistov kot doslej. Na Tridentinskem in na Južnem Tirolskem so zelo dobro opremljeni za zimski in poletni turizem. Poleg številnih hotelov imajo prenočišča za tujce v skoro vsaki kmečki hiši. Pokrajinski vladi v Bocnu in Trentu sta kmetom dali na razpolago sredstva, da so s turističnimi sobami opremili njihove hiše. Kdor se na stvar spozna meni, da je danes v tej deželi na voljo sorazmerno več turističnih sob kot v drugih italijanskih deželah. Turisti prihajajo še zlasti v zimskem času. Letos so sicer gostje, ki so tam nameravali počitnikovati na snegu, odšli domov razočarani. Snega ni bilo. Domači turistični delavci so v večini krajev s kanoni poskrbeli za umetni sneg. V teh krajih imajo tudi zelo razpredeno mrežo vlečnic. Kar 464 jih je. Z vlečnicami lahko prepeljejo 409.086 oseb v eni uri. Na voljo je kar 1.100 kilometrov smučišč. Z vlečnicami ima opravka 2.800 uslužbencev. Kar 700 od teh v poletnem času skrbi, da se trava na smučiščih pokosi, tako da bodo pozimi smučišča čista. V lanskem letu so obnovili veliko vlečnic. Z obnovo bodo nadaljevali v tem letu. Gre za vlečnice, ki jih upravljajo turistična društva, kot tudi za vlečnice, ki so last zasebnikov. Že pred nekaj leti so uvedli enotno smučarsko karto za ves dolomitski predel. Poleg rednih kart imajo na voljo še karte za otroke in posebne skupinske karte. Pravijo, da so z enotno smučarsko karto pridobili veliko novih gostov. V Švici še en muzej starih vozil Domiselni lastnik restavracije v švicarski vasici Mauriaux, v kantonu Jura, ki je tudi župan svojega kraja, ima sedaj veliko možnosti, da se bo v njegovem gostišču povečalo število klientov. Mož že dolgo vrsto let zbira stare avtomobile. V svoji zbirki ima okrog- štirideset znanih vozil med katerimi tudi delahaye, delage, bugatti, talbot, Cadillac. Osebno zbirko je popestril z avtomobili, ki si jih je izposodil iz drugih muzejev ali od drugih zasebnih zbiralcev. Študentsko potovanje po Norveški Prekrasna narava fjorda Prišel me je zbudit Niko, kajti, kot sem pričakoval, sem preslišal budilko. S še prilepljenimi trepalnicami sva stopila na zaželeni vlak. Kot v Bergenu, je tudi po poti deževalo, kar naju je malo jezilo, saj sva se vozila proti enemu najbolj zanimivih predelov Norveške, katerega lepoto bi verjetno bolj uživala ob lepem vremenu. Voss je eno najbolj znanih norveških leto-viščarskih centrov in v tem kraju naju je čakal »turistični« avtobus za Gud-vangen. Cesta je postajala vedno bolj vijugasta in vedno več smo se vzpenjali, dokler nismo dospeli do razgledišča, od koder je bil pogled v dolino zelo strm. Pod nami je bila neka soteska, sredi katere se je iztekala reka, iz strmih pobočij pa so se spuščali slapovi. Prav pod enega od teh smo prišli, ko smo se začeli spuščati po izredno nevarni poti v dolino. Voznik je satirično rekel, da je to ena najbolj strmih cest v Evropi! No, dospeli smo v Gud-vangen, kjer sva se vkrcala na trajekt, ki vodi po zadnjem delu Sognefjorda do vasice Elam. Ladja je stala ob nasipu, ki je izgledal sodoben; šla sva na zgornjo teraso trajekta, pa čeprav je malo deževalo, da bi si čim bolje ogledala prekrasno naravo fjorda. Ladja je za več kot eno uro vijugasto rezala vodno gladino, saj je vozila od enega obrežja do drugega. Vsakič, ko se je približala pomolčku kakega naselja (če lahko tako imenujemo par hišic), so iz ladje vrgli vrečo, ki mislim, da je bila namenjena pošti. V fjordu nisem več vedel, kam naj naperim fotoaparat; morda je imel Niko prav, ko mi je dejal, da bi bilo treba to vse skupaj posneti s kamero. Voda je bila prozorna in neverjetno mirna, na strmih pobočjih so bile redko posejane čisto majhne lesene hiše, do katerih po mojem mnenju ni drugega dostopa kot s čolnom, saj se takoj za njimi dvigajo visoke skalnate stene. Ko se je trajekt nekoliko oddaljil od začetne točke, se je nad visokimi stenami na koncu fjorda zalesketal ledenik, tako da sem si delno razlagal izvor strmih slapov, katerih vodni padec sega tu večkrat od vrha stene kar do morja. Mnogi so tako ozki in bistri, da se vodni curki zdijo skoraj prah. Pot se je nadaljevala po vedno' lepšem okolju; sedaj se je fjord začel nekoliko širiti; dospeli smo do »križišča«. Z ene strani se gre po Sognefjordu proti odprtemu morju, z druge pa se po malem fjordu pride do naselja Elam. Stene bregov so bile tu bolj položne, tako da se je na njih pojavilo gosto grmičevje; v mnogih krajih sem na vrhu teh opazil večni sneg. Iz majhnega pristanišča vodi vlak na zgornjo planoto. Tudi ta del železniške proge je bil izredno zanimiv in slikovit, saj smo se vozili po robu neke soteske, ki je bila očitno ledeniškega izvora. Pod nami je bila reka, tik pod progo pa je bilo tudi nekaj hišic. Na levi strani se je prikazal velik slap in vlak se je v tem primeru izkazal za turističnega, saj je sprevodnik za nekaj minut ustavil, tako da smo si ga lahko potniki od bližje ogledali. Po obvezni sliki sem se z rosnimi lasmi vrnil proti svojemu vagonu in ob slapu opazil še majhno mavrico. Vodni hlapi so prišli do druge strani vagonov, saj so bila okna vsa vlažna. Glede na to, da bi morala v Myrda-lu precej čakati na vlak za Oslo, sva po nasvetu nekega Američana izstopila postajo prej. Tu je bilo na koncu gozdička razgledišče. Na skalah, ki so predstavljale razgledišče, sva naletela na skupino mušnic, ki so si izbrale res razgledno mesto. Oko je tu skoraj boječe zaradi ostrega padca opazovalo ozko dolino, ob robu katere se je že videl naslednji rdeči vlakec. Prav na tega sva kmalu potem stopila in izstopila v bližnjem Myrdalu. Spet sva se vozila po tisti prekrasni ledeniški planoti, ki povezuje Bergen z Oslom. Tu je res fantastično, saj te vseskozi obdajajo jezerca in zasneženi vrhovi, tistega dne pa je bilo morda še lepše, ker so se sončni žarki poigravali z vodno gladino ob močvirnatem bregu, kjer je bil privezan lesen čolniček. Barvane hišice so prispevale k še večji pestrosti okolja. Vlak je zašel v smrekov gozd, kjer so se skozi veje občasno prikazale reke in jezera. Pokrajina je bila še naprej krasna: nemo sva gledala skozi okno, skoraj z odprtimi ustmi; večkrat nisem vedel več, kaj naj bi slikal, saj se mi je vse zdelo tako izredno čudovito. Počutila sva se kakor v raju in mislim, da mora biti tako tudi za tiste meščane, ki imajo tu svojo bajtico in kamor skušajo čim prej zbežati, da se izognejo mestnemu vrvežu. Čeprav je ta spektakel trajal precej časa, so nama ure kar hitro minevale, saj so se tračnice že počasi spuščale ob deroči reki. Po gozdu sva se vozila skoraj do Osla, kamor sva dospela pozno zvečer, a še v času, da stopiva na nočni vlak, ki bi naju popeljal v tretje največje norveško mesto: Trondheim. Imela sva še celo čas, da pozdraviva Švicarja, ki sva ga bila spoznala v Bergenu, in da si s stopnišča pred železniško postajo ogledava večerno zabavo v norveški prestolnici. Ob pogledu na mestne luči in ob močnih zvokih disko glasbe sva bila mnenja, da nama je Oslo pustil res lep vtis. Na vlaku sva se čim udobneje namestila, da bi ponoči kaj spala, a še preden sem zatisnil oči, sem vedel, da mi bo tisto noč huda predla. Zbudil sem se nekoliko neprespan v vlažnem jutru. Še vedno sva se vozila proti Trondheimu, kamor sva dospela nekaj po osmih. Mesto je zgledalo grozno; že res, da je bila nedelja, toda zgledalo je, da sva prišla v mesto strahov, saj so bile ulice neverjetno prazne in vse je bilo zaprto, tako trgovine kot hišna okna. Nisva vedela, kaj bi počela v takih okoliščinah, zato sva se usedla na klop in upala, da sva morda prišla prezgodaj. Čez par ur pa se ozračje v mestu sploh spremenilo. Tako okolje te tudi ne spodbuja k temu, da si ogledaš značilnosti nekega mesta; bila pa sva vseeno »dovolj močna«, da sva si ogledala del mesta, ki je v okolici kanala: poleg lesenega slavoloka, ki je bil postavljen na mostiček, stoji tam cela vrsta hiš na koleh. Te so v vsem podobne ostalim raznobarvnim lesenim hišam, le da stojijo na vodi. Po tem ogledu sva bila skoraj vesela, da greva stran od tega mesta, saj nas je na postaji že čakal vlak. ERIK DOLHAR DOVOLJ VELIKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTREB RIMORSKI DNEVNIK Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu. Uredništvo v T rstu tel. (040) 7796600 Uredništvo v Gorici tel. (0481) 83382 rie* /xh6rito ot"nK mbaai: ijdtnk Bencin proste cone tudi na Tržaškem mmmm GENCIJA ALPE ADRIA Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel Alpe Adria. Tel. (040) 7796600 NJIŽNE IZDAJE Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini. Tel. (040) 7796644 MPORT-EXPORT uvozno - izvozni oddelek s sedežem v Trstu in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v Trstu tel. (040) 7796677 Podružnica v Gorici tel. (0481) 32638. IDEOEST Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil. Tel. (040) 7796622 RAFICENTER Grafično oblikovanje in načrtovanje. Tel. (040) 7796633 OVI MATAJUR Odraz življenja Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Tel.