PublUhed M dUMbul«! mder permit (No. 728) .ulhor. by Ih. Art of October 6, 1917, on Hie .t the P«.l Office of Cleveland, Ohio. By order of the Preadenl. A. S. B»rle.on, Po.ln,..ter Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME IV.—LETO IV. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. asm "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION JINDI-yiSIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." Single Copy 3c. CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY) FEBRUARY 12th. Entered as Second Class Matter AprU 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd. 1879. ST. 36. (No.) Posamezna številka 3c. NKS NEELY PRAVI, DA SODIflX MCGANNON HI USTREUL KAGM MISS NEELY, NA KATERE IZPRICEVANJE JE DRŽAVNA PROSEKUCIJA V PRVI VRSTI TEMELJILA SVOJO OBTOŽBO, JE "POZABILA" VSE, KAR JE IZPRIČEVALA PRI PRVI OBRAVNAVI PROTI SODNIKU MCGANNONU. Druga obravnava proti sodniku Williamu McGati-nonu, ki je obdolžen, da je ustrelil Harolda Kagyja, je prinesla svoje največje presenečenje, ko je bila poklicana na izpričevan je Msis Mary E. Neely, 'ki je bila pri prvi obravnavi glavna priča proti sodniku, ter ko je iz-avila, da McGannon ni ustrelil Kagja. Vidi se pač, da ni vse tako kot bi moralo biti. Medtem ko se je Miss Neel, ki jebila baje dolga leta intimna prijateljica sodnika McGannona, pri prvi obravnavi čisto natančno spominjala, kako je videla nekega čokatega moškega, o katerem je bila prepričana, da je bil McGannon, ko je ustrelil Harolda Kagyja, pa je sedaj vse "pozabila", in ko jo je okrajni prosekutor Stanton hotel prisiliti, da pojasni, na kak način je prišla do ravno nasprotnega izpričevanja, je izjavila, da ne more odgovoriti na nobena nadaljna vprašanja, ker bi s tem lahko prišla v sramoto ali pa bi se jo lahko prijelo, da ima ona kako zvezo z zločinom. Očividno je, da je Miss Neely vse izpričevanje, ki je podala pri prvi obravnavi, namenoma pozabila, da reši sodnika McGannona. Državni pravdnik se je dolgo in vztrajno prizadeval, da jo prisili, da bi izpričevala kot je tekom prve obravnave, toda na vsa vprašanja je odgovarjala le: "Ss-iiie ^ominjam", "Ne maram -sdgov(frr-ti," ali pa je zopet ponovila svojo prvo izjavo, da "McGannon ni ubil Kagyja." Nasprotujoče izpričevanje Miss Neely je prišlo tako nenadoma in nepričakovano, da je državni prosekutor izjavil, da bo uvedel posebno preiskavo z ozirom na izpričevanje vsake posamezne priče, ter dognal, kje tiči Vzrok za tako nenadno izpremembo in "izgubo spomina." Kot se da soditi, ni okrajni prosekutor niti najmanj pričakoval, da bo' Miss Neely pri drugi obravnavi svoje izpričevanje docela ovrgla, kajti ko je na njegovo presenečenje izjavila, da se ne more več spominjati dogodkov, ki so 'se pripetili v noči med 6. in 7. majem, jo je" Vprašal, da-li je izza onega časa izgubila spomin ali kaj. Ko je po završitvi potrebnih formalnosti na vpra-s&nja prosekutor ja Stantona, da-li je videla sodnika McGannona v noči 7. maja, odvrnila, da ne mara odgovoriti, ker bi na ta način lahko prišla v sramoto ali pa bi inkriminirala, je v sodni dvorani zavladalo silno začudenje. Kaj Miss Neely s svojo izjavo misli reči, tega ne ve ^iti prosekucija niti nihče drugi. Enkrat tekom dolgotrajnega izpraševanja je prosekutor ja Stantona že minula potrpežljivost ter se je obrnil na sodnika Powella s prošnjo, da naj prisili pričo, odgovarja na vprašanja. Nato se je sodnik Powell obrnil k Mlss Neely in dejal: "Dovoliti vam hočem vse ustavne pravice, toda že-nm vas vprašati eno vprašanje. Ali ne marate odgovoriti na vprašanja vsled tega, ker se bojite, da bi vas odgovor spravil v kriminalen položaj?" Ona je nato odgovorila: "Za to mi morate dati mi-riuto pomiselka." Cez nekoliko časa je vprašala sodnika, kaj bi bila posledica, če bi odgovorila na njegovo vprašanje. On je odvrnil, da ne more reči, dokler njenega od; govora ne sliši, in da je pripravljen poslušati zaupno, ^^r ima povedati. Nato je sledil kratek pogovor med sodnikom in Miss ®6iy, katerega pa ni slišal nihče navzočih, ker ob sta govorila šepeta je. Ko je bil tajni pogovor med sodnikom in Miss Neely ončan, je sodnik izjavil, da je Miss Neely upravičena, ^ odklanja odgovoriti na vprašanja, ki jih ji stavi dr-^vna prosekucija. Pogovor z slavnim iznajditeljem Edisonom. West Orange, N. J., II. feb. — Danes je slavni iznajditelj Thomas A. Edison star 74 let, toda navzlic temu se še vedno ukvarja z novimi iznajdbami. Sedaj dela na iznajdbi, s katero boče dokazati človeško nesmrtnost. To je samo ena izmed 40 iznajd, g katerimi se ukvarja največji iznajditelj, kar jih živi na svetu. Iznajdbo, na kateri dela sedaj, smatra Edison za največjo, kar jih je kdaj zavrW, S strojem nesmrtnosti, katerega ima sedaj v delu. pra-^i Edison, da bo dokazal svojo teorijo, da je življenje večno, da bo vsakdo živel na večne čase. Edison pričakuje, da bo živel pozemeljsko življenje, da doseže starost 103 let, kot sta živela njegov stari oče, tudi njegov oče. Toda on je prepričan, da bodo kosci, iz katerih je sestavljeno njegovo truplo, kot truplo vsakega človeka, živeli tudi potem, ko bo položeno truplo k počitku. Edison zelo nerad govori s ča-finikarskimi poročevalci, ker pravi, da po vsakem takem pogovoru se število pisem, ki jih prejema, zelo poveča. "Pisem bi sploh ne odpiral" je dejal smehljaje, če bi ne mislil, da se v njih morda nahajajo denarne nakaznice. , Večji vzrok ten u pa je morda njegova gluhost. Kadar posluša pritiska s prstom na živce v vrati. Časnikar mora govoriti zelo naglas. Iznajditeljev osebni tajnik, S. H. Meadowcraft, fukcijonira kot posredovalec med njim in med svetom. Vse obiskovalce prijavlja potom signala z električno lučjo. Večji del svojega življenja prebije Edison v svoji knjižnici. Tam ima provizorično posteljo, in večkrat ga ni na izpre-gled po več dni. Jed. ki se jo pušča pred vrat, ostane dostikrat nedotaknjena. ''Navadni izraz "smrt" se ne rabi pravilno," je dejal Edison v svojem pogovoru. "Nikakor ni prav, ako se hoče s tem reči, da ogenj, ki povzroča, da človek dela, preneha obstojati. 