Ljubljrmn, iorek, 6. septembra 1955 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE! Leto XXI. Stev. 209 GLAVNI LN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR * List Izhaja vsak dan razen Petka. // Cena 10 dinarjev n. IZDAJA .LJUDSKA PBAViCA. UST ANO VLJ EN A ». OKTOBRA UM H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO 1* IZHAJALA KOT H-DNEVNIK Hi TEDNIK- OD OSVOBODITVI DO L JUL. lasi KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK n OD L JUNIJA 1963 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Dobrodošla! , S noči sta prispela k nam na oiik grški kralj in kraljica. Po-oh^aT Srške države orača lanski °isk predsednika naše republike °oariša Tita v Grčiji. ^ Grčija je lahko prepričana, da B° njen poglavar države deležen n&ši državi toplega sprejema. Sedanji prijateljski in tesni }ki med Grčijo in Jugoslavijo lSo samo nadaljevanje tradicio-ai'nega sodelovanja naših dveh e.Ze*. Nedvomno so naši stiki v tm* 0S^’ Pa dejstvo, da morali večkrat hraniti svojo oe°doisnost in svoje življenje pred .najnlci, eden nerazdružl jivih torflen*OV na*ega prijateljstva. «a o naših stikih je tudi mnogo so/P^a' ^raD *° novo daje našemu lik aniu veliko trdnost m ve-jnednarodni pomen. . [° novo je predvsem dejstvo, re Je na?e sedanje sodelovanje žabo o polnem pomenu te ' Sfl^ ,e izključno sad prisili erja!1ia' teženj in naporov na-r dežel. Naše sodelovati je se je »0./o in krepilo po naravni ».»it 1er izvira iz resničnih potreb razlike v družbenem redu niso ovira za mednarodno sodelovanje in da torej vzrokov težav v sedanjem svetu ne smemo iskati v teh razlikah. Jugoslavija in Grčija sta s svojimi medsebojnimi stiki dokazali, da pomeni aktivna koeksistenca vsestransko aktivno in pošteno sodelovanje dežel ne glede na razlike o njihovi družbeni ureditvi in ni samo lepa ideja, marveč povsem uresničljiva koncepcija v sedanjem svetu. Se več, edina realna koncepcija, ki lahko zagotovi človeštvu nemoten razvoj v miru, Sedanji jugoslovansko - grški stiki, zgrajeni na tako trdnih temeljih in tako pravilni koncepciji, imajo v mednarodnih odnošajih veliko pozitivno vlogo, ker s svojo življenjsko prakso razbijajo napačne nazore, da je razdelitev sveta na tabore in bloke neogibna. Veseli smo, da lahko ugotovimo, da bo obisk grške kraljevske dvojice v naši državi še ena nova močna manifestacija jugoslovan-sko-grškega sodelovanja in hkrati hasjh 'i '*• ’//mrvu še ena nova prepričljiva m-nnife- fj.-i 1 dežel in ker kaže in brani stacija in afirmacija vseh listih koristi v vsem svojem temeljnih značilnosti tega r.odelo- .0T,anju. Zato lahko rečemo, nan ja, ki so tako zelo važne za naš trc, naše sodelovanje stabilno, današnji svet. J” ,lT\ trajno. Zato kličemo visokima Rosto- 'lodpl, - - Grfi: " °anie me^ Ju8nxlavijo in ma iz Grčije: >Dobrodošla/« ,J° je nadalje živ dokaz, da J. S. Poslovilni obiski sovjetskega veleposlanika v Beogradu Beograd, 5. septembra (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne dosedanjega sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji Vasilija Valjkova, ki odhaja iz Beograda, in ga je sku-' paj z svojo soprogo Zadržal na kosilu. Na kosilu so bil! soproga veleposlanika Valjkova, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Svetozar Vukmanovič, državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in načelnik protokola predsednika republike Sloven Smodlaka s soprogami. Veleposlanik Vasilij Valjkov je bil davi na poslovilnih obiskih 'tudi pri podpredsednikih Zveznega izvršnega sveta Aleksandru Bankovi. ru in Edvardu Kardelju. Romunski predlog o poštni konvenciji z našo državo Beograd, 5. sept. (Jugopres). Romunska direkcija PTT se je obrnila neposredno na Generalno direkcijo PTT s predlogom, naj bi bila med obema državama sklenjena ožja poštna konvencija. Ta predlog je bil ugodno sprejet. Jugoslovanski strokovnjaki že proučujejo romunski osnutek, taka da bi lahko brž ko mogoče sklenili ustrezen sporazum. BEOGRAD PRIPRAVLJA TOPEL SPREJEM grški kraljevski dvojici ob njunem obisku pri nas Grae°s,rad;. 5- sep‘- (Tanjug) p ‘ kralj Pavel in kraljica vito sta na poti v JuK°sla- ru- . Prispela danes dopoldne z lcrS-S.em »Navarion« v Solun. Med ob' V1*1 bivanjem v mestu sta y lsltala mednarodni velesejem. Ma,P^mstvu ministra za trgovino Lev i-a *n m‘n'stra 7-a kmetijstvo slov i1. sta °b'skaln tudi jugo-v na'n.??l Paviljon. Pred vhodom Pravn-L. S'a *U Pozdraviln od-VeU , Poslov jugoslovanskega V]n.P° ,an'štva v Atenah svetnik gpn 'm,lr Selim in jugoslovanski Krn'ril • konzul v Solumu Ljubo stavi- 'n iinia razkazala raz-Aieno blago. Ča«, ane!5 o*5 15.40 po krajevnem jicn Se Srška kraljevska dvo-L s Posebnim vlakom odpelja-jj ■ Jugoslavijo. Do Djevdjelije dele .Pot°vala naproti posebna vršn^aC' našega Zveznega iz-t)»e ,eSa sveta pod vodstvom pod-v>Ča ‘'ta Dragoljmba Colako- kraljevska dvojica pri- tn popoldne v naše glavno /esto, ki io — A. C Ka gosta. Kralj Pavel in kra- sVexT’ 111 je pripravljeno, da bo SokT'-0 sPrei?l° in pozdravilo vi i'^rIf[eegeu so zadržali na policiji približno 100 Afričanov. V Pas de 1 'alaisu, kjer živi približno ■ 2500 Maročanov, so napraviilii tudi več preiskav ter pri dveh našli gumijevke. Na podiročju Rouena so pregledali "M)00. ljudi. 200 ljudi so zadržali /.aradi nadaljnjih preiskav. Na področju Le Havra so preverili dokumente približno 15000 Afričanov in napravili preiskave po stanovanjih. Zaplenili so števiikie dokumente. Približno 30 ljudi so pridržali v zaporu. Vse aretirance bodo poslali v Alžiir, kjer jih bo zaslišalo preiskovalno sodišče, ki je po dogodkih v okrožju Constantine začelo preiskavo zaradi kršitve državne varnosti. Medtem je francoska vlada na zahtevo francoskega generalnega guvernerja Soust<41 a poslala v Alžiir posebno misijo z nalogo, da sestavi popolno poročilo o vzrokih vstaje 20. avgusta., o njenem poteku, o okoliščinah, v katerih so jo zadušili, in o izkustvih, ki jih je treba n tega povzeti. Misijo vodi načelnik splošne inšpekcije notranjega ministrstva Dor-dier. Kairo, 5. sept. (AFP). Maroška delegacija, ki potuje na Madagaskar, kjer se namerava sestati z birvšim maroškim sultanom Ben Jusefom, se je sinoči ustavila v Kadru. Clan delegacije Ben Sli-man je novinarjem izjavil, da ne more povedati, kakšen je pravi cilj obiska te delegacije pri strmoglavljenem suitam u. Notranjepolitična vprašanja na kongresu britanskih Trade-Unionov London, 5. sept. (Tanjug). — V navzočnosti 1200 delegatov, ki zastopajo več kot 8 milijonov sindikalno organiziranih delavcev, se je danes začel v Southporthu rem naj bi kongres dobil pooblastila, da sme posredovati v delovnih sporih, še preden pridejo pogajanja med delavci in delodajalci v zagato. Sedaj kaže, da 87. kongres Trade Unionov. Na I utegne Generalni svet samo mo- njem proučujejo pereča sindikalna vprašanja, ki so tembolj pomembna, ker kongres zaseda v času, ko groze Britanskemu gospodarstvu resne težave. Konservativna vlada je spričo stanja nacionalnega gospodarstva sporočila Trade Unionom, da dežela ne bo utegnila ugoditi zahtevam po višjih plačah, če ne ralno vplivati na sprte sindikalne zveze. Generalni svet sodi, da je napočil čas. da se akcija prične, še preden se industrijski spori zaostre. Prvikrat po mnogih letih je bilo težišče kongresnih razprav postavljeno na vprašanja notranje politike. Na kongresu bodo zahtevali prepoved vodikove bom bo prišlo hkrati do povečanja ; be in obnovitev stikov s svetov-proizvodnje. Življenjski stroški nimi sindikalnimi organizacijami, in plače so med najvažnejšimi ! Predmet razprave bo tudi raz-vprašanji, ki jih bodo obravna- voj avtomatičnih tovarn in atom-vali na kongresuu. Kongres bo j ske energije. Zahtevali bodo tudi, proučeval tudi zahtevo po skraj- i naj kongres Trade Unionov in šanju delovnega tedna in skrčenju čezumega dela. Generalni svet Trade Unionov je stavil tudi predlog, po kate- njih Generalni svet izvedeta anketo o možnih posledicah tega razvoja na človeštvo in na za posl it ev delavcev. Colakovičem na čelu, ki je kraljevske goste sprejela že v Djev-djeliji. Na železniški postaji, ki je bila okrašena z zastavami in transparenti z napisi: »Živela Balkanska zvezal«, »Živelo grško-jugoslovansko sodelovanje!«, so grško kraljevsko dvojico sprejeli in pozdravili predsednik Narodnega sobranja Lazar Koliševski, predsednik republiškega Izvršnega sveta Ljubčo Arsov, člani Sveta, poveljnik skopljanske vojne oblasti generalpodpolkovnik Hamo-vič in drugi višji oficirji, predsednik skopljanskega okraja Djorgov, večje število ljudskih poslancev, ves konzularni zbor in mnogo makedonskih javnih in kulturnih delavcev. Pred postajo sa je zbrala velika množica ljudi, ki je pozdravljala grško kraljevsko dvojico in vzklikala prijateljstvu in zavezništvu obeh sosednih dežel. V spremstvu Koliševskega je kralj Pavel, ko je vojaška godba odigrala obe himni, pregledal častni bataljon JLA, nato pa mu je predsednik Sobranja predstavil državne in politične voditelje LR Makedonije, višje oficirje in člane konzularnega zbora. Dva mladinca v narodnih nošah sta kraljici Frederiki izročila šopek cvetja. Kmalu potem so visoki gostje s svojim spremstvom nadaljevali potovanje proti Beogradu.' V spremstvu grške kraljevske dvojice je tudi skupina 18 grških novinarjev in fotoreporterjev, ki so večinoma iz Aten. Skupino vodi načelnik oddelka za tisk pri ministrstvu za informacije Saki-laridis. Priprave na letalski sporazum z Bolgarijo Beograd., 5. sept. (Jugopres). — Zvedelo se je, da je bolgarska vlada predlagala Jugoslaviji sklenitev letalskega sporazuma. Predlog je bil v načelu sprejet in je pričakovati, da bo prišlo do pogajanj konec septembra. Vremenska napoved za torek, S septembra: Se nadalje topio sončno vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v opol. danskih urah, predvsem v a.pskem svetu. Temperatura ponoč med 8 do 13 na Primorskem okoli lf nopinj NaJviSla dnevna temperatura med 23 In 28 stopinj C. Zjutraj v nižinah megla. TUJI GOSPODAB.STVENIKI O ZAGREBŠKEM VELESEJMU ČEDALJE UGODNEJŠI POGOJI za trgovinsko izmenjavo z Jugoslavijo Izjave trgovinskih predstavnikov nekaterih dežel, ki razstavljajo na velesejmu 2e prvi dnevi po otvoritvi Zagrebškega velesejma kažejo, da Je za le-tega značilno komercialno poslovanje ter zelo živahna dejavnost pri sklepanju pogodb o nakupu in prodaji blaga. To Je opaziti še zlasti v tujin paviljonih, kjer opazovalci niso samo radovedni obiskovalci, temveč resni kupci, ki se za vse zanimajo K tej splošni dejavnosti so prispevali tudi številni gostje Zvezne zunanjetrgovinske zbornice iz raznih krajev sveta, katerih dežele niso zastopane na velesejmu, a so zainteresirane na trgovinski izmenjavi z Jugoslavijo. Naš sodelavec je prosil nekaj tujih razstavljalcev in uelegatov na Zagrebškem velesejmu, naj povedo svoje mnenje o nadaljnjih možnostih izmenjave z našo deželo. To so bili g. Dante Santuro, predstavnik Komercialnega inštituta pri italijanskem ministrstvu za zunanje trgovino, direktor paviljona Sovjetske zveze Evgenij Petrov« Volškov, namestnik češkoslovaškega ministra za zunanjo trgovino Jaroslav Kovaf, predstavnika Sirije gospoda Nahed Malki in Abel Fuad, ki sta funkcionarja sirskega ministrstva za gospodarstvo, ter tehnični direktor urugvajskega podjetja »Mate rp rim« iz Montevidea. IZMENJAVA MED ITALIJO IN FLRJ BI LAHKO BILA VEČJA Italijanski predstavnik Santuro: »Na podlagi tega, kar vidimo na velesejmu, lahko rečem, da bi bila izmenjava med Italijo in Jugoslavijo lahko veliko večja. To velja zlasti za uvoz Jugoslovanskega blaga. Komple-tamost naših dveh gospodarstev to docela omogoča, kajti Italija bi rade volje* uvažala les, rude, meso m nekatera druga živila, Jugoslavija pa potrebuje težke stroje in razne precizne instrumente. Široke možnosti se odpirajo še posebno na področju turizma. Razen tega so naši gospodarstveniki pripravljeni poslati tudi svoje tehnike \r kovnjake, ki bi vašim ljudem j ovali delo na uvo- ženih strojih. 'Twi»rat razstavljamo samo težko industrijo, čeprav bi lahko razstavili tudi naš tekstil in drugo blago. Z razstavljanjem na Zagrebškem velesejmu želimo ne samo prikazati naše izvozne možnosti, temveč tudi bolje spoznati razmere v Jugoslaviji in njene ljudi. Semkaj smo pripeljali za 280 milijonov lir raznih strojev in najraje bi videli, če bi vse te stroje pustili pri vas, seveda na podlagi re-ciprocitete za blago, ki nas zanima. Italijanski gospodarstveniki so za to priložnost postavili tudi paviljon na površini 1500 m1, Izdelan iz aluminijastih cevi. Paviljon stane okrog 20 milijonov Ur. Tudi s tem smo- vam hoteli pokazati naše izkušnje v izgradnji začasnih praktičnih paviljonov. Paviljon Je devet dni montiralo samo pet delavcev.« »VELESEJEM BO OMOGOČIL HITREJŠO IZPOLNITEV SPORAZUMA MED JUGOSLAVIJO IN SCZ« Predstavnik paviljona SZ Voljškov: »Vsezvezna trgovinska zbornica ZSSR je z zadovoljstvom sprejela povabilo, naj sodeluje na zagrebškem velesejmu. Uredila Je sovjetski paviljon, v katerem so razstavljeni izdelki različnih panog narodnega gospodarstva v ZSSR. Sodelovanje Sovjetske zveze na zagrebškem mednarodnem velesejmu Je posebno važno spričo nedavno sklenjenega sporazuma o razširitvi blagovne izmenjave med našima dvema deželama. Zagrebški velesejem omogoča jugoslovanskim in sovjetskim gospodarstvenikom, da se bodo seznanili z industrijskimi proizvodi in kmetijskimi pridelki obeh dežel. To medsebojno seznanjanje bo oajšalo pogajanja med sovjetskimi In jugoslovanskimi zunanjetrgovinskimi organizacijami, do katerih bo prišlo na podlagi že podpisanega sporazuma in omogočilo bo hltrcjše izpolnjevanje tega sporazuma.« »TRADICIONALNI TRGOVINSKI STIKI Z JUGOSLAVIJO« Namestnik ministra za zunanjo trgovino CSR Kovaf: »S tem, da je poslala svoja proizvodna in trgovinska podjetja razstavljat na Zagrebški vele- di lotili sklenitve novega trgovinskega in plačilnega sporazuma, katerega obseg Je veliko večji, tako da predvidevamo vrednost 28 milijonov dolarjev. Ta sporazum bo pomembno sredstvo za razširitev dosedanjih stikov med obema deželama, ker v bistvu docela zajema potrebe Češkoslovaške in Jugoslavije, hkrati pa pomeni nadaljevanje tradicionalnih sti- j kov. V okviru gospodarskih stikov z Jugoslavijo nastaja še ena možnost, uporaba Jugoslovanskega pristanišča Reke za naš pomorski promet. To Je izredno ugodna priložnost za obe deželi. Prepričani smo. da bo naše sodelo- j vanje ” * tošnjem Zagrebškem ve- lesejmu nomoglo k razširitvi in utrditvi naših dosedanjih trgovinskih stikov in k medsebojnemu spoznavanju potreb«. IMmh II •:--x Med mnogimi domačimi podjetji razstavlja na Zagrebškem velesejmu tudi »Strojno kovinsko industrijsko podjetjp« iz Ljubljane »OGROMNO PROIZVODOV NAS ZANIMA« Sirski predstavnik: »Vse do 1952. Je bila Jugoslavija s svojimi gospodarskimi zmogljivostmi Siriji tako rekoč neznana«, sta dejala gosta Zvezne zunanjetrgovinske zbornice gospoda Nahed Malki in Abdel Fuad, »toda z ustanovitvijo zastopstva jugoslovanske zunanjetrgovinske zbornice v naši državi smo dobili jasnejšo predstavo o možnostih Jugoslovanskega gospodarstva, medtem ko smo na tem velesejmu še bolje spoznali njene stvarne možnosti. Zato vam tudi sedaj rečemo, da nas zanima cela vrsta proizvodov, predvsem vaši traktorji in kmetijski stroji, žerjavi in dvigala, dalje orodni stroji, pločevina in betonsko železo, lesni izdelki ter pohištvo. Zanimajo nas tudi kabli in naprave za fluorescenčno razsvetljavo, črpalke za namakanje, generatorji in kompresorji, aluminijasta in emajlirana posoda ter električni aparati Ln stroji za gospodinjstvo. Kar zadeva Sirijo, bi lahko izvažala v Jugoslavijo bombaž, živila, žito itd. Razen tega bomo, da bi pospešil razvoj turizma, predlagali ustanovitev jugoslovanskega turističnega urada v Siriji. Ce upoštevamo, da je naša država prijateljsko naklonjena Jugoslaviji, kar velja tudi za odnos jugoslovanskih narodov do Sirije, potem ni dvoma, da bomo lahko tudi na torišču gospodarskih stikov dosegli zadovoljive uspehe.