(0432) 731190 ' ..............: ' " ■ : ■ ■ ...In svem besnila ' ' 'i™”; je človek poslala SSST' Vti. OLLETTINO dinformazione DEGU SLOVENI IN ITALIA Štirinajstdnevnik v italijanščini o življenju in delu Slovencev v Italiji. Tel. (040) 7796600 ALEB Galeb, revija za mladino z bogato mesečno vsebino vsem bralcem svojim želi sreče v letu novem polne vreče ADRANSKI KOLEDAR Dopolnjuje ga zbirka vsebinsko bogatih, zanimivih knjig. ISTRIBUCIJA tujih listov Oddelek nudi distribucijske usluge za tuji tisk po vsej Jugoslaviji in za jugoslovanski tisk v Italiji s hitro dostavo in sprotno računalniško obdelavo. Tel. (040) 7796666 UBLIEST oglasni oddelek ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA zbira in sprejema objave ter reklamne oglase za PRIMORSKI DNEVNIK in ostale izdaje ZTT; posreduje objavo ekonomskopropagandnih sporočil v jugoslovanskem dnevnem tisku in strokovnih revijah, v »Primorskih novicah«, po Radiu Ljubljana in Koper; zbira oglase za časopisne priloge ob priliki mednarodnih sejmov skupnosti Alpe-Jadran ter za publikacije, ki so namenjene trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo; zastopa v Italiji in Jugoslaviji specializirane kitajske časopise; INTERNATIONAL TRADE NEVVS gospodarski list, ki ga izdaja Ministrstvo za zunanjo trgovino LR Kitajske (MOFERT) TECHNOVA tehnična revija s prilogami ob mednarodnih sejmih CHINAMAC JOURNAL revija za strojegradnjo INFOTEC CHINA revija za telekomunikacije in kompjuterje Tel. (040) 7796688 OTO OFFSET TISKARNA Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600 RZASKA KNJIGARNA Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete. Tel. (040) 732487 ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora. Tel. (040) 732487 Z ALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Ul. dei Montecchi 6 - 34137 TRST - Tel. (040) 7796699 - Telex 460270 EST I - Telefax (040) 773715 Leto 1988 je bilo uspešno V teh dneh je že v navadi, da se lotimo obračunov o najrazličnejših pomembnih in manj pomembnih stvareh in vprašanjih, tako da ne bo odveč, če vsaj okvirno povemo, kaj je predstavljalo leto 1988 za italijansko navtiko in kakšni so izgledi za bodočnost. Kot prvo naj navedemo, da je bilo leto 1988 prava prelomnica. Po daljšem obdobju suhih krav, ko so morali zaradi krize zapreti številne obrate, ki so proizvajali za navtiko in pomorski turizem, so se italijanskim poslovnežem vremena zjasnila. To pa se ni zgodilo po zaslugi vladnih ukrepov, ki so jih in jih proizvajalci tako glasno zahtevajo. Italijanska navtika je doživela nov razcvet po zaslugi podjetnosti in prožnosti proizvajalcev, ki so končno spoznali, da bodo prodrli na domači in tuji trg le s kakovostnimi izdelki. Nič čudnega torej, da marsikdo upravičeno trdi, da je bila nekajletna kriza pozitivna, ker je izločila vse tiste podjetnike, ki so se hoteli na škodo kakovosti dokopati do lahkih zaslužkov. To pa le delno drži, saj je še vedno vse preveč obratov, ki životarijo z minimalno proizvodnjo in do neke mere kvarijo ugled italijanske navtike. To pa je navsezadnje kronična bolezen italijanske navtike, ki le s težavo prehaja na serijsko industrijsko proizvodnjo. Resnici na ljubo, marsikateremu obratu je to že uspelo, večina pa še vedno posluje s skoraj obrtniško proizvodnjo, ki se ne more primerjati s serijsko proizvodnjo zahodnoevropskih obratov. Vsi ti napori pa bi bili brezsmiselni, če se ne bi istočasno zvišala tudi življenjska raven, s tem pa kupna moč potencialnih kupcev. Ob tem je na povpraševanje plovil pozitivno vplivala kriza v nakupih počitniških stanovanj. Ljudje so namreč spoznali, da so tako nabavna cena kot vzdrževalni stroški za počitniško stanovanje pretirani. To bi hoteli še bolj izrabiti proizvajalci jaht, ki so prepričani, da bi ukinitev ali vsaj sprememba dohodkometra pozitivno vplivala na prodaje večjih plovil, ki bi tako nadomestila počitniška stanovanja. Osebno smo prepričani, da bi bila ukinitev dohodkometra zgrešena. Strinjamo pa se, da je nedopustno obdavčiti dopustniškega kapitana, ki se je z varčevanjem dokopal do starega kajutnega gliserja ali jadrnice, davkarija pa ga zato uvrsti med petičneže. Če bi moral po zamisli zakonodajalca dohodkometer omiliti davčne utaje, naj bo ta smotrn in naj ne prizadene samo navtike, saj ni nobena skrivnost, da se sedaj davčni utajevalci izogibajo plovil in raje investirajo svoje utajene dobičke v dobrine, ki niso manj luksuzne od plovil. V letu 1989 pa čaka italijansko navtiko še marsikatera novost. V veljavo bo stopil zakonski osnutek, ki urejuje vprašanje turističnih pristanov, tako da jih prepušča zasebni konkurenci. V pripravi je tudi nov zakon, ki bo med drugim odpravil z dosedanjo obdavčitvijo glede na konjske moči in uvedel obdavčitev glede na dolžino plovila. To bo nedvomno pozitivno vplivalo na prodajo močnejših motornih čolnov in gliserjev, prizadelo pa bo lastnike ljudskih plovil. Če k temu dodamo, da bi morali po obljubah leta 1989 odpraviti krivice dohodkometra, je lahko vsakomur jasno, da se bo pozitivni trend za italijansko navtiko nadaljeval tudi prihodnje leto. (voc) Da se izognemo poletnim počitniškim gnečam na cestah Rio 540 cabin: mali kajutni gliser za nezahtevna dnevna križarjenja Tehnični podatki: dolžina 5,4 metra širina 2,12 metra teža brez motorja 880 kilogramov Cena izvedbe za krmni motor 18 milijonov lir (+ 19% IVA) Cena z notranjim motorjem 31 milijonov lir (+ 19% IVA) Rio 540 cabin je mali kajutni gliser, ki ga po italijanskih normah uvrščamo v tako imenovane dnevne gliserje (day-cruiser), s katerimi se podajamo le na enodnevna križarjenja. Za Francoze, Zahodne Nemce, Britance in Skandinavce pa so day-cruiserji primerni tudi za daljša križarjenja, če imajo kajuto in dobre plovne značilnosti. Razsežnost nekega plovila nam navsezadnje ne jamči varnosti, zagotovi nam kvečjemu udobje. Navsezadnje je bila dolžina klasičnih jadranskih ribiških čolnov od 5,5 do 6,5 metra, naši dedje so namreč z izkušnjami ugotovili, da je taka dolžina plovil najprimernejša za severni in srednji Jadran. Seveda so med klasičnimi izrivnimi čolni in gliserji precejšnje razlike, tako da lahko manjši gliserji plujejo le po malo vzvalovanem morju. Rio 540 cabin ni izjema. Dolg je namreč le 5,40 metra, kar je nedvomno premalo, da bi lahko glisal, ko morje doseže drugo jakostno stopnjo. V bistvu se moramo sprijazniti, da v opoldanskih urah dneva ostanemo v varnih zalivih, ko vsaj v osrednji Dalmaciji maestral razburka morsko gladino. To pa navsezadnje ni niti tako huda odpoved, saj si tudi z večjimi gliserji v razburkanem morju pokvarimo želodce. Nedvomno je smotrneje, da počakamo in izplujemo v poznih popoldanskih ali v zgodnjih jutranjih urah. Po tem dolgem uvodu bo lahko vsakomur jasno, da se ogrevamo za manjše kajutne gliserje. Seveda smo pri tem kar se da izbirčni, saj lahko le brezhibno načrtovane orehove lupine zagotovijo varnost. To vsekakor velja za male gliserje obrata Rio? ki imajo posebno katedralno dno z bočno nosilno ploskvijo, kar jamči hiter prehod od izrivne v drsno plovbo, zagotavlja bočno stabilnost in omogoča sprejemljivo izrivno plovbo po razburkanem morju. Pri tem gliserju pa so pred desetimi