23vljenje ne more prenehati, ker se ga enako tvarini, ne da uničiti. "Vedno je obstojala in bo obstojala gotova nriera življenja. U-stvariti življenje je nemogoče, u-ničiti življenje je nemogoče in tudi pomnožitev življenja je nemogoča." Edison pravi, da bo njegov ptroj z znastvenega stališča dokazal njegovo teorijo nesmrtnosti. Toda on nima nikake vere v ta-kpzvane ouija deske, s pomočjo katerih se more baje govoriti z o-sebami, ki so že umrle; niti ne veruje v medije ali kake druge metode špiritizma. ''Priprostost in grobost teh metod je ono, ki me navaja k dvomu da-li se da v resnici na tak način stopiti v zvezo z umrlimi osebami," je dejal Edison. "Zakaj naj bi umrle osebe tratile svoj čas s preminkanjem trioglate deske ali s trkanjem na mizo? Vse te metode se mi zde otročje." ' Toda vendar sem prepričan, da življenske enote, iz katerih je sestavljen človek, ne umrjejo. O-ne se samo preselijo iz enega mehanizma v druzega." Davek v Cuyahoga okraju se zniža. Okrajna davčna komisija je včeraj naročila okrajnemu avdi-torju Zangerleju, ,da se davčna o-cenitev vse zemlj^ke lastnine v o-kraju Cuyahoga, kakom spada tudi Cleveland, zniža za eno tretjino. To znači, da bo prebivalcem Cuyahoga okraja treba plačati 1 3 milijonov manj davka kot so ga plačali za zadnjega pol leta. To znižanje davka bo v veljavi z letom 1922. Davčna komisija je podala to odločitevna na apel avditorja Zangerleja, ki je izjavil, da je v zadnjem času pyejel ogromno število protestov od davkoplačevalcev nad silno zvišanim davkom, ki se ga je moralo plačati to leto. Zangerle je opozoril na dejstvo, medtem ko se je / Cuyahoga o-kraju podalo novo ocenitev vse lastnine, pri čemur se je vrednost povišalo za 1 00 procentov, pa tega niso napravili ostali okraji v državi Ohio, ki že niso imeli nika-ke precenitve lastnine po deset let. Ker je znano, da gre polovica davka v državno blagajno, se na ta način okraju Cuyahoga godi krivica, ker njegov prispevek v državno bjagajno je sorazmerno s prispevki ostalih okrajev, veliko prevelik. Kaj se bo sedaj napravilo za pokritje mestnih dohodkov ki se bodo potemtakem tudi znižali, se ne ve. Najhuje bodo prizadete šole in pa mestna uprava, ki bodo zgubile okrog $3,000,000, medtem ko je znano, da bi celo sedanji visoki davki komaj zadostovali vsem mestnim in šolskim potrebam. Seveda problem bi se dalo rešiti, če bi se nekoliko bolj obdavčilo tiste faktorje, ki bi lahko plačali, toda o tem danes še ni misliti. Houghes bo govoril s Hardingom. St. Augustine, Fla., 1 1. feb. — Splošno razširjeno mnenje, da je novoizvoljeni predsednik Harding izbral Chas. E. Houghes-a držav, nim tajnikom, se je danes še bolj utrdilo, ko se je zvedelo, da bo Houghes v krakem dospel semkaj, da se posvetuje s Hardingom, ki se nahaja tukaj na letovišču. Sicer se ni podalo v javnost še nikake defini(ivne izjave, toda o-sebe, ki so v ozki stiki s Hardingom, pravijo, da razvoj dogodkov dokazuje, da bo Houghes sprejel mesto državnega tajnika v Hard-ingovem kabinetu. Charles G. Dawes iz Chicage, o katerem se splošno govori, da bo novi zakladničar, bo tudi naj-brže v kratkem obiskal Hardin-ga. Harding sam ne mara o zadevi ničesar izjaviti; dejal je le, da Mr. Dawes-a visoko ceni, in da bi ga veselilo, če ga obišče. Washington, 1 1. feb. — Kot se izjavljajo prijatelji gov. Low- dena, mu je bilo ponujeno mesto mornariškega tajnika, da pa je isto on odklonil. DVA ZRAKOPLAVCA UBITA. Washington, 11. feb. — Včeraj sta bila v zrakoplovni nesreči ubita mornariška zrakoplovca poročnika John H. Menken in John F. Wolfer Anglija obdolžena širjenja propagande. Washington, 1 I. feb. — Danes je bilo pred senatnim odsekom za mornariške zadeve izpričevano, da Anglija v Združenih državah siri propagando, katere namen je doseči, da bi se prenehalo z gradnjo ameriških bojnih ladij. Senator Poindexter je podal tozadevno izjavo v odgovor na vprašanje senatorja Borah, da-li je resnica, da ima ameriški mor-narični department dokaze, da Anglija vodi propagando proti mornariškemu gradbenemu načrtu Zedinjenih držav. Ko je senator Poindexter izjavil, da je tozadevno izpričevanje bilo podano pred mornariškim odsekom tekom zasliševanj mornariških častnikov, je Borah izjavil, da ne veruje, da ima morna-liški department v rokah kake konkretne dokaze, ako pa jih ima, tedaj bi jih moral dati v javnost. "To je. ravno toliko," je odvrnil Poindexter," kot če bi kdo rekel, da se mora dati v javnost vse fakte z ozirom na naše zunanje zadeve. V velikih slučajih so reči, ki bi lahko dovedle do mednarodnih homatij, poravnajo mirno in brez javnega razburjenja. Jaz sem v tem oziru ne morem strinjati s senator j evim predlogom." NAčrt za zadružne prodajalne v mestih. Na vse-ameriškem zadružnem kongresu v Clevelandu, ki se bo danes po tridnevnem zborovanju zaključil, se bo napravilo defini-tivne načrte, da se ustanovi med mestnim prebivalstvom zadružne organizacije, ki bodo nakupovale farmerske produkte direktno od uličnih zadružnih farmerskih organizacij na deželi. Razvoj direktnega trgovanja med farmerji in mestnimi prebivalci, je bilo glavno vprašanje, katero se je razmotrivalo na včerajšnji seji zadružnega kongresa, in kot se je vseskozi povdarjalo, je sedaj v prvi vrsti odvisno od mestnega prebivalstva, da se organizira in stopi v zvezo s far-merskimi zadrugami. Toda ako mestni prebivalci ne napravijo tega sami od sebe, tedaj bodo kmetske zadruge na svojo roko ustanovile svoje prodajalne v mestih, ter s tem omogočile mestnim prebivalcem, da bodo kupovali svoje pridelke direktno od farmerjev, ne da bi jim bilo treba rediti celo vrsto profitarjev. skozi katere roke gre sedaj vse blago, predno ga more kupiti konzument. 