« »VZLIC ODDALJENOSTI UGODNI POGOJI ZA IZMENJAVO« Urugvajski predstavnik g. Kronfeld nam je rekel: »Na Zagrebškem velesejmu sem ugotovil, da Je bil dosežen očiten napredek v industrijskem oziru. Čeprav je Urugvaj zemljepisno dokaj oddaljen. Je izmenjava z njim možna na podlagi sedanjega trgovin- j skega sporazuma, ki predvideva me- ! n,lavo v vrednosti 2 milijona 600 tisoč j dolarjev v obeh smereh. Urugvaj i lahko izvaža v Jugoslavijo volno, nsnie. nekatera olja In razne industrijske izdelke, medtem ko bi iz Jugoslavije lahko izvažali rude, polizdelke, stroje in les«. N. t)Jurlč I Dekan ljubljanske Agronomske,gozdarske in veterinarske tete inž. Ivan Jelačin in predsednik OLO Ljubljana dr. MariJ*,, Dermastia si ogledujeta z ostalimi gosti razstavljena zelišča ODPRTA JE ZANIMIVA IN POUČNA RAZSTAVA »GOSADA« Zdravilna so pomembno Ljubljana, 5 sept. Danes dopoldne je bila v prostorih podjetja »Gosad« v Ljubljani odprta zanimiva in bogata r«f' stava, katere namen je, prikazati gospodarske uspehe podJelL po 10 letih njegovega obstoja. Svečanosti so se udeležili drugimi tudi dr. Marijan D e r m n s t i a , predsednik OLO LjujJ' ljana, inž. Ivan Jelačin, dekan ljubljanske Agronomske, (5 zdarske in veterinarske fakultete, inž. Ivan Klemenčič, Pze(," sednik občine Center ter zastopniki gospodarskega sekretari« LRS in trgovinske zbornice LRS. Po otvoritvenih besedah 8' rektorja dr. Novaka je navzočim v kratkem referatu P°“ pravnega odbora tov. Pel« kar je znašalo v devizni vr®,.’ nosti približno 18 milijonov n1' v' kratkem referatu zgodovino podjetja predsednik upravnega odbora tov. Pelc8 Podjetje »Gosad« je svojo važno nalogo, organizacijo nabiranja zdravilnih zelišč, gob in gozdnih sadežev za izvoz in za domače potrebe, v polni meri izpolnilo. Podjetje je izvozilo od 1947. do 1951. leta povprečno 175 ton zdravilnih zelišč letno, sejem, sl Je CeškoslovaSka republika prizadevala prikazati najmodemeje opremljene pošiljke, Industrijske objekte in posamezne stroje, izmed katerih so nekateri po svoji tehnični plati edinstveni na svetu. Sedanje sodelovanje Češkoslovaške republike na Zagrebškem velesejmu pomeni nadaljevanje dolgoletne tradicije trgovinskih stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Naše pošiljke blaga so dobro znane ne samo Jugoslovanskim trgovskim krogom temveč tudi široki Javnosti, ki Je te proizvode kupovala. To velja predvsem za proizvode čehoslovaške strojne Industrije, od najmanjših preciznih strojev do velikih naprav«. »Ml pa smo«, Je nadaljeval čehoslo-vaški predstavnik, »lz Jugoslavije uvažali vrsto kmetijskih pridelkov in surovin, kakor so les, tobak, meso, živila, konoplja, krzno, razne surovine za tekstilno in usnjarsko industrijo in drugo. Zadnji kompenzacijski trgovinski sporazum med CSR In Jugoslavijo, podpisan 1954., je vzbudil zelo I dober odmev, saj sta ga obe pogodbeni stranki izpolnili 100"/. Na temelju teh Izkušenj smo se letos spomla- Z GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI Najboljši živinorejci nagrajeni KREDITIRANJE V GOSPODARSTVU Medsebojno kreditiranje škodljivo vpliva na stabilnost trga Na ukrepe Narodne banke glede preprečevanja medsebojnega kreditiranja v gospodarstvu so reagirale mnoge gospodarske organizacije različno. Med prvimi »o, se oglasila gradbena podjetja, ki so tudi preko svoje Zbornice zahtevala, naj bi ustavili te ukrepe, kajti sicer, kakor so takrat rekli, bo večina podjetij nehala delati. Za njimi so se oglasila tudi druga podjetja, n. pr. trgovinska, ki so tudi zahtevala revizijo storjenih ukrepov in hkrati opozarjala na morebitno možnost, da bi se ustavil sleherni promet na trgu, kot protiukrep pa so malone vsa podjetja našla Izhod v tem, da so zahtevala plačilo naprej, In sicer prek blanco bariranlh čekov, Skoraj vse gospodarske organizacije pa se strinjajo v tem, da so novi ukrepi Narodne banke upravičeni tudi v duhu sedanjih predpisov. HkrA-ti pa poudarjajo, da bi morali nove ukrepe nekoliko spremeniti ln jih zlasti prilagoditi posameznim specifičnostim v gospodarstvu. Proti novim ukrepom ugovarjajo, češ da tako ni moč plačati računov v določenih rokih, kakor zahtevajo novi ukrepi, razen tega pa nastanejo škodljive posledice ln tako pride do ukinitve kreditov. Od kod ta protislovja v izjavah o upravičenosti ukrepov Narodne banke in v odporu proti njihovemu uveljavljanju? Ce delno analiziramo nastali položaj, oziroma odpor proti uveljavljanju novih ukrepov v kreditiranju gospodarstev, ki se je pojavil v gospodarskih organizacijah, lahko | predvsem ugotovimo več pomanjkljl-, vostl v gospodarskem poslovanju na- j lih podjetij, ln sicer največ na račun skupnosti oziroma njenih koristi Na! drugi strani razprava, ki se je razvila i pozneje, kaže, da pravega cilja novih ukrepov niso dovolj razumeli In da Je njihovo bistvo omejeno na ozko korist zainteresiranih strani. Naj omenimo samo en primer. Komercialni direktor nekega znanega podjetja Je prišel nedavno v direkcijo Nar, banke in zahteval, naj ukinejo blokado s kredita njegovega podjetja. Razen tega Je zagotavljal da njegovo podjetje gospodarsko zelo dobro posluje in da Je na trgu povpraševanje no njihovih Izdelkih zelo veliko Pokazalo pa se Je. da Ima prav niegovo podjetje neporavnane račune še iz lanskega leta. Da bo zadeva še bolj čudna, pa ta komercialni direktor m vedel za mnogo neporavnanih starih računov. Takšnih primerov Je pri nas že precej. Postala Je malone že praksa, da se podjetja angažirajo' samo na problemih proizvodnje ln prodaje Izdelkov. ostali posli, zlasti glede plače-vanla računov, so se razvijali brez posebne skrbi In sodelovanja aparata podjetij. In ne samo njih, lahko re- čemo, da sc ne dogaja pogosto, da bi se v kakem kolektivu delavski svet zavzel tudi za obravnavanje vprašanja kupcev njihovega blaga ln plačevanja računov. Takšno poslovanje pa Je v določenem smislu poslovanje brez dejanskega kritja Da je bilo to možno, je razlog tudi v dosedanjem načinu kreditiranja gospodarskih organizacij. Ko Je prišlo neko trgovinsko podjetje v Tuzli pod prisilno likvidacijo, se Je pokazalo, da Je ostalo 23 drugim podjetjem dolžno blizu 200 milijonov din. Ker iz sredstev likvidiranega podjetja ni bilo moč kriti vseh terjatev, Jo moralo Izgubo v znesku 200 milijonov dinarjev prevzeti teh 23 podjetij. Ta primer kaže, da so podjetja doslej malo upoštevala svoje kupce, njihovo plačilno in finančno možnost itd. In šele, ko Je prišlo do likvidacije, se je pokazalo, da Je podjetje izgubilo dva, deset ali več milijonov dinarjev. Takšna praksa v poslovanju naših podjetij seveda ni zaželena, njim samim pa tudi škoduje. Vendar pa se je to lahko dogajalo, ker se Je podjetjem konec koncev posrečilo, da so s povečanjem kredita ln pozneje z razlikami pri cenah to Izgubo krila, toda kdo Jo bil dejansko oškodovan s takšnim poslovanjem? V tem, kakor tudi v prejšnjih primerih so najbolj trpele koristi skupnosti. V praksi naših podietij smo že doslej opažali, da so ubirala za pridobivanje kupcev not njihovega kreditiranja oziroma, da so Jim odobravala, da so plačevali račune v poznejših rok'b kakor Je bilo predvideno, ali pa kakor je storila tovarna »Iskra« v Kranju, ki Je začela svojim kupnin prodalatl en svol Izdelek na kredit. toda ne iz svolih sredstev, marveč Iz sredstev, ki Jih Je dobila s kreditom od banke. Novi ukrepi o kreditiranju pa takšno prakso nekoliko onemogočajo in spreminjalo. V prihodnje bodo morala podjetja razen komercialnega upoštevati tudi svoje finančno poslovanje ter zveze, ki Jih sklepajo. To I pa Je tiidl povsem normalno Ncmo-i goče Je namreč dovoliti, da bi za en namen določena sredstva uporabili v kak drug namen ali pa, da bi kdo kreditiral svoje določeno blago na ra-, čun sredstev skupnosti, j Zato novim ukrepom ne smemo I aprlorl nasprotovati In poudarjati najrazličnejših težav pri njihovem uve-Havljanju, nasprotno, gospodarske organizacije bi se morale zavzeti bolj za njihovo uveljavljanje, kajti s tem bodo koristile tudi sebi, ker se bodo zavarovale proti Izgubam, ki bi Jih bije prej utegnile Imeti.' cit) samih ukrepov, ki jih uveljavlja Narodna hzuka. na le urediti naš trg ln ga bolj '■tabillzlrati kar Je bilo zadnje čase * medsebojnim kTedltlranlem ogroženo. M. Paskučl Po uspeli reviji najboljših razstavljenih živali v nedeljo dopoldne je vodstvo živinorejske razstavo podelilo nagrade živinorejcem, katerih živina je bila najbolje ocenjena. Visoke nagrade je prispevala Zvezna kmetijska zbornica, sekretariat za gospodarstvo LRS in Glavna zadružna zveza v Ljubljani. Diplome, pohvale in ostala priznu-nja so podelili tudi organizacija Ljudske tehnike, DOZ, podjetje »Rotcks«, »Gospodarsko razstavišče« in nekatere okrajne zadružne zveze. Od razstaljenih bikov so prejeli zlate plakete: v sivorjavi Easnii bik »Milenko«, last Toneta avrenčiča iz Vrhpolja pri Vipavi; v svetlo-lisasti pasmi bik »Prlek«, last Kmetijskega gospodarstva Gradišče v Slovenskih goricah; v pinegavski pasmi pa bik »Luka«, last Kmetijskega gospodarstva Črnelo. — Zlate plakete so prejele krave molznice: v sivorjavi pasmi krava »Bistra«, ki je dala' luni 6584 kg mleka in 254 kg mlečne tolšče. »Bistra« je republiški prvak med molznicami in je last Kmetijsko-gozdar-skega posestva Kočevce. V isti pasmi je dobila zlato plaketo tudi krava »Polonca«, stara lt let, s povprečno molznostjo v štirih letih 4452 kg in je last Kmetijskega posestva Ponoviče. V svetlo-lisasti pasmi je bila nagrajena krava »Cilka«, last Kmetijskega posestva Apače; v pinc-gavski pasmi pa je dobila zlato plaketo krava »Ruma«, last Rudolfa Kaniča iz Središča ob Dravi; v plavi-slovenski pnsmi pa je bila najboljša »Belka«, last kmeta Franca Jaričnika iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu. Za najboljše konje je dobila zlato plaketo žrebica »Dubovi-na«, last kobilarne »Lipica«, in kobila »Štefka«, last znanega koli jerejca Lojzeta Senekoviča iz Partinj. — Od razstavljenih merjascev požlahtnjene pasme je dobil prvo nagrado merjasec »Rihter«, last Kmetijskega posestva Kočevje. Od svinj v isti pasmi pa svinji, ena last Kmetijskega posestva Ponoviče, druga Crne-lega. V žlahtni pasmi je dobil zlato medaljo merjasec »Ego«,: last Kmetijskega gospodarstva Rakičan. — Zlato plaketo za najboljšo kokošjo družino je dobila selekcijska perutninarska postaja Loče, a za najboljšo kme- čko rejo kmetica Klinc-Košir Minka iz Lufc. Prvi dan. t. j. v rtedeljo, je obiskalo živinorejsko razstavo nekaj -,čez 6.700 obiskovalcev, vinsko pa precej manj. Ocenjevalna komisija je za vse vinske vzorce svoje delo sicer zaključila, toda rezultatov še ni objavila. Po neuradnih podatkih, je bilo za konzumna in kvalitetna vina podeljenih 7 zlatih medalj, od katerih je dobila 4 Jugoslavija in sicer »Slovenija-vino« iz Ljubljane kar tri za štajerska vina: »Traminec«, »Rizling« in »Muškat«. Pri desertnih in penečih vinih je od 10 podeljenih zlatih medalj prejela kar 9 za svoja' vina s Krima in Kavkaza SZ in eno Anglija. I. L. I) IV F V N A KRONIKA - * i! t REPUBLIŠKO RAZSTAVO 2IVINE VABI GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA LR SLOVENIJE (odbor za živinorejo) Stabilizacija cen limon Na avkcijskem mestu v Beogradu so včeraj prodali nadaljnjih 750 vagonov uvoženih limon po povprečni ceni 164 din kilogram, kar je za 63 din manj, kot je znašala povprečna cena na prejšnji avkciji. V zvezni trgovinski zbornici poudarjajo, da je tudi ta avkcijska prodaja pokazala nespretnost predstavnikov posameznih podjetij, ki so si prizadevali čim/prej, ne glede na ceno, priti do dovoljenih treh vagonov limon. V Zvezni trgovinski zbornici sodijo, da po tej avkciji limone v prodaji na drobno -ne bi smele biti dražje od 250 din kilogram. Skandinavski sindikalni funkcionar obiskal CO ZSJ Generalni tajnik skandinavske organizacije transportnih delavcev in uslužbencev g. Jon Kri-stensen, ki se že nekaj dni mudi v naši državi, je obiskal včeraj Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije ter se zanimal za dejavnost sindikalnih organizacij in za delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji. Posvetovanje kovinarjev Srbije Republiški odbor sindikata kovinarjev Srbije je organiziral s predstavniki delavskih svetov in sindikalnimi funkcionarji posvetovanje, ki bo 7. in 8. septembra v Arandjelovcu. Razpravljali bodo o delavskem samoupravljanju, higiensko-tehničn.1 zaščiti in družbeni prehrani. Nova dvojna številka »Socialne politike« Te dni je izšla avgustovska •dvojna številka revije »Socijalna politika«, ki obravnava številna vprašanja s področja gospodarsko socialne problematike. V njej je. objavljena vrsta člankov o perečih vprašanjih s tega področja, komentarjev in analiz, ocen in beležk, nekaj člankov o socialni politiki v svetu, članki o praksi družbenih organov samoupravljanja pri nas, prav tako pa so objavljeni tudi register predpisov, bibliografija knjig in brošur s področja socialne politike ter statistični pregledi. Daljše odplačilo kreditov za vzdrževanje stanovanjskih zgradb Z lanskim odlokom o dovoljevanju kreditov hišnim svetom za vzdrževanje stanovanjskih zgradj) je bilo določeno, da se smejo ti krediti dovoljevati z odplačilnim rokom do dveh let. Zvezni izvršni svet pa je zdaj s posebnim odlokom spremenil to določbo v toliko, da se krediti za vzdrževanje stanovanjskih zgradb lahko odobravajo z odplačilnim rokom do pet let. Naslednje žrebanje Jugoslovanske loterije bo 10. septembra v Postojni. Srečke jugoslovanske loterije so v prodaji do dne va žrebanja. narjev. Od leta 1951 "dalje P8' ko je prevzel upravljanje P°fl' jetja v svoje roke delovni k8* lektiv in se je izvoz zelišč državi decentraliziral, tako daJ podjetje samo navezalo direktn stike z inozemskimi odjcmalC’ je bil uspeh tolikšen, da P.00' jetje sedaj uvrščamo med tU*^ tri slovenske izvoznike (»Sl<>j[c' nija-vino«, »Hmezad« in * ?1 sad«), ki imajo edini stalne 1 trdne poslovne stike po vsem svetu. »Gosad« redno posluje s svo-jimi standardnimi artikli s državami, kamor je do sedaj 't' vozil 2354 ton zdravilnih zeli*/ Največ izvaža v Anglijo. Avstr' jo, Belgijo, Francij0- Zahod8 Nemčijo, Švico in v Ameriko. • številu sortimentov razpolag8) približno z 280 artikli. Vedeti J namreč treba, da se blago vrste bistveno razlikuje od pst"' lega trgovskega blaga, zlasti kmetijskih pridelkov, s kateri81 ga nekateri izenačujejo. Zelišča in gobe je treba naj' prej na terenu poiskati in Pj_ dobiti ljudi zn nabiranje, tre° pa jih je tudi naučiti nabiranj ’ sušenja in sploh pravilnega ra nanja. In vse to je treba org ^ niz! rafi na neštetih krajih, majhnih količinah, z mnogo v^ stami in s kvalitetami. Zbrano skladiščili šele blago sortiraj ’ sterilizirajo, preslišijo, stisnni in pakirajo. Po dolgem poln je primerno za izvoz. Vse t° J na razstavi zelo lepo in nazom prikazano. Razstavni prostor je po 0 segu sicer ma.jhen, zato pa membnejši po razstavljenih Pr.f metih, sai so prikazana vsa zriir vilna zelišča, ki rastejo na sl venski zemlji, lepo in poučno 1 so nakazani tudi problejni Pr^_ vilne vzgoie. nnbirania in r8^g nanja z njimi. Zdravilna ZP''. rastejo pri nas povsod kot P , vel. čeprav dobimo zanje deviz kot na primer za mesa. lesa. živega srebra • . Leta 1947 je podjetje izvozi'0 ,, 50 ton zdravilnih zelišč, kar h . ni bilo malo. in država je z"8' dobila prek pet milijonov de' nih dinarjev. Lani pa smo i*' zili lz Slovenije že 597 ton z n vilnih zelišč v vrednosti 60 81 lijonov deviznih dinarjev. Odkritje spominske pl°sC uglednemu hrvntskem« izseljencu V Vrbniku pri Reki so sin0* v okviru proslave »IzseljensK _ tedna« odkrili spominsko pk’ uglednemu hrvatskemu izselje v ZDA Niki Grškoviču, ki s® L uveljavil z rodoljubnimi čia v izseljenskih časnikih med , ma vojnama, kakor tudi s Pj® larizacijo NOB med našimi Ijenci v Ameriki. VSEM BORCEM IX. SNOB Tudi nekdanji borci IX. SNOB XVIII: divizije se hočemo zbrati in skupaj proslaviti 10. obletnico osvoboditve. Zbor. brigade bo 3. oktobra 1955 v Kočevju, kjer je bila ustanovljena. Za ta prvi zbor IX. brigade v partizanskem Kočevju vabimo vse bivše borce, naj se prijavijo v čim večjem številu-Svoje pismene ali ’ telefonske prijave pošljite na naslc)X' Jože Koračin, Ljubljana, Zaloška cesta 2, telefon št. 30-304-Ostala obvestila Ih navodila bodo naknadrip objavljena. Pripravljalni odbor NOVI ANGLEŠKI PREDLOGI 2 a. ureditev ciprskega vprašanja? angleške vlade v zvezi z londonsko konferenco. — Ukrepi proti nevarnosti inflacije na račun standarda p London, 5 sept. (Tanjug). — | Zunanji minister Macmdllan v?