leti kompjutersko zarisano dno še dodatno spremenili, saj so v izvedbi za krmni motor podaljšali krmni del s tako imenovanim »gil bracketom« iz nerjavečega jekla, podaljšek dna, na katerem namestimo krmni motor, pa preprečuje, da bi se plovilo »usedlo«, ko ob izplutju prekomerno pritisnemo na plin. Ta podatek zgovorno dokazuje, da je načrtovalec posvetil posebno skrb izvedbi s krmnim motorjem, ki lahko uspešno konkurira izvedbi z notranjim motorjem na »Z« pogon. Seveda je notranji motor varnejši od krmnega, pri takih razsežnostih pa je malo verjetno, da bi si kdo upal na razburkano morje, kjer se pokažejo hibe krmnega motorja. Prostor, kjer namestimo notranji motor, pa pri krmni izvedbi s pridom uporabimo za najrazličnejšo opremo, brez katere se ne moremo podati na daljša križarjenja. Glavna hiba takih majhnih kajutnih gliserjev je namreč kronično pomanjkanje prostora. Že res, da so ta gliser omologirali za šest oseb, a to število se nam zdi pretirano celo za dnevno križarjenje, med katerim so si celo štiri osebe v napoto, na večdnevne potepe pa se lahko podata le dve osebi, morda še z nerazvajenim in prilagodljivim otrokom. Nedvomno pa lahko ta gliser nadomesti osebni avtomobil, ko gremo na letni dopust v obmorske kraje. Z 90-konjskim krmnim motorjem mercury plujemo od 20 do 25 vozlov z nekoliko več kot polovičnim plinom in porabimo od 21 do 22 litrov bencina na uro, z notranjim motorjem, pa naj bo to 131-konjski volvo ali 130-ko-njski mercruiser, je poraba nekoliko nižja, in sicer od 18 do 20 litrov na uro. Rio 540 cabin je nekoliko hitrejši v izvedbi s krmnim motorjem, saj lahko doseže ob minimalni obremenitvi kar 36 vozlov. Ob minimalni obremenitvi tehta namreč gliser brez motorja le 880 kilogramov. Normalna hitrost med križarjenjem ob polni obremenitvi pa ne bi smela preseči 22 vozlov, v nasprotnem primeru se namreč poraba silno zviša. Kot vidimo so vsi trije predvideni motorji bencinski, tako da je mali krmni motor skoraj obvezen med izrivno plovbo, pa naj bo to zaradi ribarjenja na vleko ali pa zaradi razburkanega morja, ko je drsna plovba prenevarna. Ko plujemo z minimalnim plinom, pri močnejših motorjih prej ali slej zalije svečke bencin, kar je vse prej kot priporočljivo. Glede plovnih značilnosti naj še navedemo, da ta gliser dopušča marsikatero začetniško napako, prav po zaslugi katedralnega dna in krmnega podaljška. Po vsem tem naj povemo, da so načrtovalci smotrno izrabili tudi najmanjši kotiček na tem plovilu, saj lahko celo kokpit prikrijemo s platneno streho. Pri tem pa niso pozabili na videz. Ob vhodu v kajuto je ob levem boku gorilnik z umivalnikom, ob desnem pa hladilnik. Pograda v kljunu sta nekoliko prekratka in preozka, ko pa mizico med pogradoma znižamo in nanjo namestimo žimnico, lahko v podkrovju spi tudi pravi hrust. Kajuto moramo seveda zatemniti z zavesami, saj je skoraj pretirano svetla. Kot zadnje naj še omenimo, da se lahko v premcu leže sonči ena oseba. Stran uredil VOJKO COLJA Begunjski obrat hrabro širi svojo proizvodnjo in si obeta bogate zaslužke na Zahodu Elan 35 powev: prvi jugoslovanski serijski kajutni gliser Tudi Elan se je odzval izzivu tržišča, ki se zadnje čase spet bolj ozira za močnejšimi kajutnimi gliserji oziroma jahtami in manj za jadrnicami. Splavili so namreč elan 35 power, enajstmetrsko hitro jahto, ki jo bo mogoče videti na bližajočih se navtičnih sejmih. Tako alpska ladjedelnica iz Begunj na Gorenjskem uresničuje pred leti zelo smelo postavljen načrt: vsako drugo leto kupcem ponuditi novo Plovilo. Seriji jadrnic (od E 31, prek E 19, E 43 in letos spomladi E 33) tako zdaj sledi motorna jahta z globokim V dnom (oblika trupa je povzeta Po hitrih tekmovalnih offshore gliserjih). Glavne značilnosti so visoka hitrost (odvisno od motorja °d 30 do prek 40 vozlov), tudi po nemirnem morju je mogoče voziti zelo hitro, naglo manevriranje je možno tudi pri največji hitrosti, hiter je Prehod od izrivne v drsno plovbo, pri hitrosti križarjenja pa motorja porabita relativno malo goriva. Sicer pa sta motorja vedno dva in to dizla, kar Zagotavlja ekonomičnost in varnost. Možno je izbrati naslednje motorje: 2x140 KM yanmar, 2x200 KM volvo, 2x250 KM Cummins ali 2x375 KM Caterpillar (vsi turbo dizel). Pestrost pa ni značilna samo za motorni prodor, E 35 P je namenjena družinski uporabi, čarterskim organizacijam in za patruljiranje (obalna Rutica ali vojska). Tako široki uporabi so prilagodili tudi palubo ter notranjost. Pri inačici »open« Je ob vhodu polodprt zunanji krmarski prostor, ki se lahko pokrije s platneno ali plastično trdo streho. V obliki »fly« pa je krmarski prostor na mostu (flybridge), ki je posebno nizke izvedbe, kar omogoča lahek dostop, obenem pa ne kvari plovnih lastnosti jahte. V notranjosti izvedbe patrol sta v sprednji kabini dve ležišči, zadaj so kuhinja in sanitarije, v sredi pa ob salonu še notranji krmarski prostor s številnimi inštrumenti. Pri inačici charter je seveda bolj poskrbljeno za ugodje. Takoj ob vhodu sta levo in desno kabini z omaro in dvojnim ležiščem. V prostornem salonu je miza, za katero lahko sedi šest ljudi (ponoči se mizo spusti in nastane dvojno ležišče), desno je prostorna kuhinja z delovno površino, kuhalnikom in električnim hladilnikom. Iz salona se gre v sanitarni kot s prho, umivalnikom in morskim straniščem. Spredaj za steno pa je kabina z dvojnim ležiščem. Notranjost je svetla in prijetno topla. Za to poskrbijo pohištvo iz svetlega javorjevega lesa in svetle stenske obloge. Na stenah in stropu so fiksna in odpiralna okna. Tako kot notranjost se zdi prostorna in precej uporabna paluba. Tu je velik kokpit, ki ga prav nič ne »zmanjšuje« središčni vhod v kabino. Vrata na sredi pa omogočajo nadvse dobro izkoriščenost notranjosti (simetrični spalni kabini na vsaki strani!). Na sprednjem delu je dovolj prostora za sončenje željne potnice, na klunu pa je pritrjeno sidro. Palubna oprema je posebej robustna in bi morala imeti dolgo življenjsko dobo tudi ob ne preveč nežni uporabi. Elanova novost je prva serijska hitra motorna jahta, izdelana v Jugoslaviji. Pri njej je sodeloval »preverjen« štab Elanovih in zunanjih sodelavcev, med njimi tudi predstavniki milice, katerim bodo namenjeni prvi primerki. Oblikovalca brata Jakopin: »Glede na zahtevnost nalog in vremenskih razmer bodo prototipi E 35 pri policiji opravili izvrsten test. Ta opažanja bodo nadvse koristna za morebitne dopolnitve pri turističnih izvedbah.« Elanov direktor Uroš Aljančič pa tako kot običajno ne skriva namenov: »Naša nova jah- ta mora na zahodnem trgu s svojo inovativno zasnovo, odličnimi plovnimi lastnostmi in vrhunsko kvaliteto izdelave posekati svojo konkurenco. To pa pomeni, da bo dosegla visoko ceno (ta še ni določena, znana bo na zimskih navtičnih sejmih), vsaj 60 odstotkov izdelanih jaht pa bomo prodali na tuje.« BORIS LENIČ Na 4, veleslalomu sezone za svetovni pokal Schneideijeva neustavljiva SCHVVARZENBERG (Avstrija) - Zgleda, da trenutno ni res nikogar, ki bi lahko zaustavil Švicarko Vreni Schneider: v sedmih dosedanjih tekmah v tehničnih disciplinah za svetovni pokal je dosegla prav toliko zmag, a osmo si je priborila v kombinaciji (smuk in slalom) v Altenmarku. Njena bera na tekmah za svetovni pokal znaša že 21 prvih mest in razen presenečenj lahko rečemo, da je tudi letošnji prestižni kristalni globus v njenih rokah (sedaj ima kar 89 točk več od drugouvrščene Maierjeve). Vreni Schneider Tudi na včerajšnjem 4. veleslalomu sezone je Schneiderjeva bila najboljša na obeh stezah. Po prvem spustu je sicer imela trojico nasprotnic takoj za sabo (Maierjeva po 0"17, Percyjeva po 0'18", Svetova po 0"24), vendar je na drugi vožnji takoj prišla na dan vsa njena agresivnost in tehnična dovršenost. V drugem spustu se je izkazala tudi Merlejeva, ki se je s šestega povzpela na tretje mesto, medtem ko je Mateja Svet obdržala četrto mesto, ki ga je imela po prvem delu tekme. Svetova je izjavila, da je z osvojenim mestom zadovoljna in da je njena forma v vzponu. Ostali dve Jugoslovanki, Katjuša Pušnik in Veronika Šarec, se