2 EKSKAJZERIEM. Berlin,. ! i. Henrich Peter: je to prvi avt pogovor -s ki' kajzer zbežal landsko.) Da: « dati v javu'jst — Clevelandski pečlarji so previdni. — Že en cel teden je minul, odkar je bilo priobčeno v develandskih listih pismo od neke Mary Banlon iz Milwaukee naslovljeno iia župana FitžGe-ralda, v katerem ga prosi, naj j i poišče med clevelandskimi pe-člarji boljšo polovico. Toda srca develandskih peičlarjev so trda kot kamen, niti\ eden se ni odzval sladkemu kupidovemu vabilu. Včeraj je, poročal A'lva Cor-' lett, županov tajnik, da je pr'e-jel le šest pisem, a še ta prihajajo iz drugih ohijskih mest. ^oroca uvi, da ^ikarski d k ar j o na Ho-v v stanu po-časnikarski pogovor z bivšim kaj?<- jeni Viljemom, odkar jc prekoračil Ho-landsko mejo. Okolščine pod katerimi sem dosegel pogovor, se navaja spodaj. V odgovor na vprašanje zakaj, je Nemčija zgubila vojno, je kajzer odvrnil: "Mi ne bi bili nikdar zgubili vojne, ako bi bil moj narod oy^nl zvest samemu sebi. Jaz sem istega prepričanja kot Martin Luther, da tudi ako bi bil svet poln hudičev, ki bi nas požrli, pa bi še vedno j.magali, samo ako bi se ne bali sami zase. Pretrpeli smo že lakoto in pomanjkanje, akoravno F.e je našemu večnemu sovražniku, .Angliji, pridružila tudi že Amerika. Izdajstvo Nemčije je pomenilo njeno smrtno obsodba." "In poglejte, kako Bog biča ves svet — vse zlo se maščuje na svetu," je dodal kajzer nato. Do pogovora z bivšim kajzer-jem sem prišel po posredovanju grofa Benticka, na katerega gradu je živel Viljem takoj po svojem begniiijš, NAintčijc, Predstavil me je pa kajzer ju general von Gontard, ki izvršuje posle "dvornega maršala." Ko sem stopil na vrt, sem videl kajzerja in von Gontarda, ko sta po vojaško stopala gori in doli. Bivša cesarica je sama sedela na klopi v kotu vrta. 2e preje se mi je povedalo, da kadar bo von Gotard tlesknil z rokama, tedaj moram naglo odhi-teti proti njemu. Ko je torej mar-.'•al dal signal, sem hitro stekel proti njemu in se ustavil s klobukom v roki. Kajzer je bil oblečen v rjavo lovsko obleko, ogrnjen je bil v sivo haljo, na glavi pa je imel majhen lovski klobuk s peresom. Naglo se je obrnil okrog ter me napeto pogledal. Stopil sem naprej, in von Gotard me je predstavil. Kajzer mi je odločno stisnil roko. Stopal s s hitrim vojaškim korakom ob kaj zerjevi strani. Za nama je stopal Von Gotard in poslušal. Kajzer je dejal: "Prosim pokrijte se, in povejte mi o svojih študijah. Vi ste Holandec, toda vaš oče je bil Nemec." ''Doma je mold." bil, iz Lippe-Det- "Onega kraja se vedno spominjam z radostjo, je dejal kajzer. "Bilo je ob začetku moje vlade, leta 1888, — dolgo je že od tega —T meseca septembra, ko sem bil tamkaj tekom svojega potovanja. Prihodnji mesec sem obiskal mojega nepozabnega prijatelja Franca Jožefa na Dunaju. "Svet je takrat drugače izgledal kot danes. Ko ste bili vi se o-trok, sem dospel v Rim.Kdo bi bil takrat mislil, da se bo prijatelj iz-premenil v sovražnika sveta? — Včasih se me je svarilo, toda ni bilo brez vzroka, ko sem leta 1913 Viktorju Emanuelu pokazal mojo mornarico v Kielu." Tu se je vmešal von Gotard, da obrne pozornost kajzera od političnih vprašanj, z izjavo: "Ako dovoli vaše veličanstvo, ta mladi Holandec je profesor nemščine." Kajzer je umel porr.en marJalo-ve opombe. Za trenotek je po-molčal, nato pa je dejal: "Potemtakem upam, da razumete strednjeveaJce reči. Spominjate se Waltera von der Volge!-weide. Zadeve domovine so mu bile resnično svete, in kako lepe reči je napisal o lepoti svoje domovine." i Kajzer je z žarečimi očmi gledal v daljavo in dejal mehko; "Zame ima srednji vek neko posebno čarobno moč, akoravno vam ne bo teško dokazati, da je današnje življenje boljše kot tedanje.^ Svoje dneve preživljam deloma v razmišljevanju čudovito lepega, heroičnega srednjega veka.Problem Niebelung vas tudi zanima? Kako močni in zdravi so morali biti ljudje, ki so producira-li take junake. To se mora tembolj maščevati, kadar tak naraven narod izda samebga sebe in svojo narodno čast. * Von Gotard je zopet posredoval in opozoril kajzer-a, da je pričelo deževati. Nato je odšel v grad po dežnike. "Kako tolmiii' - vaSe veifiča,n.. stvo,, da je bilo mogoče temu narodu pasti tako globoko?" sem vprašal nato. Tu se je kajzer nenadoma ustavil, vrgel cigareto iz svoje leve roke in rekel ostro. ''Moj narod je izdal samega se-Be. svojega Boga in mene. Ze tekom vojne so za to skrbeli socijal-ni demokrati — socijalisti }n večinski socijalisti. Oni so v prvi vrsti krivi. "Vsakega nemškega vojaka, ki se je tekom vojne vrnil k svoji ženi in otrokom na kratek dopust, se je sistematično obdelalo, to se pravi, duševno izpridilo. Tako se je vrnil nazaj pod napačnimi vplivi in ni bil več