® Ed eno v im predsedstvom je: je poročal o konferenci glede Ci-3® danes seja vlade, na kateri-1 pra, ki je prišla v kritično fazo. obravnavali najbolj pereče »jspodarsike in politične pro- , Finančni minister Butler, ki v Petek odpotoval v Carigrad sestanek Mednarodne banke ^Mednarodnega monetarnega je ponovno poročal ]^r*~'larskem in finančnem po-v deželi. Člane vlade so seznanili tudi Podatki o zunanji trgovini v ro5®cu avgustu in z zadnjim poantam diržavne blagajne, ki ka-so se britanske dolarske .zlate rezerve v avgustu zmamj-iT® za več kot 31 mili j. funtov miv8®®!® najrrižjo raven v zad-to dveh letih. -Spričo tega, pa tudi spričo Trade Unionov, ki terjajo DI~?nje delavskih plač, je Butler edlagal posebne ukrepe, da bi (j^Prečili sedanje inflacijske ten- Nixon potuje na Srednji vzhod DrJ?enver, 5- (AFP). Pod- ^easednik ZDA Richard Nixon ^ sinoči prispel v Denver, kjer kc*m€ ^anes sestal s predsedni-jern • Eisenhower j em. Novinar-W Je ^ njegovega po- ja . na Srednji vzhod ne ter-Na vprašanje ■ eRa novinarja, ali gre med tudi za položaj na Bliž- “ pobožaj na aiiz- v kratkem odprav-V»mSf^an'ja v zvezi z ameriško PfavV^0’ °. kateri naj bi raz- Predsednik Naser je izjavil, da bodo J? Eisenhower in Nixon, Egipt še vedno spoštuje sklep o ^ta ? avnavali na prihodnjem opustitvi sovražnosti in da je siga Nacionalnega varnostne- nočnji odgovor na ogenj z Izrael- ki bo v četrtek v Wa- ' skih položajev pomenil samo za-^togtonu. | ščitni ukrep. DANES PO SVETU A/a področju informacij v Jase Je videti spremembe Pogjotajl* Vzl Mjfti J ««««■■■» v« H — VV*WUV JV| ua 0V« medsebojne propagandistične zbližan je narodov in dežel ter za B« )„, Ve nekoliko pojemajo, stvar- okrepitev miru zahtevajo tudi odloč- OdnTTif” ®yiciuciuuc stransko, v bistvu napačno prcdstayo portjjjbsajlh Vzhod — Zahod ter na o Sovjetski zvezi ln sovjetskem ljud-propagande ln informacij, stvu. namreč bodrilne znake o Očitno Je, da stvarni napori jom*?f<>rmaciJe pa vilic vsemu pola- ne napore za odstranitev takšnih na-r* naraščajo. pačnlh predstav, takšnih čmo-beilh fcjj* proces Je izredno važen, ker sl*k oziroma takšnega medsebojnega t*^f8a prav na tisto področje, ki Je nepoznavanja. Zato tudi menimo, da Je “, povezano s splošnimi perspek- zel° važno, da v tisku in radiu na **č « me«seboJnih odnošajev, nam- i Vzhodu ln na Zahodu nekoliko pojenj. Področje medsebojnega zaupa- majo medsebojne obdolžitve in da so suj, “Prodov. Hladna vojna Je zapu- 5e začele pojavljati bolj objektivne 0 hude Posledice tudi na tem informacije o medsebojnih stikih in o Ju- Povzročila je, da se slika ° dogodkih in razmerah na svetu. Hujlem svetu pojavlja v zavesti z» zdaj lahko govorimo šele o pr-flel ljudi v popačeni obliki Velik vlh začetkih. Čeprav pa Je obseg ob-tnoo., tovne Javnosti sl pravzaprav ni Jektivnlh Informacij še zmeraj ometi Vn« “stvarlU kolikor toliko objek- Jen, vendar lahko že zdaj sklepamo, aeŽe]ak>redstave o Stanju v drugih da J« tudi na področju Informacij Predvsem v deželah drugega nastaja pozitivna evolucija. Ni dvo-Hill fV ali »bloka«. Javnosti so nu- ma, da bo nadaljnje zboljšanje med-t, atke o drugih deželah tako, narodnega položaja v veliki meri od-„ morala dobiti črno-belo sliko, visno tudi od tega, koliko bo stor-kl(«xten> nočem« rpJH rta te sin w Jeno za stvarno medsebojno spozna-4v„Cno za lažne tefomaelie Ne- vanJe narodov, kajti to Je eden izmed m"- ie bUo mnogo tudi takšnih B,aYni|' P®«ojev za ustvaritev pravega ki* Olert kuj 8 .. . mpdsphnlnppa 7-satmnnfa J. Smole Sg««! hladno vpjno nikjer X, iz- medsebojnega zaupanja. !»»orn?5e?,stev- Toda bile so tudi točne .^e' D°bra pa ni bila izbiTa ^ttSnja *n nažln njihovega lnter- > 4ru^ak'1 deželi (v eni seveda bolj, Sl, usL„rt?anl* so dobre in slabe stra-JS&clia ln pomanjkljivosti. Infor-Jljlvosti0 slab,h straneh in pomanj- pa if? lahko same po sebi točne, V Buenos Alreen Imajo obsedno *UJn(in ““Javljamo o kaki deželi Iz- stanje. Notranji spori v Argentini so #eh, " Podatke o njenih slabih stra- stopili v novo fazo v znamenju Pero-I’0ilvih°man-Ik|livost* ln negativnih nove protiofenzive. *»r D ° v družbenem življenju, niče- Peron je zadnje dni večkrat lzja-Slfaneh Poročamo o njenih dobrih vil, da so njegovi nasprotniki krtlll Ji sa " ‘h uspehih, tedaj postane tu- »politično premirje«, ki Jim Je bilo 0rJnaVn Ibira konkretnih točnih ln- ponudeno po junijskem uporu. Poroči-Jtih o napakah ln pomanjkljivo- la so re« govorila o tem, da sl vlada . •'tlvn ali one dežele netočna, neob- prizadeva doseči PO nedavnih burnih nlf’ Jter prikazuje enostransko, dogodkih nekako spravo. Volitve v 'Popačeno predstavo o tisti deželi, ustavodajno zbornico, ki naj hl gla-*mo ... a i sovaia o ločitvi Cerkve od države, »o Oh*ektivno odgodill. opozicijukim Strankam so Ja™“t‘„ omogočili širšo dejavnost, peronlstl Zve,i nim obiskom v Sovjet- ka, pa tudi on sam, trdijo, da so ?°vzei, 1 smo iz razgovorov z ljudmi klerikalne sile ln nekateri opozldo-Jjtto-be’, fla toajo zelo enostransko naln| politiki na vse to netolerantno » i . napačno predstavo o ve- odgovorili z novimi sabotažnimi de-fy.e'u sveta, zlasti o stanju v janjl, z neredi ln zarotami proti 1 Evropl ln sploh v de- vladnim funkcionarjem. Argentinski t® pona* pItalistlenesa* tabora. Ena- tisk Je sredi avgusta, ko so odkrili (a no sliko o drugih delih sve- liovo zaroto proti Peronu,, trdil, da j.‘maJo tudi na Zahodu. Ameri-jso pridige v cerkvah in delovanje »nost na pr. ima povsem eno-1 konservativnih politikov podlaga, na da še nadalje drži ugotovitev, da mora sleheima zainteresirana stran deloma odstopiti od svojega stališča, na katerega se je postavila minuli teden, če hočejo vsaj nekaj doseči. »Ce_ do tega ne bo prišlo,« zaključuje časnik, »bi konferenca napravila več škode kakor koristi.« Zakaj sovjetsko orožje arabskim deželam? New Delhi, j. sept. (ISIS). Podpredsednik egiptovske vlade polkov, nik Gama! Salem je prispel sinoči v Kalkuto. Po prihodu je novinarjem izjavil, da je bila egiplska politika osvobjditve Sudana izpod tuje nadvlade doslej docela uspešna. »Zdaj je od Sudancev odvisno, ali bodo ostali neodvisni ali pa se bodo združili z Egiptom«. Dejal je tudi, da bi bila združitev z Egiptom za Sudan koristna. Salem je zatem potrdil, da je SZ dejansko ponudila orožje Egiptu in drugim arabskim deželam. Pripomnil je, da bodo arabske dežele sovjetsko ponudbo sprejele, če evropske države ne bodo izpolnile svojih obetov, da jim bodo pravočasno poslale orožje. Salem se bo dva tedna mudil v Indiji in si bo ogledal vse pomembnejše gospodarske objekte, ki jih zdaj grade, kakor tudi tovarno umetnih gnojil v Sindri. Še en incident pri Gazi Kairo, 5. sept. (Reuter). Egipt je obdolžil Izrael, da je kršil sporazum o opustitvi sovražnosti pri Gazi samo nekaj ur za tem, ko je sporazum začel veljati. Egipt-ski predstavnik je poročal, da je pet izraelskih oklopnih vozil opolnoči r>o lokalnem času prodrlo do demarkacijske črte pri kraju Tobat el Asre in začelo streljati na egiptske položaje. Nastalo je obojestransko streljanje, pri čemer so bili ubiti štirje Izraelci, medtem ko Egipčani niso imeli izgub. Izraelsko zunanje ministrstvo je zatrdilo, da ničesar ne ve o tem incidentu. Izrael je o incidentu obvestil vodja opazovalcev OZN v Palestini general Burns, ki je v soboto pozval oba nasprotnika k opustitvi sovražnosti. Egipt in Izrael sta sinoči njegov poziv tudi pogojno sprejela. Pridržala pa sta si pravico, da se branita pred novimi napadi. Vsekakor je napetost pri Gazi, kjer živi zdaj nad četrt milijona arab- Protiofenziva PRED PREDSEDNIŠKIMI VOLITVAMI V BRAZILIJI Napetost je nekoliko popustila Kompromis o glasovnicah - Vedno večji odpor proti zagovornikom vojaške diktature Rio de Janeiro, 5. sept. (Tanjug), vargasovske — Delavske stranke In Notranja napetost v Braziliji je de- sindikatov. loma popustila, ko je senat sklenil : Nekaj sto sindikalnih vodite- privoliti v kompromis, ki ga je ljev in simpatizerjev Delavske sprejela zbornica glede glasovnic stranke in ilegalne Komunistične za predsedniške volitve 3. oktobra, partije je objavilo skupen pro-Tako sta oba domova Kongresa glas, v katerem »odločno naspro*-odločila o vprašanju, zavoljo ka- tujejo kakršni koli nezakoniti re-lerega je nastal oster spor med ve- šitvi, s katero bo bila kršena usta-čino v parlamentu in manjšinsko va in bi bile onemogočene svo-stranko — Združeno demokratsko bodne volitve ter prevzem pred-unijo ter ministri vojaških resorov, sedniškega položaja po kandida-Ministra za mornarico im letal- tu, ki bo na volitvah zmagal.« V stvo doslej nista reagirala na sklep proglasu, ki so ga podpisali vsi Kongresa. Minister vojske general voditelji glavnih sindikatov iz Lott pa je izjavil, da se s sklepom Rio de Janeira in podeželja, po-strinja, ker se je z njim strinjalo zivajo vse sindikalne voditelje, tudi vrhovno volilno sodišče. V iz- vse kandidate, ljudstvo in vojsko, javi, ki jo je tukajšnji tisk označil naj »strnejo svoje vrste in naj za spravljivo, je menil, da je treba bodo budni, da bi zagotovili vo-vprašanje predsedniških volitev Htve in obrambo demokratičnih urediti v okviru ustave. Sam želi, u^tanov, ki jih skupina prevrat-da bi se izognili državljanski vojni. nikov ponovno ogroža.« S tem je apostrofiral vojaške in po- Manifeste proti vojaškemu uda-litične kroge, ki se zavzemajo za ru so objavili tudi zveza študen-odpoved predsedniških volitev in tov v Rio de Janeiru, razni ob-proglasitev diktature ter je še pri- činski sveti in pokrajinske zbor-potnnil: »Ker ni primernih pogojev nice. Združenji časopisnih založ-za nezakonito rešitev tega vpraša- nikov in advokatov pa sta sklicali nja, se bodo tisti, ki so zainteresiram izredna občna zbora, da bi se na ni na nasilni ureditvi, obotavljali in njih prav tako izrekli za svo-nemara opustili ta poskus. Tako bi bodne volitve, mogli politično vprašanje urediti na Tudi večina časnikov se ne zakonit in miren način.« glede na politično usmerjenost Čeprav se jc položaj nekoliko zavzema za svobodne volitve in zboljšal, pa je predvolilno vzdušje j še vedno malo napelo. Predsedni- ' ški kandidat Zdmžene demokratske unije general Tavora je izjavil, da ne verjame, da bi bila nastala nevarnost neposrednega vojaškega prevrata, da pa ne izključuje možno- i sli, da bodo po volitvah poskušali kaj takega napraviti »tisti, ki bi bili nezadovoljni s političnim položa- . Janeiro, 5. sept. (Tajen,, njug)- V glavnem mestu Kolumbije V Rio de Janeiru je imela nedav- ' ^ J« začelo VI. zasedanje no ustanovljena »Liga za zakoni- Ekonomske komisije OZN za Latin-tost« svoje prvo javno zborovanje. ,° . eri^°* otvoritvi zaseda-Na njem so razen liberalnih kato- "Ja Je Predsednik republike Kolum-likov, ki so ligo ustanovili, govorili '-je fieneral Rojas Pinilla izjavil: tudj predstavniki kongresnih frak- , , -K ‘'"as gospodarske osvo- iij posameznih strank, kakor tudi 've Latinske Amerike. Te nihče ne bo mogel zadržati ali preprečiti.« Poročilo, ki ga je predložilo zasedanju tajništvo komisije pravi, da je tempo gospodarskega razvo-. , . ja latinsko-ameriških držav v letih ^ jeTU&Vr£velTa, z razdobjem 1942 premirja, do «e*ar je prišlo po krat- , do nazadoval, ker med dru- kem presledku g pon u deni m Perono- , gim ni bilo več ugodnih pogojev za TlraM°6dd ^pMkusI, da bi raztolma&lll ! latinsko-ameriških surovin, dogodke v Argentini, najdemo mn e- i kakršni so bili med vojno, nje, da je ves potek dotrodkov od ' Predsednik Kolumbije je v zvezi junija dalje — poskus, da bi dosegli ' , m j • , H spravo, potem pa nova zaostritev — , dejal, da je treba z medna samo sad Peronove spletke, katere i rodnim gospodarskim sodelovanjem cilj Je bil kompromitirati nasprotnike zagotoviti stabilnost cen latinsko- vlade s tem, da jim je začasno o m o- ju ;______. , sroftll Široko in Javno delovanje, če- ameriških proizvodov. Cc hočemo, prav bi bilo zelo težko preveriti vsa dejstva, samo s tem nekoliko poenostavljenim tolmačenjem najnovejftlh dogodkov T Argentini ne bi mogli vsega pojasniti. Problemi in težave Argentine so mnogo bolj zamotani. Težko je od zunaj Izreči mnenje o vseh lastnostih ln metodah Peronovega režima. To je, mimogrede rečeno, skih beguncev dz Pialestmei, še nadalje huda. Egiptski predstavnik je izjavil, da je minulo noč tik pred omenjenim napadom 20 izraelskih vojakov prestopilo demarkacijsko črto pri Thobat el Asru. Egiptske vojaške oblasti so o tem nemudoma obvestile mešano komisijo za premirje in dale izraelskim vojakom dve uri časa za umik z egiptskega ozemlja. Pomirjenje v Palestini na ameriški način New York, 5. sept. (AFP). — Današnji »New York Times« objavlja uvodnik z naslovom »Prenehanje bojev pri Gazi«, v katerem pravi med drugim: »Ce bi se nevarnost vojne izkristalizirala, bi bila OZN v skladu z določbami svoje ustanovne listine primorana posredovati, enako pa tudi Francija, Velika Britanija in ZDA v skladu s svojo deklaracijo o Palestini«. »Spričo sedanjega stanja,« nadaljuje časnik, »je po predlogih ameriškega zunanjega ministra največ upanja glede ureditve v ameriškem, morda pa tudi v mednarodnem zajamčenju izraelskih meja in v posojilu, ki bi omogočilo arabskim beguncem, da bi se znova naselili ob Jor-za ohanitev demokratičnega reži- 1 danu in izkoriščali vodno boga-ma. Celo tisti, ki ne podpirajo stvo in silo te reke. predsedniškega kandidata Social- ZDA so ponudile svoj prispe-nodemokratske stranke Kubička, I vck k tem načrtom. Upajmo, da so obsodili zadnje izjave vojnih bodo tudi Izrael in arabske drža-ministrstev in poudarili, da bi ve dale svoj delež in da ne bodo nova diktatura preprečila nadalj- ostale nespravljive, marveč da nji razvoj dežele in sprožila dr- ! bodo medsebojno popustile, kar žavljansko vojno. | edino lahko privede do miru.« Novi francoski generalni rezident v Maroku general De la Tom] pri sultanu Ben Arafl v Rabatu Z ZASEDANJA EKONOMSKE KOMISIJE OZN ZA LATINSKO AMERIKO Latinska Amerika v boju za svojo gospodarsko neodvisnost predvsem stvar samih Argentincev Človeku so lahko posamezne strani argentinske politike po volji ali ne, toda zgodovina 7.adnJIh desetih let dokazuje, da Je Perona večji del prebivalstva v glavnem podpiral. Akcije da bo svobodni svet pravičen, potem mora biti delo dežel Latinske Amerike enako plačano kakor delo ostalih delov sveta, je rekel predsednik Kolumbije. Zavzel se je za tesnejSe gospodarsko sodelovanje in za solidarnost dežel Latinske Amerike ter pripomnil: »Detele Latinske Amerike, ki so dolgo živele v temi in ki prej, pa čeprav so izbojevale politično neodvisnost, niso veliko dosegle na področju svoje gospodarske osvoboditve, so zdaj pričele odločen boj za boljSe življenjske razmere in za razvoj svojih gospodarskih zmogljivosti.