nista uvrstili za drugo vožnjo (na prvi je Šarčeva za Schneiderjevo zaostajala za 2 '66, Pušnikova pa za 3”31). Italijankam znova ni šlo, saj je najboljša, Cecilia Lucco, pristala šele na 26. mestu (2 21 63). Danes se bo svetovni pokal nadaljeval s slalomom, ki bo v avstrijskem Mellauu. Vrstni red: 1. Schneider (Švi.) 2T675; 2. Maier (Avs.) 2'17"24; 3. Merle (Fr.) 2T7"50; 4. Svet (Jug.) 2'17"67; 5. Eder (Avs.) 2T8"37; 6. Wolf (Avs.) 2'19"03; 7. VValliser (Švi.) 279"23; 8. Gerg (ZRN) 2'19"32; 9. Percy (Kan.) 2'19"34; 10. Haecher (ZRN) 279"37; 11. Salvenmoser (Avs.) 279"40; 12. Haas (Švi.) 2'19"46; 13. Ouittet (Fr.) 2T9"60; 14. Nilsson (Šve.) 279"76; 15. McKinney (ZDA) 2'19"82. Lestvica veleslaloma za SP: 1. Schneider (Švi.) 100; 2. Maier (Švi.) 55; 3. Svet (Jug.) 54; 4. Merle (Fr.) in Wachter (Avs.) 35. Skupna lestvica: 1. Schneider (Švi.) 207; 2. Maier (Avs.) 118; 3. Merle (Fr.) 72; 4. VValliser (Švi.) 65; 5. Svet (Jug.) 64; 6. Wachter (Avs.) 62; 7. Figini (Švi.) 59; 8. McKinney (ZDA) 52; 9. Moensenlec-hner (ZRN) 47; 10. Gerg (ZRN) 43. Včeraj odpadel moški smuk za SP Danes superveleslalom Italijan Michael Mair (telefoto AP) včeraj ni imel priložnosti, da se izkaže LAAX (Švica) — Po več kot treh urah in pol čakanja in odlašanja organizatorjem včerajšnjega moškega smuka v Laaxu ni preostalo drugega, kot da tekmovalce pošljejo spet v hotele. Hudo sneženje zadnjih 48 ur namreč ni pustilo za sabo samo dobrega pol metra svežega snega, ampak tudi gosto meglo, tako da so tekmo odložili za nedoločen čas. Danes bo v Laaxu, seveda če bodo vremenske razmere to dopuščale, moški superveleslalom. Kaže pa, da proga ni najbolje urejena, vsaj tako bi se dalo soditi po besedah Alberta Tombe. Potem ko si jo je ogledal, namreč ni skrival svoje nejevolje, češ da je polna lukenj in da sploh ne bo startal, če je ne uredijo... Smučarski skoki: za EP Danes v Planici okrog 100 skakalcev PLANICA — Skakalci nimajo počitka. Komaj se je končala naporna novoletna turneja Intersport, že je na vrsti tekmovanje za evropski pokal, ki bo danes v Planici. Planiško tekmovanje, ki bo za S. Moritzom, St. Aegydom in Rahpoldin-gom že četrto v tej sezoni, se bo začelo ob 10. uri z uradnim treningom, prva serija pa bo ob 12. uri. Doslej je nastop na 90-metrski skakalnici zagotovilo približno 100 skakalcev iz 14 držav. Med prijavljenimi tekmovalci je več mladih, ki so tudi že osvajali točke v tekmah za svetovni pokal: Italijan Sambugaro, Francoz Bresche, Zahodni Nemec Ihle in Avstrijca Kuttin in Steiner itd. Jugoslovani bodo nastopili s 23 skakalci, med prijavljenimi pa so razen Mirana Tepeša in Matjaža Zupana vsi najboljši. Cilj je seveda zmaga in osvojitev čim večjega števila točk za evropski pokal. To še posebej velja za mladinsko vrsto, ki bo po tekmovanju začela priprave za svetovno mladinsko prvenstvo. Smučarski teki: Albarello prepričljivo prvi v Aosti BRUSSON (Aosta) — Na preizkušnji v smučarskih tekih v Dolini Aosta je zmagal svetovni prvak, Italijan Albarello. Njegov rokaj Fauner, ki je zasedel 2. mesto, je po 16 km poti imel 21"2 zaostanka. Košarka: v anticipirani tekmi A-2 lige v Vidmu Goričanom usoden katastrofah prvi polčas FANTONI - SAN BENEDETTO 98:95 (56:41) F ANTONI: Mastroianni 21, King 28, Valerio 11, Crow 12, Bettarini 17, Milani 9, Maran, Zampa, Seebold, Natali. SAN BENEDETTO: Gnecchi 9, Ar-dessi 9, Aleksinas 36, Vitez 11, Esposi-to 4, Bullara 7, Hordges 18, Borsi, Salvador!, Zaban. SODNIKA: Rudellat (Nuoro) in Nu-ora (Genova); GLEDALCEV: 4.000; PON: Valerio (37) in King (38); 3 TOČKE: Mastroianni, Crow in Bettarini (2), Milani, Ardessi in Bullara (1). VIDEM Katastrofalni prvi polčas goriškega San Benedetta je bil odločilnega pomena v deželnem derbiju v košarkarski A-2 ligi. Bosinijevi varovanci so v prvem delu srečanja predvajali gotovo najslabšo košarko, ki smo jo letos videli. Z osnovnošolskimi odstotki pri metih in s povsem nezbrano igro so gostje na zlati krožnik ponudili Videmčanom možnost, da so v prvem polčasu izbojevali dokajšnjo prednost, ki je povsem prekrižala račune trenerja Bosinija. Kljub težavam iz prvega dela, je San Benedetto v drugem polčasu zbral dovolj moči, da je skoraj dohitel Vi-demčane. Na žalost pa so v najbolj kočljivih trenutkih Bosinijevi varovanci naredili nekaj nerodnosti, verjetno tudi zaradi utrujenosti, ki so jih stale morebitno zmago. Sicer po tem, kar sta obe peterki pokazali, si Fantoni zmago zasluži, saj je igral dosti bolj zbrano in manj grešil pri metih. Od Videmčanov si ob Kingu in neutrudljivem kapetanu Bettari-niju, posebno pohvalo zasluži režiser Mastroianni (21 točk), ki je odigral najboljšo tekmo, odkar nastopa v Vid- Kot smo povedali, se je srečanje začelo ob premoči domačih, ki so imeli nasproti, z izjemo Aleksinasa, le bledo senco ekipe, ki jo vsi poznamo. Zgrešenih metov (predvsem Viteza, Bullare in Esposita) je bilo toliko, da bi bilo štetje prenaporno. Goričanom ni šlo in ni šlo, tako da so polčas zaključili v povsem podrejenem položaju. Delno agresivnejša igra San Benedetta v drugem polčasu je Videmčane spravila v težave. V zadnji četrtini tekme, kljub odličnim posegom nezgrešljivega Mastroiannija so gostje, z Aleksinasom na čelu, skoraj dohiteli Fantoni. Vitezov koš je goriški ekipi zagotovil le 2 točki zaostanka (78:80), Ardessijeva trojka pa samo 1 (85:86). Gostje so v poslednjih minutah imeli dvakrat priložnost, da celo povedejo, obakrat pa sta se strela (Viteza in Aleksinasa) odbila z obroča. Ob peti osebni napaki Valeria in Kinga je kazalo, da se bo San Benedettu srečale nasmehnila, a vse upe Bosinijevih varovancev je pokopal Crow, ki je dosegel dve zaporedni trojki, zadnji uspešni Milanijev strel pa je tekmo v bistvu zapečatil. Po tem porazu je postal položaj Goričanov že rahlo zaskrbljujoč in možnosti, da bi v tem prvenstvu dosegli play-out, se vse bolj oddaljujejo. RUDI PAVŠIČ V Milanu Philips - Scavolini MILAN V italijanski košarkarski A-l ligi tokrat Philips in Scavolini ne bosta igrali za naslov, vendar pa bo tekma vseeno zelo važna, saj odloča o tem, kdo bo... zasledovalec Enichema. Slednji namreč presenetljivo vodi na skupni lestvici, danes pa bo igral v Trevisu z odličnim Benettonom, ki tudi preseneča. To je vsekakor »čudno« prvenstvo, izvedenci in igralci sami pa kar trdijo, da je tudi še precej slabo. Vsekakor je še dolgo in se lahko zgodi še marsikaj. DANAŠNJI SPORED: Philips - Scavolini; Viwa - Alno; Allibert - Snaidero; Phonola - Knorr; Arimo - Divarese; Ipifim - Hitachi; Benetton - Enichem; Paini -Riunite. Nogomet: v 12, kolu italijanske A lige Roma - JuventiB derbi kola Razmeroma nezanimivo današnje prvoligaško kolo osvetljuje samo rimski derbi med Romo in Juventusom. Navsezadnje pa utegne biti zavrtljaj znova nadvse ugoden za Inter, ki bo v domači tekmi z Bologno predvidoma prišel do obeh točk, medtem ko tega ni mogoče zanesljivo trditi za Napoli, ki bo gostoval pri Torinu in Sampdo-rio, ki se bo doma spopadla s presenečenjem sezone Atalanto. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Verona; Cesena - Milan; Como - Piša; Fio-rentina - Lazio; Inter - Bologna; Lecce - Pescara; Roma - Juventus; Sampdoria - Atalanta; Torino - Napoli. Druga nogometna liga Udinese - Cosenza za točki in prestiž Udinese bo danes igral proti presenetljivi Cosenzi, ki se nahaja tik pod vrhom lestvice. Videmčani igrajo vse solidneje, vendar pa morajo premagati dinamične nasprotnike, sicer se jim izmuzne tretje mesto na lestvici. Zal danes ne bosta nastopila ne diskvalificirani Lucci in ne bolni Catalano. So-nettijevi varovanci so trdno prepričani v zmago, saj so v formi in trenutno poleg Genoe predvajajo najboljšo igro v tej ligi. Vodilna Genoa bo igrala v Parmi, Bari pa se bo podal v Messino, ki je vsekakor zelo »vroče« igrišče. - DANAŠNJI SPORED: Barletta - Ancona; Catanzaro - Taranto; Cremonese - Avellino; Empoli - Reggiana; Messi-na - Bari; Monza - Licata; Padova -Brescia; Parma - Genoa; Sambenedet-tese - Piacenza; Udinese - Cosenza. ŠD BREG organizira smučarske izlete 15., 22. in 29. 1. ter 12. 2. 