vojak. Prizadeval ai je vplivali tudi na svoje tovariše in bil često uspešen." Tu sem videl von Gotarda, ki seje naglo vračal z dežniki. — Vprašal sem hitro: "Ali to znači smrtno obsodbo ze vedno?" Kajzer je odvrnil; "Nihče ne ve. Samo vsegamogočni Bog more pomagati. V bližnji bodočnosti ne morem pričakovati veliko. Svet postaja temnejši z vsakim dnem. Bil ni nikdar bolj oddaljen miru kot ravno sedaj. Ves svet je zavrgel Boga — ne samo moj narod. "26 dolgih let sem vodil boj, da ohranim mir svojemu narodu, potem pa so mi meč miru izbili iz rok moji najboljši prijatelji. "Jaz nisem nikdar želel vcjiie." Tu seje zopet vmešal von Gotard in dejal: "Ako dovoli vaše veličanstvo, vam dam dežnik. Kajzer ga je pogledal zlovolj-no nato pa je dejal ostro: "Kdor se boji dežja, naj gre pod streho.' Tu smo dbspeli do mostu, ki vodi v grad. Von Gotard se mi je prijazno nasmehnil, in spremil sem kajzerja do grajskih vrat. Tu mi je kajzer podal roko in dejal: "Povejte svojemu očetu, da me je veselilo spoznati njegovega sina." Jutri: Dram. dr. "Lilija" vpr i zori burko "Detektiv" STRAN 2. - - ' _ ... . "E3nalcopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEfilŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and PubUshed bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnssines Place of the Oarporntion'._______ 6418 ST. CLAIR AVF. SUBSCRIPTION RATES: By Cftrrier ................ ..... 1 year $5^0, 6. mo. $3-00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.60 3 mo.'$2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 arope and Canada ........................... .1 year $7.00, 6 mo. $4.09 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SgGig C OPY Be _ Lastuie in izdala tea, Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna DruJ^' ST. CLAIR AVa Princeton 651. 6418. AIR AVE. tt YBebino oglasov ni odgovorno ne nredr yniStvo. /ELAND, O., SQBOTA (SATURD/ .Y 12th. — ^ __ ABRAHAM# ~ "ENAKOPRAVNOST" FEBRUARY 12 th, 1921. Danes se praznuje rojstni d;.n enega iznied največjih mož, kar se jih je kdaj javilo na obzorju ameriškega življenja, rojstni dan Abrahama Lincolna. Abraham Lincoln je pravi produkt takratnega priprostega ameriškega življenja, brez vseh nepotre^bnih priveskov in ornamentov, in vsa njegova velikost obstoja v njegovem pojmovanju pravice in pa v praktičnem prizadevanju njenega izvrševanja. Zato ni nič kaj prijetno slišati, kot je v navadi današnje dni, ko se ponižuje veliki spomin Lincolna v duhu, ki niti najmanj ne odgovarja njegovemu resničnemu značaju. Danes je prišlo že takorekoč v modo, da se Lin-colnovo ime le še izrablja od bogatinov, ki ga kažejo mladini, rekši: "Vidite, od prostostega drvarja se je povzpel na predsedniško mesto, in postal velik in slaven. Tudi vam je dana slična prilika!" To je sicer vse lepo in res, ampak ti 'gospodje popolnoma pozaibljajo, da so za Lincolnovo veličino odgovorni njegovi veliki principi, ne pa pohlep po uspehu, po časti in slavi. To je bistvena razlika, katere nečejo priznati gospodje, katerim je Lincoln le predme't praznih fraz, s katerimi hočejo skriti pravega, resničnega Lincolna. Znano je, da se sedanji predsednik Wilson prišteva za Lincolnovega učenca, da je njegov velik oboževatelj, in da ga posnema celo v njegovem besednem izražanju. Toda medtem ko je priprosti Lincoln prišel skozi ogenj civilne vojne kot zmagovalec in rešitelj, pa je Wilson, ki je pred par leti vzbujal tako visokoleteče nade, strahovito propadel. Kje tiči vzrok? Lincoln je delal vedno edinole pod vlivom svojega čuta pravičnosti, medtem ko za Wilsonovimi frazami, ki so bile sicer na zunaj podobne Lincolnovim, ni bilo resnične odločnosti voditi boj za pravico do konca brez ozira na desno ali levo. Nekateri zelo radi povdarjajo, da je( Lincoln v več slučajih ravnal zelo avtokrationo. To je resnica. Ampak bilo bi napačno, če bi s tem hotelo dokazati, da smejo slediti njegovemu vzgledu tudi ljudje, ki mu po veličini svojega duha ne segajo niti do gležnjev. Pravijo, da le veliki ljudje imajo lahko tudi velike grehe, mali pa morajo biti zadovljni z malimi. Lincoln je ravnal avtokratiČno le takrat, kadar je bil gldboko prepričan, da ima prav, in da bo zgodovina du ga je hotel posnemati Wilson; s kakšnim rezultatom, to ve danes ves svet. Enega izmed svojih najznačilnejših govorov je imel j Lincoln tekom civilne vojne na pokopališču v Gettys-burgu v spomin padlim vojakom. To je bil v resnici govor, iz katerega ne veje duh sovražnosti in maščevalnosti, temveč je iskren klic po pravici in pravem pojmovanju ciljev, vsled katerih je bilo potrebno potegniti meč in stopiti v boj. Ta slavni Lincolnov govor se glasi: "Pred sedeminosemdesetimi leti so naši očetje na tem kontinentu ustvarili nov narod, ki je bil porojen v svobodi in posvečen misli, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki. "Sedaj se nahajamo sredi velike civilne vojne, da odločimo, da-li more ta narod, ali katerikoli drug narod, tako porojen in posvečen, dolgo obstaja!ti. Zbrali smo se na velikem bojnem polju te vojne. Prišli smo, da po-svečimo del tega bojnega polja kot poslednje počivališče onih, ki so dali svoja življenja, da bi narod živel. Popolnoma pravilno in spodobno je, da to napravimo. "Toda v širšem pomenu besede nam ni mogoče po-svečiti te zemlje. Hrabri možje, živeči in mrtvi, ki so se borili tukaj, so jo posvetili preko naših revnih moči, in nemogoče nam je k temu kaj dodati ali odvzeti. Svet bo malo opazil in se ne bo dolgo spominjal, kaj