« Na otvoritvi zasedanja je govoril tudi generalni tajnik OZN Dag Hammarskj51d, ki je poudaril pomen ženevske konference o atomski energiji in izjavil, da uporaba atomske energije v mirnodobne namene odpira nove perspektive za gospodarski razvoj področij, kakršno je Latinska Amerika. s*: Komisija za premirje v Palestini »na delu« ABDEL NASER BO OBISKAL MADŽARSKO Kairo, 5. sept. (AFP) Egiptovsko zunanje ministrstvo Je danes objavilo. da jc predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser sprejel vabilo, naj obišče Madžarsko. Dan njegovega obiska bo objavljen pozneje. Z VSEH STRANI SVETA ljtlko, državna Intervencija v gospo- .................................as‘ ZSSR INDIJSKI ATOMSKI ZNANSTVENIKI NA OBISKU New Delhi, 5. aept. (IIS) Skupina indijskih znanstvenikov pod vodstvom Indijskega atomskega strokovnjaka dr. Horni Bhabe Je obiskala inštitut za Jedrsko flzlko v Akademiji znano- nostl ZSSR. Ob tej priložnost; Je illv i dr. Homl Izrazil upanje, da bodo do. ' ln“' ■ peronlstov na podrodju notranje po- l lega kapi . _________________ __________________________________ ____________________ služb, omejitev politične ln gospodar- energije v mirnodobne namene kmalu darstvu, napori, da bi omejili vi tujega kapitala, zboljšanje socialnih gnanja Inštituta o nporabl atomske ske mo*l Cerkve — vse to je moralo znana širšemu krogu znanstvenikov, v glavnem biti v skladu s težnjami ^r£enKi'ne*2r ,ln *aht6Taml ffs» Na šl- ; SE EN OBISK IZ INDIJE' roko bi pa6 lahko razpravljali o tem. „ _ „ , . ____ ali bi bili lahko tem težnjam zadostili , N«w Delhi, 5, sept. (IIS) Danes Je z drugi n) l sredstvi ali pa na kak bolj. odpotovala Tj SZ delegacij^ Indijskih ši način, lahko pa verjamemo, da v Argentini nt bilo organiziranih sil, ki bi bile lahko bolje delale. Programi, s katerimi so nedavno nastopili konservativni opozlelonalcl, pa6 niso mogli napraviti kaj prida vtisa na povprečnega Argentinca. Kako močna bo opora, na katero se bo naalonll Peron v svoji protiofenzivi, bomo šele videli. Očitno Je, da so tudi njegovi nasprotniki močni. Ce bi sprejeli mnenje, da so bili v Peronovih potezah od junija dalje ®adnjih dogodktfi v Argentini: manifestacije za Juana Perona I elementi manevriranja, Je verjetno, da Je manevriral pod pritiskom domačih ln zunanjih nasprotnikov ln skušal zbrati lastne sile. Nedavne manifestacije ln stavke za preklic Peronovega odstopa napravijo vtis, da je bila peronlstfčna akcija za mobilizacijo sil uspe&na. O. A. geologov ln Inženirjev po^ vodstvom ministra Mlavlja. V ZSSR bo proučila tehniko vrtanja petrolejskih vrelcev, raflnlranja petroleja In raziskovanja rud. S sovjetskimi znanstveniki bo razpravljala o specializaciji Indijcev v vrtanju petrolejskih vrelcev ln o možnosti za. Izdelavo temeljne opreme za naftno Industrijo v Indiji. Indijski geologi ln inženirji bodo zatem potovali v Romunijo, Zahodno Nemčijo ln Veliko Britanijo. IN TUDI IZ BELGIJE Bruselj, 5. sept. (AFP) Belgijska parlamentarna delegacija, v kateri Je sedem senatorjev in deset poslancev, je dane« na povabilo sovjetske vlade odpotovala v Moskvo. Delegacijo vodi predsednik belgijskega parlamenta Camllle Huysmans. VELIKA BRITANIJA ŠKOTSKI SINDIKALNI DELAVCI BODO OBISKALI SZ London, 5, sept. (AFP) Generalni svet škotske sindikalne zveze je sprejel povabilo sovjetskih oblasti, naj škotska sindikalna delegacija obišče SZ. Delgacjja bo prihodnji meeec krenila v Moskvo. STAVKA V GLASGOWSKEM PRISTANIŠČU London, 5. sept. (AFP) 2e od pet. ka stavka v Gla»gowu 350« pristaniških delavcev. Zaradi stavke se blago kopiči v pristanišču, 47 ladij pa ne more odpluti Ig njega. Stavka Je nastala zaradi spora v zvezi z čczurnlm delom, ki ga delodajalci nočejo plačati. PRVA ATOMSKA ELEKTRIČNA CENTRALA London, S. sept. (AFP) — »Dali; Mali« poroča, da bo prva električna centrala na atomski pogon v Veliki Britaniji začela obratovati še pred koncem leta, približno leto dn{ pred take. V mestu Eva Peron (nekdanji La Plati) so neznanci vrgli vžlg^Jno bombo v prostore neke krajevne organizacije peronlstične stranke. Skoda Je neznatna. ALŽIR ZAPLENJEN FRANCOSKI ČASNIK Alžlr, 5. sept. (Reuter) Alžirska policija Je zaplenila vse primerke francoskega Ilustriranega tednika »Parls Match«, kar Jih je prišlo v Alžlr. V njem so objavljena poročila in fotografije o avgustovskih neredih. KITAJSKA TOPNIŠKI SPOPAD V OBMOČJU AMOJA Tajpeh, 5. sept. (AFP) Osrednja časopisna agencija poroča, da je sinoči prišlo dn hudega spopada med kuo-mlntanšklml ln kitajskimi baterijami na področju Amoja. Zadnji Incident te vrste se Je primeril 1«. Junija. SEVERNI VIETNAM LA2NE VESTI Hongkong, 5. sept. (AFP) Pred- ££&"v s*av”Ik severnovletnamskega povei?: grade v Calder Hallu v Cumberlandu 8tva. je označil za »docela lažnive in ARGENTINA ARETACIJE Buenos Airee, 5. sept. (AFP) Policija Je prijela šeat članov KP, češ da to razpečavali »safevarzlvne« le. neutemeljenec vesti iz Pnom Penhn o severnovletnamsklh vdorih v Kambodžo. Predstavnik Je pripomnil, da proti Kambodži niso mogoče nlkake operacije z ozemlja Severnega Vietnama, razen preko Laosa alt Južnega Vietnama. Mladina se je vrnila v učilnice 2e desetič v svobodi se danes ' je po socialistični revoluciji na-odpirajo vrata spložno-izobraže- rekovalo, da vzllc hudim posle-valnih Sol. Na šolskih hodnikih dicam vojne čimprej omogočimo je spet živahno vrvenje. Dijaki in učenci so 6e vrnili s ta boren j in kolonij, s počitnic ob morju ali »redi planin. Prvi trenutki ponovnih snidenj so pač namenjeni živahnim razgovorom in pripovedovanju prijetnih spominov na počitniške mesece. Dobro znani glas šolskega zvonca prekine živahno razpravljanje, hodniki se praznijo, v razredih pa se z razrednikovimi uvodnimi besedami začenja resno šolsko delo. Šolski kronist pa prav ta čas odpira novo stran v knjigi na- obvezno splošno izobrazbo širokim plastem naših ljudi Z zakonom o obveznem šolanju je ta naša zahteva dobila tudi polnopravno veljavo. V želji po hitrem izvajanju zakona smo se najprej usmerili v obnavljanje in opremo šolskih prostorov, v gradnjo novih šolskih poslopij, v šolanje kadra in v odpravljanje nepismenosti pri mladem rodu. In uspehi? Navzlic intenzivni obnovi vsega našega gospodarstva smo v prvih desetih letih zgradili 47 novih šolskih poslopij. Pripravili smo tudi Številne te- šega povojnega izobraževalnega i čaje, ki so v zelo kratkem času in vzgojnega dola. V desni zgor- vsaj za silo usposobili mlade uči-nji kot še nepopisanega lista za- 1 telje. Z novoustanovljenimi uči-pieuje: šolsko leto 1955-56. Mi pa teljišči ter Višjo pedagoško šolo prelistavamo to kroniko, ki hrani pa smo razširili možnosti izobra-bogato gradivo o uspehih in pe- ževanja učVteljskegla kadra, rečih vpražanjih povojnega živ- ; Kako smo v teh desetih letih ljenja naših Sol. Vojna leta so uspeli ostvariti naš osnovni smo-nam zapustila žalostno dediščino, ter — splošno izobrazbo široke-Zavojevalci so popolnoma poru- mu sloju naših ljudi? Naj nam žili 105 šolskih poslopij z 268 to ilustrirajo podatki o porastu učilnicami, 560 šol z 2330 učilni- števila šol in učencev. Prvo leto camrl pa so delno uničili in 138 po osvoboditvi smo imeli v Slo-šol s 395 pa so poškodovan Uni- veni H 876 osnovnih šol s 3657 od-čili so ves inventar in knjižnice delki in 126.462 učenci. Ob koncu v teh šolah. Tudi med učno minulega šolskega leta pa smo osebje je vojna posegla s svojo imeli že 1182 osnovnih šol (od kruto roko. Nad 6 % naših učiteljev in profesorjev je padlo v partizanih ali pa so umrli v koncentracijskih taboriščih. Mnogim našim otrokom in tudi starejšim je bilo izobraževanje v tem času onemogočeno. Stara Jugoslavija nam je v šolskem sistemu zapustila razmere, ki so bilo tuje našim izobraževalnim načelom. Novi izobraževalni in vzgojni smotri so zahtevali, da odločno posežemo v vsebino šolskega dela. Predvsem pa je novo razdob- tega 706 osemletk) z 4348 oddelki in 148.899 učenci. Tudi v primerjavi z zadnjim predvojnim šolskim letom opazimo skoraj 30 % porast števila osnovnih šol, upad učencev teh šol pa je pripisati dejstvu, da so se iz višjih stopenj višje organiziranih osnovnih šol razvile nižje gimnazije. Na ta način se je število učencev v osnovnih šolah zmanjšalo, saj je približno Vo % šolske mladine v starosti do 15. leta obiskovalo nižjo gimnazijo. Srednješolci na seminarju v Bohinju Seznanili so se s perečimi političnimi, gospodarskimi in vzgojnimi problemi Nekaj dni pred pričetkom šolskega leta se je v Bohinju končal 10-dnevni seminar za mladinske voditelje srednjih šol, ki ga je pripravil Centralni komite LMS. Udeležilo ee ga je 52 srednješolcev iz vseh slovenskih okrajev, razen iz Maribora in Celja, kjer so pripravili samostojen seminar. Zelja vodstva seminarja je bila, da se udeleženci s predavanji in razgovori seznanijo s perečimi političnimi, gospodarskimi in vzgojnimi problemi in na osnovi le-teh začrtajo smernice za delo v tem šolskem letu. Predavanju Vlada Majhna o družbenem upravljanju na šolah in šolski reformi je sledilo živahno razpravljanje o vlogi mladinske organizacije v novih pogojih življenja na šolah, o mestu LM v šolskih skupnostih, o splošnih vzgojnih problemih itd. Na seminarju je predaval tudi Roman Albreht, ki je udeležence seznanil z nekaterimi gospodarskimi problemu Clan novinarske delegacije v Sovjetski zvezi Sergej Vošnjak je pripovedoval o vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi, organizacijski sekretar CK LMS Tone Kropušek pa je govoril o ciljih in vsebini dela mladinske organizacije. Osrednja dejavnost na seminarju so bile razprave po manj- ših skupinah, kjer so ponovno razpravljali o temah predavanj in misli predavateljev dopolnjevali s primeri iz življenja v šoli in v domačem kraju- Razprave so posredovale bogato gradivo, ki bo novim šolskim vodstvom vodilo pri delu v tem letu. Zadnji dan je bilo republiško posvetovanje srednješolcev. Na posvetovanju eo sprejeli številne skleipe. Med njimi so predvsem pomembni sklepi, ki govore, da se organizacija na šoli prizadeva za dosledno uveljavljanje družbenega upravljanja, da mladino seznanja z novimi pridobitvami in da v šolskih Skupnostih odigrava vlogo usmerjevalca vsega šolskega življenja. V začetku leta bodo po vseh šolah konference, na katerih bodo organizacije postavile svoje kandidate za šolske svete. Tudi v razredih bodo volili mladinska vodstva. Med letom bodo pripravili republiška posvetovanja šol po strokah. Udeleženci seminarja v Bohinju so zadnje avgustove dni izkoristili tudi za prijeten oddih. V prostem času je bilo v taborišču in na jezeru živahno, v pri letnem kotičku sredi planin so si nabirali svežih moči za delo v šolah. V tem času jih je obiskala tudi spupina mladih laburistov. G. Večji porast opazimo v gimnazijah. Pred vojno smo imeli 69 nižjih in popolnih gimnazij. V začetku leta 1954-55 pa smo imeli na Slovenskem že 196 gimnazij, in od tega 34 popolnih. Gimnazije je pred vojno obiskovalo 32.315 dijakov, v minulem šolskem letu pa že 60.611 dijakov. Desetletni napori v splošnem izobraževalnem šolstvu se zrcalijo tudi v prizadevanju za novo, našim vzgojnim smotrom primemo vsebino šolskega dela. Vsa povojna leta smo po številnih analizah leto za letom spreminjali učne načrte z željo, da bi pouk približali zahtevam družbe in dojemljivosti učencev. Neprestano smo skušali odpravljati suho znanstveno sistematičnost predmetnikov. Trudili smo se, bi odpravili prenatrpanost učnih načrtov s predmeti in z nebistvenim gradivom, ki samo obremenjuje dijakov spomin in slabi sposobnost za kompleksno dojemanje družbenega dogajanja. Pedagoško-psihološki vidiki so se vse bolj uveljavljali pri sestavljanju učnih načrtov. V tem iskanju primerne vsebine pa smo ob številnih vsakoletnih spremembah povzročali oboje: trenutno smo slabili kvaliteto pouka na naših šolah, hkrati pa pripravljali pogoje, ki bodo čez čas omogočili uspešno izvedbo šolske reforme. Ta reforma, ki ne more biti ad- Komunlsti so se posvetovali Novi komite ZKS za domžalGko občino Je skJIcal pred nedavnim svoje Slane na posvetovanje, M Je bilo v dvorani DPD na Viru. Posvetovanja se Je udeležilo okoli 200 .članov. Namen posvetovanja Je biil predvsem ta, da bi se pomenili o nalogah komunistov v zvezi z novo organizacijo ljudske oblasti. Iz referata Je bilo razvidno stanje ln doto v organizaciji ZKS od takrat, ko se Je zdrulilo pred pol leta iest občinskih komitejev ZKS, pa do sedaj. Novi komite ZKS združuje 23 osnovnih organizacij ZKS, ki Štejejo 403 člane. Od 23 osnovnih organizacij di'h Je 10 v industrijskih obratih, ostale pa so na vasi Po številu članov Je najmočnejša organizacija v Domžalah, najmanjša pa v občini Blagovica. V referatu Je bilo govora tudi o tem, da člani ZK premalo pomagajo organizaciji Socialistične zveze, kpjtl čepraiv šteje ta organizadija več tljsoč članov, pri srvojem delu ne doseza takšnih uspehov, kakor bi bilo pričakovati. Po naJnoveJSih podatkih deda v domžalski občini nad 5000 delavcev in Je med zaposlenimi 53 •/• žensk in 47 •/« moških. Na posvetovanju so razpravljali tudi o tem, da bi v kinematografih v nedeljo dopoldne predvajali filme, primerne za mladino. L. B. Nedavno se je vrnila domov sknpina otrok naših padlih b°r. ^ ki je preživela šest tednov na počitnicah v Britaniji. o!r0C|lfli-blli iz vseh krajev Jugoslavije. Stanovali so pri angleških žinah. Nekateri so obiskovali celo angleške šole. — Z letalom^ potovali do Londona in med drugim obiskali tudi znanega .j mika Danny Kaja. Njihovi angleški gostitelji so bili * 0 - zelo zadovoljni. Na sliki vidimo otroke med potovanjem v letal0- LETOS BOMO TUDI PRI NAS 2E IZVEDLI ZAŠČITNO CEPLJENJE PROTI OSLOVSKEMU KAŠLJI Dokler še ni dovolj cepiva, bodo cepili otroke v najbolj ogroženih predelih skega kašlja skoraj neuspe^ Odkar smo že pred več leti uvedli tudi pri nas splošno cepljenje proti daviei, je ta nekdaj tako nevarna otroška bolezen ministrativni ukrep, je vseka,kor i staršev, saj je obolelost izredno \ hitro padi]a in vsako leto zabe- Če se neprestano opiramo na pozitivno prakso šolskega dela. V minulem letu pa smo napravili korak naprej v ustvarjanju nove socialistične šole. Z družbenim upravljanjem v šolstvu smo naše vzgojno-izobraževalne ustanove še bolj približali splošnemu družbenemu dogajanju pri nas, njenim naprednim usmerjevalcem pa omogočili, da neposredno skrbe za vzgojo našega mladega rodu. Posvetovalnim pravicam šolskih svetov so se pridružile nove dolžnosti in pravice, ki povečujejo njihovo vlogo. S temeljitim delom šolskih svetov ter razgibano dejavnostjo šolskih skupnosti, bomo krčili pot šolski reformi, ki bo še močneje poudarila družteeno vlogo šole in vzfjoje v njej. Teh nekaj podatkov zasledimo v kroniki desetletnega življenja splošno- izobraževain ih šol v Sloveniji Zadovoljni z doseženimi uspehi in seznanjeni s Številnimi perečimi vprašanji našega šolstva, ee z našimi vzgojitelji vračamo v učilnice in jim ob začetku želimo mnogo uspehov pri delu za vzgojo in izobrazbo mladih ljudi. G. Novo naselje v Semedeli V novem stanovanjskem naselju v Semedeli v Kopru so te dni dogradili devet novih stanovanjskih hiš. Gradbeno podjetje »Gradbenik« iz Izole je dogradilo pet petstanovanjskih hiš, v katerih je tudi 10 garsonjer, podjetje »Primorje« iz Ajdovščine štiri sedemstanovanjske hiše. Ob tej priložnosti je bila Skromna svečanost, na kateri so predstavniki oblasti podarili obema kolektivoma radijske aparate. Delavci so gradili poslopja povprečno 22 dni. Novo stanovanjsko naselje bo imelo 32 poslopij z 208 stanovanji, v katera se bodo vselili že letos. Vrednost doslej opravljenih del znaša nad 200 milijonov din. ležijo le še po nekaj smrtnih primerov med otroki, ki niso bili cepljeni. Nobenega takega uspešnega sredstva pa nismo vse doslej mogli uporabljati za preprečevanje druge zelo nevarne otroške bolezni — oslovskega kašlja. Statistike zadnjih let nam povedo, da terja ta bolezen med otroki izredno veliko obolelost, med najmlajšimi do dveh let starosti pa tudi pogoste smrtne žrtve. Čeprav so statistike pomanjkljive, ker bolezni v mnogih primerih ne prijavljajo, lahko že iz teh pomanjkljivih podatkov razberemo, kolikšen je njen obseg. Po zbranih podatkih oboli v letih, ko ni večjih epidemij oslovskega kašlja, okrog 10.000 otrok, med večjimi epidemijami, kakršne bo bile lani in letos, pa okrog 25.000. Zelo velika je v primeri z ostalimi nalezljivimi boleznimi tudi smrtnost. Letos je v Sloveniji umrlo za oslovskim kašljem že 25 otrok, starih do dveh let, ne da bi šteli še tiste otroke, ki so umrli navidezno zaradi pljučnice, ki pa je bila posledica oslabljenega organizma po oslovskem kašlju. V letih od 1950 do 1954 je umrlo v prvem letu življenja zaradi raznih nalezljivih bolezni 47 otrok, samo za oslovskim kašljem pa 37. V drugem letu starosti je umrlo zaradi oslovskega kašlja 13 otrok, zaradi vseh ostalih bolezni pa 26. V tretjem letu starosti 8 zaradi oslovskega kašlja in 22 zaradi ostalih bolezni. V gosto naseljenih krajih je bila borba proti širjenju oslov- O DELU MLADINE v Polhograjskih Dolomitih Nedaleč od Ljubljane so Polhograjski Dolomitu Tudii v tem kraju deluje mladinska organizacija. O njenem delu pa le malokdo ve, kajti to je skromna mladina. Vendar pa, če bi imeli priložnost pogledati minuli mesec v dvorano zadružnega doma na Dobravi, kjer je bila mladinska konferenca vseh aktivov s področja bodoče občine Dolomiti, bi se prepričali o delavnosti tukajšnje mladinske organizacije. Skoraj 70 mladih delegatov je tega dne prihitelo na konferenco, da bi se pogovorili o dotedanjem delu, da bi si zbrali novo vodstvo in dogovorili o bodočih nalogah. Na področju občine Dolomiti so bili do nedavnega štirje aktivi LMS: v Polhovem Gradcu, Črnem vrhu, Horjulu in Žažarju. Nato so ustanovili še tri aktive, in sicer na Dobravi, na Vrzdencu in na nižji gimnaziji v Polhovem Gradcu. Tako je število organizirane mladine naraslo na 200 članov. Vsa ta mladina deluje v raznih društvih in organizacijah. Največ jih je v raznih sekcijah kultumo-umetniškega društva. Pa tudi pri gasilcih, v strelski družini in v TVD Partizan jih je precej. Seveda, te številke še ne povedo veliko. Mladina je posebno letos sodelovala pri vseh proslavah, zlasti še pri proslavah v počastitev 10. obletnice osvoboditve. Pri tem je treba posebno pohvaliti aktiv Dobravo. Pa tudi ■ Pol-hovgrajčani ne zaostajajo mnogo za njimi. Obojni so si letos sestavili širok program prireditev, in dela. Svoj načrt so v glavnem uresničili. V Horjulu se mladina večidel bavi s športom. Sodeluje pa tudi v dramski sekciji in pev skem zboru. Tudi v Črnem vrhu je mladina pripravljena delati, le da so tu težave predvsem v tem, da ni ljudi, ki bi jih vodili. Na seji vodstva mladine, od katere je minilo že nekaj časa, so se pogovorili predvsem o bodočem delu. Sestavili so si načrt ter sklenili, da ga bodo izpolnjevali tako, da bo njih delo še bolj uspešno. S. P. saj je nalezljivost zelo ve*SniH najbolj nevarna takrat, ko ^ še ne kaže zunanjih znak.ov ,g lezni. Tem bolj razveseljiv3 bila zato vest, da so v stveno najbolj naprednih ^ lah, kot so Amerika, AnglU3,^ nekatere druge, odkrili u?IyM, cepivo preiti oslovskemu k®-A S cepljenji, ki jih v teh dež že redno opravljajo, so odpornost proti tej neYa*3lL,uiO lezni ter dosegli skoraj P°P?rfi imuniteto ter povsem prepr umrljivost majhnih otrok. V naši državi, kjer se je stvena služba vsa zadnja leta v. zadevala stopati v korak z " bolj razvitimi deželami Pp ^ zanju najnovejših odkritij ^ področju zdravniške zn^nc0y smo postali pozorni že takoj sPjj, četka na ta nova znanstvena , kritja. Čeprav ni moč naen dobaviti tolikšnih količin cep j,i proti oslovskemu kašlju, da n3 uvedli že splošno cepljenje področju vse države, pa smo ^ dar dobili že toliko cepiva, zdravstvena služba lahko i že letos zaščitno cepljenje v bolj ogroženih predelih, *veLaj' obolelost največja, in n10®,,, je manjšimi otroki, pri kateTW bolezen pogosto smrtno neva mrtvimi Klicaj Cepljenje z oslovskega kašlja je povserri nevaren zdravstveni P°®"?L,]e Da je uspešen, je treba cepU^i v dveh. mesecih izvesti tn ln s tem skoraj stoodstotno?