1989 v Sappado. Vpisovanje v telovadnici v Dolini jutri, 9., in torek, 10. januarja, od 20. do 21. ure. SK BRDINA priredi smučarski izlet na Monte Elmo - Šesto v nedeljo, 15. t. m. Vpis na sedežu v torek in četrtek od 19. do 21. ure v Proseški ul. 131 na Opčinah. Vsi ljubitelji smučanja so vabljeni! Od 10. januarja do 10. marca SEZONSKA RAZPRODAJA S 50% popusti Professional TRST - Ul. Udine 45/A - Tel. 481315 Nogomet: italijanska C-l liga Triestina - Spal: le zmaga! Cleto Polonia (Triestina) Podobno kot Triestina, sicer nekoliko manj, se tudi Spal iz Ferrare med vsemi tretjeligaši lahko ponaša z dokaj svetlo preteklostjo, toda letos mu nikakor ne gre od rok in je po večletnem spoštljivem igranju na tej ravni zabredel v zelo nevarne vode. Za njim je na lestvici s točkama zaostanka le Vicenza, Livorno ima točko več, Vene-zia Mestre pa dve. Triestina vsekakor računa na obe točki, saj lahko le z zmago ohrani stik z vrhom lestvice. Tržačani bodo igrali skoraj v popolni postavi (manjkal bo le Trombetta). DANAŠNJI SPORED: Carrarese -Venezia Mestre; Centese - Arezzo; Modena - Livorno; Montevarchi - Der-thona; Prato - Reggiana; Spezia - Luc-chese; Trento - Vicenza; Triestina - Spal; Virescit - Mantova 2:2 (odigrana včeraj). Nogomet: v meddeželni ligi Pro Gorizia - Opitergina Pro Gorizia doma proti še precej solidni Opitergini računa na zmago. Le na ta način bi se ublažile polemike, ki so nastale ob zadnjih neuspehih ekipe. Vodstvo je potrdilo trenerja Del Neri-ja, po gladki zmagi v italijanskem pokalu nad Imolo pa se je stanje nekoliko popravilo, saj je predsednik Pozzo potrdil svoje zaupanje v enajsterico. Radio Opčine V današnji Športni nedelji bo ob 15.30 neposredni prenos nogometne tekme Zarja - Begliano, ob 17.30 pa košarkarske tekme Jadran - Dueville, Igor Pavletič pa bo sledil domači tekmi Triestine. Med oddajo bodo predvajali naslednje prispevke: z nedavne manifestacije Naš športnik 88, pogovor z nekaterimi predstavniki zamejskih smučarskih društev o njihovem delovanju in o združeni ekipi MZSTE, o tekmah ŠZ Sloga in Bora Elpro. Po Jadranovi tekmi bo na vrsti prispevek sodelavca Roka Maverja o slalomu za »zlato lisico« in o svetovnem smučarskem pokalu nasploh. V ponedeljkovem športnem komentarju ob 18.00 bo prenos pogovorov o našem športu in še posebej o košarkarski tekmi Bora Radenske v D ligi. DANES NEDELJA, 8. JANUARJA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran -Basket Dueville PROMOCIJSKA LIGA 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Cicibona; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scoglietto - Breg Adriatherm DEŽELNI MLADINCI 14.00 v Miljah: CGI Dino Conti - Sokol; 14.00 v Trstu, Poggi: Saba - Cicibona DEČKI 9.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi A -Bor Indules; 10.30 v Repnu: Polet - Scoglietto NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Brugneri: Tamai - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Carlinu: Indipendente - Kras; 14.30 v Moši: Mossa - Juventina; 14.30 v Santi Marii: Santa Maria - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Begliano; 14.30 v Nabrežini: Junior Aurisina - Primorec; 14.30 na Opčinah: SanVAndrea - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Aurisina; 14.30 na Padričah: Gaja - Romana; 14.30 v Šlovrencu ob Soči: San Lorenzo - Sovod-nje ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, licej Galilei: Prevenire -Bor Friulexport A; 11.00 v Dolini: Breg -DLF Trst UNDER 18 ŽENSKE 11.00 v Tržiču: Fincantieri - Agorest UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visintini: Club Altura Omse - Sloga Sklad Mitja Čuk UNDER 15 ŽENSKE 10.00 na Proseku: Konotvel Electronic Shop - Breg Dobava in polaganje kamnitih [I tal in oblog iz porfida in peščenjaka CEPACH & C. sne 34018 DOLINA (ob tovarni "Grandi Motori") - Telefon 040/228858 nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 Ul. sv. Frančiška 38 TRST-Tel 768667 - 772002 A. PERTOT Vam ponuja fantastično blago t \Lg za fantastično pustno obleko PUST - PUST - PUST TRST — Ul. Ginnastica 22 Tel. 761-029 Rally Pariz-Dakar se bliža končnici Spet Vatanen in Peterhansel Italijanska atletika na prelomnici Nebiolo odstopil! RIM — Italijanski šport je včeraj dočakal odstop, »presidentissi-ma« atletske zveze Prima Nebio-la. Nebiolo je bil od leta 1969 predsednik FIDAL, ob tej vlogi pa je bil predsednik tudi mednarodne atletske zveze IAAF, združenja športnih zvez olimpijskih športov in organizma, ki skrbi za univerzitetni šport. Začetek Nebiolovih skrbi je predstavljalo razkritje ozadja slovitega Evangelistijeve-ga skoka na SP. Kasneje so prišle na dan tudi domneve o upravnih in finančnih nepravilnostih. Atletska zveza se je pod njegovim pokroviteljstvom razvila v finančno velesilo. Izluščilo se je nekaj odličnih atletov, v celoti pa se je zaledje krčilo. Zasedanja državnega sveta FIDAL so bila monologi oblastnika, ob katerih so vsi samo prikimavali. Tej lastnosti je državni svet atletske zveze ostal zvest do kraja. Včeraj je bil odstop Nebiola sprejet... soglasno! GAO — Finec Vatanen (avtomobilisti) in Francoz Peterhansel (motociklisti) sta ponovno osvojila prvi mesti na etapi saharskega rallyja. V celoti je etapa merila 641 km, od katerih je bilo zadnjih 495 hitrostnih. Teren je v poslednjih 200 km dovoljeval maksimalne brzine. S včerajšnjo zmago se je Vatanen še bolj približal ekipnemu tovarišu Ickxu v borbi za prvo mesto. Pri Peugeotu so z žrebom celo sklenili, da bo odslej največjo skrb uživalo vozilo Vatanena, ki je v nekoliko boljšem stanju. Vožnja motociklistov je bila včeraj izredno neugodna, saj je karavano prizadel peščeni vihar, ki je pilote prisilil, da so se zbrali na mirnem območju in iz njega znova startali. Zmagovalec Peterhansel (yamaha) je bil pri zadnji kontrolni točki v precejšnji zamudi, povsem pa se je razživel v hitrostni vožnji. Med etapo so zabeležili prometno nesrečo, katere žrtev je bil preradove-den domačin. Vozilo organizacije ga je zbilo, pri čemer si je zlomil nogo. Danes bo na sporedu izredno dolga etapa od kraja Gao do legendarnega puščavskega mesta Timbuktu. Poti bo za 611 km, ki bodo vsi hitrostni. Ob delno vidni izvoženi sledi bodo morali piloti voziti tudi med peščenimi sipinami, po uadijih in po suhi stepi. AVTOMOBILISTI Vrstni red: 1. Vatanen (Fin., peugeot) 5.00'01'i 2. Ickx (Bel., peugeot) po 5T7"; 3. Tambay (Fr., mitsubishi) po 18T2"; 4. Gabrea (Fr., toyota) po 23'04". Skupna lestvica: 1. Ickx 15.02’52; 2. Vatanen po 5’08"; 3. Tambay po 2.09"43; 4. Tijsterman (Niz., mitsubishi) po 4.58'03". MOTOCIKLISTI Vrstni red: 1. Peterhansel (Fr., ya-maha) 5.19’32"; 2. Neveu (Fr., yamaha) po 21"; 3. Morales (Fr., honda) po 30"; 4. Orioli (It., cagiva) po 1'47"; 8. Picco (It., yamaha) po 5'20". Skupna lestvica: 1. Picco 34.17 04"; 2. Lalay (Fr., honda) po 6'59"; 3. Morales po 1 uri 23'24"; 4. Peterhansel po 1.27’22"; 7. Orioli po 2T7'06". Košarka: 1. jugoslovanska liga Pomemben uspeh Olimpije proti zagrebški Giboni SMELT OLIMPIJA - GIBONA 99:87 (53:40) SMELT OLIMPIJA: Petrovič 16, Šiško, Zdovc 15, BesediČ, Tovornik 21, Hauptman 23, Fučka 2, Čurčič 8, Kotnik 2, Petranovič 12. GIBONA: Nakič 5, Bečič, Čutura 8, Anzulovč 8, Sunara 20, Cvijetičanin 24, Vukičevič, Miličevič 20, Barazič 2, Arapovič. SODNIKA: Kurilič iz Tuzle in Tošo-vič iz Beograda; GLEDALCEV: približno 5 tisoč. LJUBLJANA — Smelt Olimpija je odlično začela svojo pot v novem letu, saj si je privoščila nič manj kot zagrebško Cibono. Srečanje v Ljubljani je bilo polno preobratov, v skrajno izenačenem in dramatičnem finišu pa so domači le slavili zmago, za kar se imajo zahvaliti Tovorniku, ki je v treh poskusih za tri točke prav tolikokrat tudi zadel koš. OSTALI IZIDI 8. KOLA: Krajina avto - Partizan 89:76 (39:49); Crvena zvezda - Vojvodina 96:101 (52:58); Prvi Partizan - Borac 93:80 (51:39). 