mi govorimo tukaj, toda nikdar ne more pozabiti, kaj so oni storili tukaj. Naloga nas, ki živimo, je, da se posveČimo nedogotovljenemu delu, ki so g^ oni, 'ki so se borili tukaj, dosedaj tako plemenito podpirali. Naša naloga je, da se posvetimo veliki nalogi, ki stoji pred nami, da se od teh mrtvih navzamemo povečane posvetitve za ono stvar, za liatero so oni dali svojo poslednjo polno mero posvetitve, da se svečano za vežemo, da ti mrtvi niso umrli zastonj, da bo ta narod z božjo pomočjo praznoval novo rojstvo svobode, in da vlada ljudstva, po ljudstvu in za ljudstvo ne izgine s površja zemlje." Tako je govoril Lincoln tekom civilne vojne, in temu enako ravnal tudi potem, ko so bile južne države, ki so hotele obdržati suženjstvo, poražene. Kakor hitro je bila vojna končana, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da zaceli skeleče rane, ki jih je zadala južnim državam vojna. "Z maščevanjem proti nikomur, z usmiljenjem za vse!" je bilo Lincolnovo geslo. Spominjajoči se teh velikih besedi nam misli nehote uhajajo na pravkar minulo svetovno vojno, in pa koliko bi bilo danes drugače, ako bi se bil Wilson ravnal po besedah nesmrtnega Lincolna. Prilika, ki se mu je mudila je bila sijajnejša od Lincolnove, kajti tu se je šlo za ves svet; toda mož ni bil dovolj velik, in je propadel. Ta velika svetovna tragedija pa nam dokazuje, da kaj velikega more doseči le tisti, kdor je gnan od želje, da nesebično služi človeštvu, ne pa oni, ki hrepeni le po zunanjemu uspehu in blesku, ki ga prinese slava. Gotovo je še veliko rojakov in rojakinj v tukajšnji naselbi-;ni, kateri imajo veselje do dramatike. Zato afpeliram na vse tiste, naj pristopijo k dram. dr. "Lilija",- katero jih bo z veseljem sprejela v svojo sredo. Dru'stvene seje se vrše vsak zadnji pondeljek zvečer v mesecu v Slov. Domu na Holmes Av. ge enkrat vabim Vse prijatelje dramatike, pristopite — čim več nas bo, tem sigurnejši bo napredek društva. Na vse dosedanje člane pa a-peliram, naj bodo kot dosedaj, vedno složni, ter naj delujejo skupno za napredek društva. Kar se tiče^ delavskega položaja, je tukaj tak, kot po vseh drugih naselbinah in zato se mi ne zdi vredno istega opisovati. Vsem prijateljem in posetni-kom prirediitev dram. dr. "Lilija" pa kličem — na svidenje v nedeljo, 13. februarja, popoldne ali zvečer pri .predstavi "'Detektiv". Pozdrav. Član dram. dr. "Lilija." Nadvse je pa potrebno, da se prične pri mladini, ki bo tvorila našo bodočo generacijo. V tem ■si moramo ibiti vsi edini, brez ozira na prepričanje. Da se da ravno pri mladini mnogo napraviti, se jc že mnogokrat pokazalo pa najsibo pri-dramatiki, petju ali godbi. Društva ali klubi, ki imajo za seboj mladino imajo zagotovljen uspeh kakor tudi dbstoj. Prireditev na kateri bo nastopila naša mladina se bo vršila v nedeljo dne 13. februarja v Rude Božeglava dvorani, 6006 St. Clair Ave. Na ta dan namreč priredi glazbeni klub Cle-velandske mladine svoj prvi koncert petja lin 'godbe. Po koncertu bodo sledile še druge zabavne in šaljve točke, katere pa naj ostanejo do nedelje tajnost. Cenjenemu občinstvu se poseb- no priporoča, da se vdeleži tega koncerta, na katerem nastopi izključno le mladina. Koncert se vrši pod vodstvom g. V. Lisjaka, ki še ni dolgo v Cleveland^ a je navzlic temu prav dobro poznan med tukajšnjimi rojaki. Stariši zavzemite se za svoje obroke. Ko dokončaj<) razredno šolo ali še preje jih pošljite v 'izobraževalna slovenska druš#^ da se vežbajo v petju, godbi al> dramatiki, za karkoli imajo v3-sel je. Prijatelj petja, J. B. It] Egoizem je izvor vsega dobrega iz vsega za na svetu. Borba človeštva za najdenje srednje poti med obema ekstremo-m a pa se imenuje zgodovina. msL Collinwood, O. Veseli predpustni čas je minul in stopili smo v dobo "postni čas"! Da se pa ne bodemo v tem žalostnem času preveč ki-dokazala gi^ držali, zato nam bo tukaj š- upravičenost njegovega ravnanja. Tudi v tem pogle-'nje vrlo dramatično društvo priredilo krasno humo-ristično igro "Detektiv" v nedeljo, 13. februarja t. 1. Gotovo ne bo nobenemu žal, kdor bo prišel, kajti smeha in zabave bo več kot dovolj. Da so diletan-tje društ. "Lilija" vedno kos svoji nalogi, nam pričajo dosedaj igrane igre s katerimi je bilo cenjeno občinstvo vobče zadovoljno. Cleveland, Ohio. Kakor se je po vseh drugih slovenskih naselbinah, tako se je tudi v Clevelandu pričelo delovati 2 večjo vnemo za boljšo izobrazbo in napredek naroda. TRIKRAT "ŽIVIJO" NAŠIM ODJEMALCEM! Prvega februarja je priredili direktorij Joseph Triner družbe! uslužbencem zabaven banket, ki vedno izraža harmonijo, ki vlada med delodajalcem in delavcem ustanove kjer se izdeluje islavno Triner jevo grenko vino že nad 30 Wt.