^ prečimo obolelost. Le v primerih otrok vzlic temu n ^ oslovski kašelj, a ga Pre -ri-najmilejši obliki, Ker lahko v ^ čakujemo, da bo prihodnja ^ na razpolago že toliko cepi^3^ bo moč izvesti cepljenje po ^ Sloveniji, bomo verietno let oslovski kašelj že čez neka) ugotavljali to, kar ugotovi —^ za davico, namreč da bo 1« in nenevaren pojav. Udeležite se žreb^JJ Jugoslovanske loterije pripeljite s seboj prijatelje. Vstop je Pr0 ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' ,XXXXVXXXN» »m MED LJUDMI, KI ORJEJO LEDINO NA N A S E M P O D E 2 E L J U SKRIVNOST NJENEGA USPEHA Marica Wagner-Hudelja Do Iga leta so minila od takrat, ko se je Wagnerjeva Marica iz Ljubljane odločila za svoj poklic. Ko so sošolke zvedele za novico, so se začudile: »Medicinska sestra boi? No, to ni prijeten poklic.lt »Res,* je dejala Marica, ttežak poklic je, ampak lepit Ko je prvikrat oblekla belo haljo, je bila vojna, takrat je v partizanih padel njen starejši brat, mlajšega pa so odpeljali v Dachau. Marica se je v bolnišnici naučila svojega posla, požrtvovalnost in ljubezen, ki sodita v ta poklic, pa sta ji bili prirojeni. Tako je v prvih dneh po osvoboditvi stala pred dr. Ravnikarjem, da se pogovori, kje naj se poloti dela. »Kam bi ti želela v službo,t jo je vprašal. •Tja, kamor noče iti nihče drug.t Dr. Ravnikar jo je na mr seno pogledal, le se to mlado, dvajsetletno dekle norčuje iz njegaf Precej zgovoren je bil ta pogled, v odgovor nanj mu je morala pojasniti: »Res bi šla rada v tak kraj, saj mora tudi tam ljudem nekdo pomagati, t Dr. Ravnikar je pokimal in omenil, da se za Vinico v Beti krajini res še ni nihče priglasil. »Pa to niti ni najslabši kraj, sam sem bil tam,< jo je ie potolažil. Tako je Marica prišla v Vinico. Dovolj mlada in dovolj neizkušena, da jo je vso prevzel mladostni zagon ob pogledu na revne in zaostale vasi. Samo en cilj je videla pred seboj, preorati ledino, spremeniti tti zaostali košček slovenske zemlje v vzor, kot ga opisujejo knjige. Prve tedne je velikokrat' jokala in po mesecu dni je hotela vse pustiti in oditi drugam. Skrajna zaostalost, ki jo je srečevala na vsa- kem koraku, nezaupljivost ljudi do vsega novega, zakoreninjenost v starih navadah, vse to ji je dopovedovalo, da tu v petih, šestih mesecih ni moč storiti ničesar velikega, odločilnega, ničesar, kar si je zamišljata. Morda o dolgih letih, a mladost ne računa z leti, ki prinašajo veliko garanja in malo bombastičnih uspehov. Potem pa je vseeno ostala. Mislila si je, da bo morda le uspela pomagati vsaj posameznim izmed množice bednih, zapuščenih otrok. Taki otroci so odraz ne le revščine, temveč zlasti zaostalosti — krastavi, rahitični, zaprti po ves dan v mračnih izbah, kjer jih sesanje maka uspava in jim spreminja ne le en sončni popoldan v noč, temveč mnoge dneve, ki jim gredo nasproti. V petih, šestih mesecih ni bilo moč storiti ničesar. Toda od takrat je minilo deset let in vsa ta leta je Marica ostala zvesta belokranjskim ljudem. Lepa je Bela krajina. Premnogi partizani sc je spominjajo z največjo hvaležnostjo in ljubeznijo. Spominjajo se darežljivosti Bel or kranjcev, ki je revščino spreminjala v bogastvo. Del dolga za njihovo požrtvovalnost je tem ljudem poplačala tudi Marica. Okrog dvajset vasi zajema njen predel. Ko je obiskovala nosečnice in dojenčke, je na mesec prevozila s kolesom včasih tudi do 500 kilometrov. V sončnem vremenu in po dežju. Na teh obiskih in v ambulanti, ki jo je uredila v Vinici, se je sprva borila zlasti za zaupanje ljudi. Najlaže je našla pot do mladih deklet in žena. Po ovinkih in na način, pristopen kmečkim ljudem', jim j c vccpljala osnovne higienske pojme, pravila o prehrani, negi dojenčkov, bolnikov itd., itd. Počasi in neopazno se je marsikaj spremenilo. Ni bilo drugače, ljudje so nehote začeli spoštovati svojo medicinsko sestro. Ko je sneg zamel pota, so v kmečkih bajtah razsajale pljučnice in influence med otroki in odraslimi. Zdravnika daleč naokrog nobenega. V takih nočeh, ko so se domači v skrbeh sklanjali nad bolnika, je mož zaprege! sani in hitel v Vinico. Ko sc je vsa premraiena na saneh vrnila, jo je pred ambulanto čestokrat čakalo dvoje drugih sani. Nikdar ni odrekla pomoči. Res posledic revščine ni lahko odpraviti, toda čemu bi žene in dekleta ne poslušale in ubogale medicinske sestre, ki je pripravljena vedno pomagati, če jim na sestankih zabičuje, kako naj dodajo pre- hrani dojenčka sadje, kako naj saj enkrat na teden počistijo stanovanja, pripravljajo hrano, kako naj odpravijo šolskim otrokom uši, garje in tisoč drugih nasvetov. Včasih je umrlo v Vinici in okoliških vaseh tudi do 30 odstotkov otrok v prvem letu starosti. Skoraj vsak otrok je bolehal za rahitisom. Tako je še sedaj v mnogih krajih, toda ne vtč v viniškem predelu. Rahitisa skoraj več ne poznajo, sadja in zelenjave, kolikor le poje majhen otrok, je dovolj okrog vsake hiše in matere sedaj vedo, kako potrebna je taka hrana tudi za dojenčke. Smrtni primeri med otroki pa so postali tudi že prava redkost. To je rezultat desetletnega neprestanega in več kot požrtvovalnega dela. Tudi potem, ko si je ustvarita svojo družino, Marica Wagner-Hudelja ni zmanjšala svoje prizadevnosti, čeprav se je morala dostikrat boriti ne le s težavami v zvezi z njenim poklicem, temveč tudi s težavami, ki jih je povzročalo nerazumevanje posameznikov, ki bi ji morali nuditi pravzaprav pomoč. Za marsikaj bo v bodoče laže. Se letos pride v Vinico zdravnik, medicinski sestri pa bodo olajšali delo razgibani aktivi Rdečega križa, pri čemer postajajo mlajša de- Ne samo revščina, v3si zaostalost nekaterih n*® . jo Je hud sovražnik *Jjr» srečne mladosti. kleta nosilke prosvctljeno>tirgf, vasi. Vendar ljudje P,n pe dela svoje medicinske fe del0 bodo nikdar pozabili. Me in njene uspehe je lahko^ sp Treba se je le ozreti na ti« F /flff naše dežele, kjer je P° podelala deset let. Sele ob tn meru pravzaprav spoznamo, ./.g je skrita vrednost dobre medicinske sestre. , JARU A LJUBLJANSKA DRAMA pred novo gledališko sezono LETOS BODO PRIPRAVILI 15 PREMIER. — OTVORITVENA PREDSTAVA 8. OKTOBRA Pred kratkim je dobila ljubljanska Drama novo vodstvo: direktorske posle je prevzel reži=cr Slavko Jan, za dramaturga je bil i menovan Lojze Filipič. V soboto se je novo vodstvo predstavilo z okvirnim programom za novo sezono ter seznanilo ansambel s svojo repertoarno politiko 2e nekaj let se v naši publicistiki, predvsem v dnevnem in revialnem tisku veliko piše o prizadevanjih in uspehih, predvsem pa o neuspehih In o baje zgrešenih {H>teh te naše centralne gledališke ustanove. V tem, večkrat vehementnem pisanju o Drami se je doslej oglašala predvsem časopisna kritika, manj so o svojem delu govorili ljudje »iz hiše«, zato se mi zdi prav in primerno, če o zadnjem njihovem sestanku poročamo nekoliko obširneje. Težko je hvaliti dain pred večerom, ali: težko je pisati o Drami pred začetkom sezone, vendar si ne morem kaj, da ne bi zabeležil vsaj svojega vtisa s tega sestanka: zdi se mi namreč, da — če nič drugega — stopa razvedruje, jim odkriva nekaj novega, pomembnega, traigičncga ali komičnega. Naidiadjnji element, ki vodi k reprezentativnosti osrednje slovenske dramske hiše, mora biti širina repertoarja. Na dilani je Poslopje ljubljanske Drame ljubljanska Drama v novo sezono z jasno in opredeljeno repertoarno politiko. Mnogo je bilo v teh letih go-^.ora o vlogi, mestu in pomenu ljubljanske Drame, bilo je, kot da se ne moremo sporazumeti, kakšna naj bi pravzaprav bila ta ustanova, kakšen repertoar sodi Prvenstveno na njen oder, ali naj se obrne v preteklost, v klasiko, a!'* v sodobnost in naj tako posreduje najboljše, kar je mo-K0*e dobiti v svetu sodobne dramatike. Umetniško vodstvo Drame je nekako takole formuliralo svoje stališče: »Idejna in estetska programska izpoved nekega gledališča je njegov repertoar. Boli jasne in bolj stvarne programske izpovedi ni mogoče napisati in formuli i-ratl z besedami. In pravzaprav v načelu ni potrebno, kajti programska izpoved umetniškega nstvarjiailca je njegovo umetniško delo, ali točneje, dosežki tega njegovega umetniškega dela...« In dalje: >... Izhodiščna točka pravilne repertoarne politike je v naslednjem spoznanju: vsaka gledališka predstava, ki ne pretrese gledalca, bodisi z živim, novim, bolečim življenjskim problemom sodobnosti, bodisi z usodnim, pomembnim, občečloveškim nadčasovnim problemom v klasičnih delih, ali jih ne snrosti v razigram irn zdrav smeli, ali pa z drznostjo, eksperimentom in tve-Ranjem ne izzove revolta in naj-?strejše kritike, je odveč, še več: je škodljiva in aamjo je škoda fasa, dela in gmotnih sredstev. Z drugimi besedami: " silehema predstava, od katere odhajajo gledalci mlačni in zdolgočaseni, sleherna predstava, ki ne povzroči vaila navdušenja ali ogorčenja, P°nieni polom. Ali drastično: vsaka predstava mora biti zasuta z aplavzom ali pa izžvižgana. In kakor sc čudno sliši, je vendar rPs; izžvižgana predstava pomeni, večji uspeh Kot predstava z vljudnostnim aplavzom. V iskanju smeri in stilov se rado pozabl ja, da v gledališču ne *nore in ne sme iti za moderni-2pni te ali ono vrste ali za katerokoli drugo smer samo na sebi, kajti stil je rezultat, posledica, ne pa izhodišče, marveč da gre v Prvi vrsti za kvaliteto, za umetniško odkritosrčnost, za pogum, "nietniško in človeško prizadev-nost. da ne gre za formo, ampak £a vsebino. Vso to pa pomeni kvaliteto, kvaliteto repertoarja, kvaliteto režije, igre, scene, kostuma, glasbe, skratka kvaliteto Vsega g led ni išk egu dela. V tem je iskati poti do živega Sledališča, v katerem bo gledalec začutil utrip svojega časa, v katerem Ikj našel svoje probleme, svoje bolečine; pa tudi svoje ve-SeUe in svoj sproščeni smeh. Tudi smeh. Kdor se z ognjem in mečem bori proti vedri komediji ,v naših repertoarjih, dela silo na- namreč, d« bomo pri nas morali zaradi posebnih pogojev glede na število prebivalstva celotnega naroda kot tudi Ljubljane same in še marsičesa drugega, ostati pri tipu izrazitega repertoarnega gledališča, se pravi pri eklektičnem - - - repertoarju. Razpon tegia reper- dala deset premier, za sezono rodni gledališki kulturi in v koraku s svetovno sodobno dramatiko tehtnega, lažjega, komedijskega in eksperimentalnega značaja, repertoar osrednjega slovenskega gledališča sicer eklektičen, ker zaradi objektivnih pogojev drugače ne inore biti, a zaradi širine, širine na osnovi kvalitete, reprezentativen v plemenitem pomenu besede.« In končno: >... Posebna naloga in posebnia skrb, ki jo ima osrednje gledališče do domače dramatike, tako klasične kot izvirne. Glede klasike je največja njegova naloga, da vedno znova uprizarja in uvršča v železni repertoar domača klasična dela, nadalje, da odkriva še neuprizorje-na in neodkrita dela, zakopana v revijah, arhivih in raznih zapuščinah in to po točno določenem perspektivnem načrtu za nekaj let naprej. Sušo v sodobni dramatiki mora sam i rat i z umetnimi ukrepit kot so razpisi nagradnih natečajev, festivali izvirne domače drame in podobnim, organiziranjem posvetovanj z avtorji itd... .< Tako nekako je izzvenela obrazložitev repertoarne politike, ki jo je na sol>otnem sestanku celotnega ansambla podalo novo umetniško vodstvo Drame. In kakšna je resnična podoba te politike v Inči konkretnega programa za novo sezono? V prejšnji sezonj je Drama Slovenska noviteta, Cankar: Romantične duše, Levstik: Juntez — v okviru slovenskih enodejank, Marinkovič: Glorija, Shakespeare; Henrik IV., Sofokles: Kralj Edip in Anouilh: Antigona — obe deli na en večer, Macchia-velli: Mandragola, Cehov: Tri sestre, Giraudoux: Novica in Chail-lota, Miller; Lov na čarovnice, Williams: Tetovirana roža, Wil-der: Naše mesto, Lorca: Svatba krvi, Brecht: Kavkaški krog s kreao. / B. Lažja sodobna komedija in eksperimentalna dramatika: Axelrode: Sodem let skomin, Aime: Glava sočloveka, Kamin: Zbogom sanjel, Rice: Neapelj videti in umreti. Iz Mladinske dramatike bodo uprizorili igro Pavla Golie: Jurček, ter še eno slovensko noviteto. Kot novost bo Drama uvedla »Bralno gledišče«, za katero bosta v prihodnji sezoni izbrani najmanj dve deli izmed naslednjih: Wouk: Sodna razprava o uporu na ladji Caine, Becket: Čakanje na Godota, Sairtre: Nepokopani mrtveci in Hamilton: Vrv. In še beseda o režiserjih. Vsak po tri premiere bodo režirali: dr. Bratko Kreft, France Jamnik in Viktor Molka, dve premieri bo pripravil Slavko Jan, vsak po eno premiero pa bodo kot gostje režirali dr. Branko Gavella, Bojan Stupica, Igor Pretnar ter še eden izm«d mlajših režiserjev. C. ZLOBEC RAZGLEDI PO SVETU KAJ NAJVEČ KUPUJE ITALIJANSKO OBČINSTVO? Best-seller je letos bila »Bonjour-tri-stesse« pariške gimnazije Frango-ise Sagan, sicer malovredno delo. Ker v Italiji vsak uspeh nazadnje kulmlnira v glasbi, je seveda nastala popevka »Buongiornotristez-za«. Doslej je od leta 1950 do 1955 nosila zvonec knjiga »Egipčan Sinuhe« finskega pisatelja Mika Waltarija. Ko je izgubila prvenstvo, ji je trenutno spet pomagal na noge cinemascope-film »Sinuhe«. Za tretje mesto se borijo številni romani: Mittfordova »AngleSka žena«, Douglasova »Tunika«, Woukov »Upor na lad_ ji Caine«, Selinkove »Desirte itd. Na zadnjem mestu so italijanski pisci: »Prezir« A. Moravie, »Me-tello« Pratolinija in »Nevesta« Cicognanija. Dasi še vedno ne dosega visokih naklad, se je položaj za italijansko književnost v primeri s predvojno močno zboljšal, kar dokazuje, da po dolgem mrtvilu italijanska književnost vendarle doživlja dobo ponovnega razcveta. ZGODOVINSKI ZIDOVSKI MUZEJ je snet odprl vrata v starem »waggeWnwu« v Amsterdamu. Majhni, toda edinstveni muzej je leta 1940 zaprla Gestaipo in ga izropala vseh njegovih srebrnih zakladov, rokopisov in zgodnjiih tiskov ter kultnega posodja. Skoraj deset let je potreboval konservator Morpurgo, da je spet zbral skupaj vsaj 300 predmetov nekdaj tako bogate zbirke ter tako omogočil zopetno otvoritev muzeja, ki ga je od leta 1932 upravljal Vita Is.rael skupni s Henrijem Polakom im drr. Cone-nom, kateri »vojne niso preživeli«, kakor se je -nekoliko preveč taktno izrazil ob otvoritvi sedanji predsednik RodrigTies Pereira. Mu- zeju je priključen nov oddelek z doknmentaričnim gradivom o usodi nizozemskih Zidov od leta 1940 do 1945. Od 140.000 jih je preživelo preganjanje le 50.000. VZHODNOBERLINSKA GLEDALIŠKA SEZONA 1953-56. Intendant gledališča »Deutsche The-ather< Wo4fgang Langhoff j« napovedal za novo sezono krstno predstavo >Ltltzowih strelcev« od Modde Zirnner, ki obravnava pa-triotično vstajo let« 1813, potem tragikomedijo o kulturnem