1. ZKL - ženske ELEMES - ISKRA DELTA JEŽICA 75:70 (39:33) Odbojka: italijansko prvenstvo IZIDI 12. KOLA V 1. MOŠKI LIGI: Opel Agrigento - Pozzillo Catania 0:3, Conad Ravenna - Panini Moena 0:3, Maxicono Parma - Burro Virgilio Mantova 3:0, Sisley Treviso - Odeon Falconara 3:0, Camst Bologna - Olio Venturi Spoleto 3:1, Eurostyle Montic-hiari - Petrarca Padova 3:2. LESTVICA Maxicono 24, Sisley 20, Panini 16, Camst in Conad 14, Petrarca in Euros-tyle 12, Odeon in Pozzi 10, Olio Venturi 8, Burro Virgilio 4, Opel 0. 11! I l kratke vesti 1 ! Kolesarstvo: rekord Jekimova MOSKVA — Sovjetski kolesar Vja-česlav Jekimov je na progi 10 km na pokritem dirkališču dosegel nov svetovni rekord s časom 11'31'96. Jekimo-vu je pripadala tudi prejšnja znamka. Nogomet: Afričani za SP ENUGU — V okviru kvalifikacij za SP je v tretji skupini Nigerija doma premagala Gabon z 1:0. V isti skupini se bosta danes srečala Kamerun in Angola. V 2. skupini sta Kenija in Ma-lawi v Nairobiju igrali neodločeno 1:1. Robson huje poškodovan MANCHESTER — Kapetan angle-šeke nogometne reprezentance Bryan Robson se je včeraj huje poškoodval med srečanjem Manchester - Quenn's Park Rangers. Zaradi udarca v ramo in glavo (izgubil je zavest) so ga obdržali na zdravljenju v bolnici. Rally po Švedski: Salonen vodi KARLSTAD — Finec Salonen je z zmago v drugi etapi utrdil prvo mesto na skupni lestvici. Salonen (mazda) ima poldrugo minuto naskoka nad Carlssonom JŠve., mazda) in 1’40" nad Eklundom (Šve., lancia). Odbojka: v moški C-l ligi 01ympia se ni znašla CESSALTO - OLVMPIA GO 3:0 (15:6, 15:7, 15:5) OLVMPIA: Sfiligoj, Andrej, Simon in Damjan Terpin, Štefan in Igor Cotič, Dornik, Marassi, Špacapan, Petejan. V ozki telovadnici se slovenski odbojkarji prav res niso znašli. Skozi vso tekmo so bili v podrejeni vlogi, saj je Cassalto 100-odstotno izkoristil prav domače igrišče in dejstvo, da je publika zelo blizu igrišča in da vsak udarec močno odmeva. 01ympia je sicer tekmo še kar dobro začela, odgovarjala je udarec na udarec do stanja 5:5, potem pa je zagrešila mnogo napak in domačini so s precejšnjo lahkoto osvojili prvi set. V drugem nizu se je pravzaprav ponavljala igra iz prvega, saj so domačini povedli s 7:2, olimpijci so jih dohiteli, potem pa prevzeli vajeti igre v svoje roke. V zadnjem nizu so slovenski odbojkarji preveč popustili, tako da o igri ne moremo niti govoriti. Kaj lahko rečemo ob tem novem porazu? Naši fantje so se sicer borili za vsako točko, a tolkači so tokrat preveč Rrešili, istočasno pa ni brezhibno deloval blok, tako da so domačini s precejšnjo lahkoto prihajali prvo črto 01ympii-ne obrambe. Ko se igra tako zasuče, so seveda težave pri vsaki akciji, o čemer zgovorno priča tudi rezultat. S to zmago je Cessalto prehitel Olimpijo za dve točki, vendar lahko rečemo, da to ni ekipa, ki bi v nadaljevanju prvenstva lahko odigrala vidnejšo vologo in že v povratni tekmi v Gorici bodo olimpijci lahko pokazali, da so pravzaprav kos tej in še drugim postavam. (M. Špacapan) Odbojka: v ženski C-l ligi Dragocena zmaga borovk VIVIL - BOR ELPRO 2:3 (3:15, 15:12, 15:7, 12:15, 9:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Foraus, D Ambrogio, Maver, Grbec, Vidali, Superina, Fučka, Visintin in Vitez. Borovke so sinoči v Vili Vicentini proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi izbojevale težko, zato pa toliko bolj dragoceno in spodbudno zmago. To je bilo srečanje številnih preobratov, v katerih so borovke z brezhibno izvedenim tie-breakom premagale ne le gostiteljice, temveč tudi glasne in nekorektne gledalce ter navijaško razpoloženega drugega sodnika. V prvem setu je Vivil nemočno asistiral ekshibiciji servisov in protinapadov plavih, ki bi lahko zlahka dobile tudi drugi niz, ko ne bi v končnici zgrešile vrsto pravcatih »11-metrovk«. Delni uspeh je gostiteljicam vlil veliko samozavesti, zaigrale so mnogo boljše, borovke pa so psihično vidno popustile in tretji niz gladko izgubile. V četrtem se je slika ponovila: borovke so se pri izidu 9:6 znašle v navidezno povsem izgubljenem položaju, vendar so sijajno reagirale in z izredno požrtvovalnostjo izkoristile vsako najmanjšo napako nasprotnic in izsilile peti niz. Tie-break je bil tako v bistvu najmanj razburljiv niz, saj so borovke ob menjavi igrišča že vodile z 8:6 in nato prednost stalno večale. Bor Elpro se zdaj končno le vzpenja na zeleno vejo, s štirimi zmagami v zadnjih petih nastopih je zdaj tudi izboljšal svoj položaj, a v igri ima še veliko rezerv, kar daje dobro upati za nadaljevanje. Odbojka: v moški C-2 ligi Meblo presenetil borovce MEBLO IMSA - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:1 (15:13, 13:15, 15:13, 15:12) MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, M. in A. Feri, Lutman, Prinčič, Superga, Tomšič, Koršič, Petejan, Bucinelli. BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Starc, Me-ton, Budin, Stančič, Betocchi, Strain. SODNIK: Della Monte iz Gorice. GLEDALCEV: 100. POTEK SETOV: 1) 5:0, 5:5, 9:6, 9:9, 14:11, 15:13; 2) 3:1, 3:6, 3:8, 7:10, 10:10, 12:14, 13:15; 3) 6:0, 8:1, 8:7, 11:9, 14:11, 14:13, 15:13; 4) 6:2, 7:7, 10:7, 13:10, 14:12, 15:12. Vodeči Bor Cunja Avtoprevoz je uvodno srečanje v novem letu začel zelo slabo. V slovenskem derbiju v Gorici je namreč potegnil krajši konec proti Meblu Imsa, kar pa je naj slabše, niti zdaleč ni predvajal igre, ki bi bila vredna vodilnega mest# na razpredelnici. Zgodilo se je tako, da so domači pridno izkoristili napake gostov in v štirih setih dosegli prestižno zmago. Povedati je treba, da tekma za oko ni bila zanimiva, saj so bile napake in nerodnosti značilnost obeh postav. Če je za Meblo, zaradi neizkušenosti igralcev in položaja na lestvici, lahko tak način igranja sprejemljiv, isto ne moremo trditi za ekipo, ki se poteguje za mesto v državni ligi. Vsi štirje seti so potekali v znamenju enakovrednosti, saj so domači zbrali skupaj 58, Tržačani pa 53 točk. Zanimivo pa je, da so prav slednji v ključnih trenutkih pokazali več negotovosti in opravili nekaj začetniških napak. Poraz, ki ga je utrpel Bor v Gorici, bo lahko že odločilnega pomena glede napredovanja. Spodrsljaj proti Meblu verjetno ni bil v programu, zato je še bolj pekoč. (R. Pavšič) Ženska C-2 liga: slogašice dobro začele JUNIORS CASARSA - SLOGA KOIMPEK 1:3 (9:15, 15:13, 13:15, 9:15) SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Grgič, Križmančič, Lara in Neva Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sosič, Ukmar. V Casarsi je Sloga Koimpex sinoči prišla do dveh res zelo dragocenih točk. Zmaga je sila pomembna za razpoloženje v ekipi, ki je v zadnjih dveh kolih morala poražena z igrišča, še zlasti pa zaradi tega, ker ostajajo slogašice trdno na drugem mestu na lestvici. Sinočnja tekma tehnično ni bila posebno dobra, saj se je obema ekipama poznalo, da zaradi novoletnega premora nista trenirali z istim ritmom kot običajno. Domačinke so zelo mlada ekipa, ki si je na vse kriplje prizadevala, da bi točki ostali doma. Sloga Koimpex pa je pokazala večjo voljo do zmage, a tudi boljšo pripravljenost, tako telesno kot tehnično, tako da je njen uspeh povsem zaslužen. (Inka) VILLACHER BIER - AGOREST GORICA 3:0 (15:10, 15:4, 15:13) AGOREST: Marassi, Primožič, Roner, Cotič, Vižintin, Zavadlav, Černe in Lovisutti. Klub temu da je goriški Agorest moral na igrišče v okrnjeni postavi, ni bilo pričakovati, da bo sredi Tržiča tako prepričljivo klonil proti Villacherju, ki tokrat ni pokazal nič posebnega. Gostje so igrale dokaj slabo, saj so grešile tako v sprejemu kot v obrambi in tudi napad ni bil zanesljiv in ne posebno učinkovit. Po prvem nizu, ko so gostje izbojevale 10 točk, so v drugem pokazale še bolj nezanesljivo igro. V zadnjem setu so zastopnice Agoresta sicer povedle z 10:6, a potem so močno popustile, tako da sta točki povsem zasluženo ostali v Tržiču. (G. I.) Moška D liga: Časten poraz Soče Sobema SOČA SOBEMA - INTREPIDA 1:3 (4:15, 15:11, 5:15, 4:15) SOČA SOBEMA: Tomšič, Cotič, Černič, Terpin, Buscao, Glede, Pahor, Batisti, Bazon in Ferfolja. V občinski telovadnici v Sovodnjah je Soča Sobema doživela časten poraz proti zelo močnemu nasprotniku. Trener Jelavič je poslal na igrišče zelo pomlajeno ekipo, ki se je kar dobro odrezala. Tekma se je sicer slabo začela, saj so nasprotniki kar v osmih minutah dosegli