# Glavni govornik je zaključil govor z navdušenostjo odobravanim klicem: — "Trikrat "živijo" vsem našim odjemalcem !"Saj je pa tudi bilo pravilno klicati jim živijo, kajti na tisoče in tisoče teh odjemalcev je tako lojalnih Triner j evim zdravilom, da jih priporočajo ob vsa;ki priliki in imajo zanje le najnavdušenejše izraze. Mrs. John Rittleman, Jr. nam je pisala iz Leetlesdale, Pa. 6. januarja sle'deče: Vedno moram imeti doma Triner jevo grenko vino, nikdar ne morem biti brez njega. Zadnjih osem let sem rabila tudi Triner's Cough Sedative in Triner's Liniment in prepričana 'sem, da so to najboljša zdravila, kar jih je bilo iaploh kdaj iznajdenih ali v drugih besedah, najboljša kar jih mora kupiti denar." Vsa. omenjena zdravila dobite lahko pri lekarnarju ali pri trgovcu z ■zdravili. Joseph Triner Company, 1333-45 ISo. Ashland Ave., Chicago, 111. NE! NE! NE! Naš zobozdravniški urad ni urad, iz katerih vedno kriče, kako poceni delamo, je pa urad, kjer ste lahko SIGURNI, da dobite najboljše delo in najboljši materijal skupno z našo garancijo! Mi ne moremo delati slabega dela in še vedno obdržati naš ugled. Mi dobimo vašo naklonjenost z dobrim zobo-zdravniškim delom po zmernih cenah! Dr. H. MEHLING En blok od marka 2209 ONTARIO ST. vogal Huron Rd. "Pri veliki uri". Odprto vsak dan od 9 dop. do 8. zvečer V nedeljo od 9 do 12. Frank J. Lausche slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško pisarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zvečer od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovalca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 , MAIN 2327 Union 330—W. HOMESTEAD SHEET METAL AND ROOFING COMPANY. J. A. SMECHEWICZ, poslcvodja. Postavljamo in popravljantd vsakovrstne fornezc- Izdelujemo razno posodo za hotele in restavracij® Krovci, kleparji in popravIjalci škriljevih stre^ 7948 Broadway. HARRY F, CLICK 444 Society for Savings Bldg. SLOVENSKI ODVETNIK -O— 1 Kadur potrebujete tolmača ali zagovornika na katerega se lahko zauesete in ki je zmožen svojega poklica, se obrnite na mene. Pokličite lahko po telefonu: CENTRAL 812 — MAIN 1865 AN ATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANCiC "Pazite, gospod abbe," je rekel filozof, "Vas Cice-ron je govoril mnogo in z lahkoto, toda bil je banalen duh in ni dospel daleč v svetih vedah. Ali ste slišali ke-daj o Hermu Trismegistu in o smaragdni plošči?" "Gospod," je rekel abbe, "jaz sem našel j ako star rokopis smaragdne plošče v knjižnici seeškoga Škota in prej ali slej bi jo bil razrešil, da ni bilo sodničine sobarice, ki je šla v Pariz za srečo in je povabila še mene v svojo kočijo. Pri tem ni bilo prav mič coprnije, gospod filozof, in jaz sem se dal voditi samo naravnim čarom; Non facit verbis: facie tenerisque laceriis Devavt et flavis nostra puella comis." "To je nov dokaz," je rekel filozof, "da so ženske velike sovražnice znanosti. Tudi modrijan se mora varovati vsake zveze ž njimi." "Tudi v postavnem zakonif?" je vprašal moj oče. "Tudi v postavnem zakonu?" je vprašal moj oče. "Posebno v postavnem zakonu," je odgovoril filozof. "Jojmene!" je vpraial oče nadalje, "kaj pa potemtakem imajo ti vaši ubogi modrijani, kadir jih prime, da b' se malo posmejali?" Filozof je dejal: "Salamandre imajo." Na te besede je dvignil brat Angelus svoj prestrašeni nos iznad krožnika. "Ne govorite tako, dobri gospod," je zamomljal; "v imenu vseh svetnikov mojega reda, ne govorite tako I In nikar ne pozabite, da Salamandra ni nič drugega nego hudič, ki se odeva, kakor vemo, v najrazličnejše oblike, sedaj prijetne, kadar se mu posreči zakriti svojo priroč- no grdobo, sedaj ostudne, kadar hoče pokazati svoje pravo bistvo." "Vi se varujte, vi, brat Angelus," je odgovoril filozof; "in ker se hudiča bojite, ga nikar preveč ne jezite in ga ne drastite proti sebi z nepremišljenim govorjenjem. Saj veste, da ima stari Zopernik, vfiliki Protivnik v duševnem svetu takšno moč, da mora Bog sam ž njim računati. Še več vam povem: Bog, ki se ga je bal, ga je napravil za svojega uslužbenca. Bodite oprezni, frater; onadva delate sporazumno." Ko je poslušal to govorjenje, je mislil ubogi kapu-cin, da vidi in sliši hudiča samega, kateremu je bil neznanec do pike podoben po svojih plamenečih očeh, svojem krivem nosu, po črni polti in po svoji dolgi, sloki postavi. Njegova duša, že prej prestrašena, se je začela pogrezati v sveto grozo. Zdajci je začutil na sebi kremplje hudobnega duha, zatrepetal je po vseh udih, pospravil je v žep, kar dobrih kosov je utegnil, je prav potihoma vstal ter se je splazil, mrmraje zagovore, ritensko do vrat. • Filozof se za to ni zmenil. Potegnil je iz telovnika drob no knjižico, vezano v trd pargamen in jo pomolil širom odprto mojemu dobremu učitelju in meni. Bil je star gr-žki text, poln skrajša v in ligatur; najprej sem mislil, da so kake črne bukve. Ali abbe Coignafd si je nataknil očali, je pomaknil knjigo v pravo razdaljo in je začel gladko brati te črke, bolj podobne klopčicu, ki ga je mačka na pol odmotala, nego preprostim in mirnim slovkam mojega svetega Janeza Zlatousta, iz katerega sem se učil jezika Platonovega in evangeljskega. Ko je svoje branje končal, je rekel: "Gospod, to mesto je razumeti tako le: Učenjaki med Egipčani se uče najprej pisave, ki se imenuje episto-lografična, potem hijeratike, katero rabijo hijerogramati-ki, in nazadnje hijeroglifike." Nato je potegnil očali z nosa in jih je vihtel z zmagoslavnim obrazom ter je pristavil: "A, a, gospod filozof, mene ne boste kar tako na lepem. To je vzeto iz pete knjige Stromat, katerih pisec, Klemen iz Aleltsandrijej ni vpisan v martirolog iz raznih vzrokov, ki jih je Njegova Svetost Benedikt XI. z veliko modrostjo obrazložil in katerih poglavitni je ta, da se je ta cerkveni oče v verskih stvareh večkrat motil. Ta izključitev ga bo pač preccj malo prizadela, če pomislimo, kako zoperno mu je bilo mučeništvo kot filozofu, dokler je še živel. Ljubše mu je bilo pregnanstvo in skrbel je, da je obvaroval svoje preganjavce zločina, kajti bil je poštenjak od nog do glave. Pisal je ljubeznivo; njegov ženij je bil živahen, njegovo nravno življenje je bilo čisto in celo ostro. Imel je strastno nagnenje za alegorije in za solato." Filozof je iztegnil laket, ki se je vsaj kakor se je rr.eni zdelo, na čudovit način podaljšal, in segel čez vso mizo, da bi vzel mojemu učenemu učitelju knjigo iz rok. "Zadostuje," je rekel, ko je spravljal Stromata v žep. 