propadu zapadn »Neverjetni dvig Aloisa Pionteka«, ki jo je nRpi*al dramaturg tega gledališča Heinar Kipphardt; sledili bosta »Legenda o ljubezni« turškepa dramatika Nazima Hikmeta im Petra Haeksa »Začetek indijske dobe«, dalje Ilauptmnmnova drama »Pred sončnim vzhodom«, Šternheimov »Meščan Schippel« in Arna Holza »Socialni aristokrati«. Kot reprezentativno klasično delo namerava Lamghoff uprizoriti drugi del Goethejevega »Fa-usta«. BUJNA RAST EMIGRANTSKEGA TISKA V NEMČIJI. Zadržanje bonnske vlade do emigrantov najbolje dokazuje dei-stvo, da trenutno izhaja v Zahodni Nemčiji in zahodnem Berlinu 340 časnikov in revij v nakladi 1,660.000 izvodov. ROMUNSKA GLEDALIŠČA zadnja leta vedno pogosteje uprizarjajo francoska dela, zlasti je priljubljen Moliire in je samo zadnjo sezono imelo 30 romunskih gledališč na sporedu sedem njegovih del. ZA PREDSEDNIKA ofieialne angleške kulturne organizacije British Council je bil imenovan sir David Kelly, prejšnji britanski poslanik v Buenos Airesu, Ankari in nazadnje v Moskvi. toarja pa mora biti čim širši. Repertoarni lok mora biti zakoreninjen v domači in taji klasiki, nakar se mora bočiti preko preiz 1955-56 sta se vodstvo in ansambel zavezala za pptna j st premier, torej za ono polovico več kot lani. V dokaj obširem okvirni k u šen ih in tehtnih spet domačih program je vodstvo sprejelo več in tujih, del do območja nujno- del, ki jih je r-azdelilo pod sploš- vejših poskusov evropske in iz-venevropske dramatike. Občinstvo mora seznanjati z vsem, kar se omembe vrednega dogaja. Kar je nezdravega, moramo spoznati zato, da bomo mogli to utemeljeno zavrniti, iri se proti temu 'boriti; kar pa je dobregia, bo oplodilo našo nacionalno kulturo. Kulturna Izolacija vodi v izostajanje in otepanje z mlini na veter in z nevarnostmi, ki jih v resnici ni, ali z nevarnostmi, ki jih bo dovolj razgledano in zrelo občinstvo znulo zavrniti, brž ko jih bo spoznalo. Tako bo, zakoreninjen v na- >'a poglavja: Klasika in tehtna sodobna dramatika. Lažja sodobna komedija in eksperimentalna dramatika ter Mladinska dramatika. Prva skupina Ikj zastopana z desetimi premierami, z dvema premierama pa bosta zastopani še Lažja sodobna komedija in e»ksperim«ntalna dramatika ter Mlafdiinska dramatika. Posebno premiero bo Drama pripravila za udeležbo na Ljubljanskem festivalu. Okvirni program je približno takle: A. Klasika in tehtna sodobna dramatika: VEG KOT 120 NASTOPOV tezenske godbe na pihala Začetek dejavnosti godbe na pihala na Teznem sega pravzaprav v leto 1929, ko so pri tezenskem »Sokolu« ustanovili godbeno sekcijo, ki je že nekaj let kasneje postala samostojno društvo. Potlej so godbeniki marljivo vadili in nastopali vse do okupacije. Tedaj je delo zamrlo in počakati je bilo treba do osvoboditve, da so na pobudo skupinice starih godbenikov ustanovili novo godbo na pihala. Zanjo je bilo značilno predvsem to, da nihče ni vede!, čigava je. Pa njenih članov to ni prav nič motilo. Igrali so dalje, kajti družilo jih je veSelje do glasbe. Spričo tega se je leta 1946 naposled zavzelo zanje vodstvo sindikalne organizacije tezenskega avtomobilskega podjetja, ki je skrbelo za godbo in njeno opremo do leta 1949, ko je večje število godbenikov pristopilo'k vojaškim godbam in je delo na Teznem znova zamrlo. . Tako ,80 v glavnem potekali dogodki v prvih dveh obdobjih delovanja tezenske godbe na pihala. Tretje obdobje kaže dokaj bolje. Za njen pričetek je poskrbela sindikalna organizacija avtomobilske ravi človeka in življenja, poleg i tovarne, ki je leta 1952 vnovič zbranega pa izpričuje zelo togo in la starejše godbenike in zaupala enostransko, puristično gledanje kapelniško mesto Vilku Klampfcr-na funkcijo gledališke umetnosti ju. Zadnja tri leta deluje godba v zsrodovini in v današnjih dneh. na pihala pod okriljem tezenske Vsaka predstava v gledališču »Svobode«. Razen treh nameščen-niora biti kulturni dogodek prve cev deluje v njej devetnajst nekva-vrste. Tu se mora nekaj zgo- lificiranih, polkvalificiranih in kva-diti, kar ljudi, gledalce boli, pri- lificiranih delavcev, ki so v glav-zadeva. pretresa razveseljuje in nem zaposleni v avtomobilskem =Z*A=D=I NEZAŽELENI GOVORI Moskovska »Pravda« o zadnjih izjavah podpredsednika ZDA Nixona in drugih ameriških politikov, ki naj bi nasprotovali zaključkom ženevske konference Moskva, 5. sept. (Tanjug). Da- i ki merijo na ponovno razplamte-našnja »Pravda« opozarja, da se vanje hladne vojne, ter se odloč-je v zadnjih dneh nekaj ameri- neje zavzeti za nadaljnje ublaže-ških vodilnih politikov zayzelo za vanje napetosti v mednarodnih nadaljevanje hladne vojne prav j odnošajih. v nasprotju z novim ženevskim Tuji opazovalci v Moskvi me-duhom, ki je pričel prevladovati nij0j da je list v tem članku tol-v mednarodnih odnošajih. To vse- mačil stališče sovjetskega zuna-kakor ne more, pravi list, prispe- njega ministrstva in da je bil prvi vati k ureditvi perečih medna-' sovjetski odgovor na zadnje iz-rodnih vprašanj. j j a ve nekaterih ameriških vodilnih List citira zadnji govor ameri- politikov glede mednarodnega po-škega podpredsednika Nixona v j ložaja, pa pravzaprav tudi na ne-Zvezi ameriških veteranov in pra- davni Eisenhovverjev govor v vi, da je bil ta govor prežet z Društvu ameriških odvetnikov, duhom nestrpnosti in da je bilo pa čeprav list tega govora ni niti v njem vse polno napadov na So- | omenil, vjetsko zvezo, Kitajsko in ljudske demokratične dežele. List tudi beleži ugotovitev nekaterih ameriških listov, ki so prav tako menili, da bi utegnil ta govor škodljivo vplivati na razvoj odnoša-jev med ZDA in ZSSR. Vplivni, pa čeprav maloštevilni ameriški kfogi so očitno nezadovoljni z zaključkom ženevske konference in so v zadnjem času mobilizirali svoje sile, da bi zaokrenili vladno politiko ZDA znova v protiženev-sko smer. Kar zadeva SZ, pravi »Pravda«, bo vztrajala na ženevskih pozicijah, toda tudi drugod bi se bilo treba upreti poskusom, Naša gospodarska delegacija v Bolgariji Sofija, 5. sept. (Tanjug). V Bolgariji se mudi jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se z bolgarsko vlado pogaja za ureditev perečih gospodarskih vprašanj, ki zadevajo obe sosedni državi. Danes je bila v mavzoleju Giorglja Dimitrova in je pred grobnico položila lep venec. Slovesnosti so prisostvovali tudi minister za zunanjo trgovino Živkov, namestnik direktorja protokola Stefanov, jugoslovanski veleposlanik v Sofiji Mita Miljkovič in drugi. V Bolgariji je tudi jugoslovanska novinarska delegacija, ki je danes iz Plovdiva, kjer je bila na otvoritvi velesejma, odpotovala v Dimitrovgrad. Od ondod bo potovala dalje v Staro Zagoro, Bur-gas in Varno. Nezadovoljstvo v Indiji zaradi zaviranja neoboroženih pohodov v Goo podjetju. Žal mnogi med njimi stanujejo v okoliških krajih, ki so oddaljeni od Maribora do 12 kilometrov. Spričo tega je treba 7.a redne vaje, Ki se jih godbeniki udeležujejo po osemurnem delu v tovarni, polno mero čvrste volje in požrtvovalnosti. Povrh se povprečna starost članov godbe giblje med 39 in 40 leti. Nekateri so celo tik pred upokojitvijo. In da za njimi ne bi ostala praznina, namerava vodstvo tezenske »Svobode« še letos ustanovili redno šolo, ki naj bi sprejela 25 ali 30 na Teznetn stalno bivajočih mladih kovinarjev. V ta namen društvo že kupuje instrumente. Vendar to ni vse. Za vzgojo naraščaja, ki lahko v nekaj letih dokaj občutno pomnoži tezensko godbo na pihala, so potrebna precejšnja finančna sredstva. Teh za sedaj v društveni blagajni ni, toda članstvo upa, da mu bodo kolektivi industrijskih podjetij tezenskega bazena spet pomagali naprej. Vzlic omenjenim in neomenjenim težavam je tezenska godba na pihala vselej pripravljena sodelova-tivna proslavah, paradah, komemoracijah. V zadnjih treh letih beleži več ko 120 nastopov, kar je spričo oddaljenosti domovanj njenih čla* nov vse prej kot malo. Navedeno število zajema tudi somostojnc koncerte, ki jih je godba priredila na Teznem in v mariborski okolici, predvsem v krajih, kjer prebivajo delavci iz TAM, ki so z drugimi vaščani vred obiskov kovinarskih godbenikov zelo veseli. Vj. K. Ben Arala noče odstopiti Rabat, 5. sept. (Reuter). Sedanji maroški sultan je nocoj izjavil, da je dolžan ostati na čelu Maroka vse do svoje smrti. Dejal je, da je o tem govoril tudi z novim francoskim generalnim rezidentom Boyerom de la Tourom. Veliki vezir El Mokri je novinarjem dejal, da se maroški muslimanski prvaki še niso sestali in da nemara tudi ne bodo razpravljali o odstopu sultana Ben Arafe. Tudi vladna delegacija na Madagaskarju Madagaskar, 5. sept. (AFP). — Francoski general G^orges Ca-troux je danes prispel v Andrab na Madagaskarju v spremstvu direktorja kabineta francoskega zunanjega ministra Pinavja Henrija Yrissoa. Catroux je po prihodu v Anci-rab izjavil, da ne more povedati ničesar o svojem poslanstva m da se bo še nocoj sestal z odstavljenim maroškim sultanom Ben Ju-sefom. _____________ Mednarodne regate v Splitu Split, 5. sept. (Tanjug). V tukajšnjem pristanišču se Je danes nadaljevalo mednarodno veslaško tekmovanje za prvenstvo 17. okrožja. Tudi v današnjih dveh regatah Je Svtcar Bryner z Jadrnico »Ali Raba IV« dosegel prvo mesto in vodi s ST točkami. Po tretji regati Je Nemec Hell-meler zasedel drugo mesto. Na tretjem Je Švicar Looser, peto in Šesto mesto si delil Minčevič z Nemcem Kalabanderjem. Jutri bo poslednja regata. New Delhi, 5. sept. (Tanjug). Hcsolucija, ki jo je sprejel vsein-dijski kongresni odbor glede vprašanja portugalskih posesti v Indiji in v kateri je rečeno, da prehod indijskih državljanov na ozemlje Goe v sedanjem položaju ni zaželen, ie sprožilu živahne komentarje političnih in diplomatskih krogov v Ncw Delhiju. »Times of India« pravi, da nekateri kongresni krogi mislijo, 'da so s tem napravili pravilen in smel korak, medtem ko ugledni opozicijski prvaki sodijo, da bo resolucija povzročila nepotrebne posledice. Menijo namreč, da bi portugalska vlada utegnila indijski korak tolmačiti kot indijski umik in kot zmago portugalske nasilne politike. Razen tega, pravi list, izražajo bojazen, da bo nastala de-moralizacija v vrstah borcev za svobodo, ki žive v portugalskih posestih, in da bo nastal zastoj v osvobodilnem gibanju, kar bi utegnilo odgoditi ureditev tega vprašanja. Toda, nadaljuje časnik, splošno mnenje je, da bo morala indijska vlada napraviti ustrezne korake, če bodo gibanje za mirne , demonstracije zavrli. V New Delhiju pričakujejo, da bodo opozicijske sranke, ki so bile doslej glavni organizator mirnih demonstracij, kmalu skupno proučile nastali položaj in zavzele svo* je stališče. Mnogi opazovalci sodi- jo, da so k sprejemu takšne resolucije v vseindijskem kongresnem odboru precej vplivale vesti, da pripravljajo v Pakistanu množično gibanje za mirni pohod v indijski del kašmirskega ozemlja. V komentarju o resoluciji o Goi napoveduje »Hindustan Standard«, da indijska javnost sklepa vseindij-skega kongresnega odbora bržčas ne bo ugodno sprejela vse dotlej, dokler vlada ne bo jasno povedala, kaj i.amerava v prihodnje ukreniti, da bi uredila vprašanje Goe. Tu pričakujejo, da bo ministrski predsednik Nehru govoril o vprašanju Goe med jutrišnjo zunanjepolitično debato v Zgornjem domu indijskega parlamenta. Nočne brzojavke NEW DELHI, 5. sept. (AFP). Socialistična In komunistična skupina indijskih poslancev sta nocoj objavili skupno deklaracijo, v kateri izražata tznenadenje spričo resolucije vodstva kongresne stranke proti nadaljnjim neoboroženim pohodom v Goo. Po, ciancl sodijo, da bo ljudstvo v Gol s» daj mislilo, da ga je vladajoča Indijska stranka Izdala, in zato zavračajo rcsolucljo. LONDON, 5. sept. (AFP) Danes popoldne so se sestali načelniki glavnih štabov vseh treh rodov orožja. Sestanka se Je udelelll tudi ministrski predsednik Eden Zatrjujejo, da so na njem razpravljali o eventualnem skrčenju obveznega vojaškega službenega roka, ki traja sedaj dve leti. KAIRO, 5. sept. (AFP) Avstrijska vlada Je povabila egiptovskega ministrskega predsednika na obisk Gamal Abdel Naser Je vabilo sprejel V kratkem bo določen rok, ko se mu bo odzval. KAIRO, 5. sept (AFP). Tu Je bilo Salem, ki Je bil danes pri ministrskemu predsedniku Gamalu Ahdelu Na-seru .dokončno nodal ostavko na svoj položaj v vladi kakor tudi v Revolucionarnem svetu. Kaže, da bo odpotoval v tujino, bržkone v Svlro, kjer se njegov sin že dve leti zdravi. KAIRO. 5. sept, (AFP). Nocol Je bilo objavljeno, da se bo blvSl tuniški minister In generalni tajnik Neo-desturo Šalah Ben Jnsuf v petek vrnil v Tunis. Doslej se je zadrževal v Egiptu. Gospodarski razgovori z Madžarsko Beograd, S. sept. (Tanjug). Madžarski minister za zunanjo trgovi- ___________ ^ ___r_ no Laszlo Hay je prispel v Beograd. 2°f°^ 0&J*vljeno .da Je major Saleh Minister Hay vodi delegacijo, ki se bo z jugoslovanskimi predstavniki razgovarjala o finanfmh in gospodarskih vprašanjih. Minister Laszlo Hay je bil danes na protokolarnem obisku pri članu Zveznega izvršnega sveta Mijalku Todoroviču, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo na teli razgovorih. 6 »LJUDSKA PRAVICA« TOREK, 6. SEPTEMBRA 1955 C SPOBT IH TBLBSNA VZGOJA D WrWWW' 'WrWWW w w ^ w ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Crvena zvezda ima 4 točke prednosti Tretje kolo jeeenskejra dela zvezne košarkarske li*e je prineslo najzanimivejše rezultate na letošnjem prvenstvu. Izmed petih favoritov so bili štirje poraženi. Edinole »Ljubljana« je Da tujem igrišču premagal« poslednjega na lestvici »Maribor« s precej tesnim reaul tatom 81:72. lx>komotiva je v Zagrebu premagala Orveno zvezdo z 59:57, BSK pa Mladost v Beogradu z 69:61. S tem je prvenstvo jiostalo še bolj Malimivo. Vodilnemu paru Crveni zvezdi in Proleteru se je pridružilo še nekaj kandidatov za naj višje mesto, posebno Partizan ter ljubljanska klu- ba Olimpija in »Ljubljana«. LESTVICA Crv. zvezda 12 2 1 2 874:680 19 Proletr U 7 1 3 771:645 u Partizan 11 7 » 3 684:642 15 Ollmpla Ljubljana 12 7 D 5 606:659 14 12 7 • 5 731:776 14 Montažno 12 1 « 6 773:767 12 Lokomotiva 12 « t 6 688:726 12 Mladost 12 I 3 C 709:736 9 BSK 12 S • S 699:749 6 Maribor 12 1 1 11 578:817 2 POSVET FUNKCIONARJEV »PARTIZANA« SLOVENIJE V KRANJSKI GORI Letos porast članstva Od 2. do 4. septembra je bil v Kranjski gori letni posvet zbora okrajnih predsednikov, načelnikov in tajnikov TVD »Partizana« ter članov Izvršnega odbora. Posvetovanju sta prisostvovala tudi Zoran Polič, član Izvršnega sveta LRS ter predsednik »Partizana* — zveze za telesno vzgojo — Jugoslavije tovariš Miksič. Navzoči so ugotovili, da je število članstva v Sloveniji letos zelo naraslo, tako da ima »Partizan« trenutno okrog 50.000 članov, ki se udejstvujejo v 260 društvih. Coprav je bilo letos 93 tečajev za vaditelje, pa se še vedno kaže pomanjkanje požrtvovalnih članov, ki bi vodili posamezne vrste. To je že stalni problem naših teles-novzgojnih organizacij, katerega še ne morejo rešiti. Zveza se trudi, da bi pomagala društvom: pri- NOGOMETAŠI I. CONSKE LIGE IN OBEH SLOVENSKIH LIG SO STOPILI NA »MEJDAN« V začetku presenečenja Z ve« ali manj nestrpnim zanimanjem smo pričakovali začetek jesenskega nogometnega prvenstva, ki je bilo v nedeljo prvič na sporedu. Prognoze so bll^ — vsaj za prvo consko ligo, ki Je sedaj pri nas v središču zanimanja — precej različne In res smo se nekoliko ušteli, rrlšlo Je do nekaterih presenečenj v' vseh treh ligah, kjer sodelujejo slovenske nogometne enajstorice. Ko so zvečer zabrneli telefoni in smo sprejeli prva poročila, kar nismo moeli verjeti lastrtim ušesom: »8:1 . . . 1:6 .. . 3:0 .. . 3:7 ... 8:3 . . .