petnajstico. Drugi set je bil podoben prvemu, saj so nasprotniki vodili kar s 6:0, naši pa so zbrali so vse moči in ga po dolgem boju osvojili. V zadnjih dveh nizih so sočani osvojili le devet točk, a niso igrali slabo. Branili so dobro, vendar je bil nasprotnik bolj izkušen. Tokrat je prvič nastopil Franco Busca, ki se je lepo odrezal. Tudi podajač Ivo Cotič, ki je moral zamenjati poškodovanega Marka Cotiča, se je izkazal. Pri sočanih se je dobro deloval blok, pomanjkljiv pa je bil sprejem. (P. Černič) Ženska D liga: le sokolovke zmagale BREG AGRAR - PROMOVOLLEY 2:3 (10:15, 15:8, 8:15, 15:8, 13:15) BREG AGRAR: Debenjak, E lena, Erika in Tanja Žerjal, Tavčar, Slavec, Kralj, Komar, Canziani, Pertot, Kocjančič. Posledice bolezni in praznikov so se poznale pri nastopu Brega Agrar. Zaradi gripe namreč Brežanke niso mogle redno vaditi, poleg tega so morale nastopiti v okrnjeni postavi. Kot da bi vse to ne bilo dovolj, je pešala še koncentracija, a tudi sprejem ni bil najboljši. V takih pogojih res ni bilo dosti upanja v zmago, ki je tudi šla nasprotnicam. (J. T.) SOKOL INDULES - VIRTUS TRST 3:1 (15:0, 15:5, 12:15, 15:1) SOKOL INDULES: Ušaj, Tanja in Lara Masten, Pertot, Stoper, Škerk, Visen-tin in Brumat. Sokol je v novem letu začel s prepričljivo zmago, čeprav je igral proti povprečnemu nasprotniku. Treba je poudariti odsotnost treh standardnih igralk in nastop mladih Lare Masten in Adriane Škrk, ki sta v tem prvenstvu prvič odigrali tekmo v celoti in dobro opravili svojo nalogo. Po prvem in drugem setu, ko si ju je Sokol Indules v bistvu priboril s servisom, je v tretjem setu padla koncentracija. Takrat so Nabrežinke vodile že z 10:3, a jih je zmedel nasprotnikov servis, tako da so nerodno izgubile set in zamudile priložnost za zmago s 3:0. Na tekmi je bilo lepo število gledalcev, ki je so s svojim bodrenjem spodbujali igralke. (T. Masten) GAMMALEGNO CECCHINI - KONTOVEL ELECTR. SHOP 3:2 (15:8, 15:10, 9:15, 3:15, 17:15) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Conestabo, Černjava, Daneu, Janežič, Legiša, Maver, Štoka, Sardo, Umek. V prvi tekmi v novem letu so Kontovelke pokazale, da znajo igrati dobro in odločno, vendar to za zmago ni bilo dovolj. Vsekakor so zmogle dohiteti nasprotnice, ki so vodile v prvih dveh nizih. Zadnji set je bil izenačen do zadnjih točk, vendar se je sreča nasmehnila nasprotnicam. (Janežič) Košarka: v prvenstvu D lige Borovci z SELENA ORMELLE - BOR RADENSKA 92:83 (45:37) BOR RADENSKA: Korošec 38 (2:3), Paulina (0:1), Klobas 5 (1:4), Laudano 16 (6:9), Pregare 16 (1:2), Kneipp 7 (5:6), Garbin 1 (1:2), M. Pertot, Guicci- ardi. Tekma se je začela v nenavadnih °koliščinah, saj se je na igrišču predstavil en sam sodnik, Zinni iz Gorice. Baje se je drugi tik pred tekmo poškodoval, ne da bi utegnil obvestiti hiorebitnega namestnika. Sodnik je bil ključna osebnost in je zelo samovoljno krojil usodo borovcev. Slednji so branili consko, kljub temu pa je vsak stik z nasprotnikom Pomenil prekršek. Nasprotniki, ki so Branili na moža in zelo agresivno, pa ?° bili povsem brez skrbi pred mo-Zem, ki bi moral deliti pravico. Med vso tekmo je dosodil 35 osebnih na-Pak borovcem in samo 20 nasprotnikom. Zaradi petih osebnih napak so grenkobo tako morali predčasno iz igrišča Paulina (32'), Klobas (36') in Kneipp (39'). Nasprotniki takih ukrepov niso utrpeli. Izredno razpoložen pa je bil na gostovanju v Trevisu Fabrizio Korošec, ki ima izreden izkupiček 38 točk (6:8 pri metu z razdalje). Zelo dobro sta zadevala tudi Laudano in Pregare. Naši so se nekajkrat približali domačinom na eno ali dve točki, v vsakem takem primeru pa je sodnik ob košu piskal tudi napako in gostiteljem omogočil, da so se varno oddaljili. Gledalci so bili dokaj številni, njihovo obnašanje pa do naših igralcev ni bilo sovražno, čeprav je sodnik dejansko dajal povod za drugačen odnos. V taboru borovcev so bili po tekmi prepričani, da bi v normalnih pogojih tega srečanja ne izgubili. (S. Pegan) Košarka: promocijsko prvenstvo Kontovelci uspešni FERROVIARIO - KONTOVEL ES 93:95 (47:46, 87:87) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 4, Grilanc 19, Gregori, Sosič 2, Sterni 15, Štoka 18, Emili, Starc 1, Ci-vardi 12, Čuk 24. PON: Emili (42). 3 TOČKE: Grilanc 2. Tekma je bila vseskozi izenačena, saj sta si ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Domačini so nekajkrat povedli za nekaj točk, vendar so jih Kontovelci vsakokrat dohiteli. V 36. minuti so igralci Ferroviaria povedli za šest točk (80:74). Tedaj so se Kontovelci zbrali in jih predvsem po zaslugi Grilanca tudi dohiteli. Kontovelci bi bili lahko zaključili tekmo po regularnem času, a so zapravili nekaj odločilnih priložnosti. V podaljšku so naši minuto pred koncem vodili za šest točk, toda so ne- rodno izgubili nekaj žog, tako da bi jih nasprotniki z zadnjim metom lahko celo premagali. Po metu za tri točke pa se je žoga odbila od obroča. Pohvalo si tokrat zaslužijo Čuk, Štoka in Ci-vardi. (D. Starc) Srčna kap na igriščih HONG KONG, ALGHERO — Med rugbyjsko tekmo v Hong Kongu je srčna kap zadela državnega reprezentanta Vogla (36 let), na Sardiniji pa je ista usoda doletela 31-letnega hidravlika, ki se je popoldne zabaval na prijateljski nogometni tekmi. Oba sta kapi podlegla. Smučarski teki: za SP v SZ KAGOLOVO V tekih na 15 km, ki so veljali za svetovni pokal, sta zmagala Jelena Vialbe (SZ) in Wegard Ulvang (Norv.). Šah: še en velik uspeh Izredna J. Polgar HASTINGS - Mlada, komaj 12-letna madžarska šahistka Judit Polgar je dosegla še en velik mednarodni uspeh. Po doseženem prvem mestu na mednarodni šahovski lestvici pred svetovno prvakinjo Majo Čiburdanidze je na velikem odprtem velemojstrskem turnirju v Hastingsu presenetljivo osvojila prvo mesto. Judith je prehitela kakih sto šahistov, med katerimi tudi angleškega velemojstra Flearja in ameriškega prvaka Weydlerja. ROKOMET: MOŠKA C LIGA San Dona - Kras Trimac 31:28 (15:14) ODBOJKA: 1. MOŠKA DIVIZIJA Le Volpi - Sloga Sagor 0:3 (10:15, 8:15, 2:15) DLF Trst - Bor 3:0 (15:2, 15:8, 15:10) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Legovini Šport - Sloga Sagor 2:3 (11:15, 15:6, 15:17, 15:12, 10:15) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000,- din, letno 240.000.- din. Naročnina plača-na vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-6Q3-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik 8. januarja 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nasprotujoči si podatki o žrtvah katastrofe v Armeniji Točno število mrtvih v potresu tudi po mesecu EREVAN — Mesec dni po katastrofalnem potresu v Armeniji si je še nemogoče predstavljati dejansko število žrtev. Uradni sovjetski viri govorijo o 25 tisoč mrtvih, mednarodni Rdeči križ razpolaga s številkami, ki za nekaj tisoč presegajo uradne, medtem ko nekateri krajevni viri govorijo celo o sto tisoč mrtvih. Tako na primer v Leninakanu trdijo, da število mrtvih močno presega uradne podatke. Po navedbah nekega primarija iz tega mesta naj bi se samo v Leninakanu do tal podrlo (ob drugih manjših zgradbah) 129 nebotičnikov z več kot devetimi nadstropji, podrte pa naj bi bile tudi skoraj vse šole, teh je bilo 56, in samo v eni izmed njih je umrlo šeststo otrok. Toda nič boljši ni položaj v Spitaku, kjer je na »novem« pokopališču našlo zadnji počitek na tisoče žrtev potresa. Podobni zaskrbljujoči podatki o številu žrtev se širijo tudi v drugih manjših krajih, kjer pa te številke morda tudi napihujejo, ponekod pa se celo pojavljajo govorice, da je bil potres »načrtno povzročen s podzemeljskimi eksplozijami«. Gre seveda za absurdne trditve, ki pa na svoj način dm se m znano kažejo na dokaj napet položaj v Armeniji. Čeprav si sovjetske oblasti z vsemi močmi prizadevajo, da bi čim hitreje odpravili posledice katastrofe, pa pomoč povsod ne doteka tako hitro, kot bi bilo potrebno, kar vse vpliva na nerazpo-loženje ljudi. Toda tudi samo prebivalstvo povzroča težave, saj se le s težavo odtrga od razvalin starih domov in samo po velikem prepričevanju odloča za preselitev v montažna bivališča. Ob potresu je bil narodnostni spopad med Azerbajdžanci in Armenci nekoliko potisnjen v ozadje. V teh dneh pa so objavili podatke, da je v novembrskih in decembrskih spopadih umrlo 43 oseb, več sto pa jih je bilo ranjenih. Kot je povedal vodja kriminalnega oddelka v sovjetskem notranjem ministrstvu general Pankin, so zvezne vojaške in policijske sile uspele umiriti napet položaj v obeh republikah. Pankin je v intervjuju za Pravdo tudi izjavil, da je bilo v teh dveh mesecih približno 3 tisoč pogromov in požigov poslovnih ter stanovanjskih zgradb. Policijske oblasti so v tem času začele tudi 23 sodnih postopkov, ki zadevajo več umorov, po besedah Pankina pa naj bi proti desetim obtožencem že zbrali tudi vse potrebne dokaze. Strah pred atentati Na londonskih letališčih so povečali število oboroženih agentov, ki skrbijo za varnost, saj se oblasti bojijo, da bi se tragedija v Lockerbieju ponovila (Telefoto AP) Triletni slepi potnik TEL AVIV .