« Doseženi so biill nadvse visoki rezultati, naši nogometaši so btld torej izredno učinkoviti! Od slovenskih enaistoric v prvi conski ligi so v nedeljo nastopil« le tri. Dve sta bili uspešni in sta pobra/ll ves izkupiček. V prvi vrsti Je treba omeniti izredno presenetljiv rezultat, ki ga Je dosegel Branilk v Mariboru proti »Novi Gorici«. Tudi naivečjl pesimisti se niso nadejali takšnega poraza Goričanov. Toda igrali so izredno slabo 1n visoko Izražena zmaga Branika Je povsem zaslužena. »Ljubljana« Je doma le s težavo zlezla skozi »šivankino uho« v tekmi proti favoriziranim Rečanom. Točki pa sta ostali v domačem »arhivu« in to je veliko vredno. Start Je bil torej uspešen! Drugo presenečenje v tej 11*1 Je visoka zmaga »Spilita« nad Se-gesto v Sisku. Res da si Je Segesta šele s kvalifikacijskimi tekmami priborila vstop v consko ligo, toda visok rezultat Je dovolj zgovoren: »Split« bo Igral v prvi conski llgt veliko vlogo! Več ali mani pričakovana zmaga Trešnjevke nad Karlovcem govori o kvaliteti Zagrebčanov, zato moštva, pozor! Sale v letošnjem tekmovanju ne bol Najzanimivejši tekmi med Lokomotivo in Odredom ter Šibenikom bosta na sporedu med tednom — kajti Odred in MCtalac sta nastopila v tekmovanju za pokal FLRJ — težko pa Je predviden zmagovalca. Bomo torej všdeU.., »Nižjerazrednl« slovenski Mgašt merijo svoje sile letos v ljubljansko-primorski in mariborsko-varaždlnski (ne hrvatsko-slovenskl ligi, kot Jo nekateri zmotno imenujejo!! ligi. Med »zapadnjakl« je hllo zelo živahno. Slovan Je močno presenetil kranjski Triglav s krepko zmago na svojem igrišču in s tem načel vprašanje, ali bo Triglav brez težav kandidiral za naslov prvaka. Tekmi med Postojno in Izolo ter Taborom in Krimom sta se končali s pričakovanima rezultatoma, presenetljiva pa Je zmaga novinca Mladosti nad »staro« Auroro v Kranju. Prt »Štajercih« so nas slovenska moštva vsaj delno razočarala. Predvsem velja to za Nafto in Soboto, ki sta Izgubili srečanji na lastnih tleh. Prav tako se ni v dvoboju med trboveljskim Rudarjem ln Mariborom nihče posebno izkazal. Najuspešnejši je bil še Kladlvar s krepko zmago nad Bratstvom iz Hrastnika. — Prvo kolo pa Je Jasno pokazalo, da s hrvat-skiml enajstoricami ne bo šale. Prvi utrinki so torej, za nami. Precej bo še srečanj do konca prvenstva, upajmo, da bodo slovenski nogo. metaš! Izboljšali trenutno formo, kajti zaenkrat z njimi Se nismo zadovoljni. PLAVANJE Najboljši letošnji čas Budimpešta. 5. »ept. (MTIi) Drugega dne tekmovanja plavalcev in Sla val k iz Nizozemske, Vzhodne in ahodne Nemčije, Romunije, Poljake in Madžarske je Madžar Zaborski preplaval 1500 m prosto v času 18:43,6, kar Je najboljši letošnji svetovni čas na tej progi. Ostali važnejši reziultafi: moški: 200 m metuljček; Tumpek (M) 2:29,0 (nov madžarski rekord), 200 m prsno: Huntasi (M) 2:41,9: ženske: 100 m prosto Gyemgyev (Ml 1:05,4, 100 m metuljček: Voorbij (Niz) 1:14,2, R. Šekel? (M) 1:13,4 (nov madžarski rekord). reja tečaje za vaditelje in pred-njake, vendar jih še vedno ni dovolj. Kako rešiti to pomanjkanje, se navzoči niso mogli zediniti. To jim radi verjamemo, saj kljub tečajem ni moč spraviti skupaj toliko vodnikov, da bi zadostovali za normalen potek telesnovzgoj-nih ur. Se ena razveseljiva ugotovitev: Številna manjša društva na podeželju in v delavskih centrih so se notranje okrepila, tako da danes ni več vprašanje njihovega obstoja, temveč samo vprašanje možnosti nadaljnjega širjenja. Posebno so se izkazala in napredovala društva, ki so sprejela kot osnovo svojega programa sklepe okrajnih predsednikov in tajnikov leta 1954. Sklepi iz Kranjske gore, kjer je bil ta posvet, so v praktični uporabi pokazali, da so popolnoma pravilni in predvsem dobro napotilo za delo osnovnim organizacijam »Partizana«. Kjerkoli pa se društva niso ravnala (takih primerov je bilo na žalost še precej) po teh sklepih, se delo ni moglo dobro razvijati, odnosi odgovornih političnih, upravnih in gospodarskih činiteljev do te-lesnovzgojnih organizacij pa na podlagi takega dela niso bili taki kot bi lahko bili v drugačnih razmerah (povsem pravilno!). V zvezi s tem vprašanjem so udeleženci sklenili, da bodo sklepi zbora predsednikov in tajnikov avgusta lanskega leta v Kranjski gori, tudi v bodoče — razen statuta »Partizana« Jugoslavije — osnovno napotilo v delu telesno-vzgojnih društev. Sklenili so, da je najbolje, če vsa društva »Partizan« ponovno obdelajo s svojim članstvom vse sklepe in se po njih ravnajo. Nadaljnje sklepe in obširnejše poročilo bomo objavili v jutrišnji številki. VATERPOLO Nov državni rekord na 200 m prsno Split, 5. sept. V kvalifikacijskem tekmovanju za prvenstvo zvezne vaterpolo lige je splitski Jadran sinoči premagal vaterpoliste KPK a Korčule « 4:0 (2:0). Dinka Jeničevič (Korčula) Je dosegla nov državni rekord na 200 m prsno s časom 2:59,5. Poudariti je treba, da je dosegla rekord kljub temu, da ni imela ustrezne konkurence. Zavod za slepe otroke v Risnu razpisuj e natečaj za dopolnitev naslednjih delovnih mest: • DIREKTORJA ZAVODA (TIFLOPEDAGOGA) • PREDAVATELJA (TIFLOPEDAGOGA) Pogoji: direktor zavoda mora imeti končano višjo pedagoško šolo — defektološki oddelek in najmanj 5 let staža v tej stroki. Predavatelj mora imeti končano višjo pedagoško šolo — defektološki oddelek. Samsko stanovanje za direktorja zagotovljeno. Osnovna plača in posebne doklad« po uredbi. Kandidati naj predlože: 1. Prošnjo, kolkovano s 30 din 2. Overovljeni prepis diplome o končani višji pedagoški šoli 3. Zdravniško potrdilo 4. Kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja Prošnje je treba • predložiti najkasneje do 10. septembra 1955. 2170 Se o plavalnem prvenstvu Slovenije Prvo preizkušnjo so dobro prestali »Dajmo, Ljubljana, dajmo. Ilirija«, je bilo slišati glasove okrog novega bazena v Vldmu-Krškejn-Zakaj ravno v Krškemt Zato ker Je bilo tn pred dobrim tedno*i VII. republjško prvenstvo v plavanju. Plavalna zveza Slovenije je lz propagandnih vzrokov zaupala organizacijo jubilejnega prvenstva najmlajšemu klubu v Sloveniji — »Celulozi« iz Vidma. Mladi plavalci Celuloze no do-segLi — kljub pomanjkanju rutine — precejšnje uspehe na raznih tekmovanjih. Zato ni čudno, če je najvišji plavalni forum v naši republiki zaupal organizacijo njih klubu. Mladi klub je izpolnil pričakovanje."*Kljub nekaterim poman jkljivostini je bilo prvenstvo zelo dobro organizirano, saj so bili vei udeleženci zadovoljuj s stanovanjem, prehrano ln tekmami, če pa je bilo kaj narobe na tekmovanju samem, mladega kolektiva plavalnega kluba »Celuloza« ne moremo zato preostro presojati (s tem tudi popravljamo malo pretirano sodbo našega sodelavca o organizaciji jubilejnega plavalnega prvenstva, opomba uredništva). Upamo, da je »Celuloza« dobro izkoristila to prvenstvo kot propagandno sredstvo. Verjetno jim je to napelo, saj je bilo na zaključnih borbah okrog 1000 gledalcev. To število jim bo vsekakor vzpodbuda za nadaljnje delo, obenem pa bo kolektiv tovarne z direktorjem na čelu ponovno prišel do spoznanja, da je bila zgraditev bazena zelo koristno. M. p. TOVARNA KONZERV »CRVENA ZVEZDA« v Kragujevcu razpisuje natečaj za • 2 INŽENIRJA- TEHNOLOGA prvenstveno s prakso v živilski industriji • 2 INŽENIRJA- AGRONOMA s prakso v živilski industriji • 1 GRADBENEGA TEHNIKA 8 prakso ali brez nje Plača po tarifnem pravilniku »ziroma po dogovoru. Ponudbe * življenjepisom in »piaom dela pošljite do 20. septembra 1955. 2185 Srečke so v prodaji pri prodajalcih Jugoslovanske loterije in pri vseh poStnih uradih do dneva žrebanja. Na dan žrebanja, t. j. dne 10. Lm. srečk ne bo nikjer v prodaji. »KERAMIČNO KEMIČNA INDUSTRIJA« KAMNIK potrebuje: 1000 pr. m bukovih drv I in Ila 1000 pr. m mehkih drv Iglavcev in listavcev Pismene pondube z vsemi dobavnimi pogoji dostavite na gornji naslov. 3031 VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM PRIMORSKE ČESTITA OB PRAZNIKU PRIMORSKIH OKRAJEV Okrajna zadružna zveza Šempeter pri Gorici 3028 MEDNARODNI TURNIR V GOTEBORGD Fuderer in Rabar v borbi za velemojstrski naslov Domači časopisi smatrajo, da se bo Fuderer gotovo uvrstil v nadaljnje tekmovanje in dosegel velemojstrski naslov. Rabar še »visi v zraku« Po tridnevnem odmoru se danes v Gotoborgu s XIII. kolom nadaljuje med conski turnir. Do konca turnirja Je ostalo še devet kol. Tisti, ki so zasedli visoka mesta, se nadejajo, da Jih bodo obdržali, tisti na slabših mestih pa so prepričani, da še niso izgubili vseh nad. Med optimiste sodi predvsem Najdorf. Po X. kolu je imel na lestvici le trt točke, zaradi česar so obupali tudi najbolj goreči argentinski navijači. Zmagi v naslednjih dveh kolih nad Szabom in Donnerjem pa sta pokazali, da njegova samozavest še ni omajana. S petimi točkami se je približal sredini lestvice in dohitel Gellerja. Najdorf se je razveselil, ko je v XI. kolu njegov nasprotnik Szabo prezrl neki manever in izgubil važnega kmeta. Takoj je sporočil svojim rojakom veselo vest: Glejte. Jaz dobivam. V fi-nišu bom pokazal, kaj znam. Brez dvoma je, da utegnejo v finišu nastati številne spremembe v vrstnem redu na lestvici. 2® Pannoja na primer ne fne-nljo, da bo obdržal drugo mesto, ker ga ogrožajo Fuderer. Keres in drugi. Nekdanji mladinski svetovni prvak bi bil verjetno zadovoljen v končni razvrstitvi z nižjim mestom, vendar pa nikakor izpod devetega. Sovjetski sekundanti so zelo zaskrbljeni nad neuspehom uradnega prvaka Gellerja, ki je doslej utrpel tri poraze in si priboril le dve zmagi, tako da nima niti 50 odstotkov možnih točk. Z velikim upanjem in z veliko skrbjo pričakujejo 23. september, ko bo medconski turnir končan. Da se bo Fuderer kvalificiral za turnir kandidatov in da si bo priboril velemojstrski naslov, so prepričani ne le našij temveč tudi tuji šahovski krogi. Švedsko časo-frisje hvali predvsem igro Bron-steina in Fudererja ter jima posveča največ člankov. Do konca turnirja se bo Fuderer pomeril še s Szabom, Donnerjem. Petro-sjanom, Keresom, Spaskim, Gel-1 er jem, Ilivickim, Bronsteinom in Pachmanom. Kar zadeva Rabarjevo končno uvrstitev, vlada še popolna negotovost, saj je z doslej doseženimi 50 odstotki možnih točk sredi tabele, torej »na pol poti«. V naslednjih kolih se bo pomeril z Bronsteinom, Pachmanom, Medino, Bisguierjem, Pannom, Pil-nikom, Najdorfom in Guimardom. V XV. kolu bo prost. Računajo, da bo 11 do 11,5 točke zadostovalo, da se bo tekmovalec uvrstil med prvo deveterico. Ker pa ima sedaj Rabar na lestvici 6 točk, mora v preostalih partijah nabrati 5 do 5,5 točke. Praktično se seveda da to uresničiti, saj je med prihodnjimi nasprotniki Rabarja nekaj takih, pri katerih lahko računa s celo točko (Medina, Bisguier, Guimard), vendar le v primeru, če se bo izogibal remi-variantam in igral z vso energijo. O. N. K OBČINSKEMU PRAZNIKU RADEČ IZREKAMO TOPLE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM RADEČ IN OKOLICE DELOVNI KOLEKTIV IPETE RADEČE Naznanjamo žalostno vest, da je preminil naš dragi mož, oče, sin in brat Janez Prašnikar Pogreb bo v sredo, 7. septembra 1955, ob 18. uri v Zagorju. Žalujoči: žena LOJZKA, hčerka JANJA, starši, bratje in sestra DELOVNI KOLEKTIV Splošnega trgovskega podjetja Radeče ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM RADEO IN OKOLICE K OBČINSKEMU PRAZNIKU! I _ 3028 Po dolgotrajni bolezni je preminil v 28. letu starosti tovariš Janez Prašnikar • Obveščamo vse člane množičnih organizacij, da bo pogreb pokojnika v sredo, 7. septembra 1955, ob 18. uri iz hiše žalosti v Zagorju ob Savi. Sorodnikom umrlega izrekamo iskreno sožalje. Občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi SZDL — Občinski komite ZK Občinski odbor ZB NOV Občinski ljudski odbor ZVVI Občinski komite LMS Vsemu prebivalstvu goriSkega okraja in Slov. Primorja čestita za 6. september, praznik primorskih okrajev A6R0SERVIS ŠEMPETER PRI GORICI VICE C© hočeš kvaliteto, zahtevaj samo Jnano »JELA« kopalno sol. Osvežuje ‘©lo, deslnfictra in krepi tvoje živce. »FLEX« mora biti vedno doma! Zajamčeno neškodljiv za Čiščenje tti&stnih madežev iz tkanin, usnja itd. E *FLEX«. Pazi na zaščitno znamko »flex«. * PREDAVANJA Slovensko kemijsko društvo vabi •▼oje člane, zdravnike in ostale zainteresirane, da «e udeleže predavanj £oc. dr. Kristopha Tamma iz Basla, J* bo v petek, dne 9. t. m. Prvo pre-JjJanje z naslovom »Kemija hormonov skorje nadledvične žleze« bo ob J}, uri v predavalnice Kemičnega in-tuta »Borisa Kidriča« SAZU, Ljubljana, Hajdrihova ulica 19. — Drugo Predavanje ima naslov »Glikosidi, ki Plujejo na. srce« in bo ob 18. uri v pred a v a-Lnl oi P a t ološ ko- a n ato ms k eg a instituta Medicinske visoke &ole, Ljub* Oana, Zaloška cesta 4. Člane Kluba kulturnih delavcev vabiimo na predavanje tov. Borisa Ziherla: Potovanje po Sovjetski zve-2i. kn bo danes 6. sept. ob 21. url. ***! 21. urii. 500 VZORCEV Raznih vin evropskih »RZav pet sto pokušenj vinogradniški P* kletarski stroji Strokovni filmi Itd. (. MEDNARODNA -•'RAZSTAVA VINS JUBUANA^1 ' ' ~. j L S E P ' £ M « R A 1955 ^“■iana ISČE RADIO LJUBLJANA Spored za torek, 1. septembra, rorotila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 :agotovljena. Iz direkcije Inštituta za telesno vzgojo v Beogradu št. 320C/5.V 2195 Mestna klavnica in prekajevalnica, Radeče 3030 Kupimo STROJ ZA REZANJE PAPIRJA format 72-100 TISKARSKI STROJ »AMERICAN FORMAT« - dvojni kvart V POŠTEV PRIDE NAKUP IZ PRIVATNEGA, PA TUDI IZ DRŽAVNEGA SEKTORJA. Ponudbe pošljite na »K A M E N S K Q« < TOVARNA OBLEKE IN PERILA — ZAGREB RELJKOVlCEVA 8 — KOMERCIALNI ODDELEK KINO »UNION«: Premiera angl. filma »Pikova dama«. Tedniik: Filmske novosti 36. Predstave ob 16, 18 In 20. V glavnih vlogah Anton Wal-brook ln Yvone Mktchell. KINO »VIC«: Premiera aimer. filma: »Sodnik Timberlaine«. Predstave ob 16, 18 ln 20. — V glavni vlogi Spencer Tracy, Katherine Hepburn Proda,1a vstopnic v obeh kinematografih od 14 dalje. KINO »SOCA«: Franc.-ftal. film: »Pred potopom«. Brez tednika. — Predstavi ob 17 ln 20. V glavni vlogi Bernard Blier, Marina Vlady LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Brazll. film: »Sinha k Moča«." Brea tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. — Prodaja vstopnic v kinu Soča od 15 dalje. KINO »ŠIŠKA« AmerlSkl tlim »Banditi Korzike V glavni Vlogi Paula Raymond ln Richard Greene - Retlja: Ray Nazzare Predstave ob 1«, 18 m 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »SLOGA« Argentinski film »Vojna gaučev« Tednik. Predstave ob IS, 1S ln 10. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Enrlco Mulno ln Franceaco Petrone. Prodaja vstopnic od 14 dalje, za matinejo pa od t dalje. KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: »Trpljenje«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Danes zadnjikrat) JESENICE: »RADIO«: Amerlfikl barvni film: »Osamljena ostroga«. — Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«: Ameriiki barvni film: •Na Rivieri«. Predstavi ob 18 ln 20. CELJE: »UNION«: Sovjetski barvni film: »Arena pogumnih«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Ameriški film: »Rlver Street 99«. — Predstavi ob 18.1S in 20.15. KRANJ: »STORŽIČ«: AngleSkl «0m: »Mladi ljubimci«. Predstave ob 16, 18 I ?0 LETNI KINO »PARTIZAN«: Franc, barvni film: »Ali Baba In 4« razbojnikov«. Predstava ob i9. »SVOBODA«: AngleSkl film: »S di ljubimci«. Predstava ob 1*. KINO »TRIGLAV« Ameriški film Upravni odbor Splošne bolnišnice narodnega heroja dr. M. Stojanoviča v Zagrebu RAZPISUJE NATEČAJ za šefa oddelka za otroške bolezni Kandidati so lahko specialisti za otroške bolezni z najmanj 10 let službe na otroških klinikah, ali v večjem oddelku za otroške bolezni v bolnišnicah. Plača po uredbi o zvanjih in plačah osebja v zdravstvenih ustanovah. Dopolnilna plača po pravilniku bolnišnice. Prošnje je predložiti v ravnateljstvu bolnišnice do dne 20. oktobra 1955. 2552 ^^^>»>X>XXXX>XXXXX\XXXXXXXXXXXXVV.XXXXXXXXV\.VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\.XV\VNXV\X' 'iimmiRiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiinniifiimtiiinHinniiiiiiiiiNmitimiiiiiiiimHiHiiinmniiiiiiniiiHiiiniimnmmnnmmmHiiitimRmnnnHnniHnniiimiiiiHiimimniiiiiiiiiuinniiiin' VSEM DELOVNIM LJUDEM RADEČ IN OKOLICE ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU »BANDITI KORZIKE« V glavni vlogi: Paula Rajnnond in Richard Greene. Režija: Ray Nazzaro. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje iiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE VOLIČINA V SLOV. GORICAH razpisuje delovna mesta za: upravnika — knjigovodjo-kinjo — admini-stratorja-ko — poslovodjo-kinjo gostilne — poslovodjo klavnice-mesnice — šoferja (mehaničarja) Plača po uredbi odnosno po dogovoru. Ponudbe je treba poslati na gornji naslov do 15. t m. 3033 2212 MESTNI LJUDSKI ODBOR MARIBOR razpisuje natečaj za idejni osnutek spomenika NOB v Mariboru Natečaj je splošen, jugoslovanski in anonimen ter se ga lahko udeleže vsi jugoslovanski državljani. Razpisani pripomočki so na razpolago pri Svetu za prosveto in kulturo MLO Maribor, Ulica heroja Staneta 1/1. proti plačilu zneska 1000 din, ki bo vrnjen po predložitvi osnutka. RAZPISANE SO TRI NAGRADE: 1. nagrada 250.000 din 2. nagrada 150.000 din 2. nagrada 100.000 din Za odkup je predvidenih 160.000 din, in sicer bosta odkupljena največ 2 osnutka. Rok oddaje osnutkov je 30. november 1955. M-461 ^asoplsno založniško podjetje .Ljudska pravica« Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/111. tele fon 61 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Mev 21-618 m kulturna rubrika l«lefon št 21-887. Nazorjeva uUca 10/IL - Uprava Kopitarjeva ulica 2 telefon 39-181 - Telefon za naročnino ln oglase 31-030 - MesečW naročnina 250 dtaV^in° 500 - T^očl raču^ 60-KB-1-Z-1393. — Poštni predal 42 — Tisk tiska me »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo TOREK, 6. SEPTEMBRA •ROMAN Štela bo 26 članov, med katerimi bodo znanstveniki iz štirih dežel SE PRIPRAVLJA NA NOVO ODPRAVO Norveški raziskovalec in znanstvenik Thor IIeyerdahl, ki je s svojo odpravo Kon-Tiki pred 8 leti zaslovel po vsem sveftu, se pripravlja v septembru na novo odpravo. Tokrat namerava z nor-verškim parnikom »Bjelland«, ki so ga nalašč zanj posebej' opre- mili, obiskati Polinezijske otoke Heyerdahl iskaiti ostanke starih Tihem oceanu. Njegova odprava bo štela 26 članov, med njimi bo njegova svetišč. S teh otokov se bo odprava napotila prek francoskega Mangarewa in Bubuaia k otokom žena Yvanne, dva njegova otroka Marquesas, kjer se je Heyerdahl in več uglednih znanstvenikov iz v letih 1937 in 1938 pripravil na štirih dežel Najprej bo ladja svojo prvo odpravo. Zadnja po-prevozila Atlantski ocean in v staja pred vrnitvijo v domovino Panamskem prekopu sprejela na bodo Kokosovi otoki kakih 500 krov ameriške in čilske udeležence odprave. Odondod bo odplula po najkrajši poti k Veiiko- kilometrov jugovzhodno od Kostarike. Odpravo bo finansira! izključ nočnim otokom na vzhodnem no Heyerdahl. Denar namerava področju Polinezijskega otočja, zbrati s prodajo svoje knjige, ki Ko bodo znanstveniki na Veliko- jo bo napisal takoj po odpravi, nočnih otokih končali svoje delo, in z uporabo svojih raziskav in bo ladja odplula naprej na otoke dognanj. Razen tega pa ga bo Piteair, na katerih namerava spremljal na novi odpravi nor- ----------------------------------- veSki fotograf Eriing Schirven, ki bo posnel barvni film o njej. Odprava se bo trikvarjala po naročilu ameriškega meteorološkega urada in kalifornijske unii- Dekleta v vojaški službi V Bonnu pristojne oblasti razmišljajo, ali ne bi kazalo razširiti vojaiško obveznost tudi na dekleta, verze tudi z meteorološkimi in Zvezni minister za posebne naloge oceanografskimi raziskavami. Iz Herman Schafer je pripravil oanu- vseh teh vniroV upa njen vodja lek referata, ki se ukvarja s soci- zbrati toliko denarja, da bo kril alnhn in gospodarskim položajem stroške. strežnega osebja v bolnišnicah. V njem obravnava tudi vpraSanje naraščaja za poklic bolničark in žen- Kojiec nevarnega zločinca Varnostne oblaisti štirih indij- skih pomožnih moči /a sanitarno skih držav so cediti 27 let zasledovale drznega zločinca Mana Singha, ki je imel s svojo tolpo na vesti 185 umorov ter več sto roparskih napadov in ugrabitev. Šele prejšnji teden ga je policija izsledila in v spopadu ubila. Zasačili so ga pri Bindu južno od Agre. Policiji se službo protiletalske zaščite. Meteor padel v morje Zareči meteor z dolgim repom je padel prejšnji teden v morje med severno Sicilijo in vulkanskim otokom Stromboilijem. Peneča se mor- V Londonu so na radijski raz- | Ta naravni pojav je vzbudil tem večjo pozornost, ker je nedavno stavi prvič pokazali prenosni te- pa(jeI velik meteor tudi v španski levra jski aparat, ki tehta 14 kg. pokrajini Santander. ska voda je brizgnila tako visoko, postavil po robu in je b3 v spo-da so jo videli več kilometrov daleč. P3®11 ubut. Največji most na sveta bo vezal Sieilijo z italijansko celino Kmalu bo minilo sto let, kar so zasnovali prvi načrt, po katerem bi premostili Mesinsko morsko ožino in tako povezali Sicilijo z italijansko celino. Pozneje s6 ta načrt večkrat znova proučili in spet opustili. Sele zdaj kaže, da ga bodo uresničili. Začele so se že priprave za zgraditev največjega visečega mostu na svetu. Visok bi bil 60 m, dolg pa nad 3000 metrov. Načrte je napravil znani new-yorški graditelj mostov ing. David Steiman skupaj z italijanskim inženirjem Mariom Patovierijem. Steiman je napravil tudi načrte za most čez zaliv Goldem-Gate v San Franciscu in za več drugih velikih mostov. Most čez Mesin-sko ožino bo dolg 3300 m in imel Chaplin noče plačati davkov Charlie Chaplin ni hotel za leto 1953 plačati v ZDA 500.000 dolarjev dohodninskega davka, češ da je že leta 1952 Ameriko dokončno zapustil. Protestiral je proti ugote-vitvi ameriških davčnih oblasti, da je 1. 1953 prve tri mesece preživel v ZDA kot tujec in da je do konca teta trajala njegova komercialna dejavnost. Chaplin je ugovarjal, da je že leta 1952 opustil sijemo misel na vrnitev v ZDA u da se je odločil, da bo odslej stalno živel v Švici. bo pet lokov. Srednji lok bo imel razpetino 1524 m, zunanji pa po 156 m, Most bo širok kakih 29 m ti bo imel dve nadstropji, gornje za cestni, spodnje pa za železniški promet. Gradbeni stroški bodo seveda zelo veliki. Vprašanje denarja še niso proučili. Nobenega dvoma pa ni, da splavi, na katerih zdaj prevažajo viake m razna vozila, niso več kos naglo naraščajočemu prometu med italijansko celino in Sicilijo. Potreba po zgraditvi mostu je čedalje očitnejša. Na italijanski celini in na Siciliji so se že začele priprave na graditev mostu. Na Siciliji nameravajo zgraditi dve priključni železnici; prva, dolga 20 km, bo peljala čez Sparto do VHla France, kjer se bo povezala z železnico Mossina—Palermo. Druga, dolga 13 km, bo speljana po obali do Messine, tam pa se bo povezala z dvotirno železnico Messine— Sirakuza. Dve priključni železniški progi grade tudi v Kalabriji, prvo proti Cannitellu, drugo pa proti Villa San Giovanniju. Sicilska narodna skupščina je že odobrila 100 milijonov lir za prva dela v zvezi s pripravami na zgraditev tega važnega mostu. Ta denar bodo porabili za to, da bodo ugotovili, kje bi bil najpri-4nejši kraj za zgraditev mo-\ h stebrov, na katerih bo visel moet. Največja vojna ladja Pravkar dograjena ameriška letalonosilka »Forrestal« je že zaplavala na morje in v kratkem jo bodo preizkusili. Prvo vožnjo so morali zaradi tornada odgoditi. Stroški za to največjo vojno ladjo sveta so znašali 372 milijonov dolarjev. Posadka šteje .'!826 mož. Približno to-liko je vojakov v precej močnem vojnem polku. Ladja ima velikanske hangarje, v katerih je prostora za 90 letal. Njeni krovi so tako veliki, da se lahko hkrati dvigne z njih dvoje letal. »Forrestal« je s svojimi 59.650 tonami kot rečeno naj več ja vojna ladja sveta. Komunalno gospodarsko podjetje »Zabavni park« Iz Novega Sada je razstavilo na zagrebškem velesejmu prototip »hidro blclkla«. Ta prvi stane 120.000 din, če pa bo podjetje dobilo interesente, jih bo začelo izdelovati serijsko, pri čemer bi bila cena veliko nižja. Brzina je 10 km na uro. S čolnom iz Anglije v Indijo Pustolovske zgodbe je prip®*^ doval 51-letni Dave Robertson, ki je prijadral s svojim osem metrov dolgim čolnom iz Anglije v svoj« rojstno mesto Hopetown v Britanski Zahodni Indiji. Med vožnjo sta ga zajela dva silna orkana, ki st® povzročila v nekaterih ameriških državah veliko opustošenje. Robertson je bil prej mornar. 2e drug1 dan, ko se je s čolnom vozil P° morju, je nastal vihar. Vrglo ga j* ob drog, na katerem je imel priti" jeno jadro, da si je zlomil dve rebri. Komaj se je rešil iz enega or" kana, že je prihrumel drugi. Z harji se je boril dva tedna. Njegova vožnja po morju je trajala 6® dni. Napovedujejo lepo in toplo jesen Avstrijski meteorolog dr. Leo- no vsakih 80 dni imamo nizek zrač-pold Kletter pravi, da je povzročil ni pritisk in naš kontinent zajame letošnje nestanovitno, večinorfia de- za 3 ali 4 tedne hladen zrak. Pr-ževno vreme v poletnih mesecih z vikrat se je začelo takšno vreme mnogimi nevihtami visok zračni 22. februarja. Trajalo je do 20. mar-pritisk nad Azori, ki je važen im ca in povzročilo neprijetno marčno odločilen za vreme v Evropi. Do zimo. Drugi vdor mrzlega zraka se njegovih vdorov ni prišlo nepo- je začel 16. maja in trajal je do sredno nad srednjo Evropo, kakor 15. junija. Z dežeivnim vremenom druga leta, ko je bilo vreme poleti v začetku avgusta' se je menda za-večinoma lepo, marveč dalje na se- čel tretji val hladnega vremena v veru proti Angliji, Severnemu mor- srednji Evropi. V avgustu je bHo ju in severni Evropi. Severni zrač- v glavnem vreme enako kakor v ni tokovi so prinašali letos poleti juniju in juliju, in dr. Kletter pra-Evropi hladne oceanske gmote in z vi, da je treba računali s stanovit-njimi nestanovitno vreme. nejšim , in lepšim vremenom z za- Podobno vreme kakor letos po>- kasnelimi pasjimi dnevi šele v sep-leti je bilo v letih 1936, 1939, 1949, tembru. Nestanovitnemu in hladne-1951 in 1953. Od 3. do 14. avgusta mu poletju naj bi torej sledila to-je zajel azorski wsoki pritisk An- plcjša jesen. Prvi dnevi so pokaza-gleške otoke in severno morje Ija li> da utegne hiti ta vremenska na-do severne Skandinavije in Spitz- poved točna. Ne ujema pa se po-bergov. Posledica tega je bilo slabo vsem * napovedjo drugih avstrij-vreme v srednji Evropi, na področ- skih vremenoslovcev, ki smo jo ob-ju A%p pa skoraj tri dni trajajoče javili konec avgusta, deževje. Vsi pritoki Donave so moč- Na& znani vremenoslovec prot. no narasti in v Avstriji so imeli po. Ante Obuljen iz hidrometeorološke pjave i službe pa je napovedal od 3. do 11. Po mnenju dr. Ktetterja bo vre- septembra zmerno do znatno oblač-me jeseni bistveno drugačno. Ze od no vreme. Za kraje ob morju je začetka leta vidimo, da so sc na---------------------------------,---------,------ koledar navezani vdori hladnega zraka zakasnili najmanj za tri ted- RdUlJSkO UT6 ne. Razen tega kaže, da letos na vreme v Evropi močno vpliva 60 in Švicarski urarji menijo, da Ijud- 65-dnevni vremenski ritem. Približ- je zapestnih ur čez 10 let ne bodo : več nbsilri. Ure leta 1965 ne bodo več imele kolesc, marveč bodo majhni radijski sprejemniki, na- ravnani na določeno radijsko postajo, ki jim bo sproti posredovala točen čas. Ljudje jih bodo nosili v žepih kakor žepne ure. Ker pa bodo znatno manjše od običajnih žepnih ur, se jih nihče ne bo branil. Maj se marsikdo žepne lire brani, ker je precej nerodna. Najvišja žična železnica v Evropi Najvišjo žično železnico v Evropi so izročili danes teden prometu v francoskih Alpah. Speljana je iz znanega letovišča Chamonixa na 3260 m visoki Aiguille du Midi ▼ zahodnih Alpah. Vsakih deset minut vozi po njej vagonček, ki se dvigne s 70 potniki v 9 minutah 2600 m visoko. Z vrha gore pa je speljana kakih 22 km dolga smučarska proga nazaj v dolino. Spalna bolezen v Tokiu V Tokiu je izbruhnila epidemija spalne bolezni, ki razsaja zlasti med japonskimi otroki. Umrlo jih je že 88. napovedal zmeren, pa tudi močan dež, na Kosovu in v Makedoniji, P* tudi v drugih krajih pa pohlevnej-5i dež. Za prve dni se je torej ie zmotil. Prof. Obuljen pravi, da se o0 daljše obdobje lepega vremena čelo šele sredi septembra, poznej* pa da bo jesen zelo deževna. Gled« zime pravi, da se bo začela preccj zgodaj in da bo dokaj ostra z večjimi količinami snega. V ZDA so splovili drogo podmornico na atomski pogon, ki Je dobila ime »Morski volk«. Izpopolnili so jo po izkušnjah s prvo atomsko podmornico »Nautilus«. EDINI PROSTOR Angleški pesnik in slikar W»l* liam Morris presedi skoraj ves prosti čas v restavraciji Eifflovega stolpa. Nedavno je srečal tam Mauricea Chevaliera. »Vidim, da ste naravnost zo* ljubljeni v naš Eifflov stolp*, Je rekel Chevalier. »Zaljubljen?« je odgovortj Morris. »Ta restavracija je edU]1 prostor v Parizu, kjer človek n1' ma neprestano pred nosom vašega vražjega Eifflovega stol$a.« »Ce boš pripovedoval o najij*1 nesreči, upam, da boš toliko obj ziren, da boš povedal, da si sed® za volanom ti.» »To pa ne pojde več takoj fant, skoraj vsak večer prid®* prepozno.« ni opazila. Ves ta čas je čutil, da ga Ruth čaka, vtem ko ga je odnašalo od nje ko poplava. Ves ta čas so se mu tresla kolena, tako da je za nekaj minut pozabil, kaj se je bilo zgodilo. Samo prizadeval si je pozvati ta nemoška, prestrašena kolena k redu. »Zanimivo,« je slišal samega sebe, ko je zdravnik končal in ko je nastala tišina. Zvenel je docela bedasto. Čutil je, da se je Helen uprla v njegove roke, s katerimi se je držal za naslonjalo njenega stola. Zdravnik je sedel proti svetlobi in pol sobe se je zrcalilo v njegovih naočnikih. Mnoge gube so mu bile dvignile obrvi visoko na čelo in njegov veliki nos je bil pokrit z velikimi F>orami. Frank je videl ves čas preveč jasno, vse mu je bilo zoprno in pomislil je: Zid... »Saj utegnete imeti prav, doktor,« je rekla Helen. »Vzlic temu pa « Strela je preklala svet. Okno, ki je bilo zaprto, se je razletelo na koščke, stene so se stresle in zrak je pritisnilo na ušesa, da so- kar zabolela. »Bombe « je rekel doktor Hain bledih ustnic. Strahu ni čutil, pač pa so se njegovi živci spomnili svetovne vojne in srce mu je za hip nehalo utripati. »Človek se kmalu privadi temu; čez nekaj časa jih ne slišiš več — — kakor ne slišiš tramvaja,« je rekel pomirljivo. »Nad tujski okraj jih ne bo,« je menil Frank. Čudno, da je bilo z eksplozijo spet prišlo nekaj moči v njegova kolena. Huth se je gotovo ustrašila,' je pomislil- »Za trenutek bi rad stopil k Ruth,« je rekel proseče obrnjen k Helen. »Moram jo pomiriti.« »Sele potem, ko bodo urejene te formalnosti « je rekla Helen neizprosno. Frank je z grozo začutil, da ji je izročen na milost in nemilost. Z menoj lahko stori, kar hoče, je pomislil in spet prijel za naslonjalo stola. Njegove roke so bile vlažne & umazane in vse umivanje zdaj ni več pomagalo. »Zunaj dežujejo bombe, mi pa se prepiramo za formalnosti.* je začela Helen spretno. »Hotela sem vas prositi, doktor, da bi nekoliko upoštevali angleško psihologijo. Mi smo svetohlinski, svet to ve. Škandal? V Sangaju, kjer jev ugled Angležev tako važen? Morda ne veste, da je brat mojega ubogega Bertieja član parla* menta. Avtopsija kaj lahko pride pri tej avtopsiji- na dan? Da se je ubogi Bertie mudil na krajih, kamor ne bi smel iti. ^ da je pil ali kadil, kar je prepovedano. Zakaj ga ne bi na tihertl odnesli v krematorij in zakaj ne bi ščitili njegovega imena? JaZ sem vdova. Jaz prevzamem vsč odgovornost nasproti družini. JaZ moram ščititi ime, doktor — —« Čutila je, da je v pravem razmahu. Podzavestno je sklep®''8 roke, v katerih je še vedno imela občutek upirajočega se telesa, ki se je vračal zmeraj znova. Se zmeraj ni natanko čutila, da Je Bertie res mrtev in tih. V bistvu je s hladno grozo pričakovala, da bo nenadoma stopil skozi vrata svoje spalnice in da bi utegni spet oživeti. Cim dlje je žena govorila, tem manj je doktor Hain veri njenim besedam. Tu nekaj ni v redu, je pomislil spet, tu neka] ni v redu. Helen je presodila izraz njegovega obraza, rekoč: »Mor se vam zdim brezsrčna, doktor, ker ne jokam. Toda -*■ — vendar nekoliko poznate razmere; v tem zakonskem življenju serTl jokala toliko, da solz sploh več nimam. Vse, kar lahko storim, 3e’ da preprečim škandal « \ • »Prepričan sem, da vam bodo angleške oblasti pri tem na vso moč pomagale,« je rekel doktor Hain. »Tukajšnji angleški kolon bo prav toliko na tem kakor vam.« IC KI BAUM »Cujte, doktor,« je rekla Helen naglo, »moj mož je mrtev in ne bo ga obudilo od mrtvih, če boste ugotovili, s kakšnim strupom se je ugonobil. Umreti je konec koncev zasebna zadeva, mar ne? Cernu dvigati prah, čemu zaplesti v to še več ljudi? Ubogemu Bertieju ni več pomoči morda pa bi to drugim škodovalo. Njegovo srce je bilo slabotno in preobremenil ga je s strupi, to vemo.« Poskusila se je nasmehniti, ko je nadaljevala nekoliki) počasneje: »Morda sem otročja, toda ta — ta avtopsija se mi zdi tako skrivnostna. Nočem, da bi mojega ubogega Bertieja secirali, to napravi smrt tako strahotno. Prosim, doktor, pomagajte mi to preprečiti.« »To je stališče laika,« je rekel zdravnik. »Avtopsija ni prav nič strahotnega, to je preprosta, čista znanost, gospa Russellova. Skalpel je tako nežen instrument ko violina; sam igram na violino in vem, o čem govorim « Frank se je počutil čedalje bolj bolnega, vtem ko je poslušal te besede. Tn ves ta čas je ležal Bertie Russell v sosednji sobi, s prebito lobanjo, ki je ta stara nemška klepetulja menda sploh