— Stevardesa je nekajkrat preštela potnike na letalu, ki je iz Tel Aviva letelo v Stok-holm, ljudi na krovu pa je bilo očitno preveč. Med osebami, ki so se že pripravljale na vzlet, je moral nekje biti tudi slepi potnik. Po krajšem iskanju so ga tudi našli: bila je triletna deklica Candy Gold, hčerka nekega rock pevca, ki je nastopal v Platu. Ni še povsem jasno, kako je deklici uspelo prelisičiti izraelske letališke straže, ki veljajo za najstrožje na svetu, pa tudi samo letališče je izredno zastraženo. Candy so vsekakor nato pospremili v hotel in jo vrnili staršem. Rasistični izpad proti policistki PALERMO Na palermski kvesturi so potrdili govorice, da je pred kratkim na avtocesti Catania-Paler-mo prišlo do rasističnega izpada, katerega žrtev je bila 26-letna policistka somalskega porekla Dacia Valent. Neki pijan moški jo je namreč ozmerjal z umazano črnko, jo udaril in nato kljub prisotnosti poli-cistkinih kolegov nemoteno odšel. Dacia Valent je hčerka neke so-malske princeze in italijanskega diplomata ter sestra Giacoma Valenta, ki sta ga leta 1985 v Vidmu ubila dva njegova sošolca. Na procesu sta se branila z izjavami, da je bil kot črnec potreben »primerne lekcije«. V Kampučiji še preveč »neznanih vojakov« Patologi na delu pri jamah v Choeung Eku CHOEUNG EK (KAMPUČIJA) — Približno 14 kilometrov jugozahodno od kampučijskega glavnega mesta Phnom Penha, v kraju Choeung Ek, so pred desetimi leti zasledili nekaj jam, v katere so Rdeči Kmeri nametali na tisoče svojih »sovražnikov«. Skupina priznanih vietnamskih patologov pa ima sedaj le nekaj tednov na razpolago, da skrbno zbere in katalogira posmrtne ostanke žrtev, med katerimi je tudi nekaj tujcev. Srhljivo najdbo skupinskih grobov so naredili domačini, ki so se po dolgem spopadu med vietnamskimi silami in Kmeri, vrnili v Choeung EK in opazili, da se ne nekem drevesu zbira neobičajno število muh. Ker je bilo splošno znano, da so imeli Kmeri na vesti na tisoče oseb, ki so med vojno »izginile«, so prebivalci pričeli kopati pod drevesom in tako odkrili na tisoče skeletov. Patolog Tran Hung je izjavil, da so Kmeri metali v jamo tudi žive ujetnike, pred tem pa so jih omrtvičili z udarcem v glavo. Na nekaterih okostnjakih so našli tudi električne žice, s katerimi so Kmeri vezali roke svojim ujetnikom. Patologi ne izključujejo možnosti, da je bilo med pokopanimi osebami tudi na stotine žrtev koncentracijskih taborišč. Do konca januarja bi morali zaključiti katalogiranje ostankov, sicer bodo v zamudi z gradnjo impozantnega spomenika, v katerem bodo shranjene kosti nesrečnih žrtev. Po seznamih zapora Toul Sleng, od koder so-šli transporti v Choueng Ek, bi moralo biti med žrtvami vsaj 87 tujcev, od teh pa največ Tajcev (33). Patolog Hung je izjavil, da je med njimi najbrž tudi šest Američanov, vendar dvomi, da jih bodo lahko prepoznali, saj ne razpolagajo s fotografskim materialom pogrešanih oseb. Ko bi lahko primerjali fotografije z lobanjami, bi najbrž brez večjih težav dali ime tisočim, ki so ležali v grobnicah pri Choeung Eku. Tako pa se patologi še sprašujejo, kateremu okostnjaku lahko pripišejo ime Jamesa Williama Clarka iz Sepulvede (ZDA) in katere-mu ime Lancea McNamare, ki je bil z njim zaprt 1978. leta. S Hirohitovo smrtjo konec Novi japonski cesar Akihito ere »prosvetljenega miru« pravo nasprotje svojega očeta TOKIO S smrtjo japonskega cesarja Hirohita, ki se je rodil 29. aprila leta 1901, se je končala era šova (prosvetljenega miru), najdaljše vladarsko obdobje v tisočletni neprekinjeni dinastiji japonske cesarske hiše, ki po tradiciji izvira iz boginje sonca Ama-terasu, najvišje boginje v šintoistič-nem Olimpu. Hirohito je namreč vladal 62 let in 13 dni, saj je prestol zasedel 25. decembra leta 1926. Prvo obdobje Hirohitove ere soupa-da z najbolj temačnim in tragičnim obdobjem japonske zgodovine. Devetnajst let neprekinjenih voj, ki so Japonsko spremenile v kup ruševin. Potomec boginje Amaterasu se je ob koncu vojne odrekel svojemu božjemu naslovu, da bi postal navaden smrtnik, ki le izpolnjuje svojo vlogo »simbola države in enotnosti japonskega naroda«. V tej svoji vlogi je Japonska v 43 letih postala prava gospodarska velesila. Medtem so Japonci skoraj pozabili na malega, suhega in v morsko biologijo zaljubljenega cesarja. Nanj so se spomnili med dolgo agonijo, ki se je v bistvu začela 19. septembra lani. TOKIO — S Hirohitovo smrtjo je japonski krizantemji prestol zasedel njegov 55-letni sin Akihito, ki ga ne bremeni tragična soodgovornost za zločine, ki jih je Japonska zagrešila v drugi svetovni vojni. Politični analitiki so prepričani, da bo Akihito končno prerezal težko popkovino, ki Japonsko še veže na polpreteklo zgodovino. Akihito je navsezadnje v vsem svojem dosedanjem življenju jasno dokazal, da se ne meni za toge dvorske običaje, saj je dosledno plul proti toku, s tem pa si zagotovil simpatije večine Japoncev. Kot prvo se je poročil z navadno smrtnico. Žena Mičiko nima namreč niti kančka plave krvi, saj je hči bivšega kralja špagetov Nissan. Dosledno se je oblačil zahodnjaško, na njegovi mizi ni bilo tradicionalnih paličic temveč zahodni pribor, prav tako ni dopustil, da bi mu dvor odvzel otroke, temveč je sam poskrbel zanje, svojega 28-letnega prvojenca Hira pa je poslal v Oxford. Temu načinu življenja se bržkone ne bo odpovedal niti sedaj. Marsikdo pa se boji, da bo novi cesar aktivneje posegel v dogajanja na Japonskem. Hirohito si s svojim spremstvom ogleduje razdejanje, ki so ga v Tokiu povzročile ameriške leteče trdnjave (AP) Hirohitu niso sodili TOKIO — »K Vam sem prišel, general McArthur, da ponudim samega sebe sodbi velesil, ki jih zastopate, kot edini krivec za politične in vojaške odločitve ter za vojna dejanja Japonske.« Te besede je izrekel vrhovnemu poveljniku pacifiških zavezniških sil McArthurju japonski cesar Hirohito pred podpisom brezpogojne kapitulacije Japonske. Za razliko od drugih državnikov osi pa zavezniki Hirohitu niso sodili kot vojnemu zločincu. Zanj so se baje zavzele vse evropske kraljeve hiše. Američani pa so sodili, da bi Japonska razpadla, če bi »božjega« Hirohita proglasili za vojnega zločinca. Med drugim je bila večina zmagovalcev prepričana, da je bil Hirohito le nebogljena lutka v rokah japonskih militaristov. Ta teza je v nasprotju z odločnim nastopom leta 1936, ko se je postavil po robu skupini pučističnih oficirjev, ki so ga hoteli proglasiti za neomejenega vladarja na čelu vojaške diktature.Njegove vloge med zasedbo Koreje, Kitajske in med 2. svetovno vojno pa v bistvu niso pojasnili. Prav zato ni Hirohito nikoli stopil na korejska, kitajska in filipinska tla, kjer so vojaki »sina vzhajajočega sonca« zagrešili najhujše zločine. Američanov pa ni razočaral za dano mu zaupanje. Ko se je odpovedal svojemu »božjemu naslovu«, je v stihih, ki so jih objavili za novo leto 1946 jasno nakazal pot bodoče demokratične Japonske: »Beli sneg je prekril bor, toda njegove korenike ostajajo trdno priklenjene na zemlji.« »Beli sneg« so McArthurjevi vojaki, bor pa je Japonska, ki bo s svojimi korenikami vedno ohranila vezi s svojo preteklostjo in tradicijo.