'Vidim, gospod abbe, da razumete grščino. To mesto ste podali dokaj dobro, vsaj po navadnem in do-slovnem zmislu. Jaz hočem odpreti vam in vašemu u-čencu pot do sreče. Oba vaju najamem, da mi bosta prevajala na mojem domu grške tekste, ki sem jih dobil iz "Egipta." In okrenil se je proti očetu: "Upam, gospod pečenjar, da pač dovolite, da vzamem vašega sina k sebi in naredim iz njega učenjaka in poštenjaka. Ce bi bilo vaši očetovski ljubezni prehudo, prepustiti mi ga popolnoma, vam bom vzdrževal iz lastnega denarja kuharskega vajenca, da ga bo nadomesto-val v kuhinji." "Ce je vaše blagorodje tako sklenilo," je odgovoril moj oče, 'Vas jaz ne bom oviral, izkazovati mojemu siru dobrote." "Ampak samo, če ne bo njegova duša škode trpela," je rekla moja mati. "Priseči mi morate, gospod, da ste pravoveren kristjan." "'Barba," jo je pokaral moj oče, ti si pobožna in častivredna žena, ampak siliš me, da se moram temu gospodu opravičevati zaradi tvoje neuljudnosti, ki izvira v resnici manj iz tvojega značaja — ta je dober — nego iz zanemarjene vzgoje." "Pustite to dobro ženo, naj govori," je rekel fil"^" "in da bo pomirjena, povem, da sem jako veren človek "Tako je prav!" je rekla moja mati. "Častiti j® ba sveto ime božje." ''Jaz častim vsa njegova imena, ljuba gospa, za ima jih več. Zove se Adonaj, Tetragrammaton, Jeho^ Otheos, Athanatos in Schyros. In še mnogo drugih ima." . ^ 'Tega nisem vedela," je rekla moja mati. "AifP^ . kar ste povedali, gospod, se mi ne zdi prav nič zakaj zapazila sem, da imajo osebe visokega stanu ; več imen nego navadni ljudje. Jaz sem iz Aunauja d" ; blizu chartreskega mesta, in bila sem še prav majhn^' so je preselil graščak na oni svet; pa še prav dobro nmim, ko je glasnik oznanjal smrt pokojnega gosf" mu je nazval malodane toliko imen, kolikor jih je v j ah vseh svetnikov. Rada verjamem, da ima Bog se ^ ili; imen od aunauškega gospoda, ker je še višjega rod'^' Č6ni ljudje so pač srečni, da jih vse vedo. !(» če bi mojega sina Jakca v tem znanju naprej, bi vam bila P hvaležna, gospod." "Potemtakem bi bila stvar dognana," je rekel zof. In vam, gospod abbe, najbrže tudi ne bo nelj'^ prevajati iz grščine, proti odškodnini seveda." Moj vrli učitelj, ki je že nekaj trenotkov zbiral duhove svojih možganov, ki se še niso bili brezup"" mešali z vinskim vonjem, je napolnil svojo kupo, je in je govoril: ,vii v#', igj*"': "Gospod filozof, od srca rad sprejem vašo šno ponu4bo. Vi ste krasen smrtnik; v čast si štejei^. j j), spod, da vam smem služiti. Dva kosa pohištva sta« visoko čislam, to sta postelja in miza. Miza, ki roma obložena z učenimi knjigami in sočnimi jedm'-na sebi hrano za telo in za duha; postelja pa je sladkemu pokoju in kruti ljubezni. Prav gotovo je žanstven tisti mož, ki je dal sinovom Devkalij""" posteljo in mizo. (Dalje prih.) February i 2th. 1921. 'ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. Novo IME - STARO POŠTENJE. NEMeth STATE BANKA je že naznanila spremembo imena. Aovo ime nalaga uradnikMn American Union Banke, ki so bili preje uradniki Nemeth Sime Banke neko dolžnost. Ta dalžnost da postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, Xr.,5®??sljivo in hitro kot v prošlosti. boste se kesali ako pošljete denar vašim domačim v staro domovino potom American Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in ceno. mdovoljni boste ob vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke ^^^ovoljni boste ako pošljete parobrodni listek preko American Union Banko vaši m družini v stari kraj ali ako kupite listek za sebe. vas treba skrbeti ako so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Union Banke. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK Gt .,,x, IVAN NEMETH, predsednik NEW YORK CITY PODRUŽNICA: 1597 Second Ave, Vogal 83rd St. !|rt|i i Zahvala in priporočilo. --- M , sem bolna čez eno leto y ^ glavi in želodcu kar mi je po-^ ^"zročiio veliko trpljenja. Obrni-y sem se na slovenskega zdrav-^ %'ka kiropraktika I ALBERT IVNIKA 6408 St. Clair Ave. i| ozdravila popolnoma v par ^dnih. Njega priporočam vsem li ^3akom in rojakinjam, i FANNY jerelle 6230 Carl Ave. H m m POLOM ai|i:'i:iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiinii!iiiiiiiiiiiiiii{;iimiiiiiiiiiiiiiiiii'.ii iiliillllfilliillifllilillllllilliillilllll Dobivamo družine iz Evrope. Imate li koga v starem kraju, ki bi ga ^adi dobili sem v najkrajšem času mogoče? Ce je temu tako, potem se nemudoma Oglasite v našem uradu, da podvzamemo vse potrebne korake za njih potovanje v to deželo. J m ZUPNICK & COMPANY TUJEZEMSKA menjalnica & pooblaščena parobrodna agencija najboljših parobrodniii črt; Clair Ave. Cleveland^O. ^ Sat KMb «1^4 icKBM iisrefES! la #UATVE V lUGOMIO. ? ..Us # I m 85 5B a SB A G. Disarna; ftroaj Comoany oadway. New York Tu.iezemski money ordri, drafti in kabeljske pošiliatve v JuKOslaviio se prodajajo po nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jug?oslovanski ali drug tuje-zemski denar. NIKAR NE NOSITE DENARJA S SEBOJ. Postave mnogih dežel, skozi katere boste potovali, prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem času pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt šterlingih ali francoskih Veljajo samo oOc od $100 vrednosti čeka. Rabite naše dolarske money ordre da plačujete račune ali pošiljate denar po tej deželi ali v Canado. KADAR POŠILJATE DENAR. VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To je zavarovalnina proti izgubi. Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu. i i e i # i i ^048 ^ast 9. cesta. — cleveland, o. i 9 % ^^REIGN MONEY ORDER DEPARTMENT 65 BROADWAY. NEW YORK. # (Dalje) Toda Prosper ni odgovoril; postajal je nemiren. Kar je pretresalo njega šp bolj nego trupla tovarišev, so bila trupla konj, ubogih konj, ležečih na boku, ki sta jih srečavala v velikeni številu. Nekateri med njimi so bili zares vredni usmiljenja; ležali so v strašnih legah, z odtrganimi glavami in razparanimi boki, iz katerih so se usipala čeva. Mnogo jih je ležalo na hrbtu, z ogromnim trebuhom, ter iztezalo odrevenele štiri noge v zrak, kakor drogove signala za silo. Vse brezmejno polje se je gričilo od njih. Nekateri še niso bili mrtvi, d asi so poginjali že dva dni; in ob najmanjšem šumu so dvigale trpinčene glave, premikali jih na desno in levo jn jih spuščali nazaj; drugi pa so ležali nepremično in zdajpazdaj zaganjali presunljive krike, tiste tožbe umirajočih konj, tako čudne, tako strašno bolestne, da je ozračje drhtelo od njih. In Prosper, ki se mu je trgalo srce, je mislil na Ze-fira in ugibal, da ga morda zopet zagleda. Nenadoma je začutil, kako se tresejo tla pod galopom divjega dira. Okrenil se je in jedva mu je še ostalo časa, da je kriknil svoji tovarišici: 'Konji, konji! Skočite za ta zid!" Z višine bližnjega griča je drvelo kakih sto nezajezdenih konj, od katerih jih je nekaj nosilo še vso prtljago, ter se s peklensko ciivjostjo zavalilo proti njima. Bile so izgubljene živali, ki so ostale na bojišču in se združile v čedo, kakor jim je velevala njihova narava. Brez sena in ovsa že od predsinočnjega večera, so mulili redko travo, obirali grmovje in glodali skorjo dreves. In ko jih je grizel glad v trebuhe kakor s sunki ostrog, so divjali vsi skupaj v blaznem galopu, dirjali preko praznega in nemega polja, mečkali mrtvece in ubijali ranjence do kraja. Njihov val se je bližal; Silvini je jedva še ostalo časa, da je potegnila kolesnico na nizki zid. "Moj Bog, vse bodo poteptali!" Toda konji so bili preskočili zapreko — ropot, kakor da bi grmelo,— in že so dirjali po drugi strani dalje; vrgli so se v deber ter se podili do vogala bližnjega gozda, za katerim so izginili. Ko je Silvina pripeljala osla na pot, je hotela, da ji Prosper odgovori. "Povejte že vendar, kje je tisti kraj y On je stal pokoncu ter se oziral na vse štiri strani obzorja. "Tri drevesa so bila tam, tista tri drevesa moram najti. . . . Ah, vragi, človek slabo vidi, kadar se bije, in to ni majhna reč, spominjati se kasneje cest, po katerih je hodil." Nato, ko je zagledal na levi ljudi, dva moška in eno žensko, mu je prišlo na um, da jih povpraša. Toda, ko 3e je bližal, je ženska zbežala in moška sta mu preteče odmignila od sebe; videl je druge, in vsi so se ga ogibali in bežali v grmovje kakor plazeče, zavratne živali, umazano oblečeni, nesnažni do ostudnosti, s sumljivimi roparskimi obrazi. Takrat je zapazil, da mrtveci, ki jih pušča ta gnusna družba za seboj, nimajo več čevljev in male noge gole in blede od sebe; spoznal je, da so lopovi, ki^slede nemškim armadam, skrunilci trupel, plena-željna sodrga, ki v spremstvu invazije ropa na bojiščih. Pred njim je naglo bežal dolg, suh človek z vrečo na rami, ki so rtiu po žepih žvenkljale ukradene ure in »re-brnjaki. Neki trinajstletni ali štirinajstletni deček je vendar počakal Prospera, da se mu je približal, in ko je ta spoznal v njem Francoza ter ga obsul a psovkami, se je deček uprl. Kaj ? Da ne bi smel iskati vsak- sepotke; nekdo mu je plačal po pel sous za vsako puško, ki jo je našel. Zjutraj, ko je utekel iz svoje vasi, lačen že od prejšnjega večera, se je bi! dal najeti luksem-burškemu podjetku, ki je imel s Frusi pogodbo za to pobiranje pušk na bojnem polju. Prusi so se namreč bali, da n» bi puške, če bi jih pobrali obmejni kmetje, dospele čez Belgijo zopet v Francijo nazaj. In cela tolpa ubogih vragov je hodila za puškami, da zasluži pet sous, ter brskala po travi kakor ženske, ki hodijo sklonjene po travnikih, da nabirajo regrat. "To je grdo delo!" je zamrm-ral Prosper. "Seveda! Človek mora vendaj jesti!' je odgovoril deček. 'Saj nikomur ničesar ne ukradem." Ker ni bil iz tistega kraja in ni mogel dati pojasnil, se j» zadovoljil s tem, da je pokazal z roko na majhno pristavo v bližini, kjer je bilo videti nekaj ljudi. Prosper se mu je zahvalil ter se oddaljil, da dohiti Sil vino, ko je zagledal chassepotlto, napol zakopano v razgonu.,Najprej mu ni prišlo na um, da bi jo pokazal; mahoma pa se je vrnil in kriknil kakor nehote. "Glej, tukaj je še ena! Po dobiš pet sous več!" Ko se je Silvina približala pristavi, je zagledala druge kmete, ki so kopali z lopatami dolge jarke. Poveljevali so jim neposredno pruski častniki, nadzirajoči delo s preprosto trstiko v roki, nepremični in molčeči. Tako so porabili vaščane, da pokopljejo mrliče, boječi se, da ne bi deževno vreme pospešilo gnitja. Dvoje voz s trupli je stalo tam, pri njih vozniki, 'ti so jih naglo polagali drugega poleg drugega v gosto vrsto, ne Ja bi jih preiskali ali jim tudi le pogledali v obraz; sledilo jim je dvoje mož, oboroženih z velikimi lopatami, ki sta pokrivala vrsto s ■ako tenko plastjo zemlje, da so dobivala tla pod dežjem že razpoke. Prej nego čez štirinajst dni je morala puhniti kuga iz teli špranj, tako prenagljeno jo bilo vse delo. In Silvina si ni mogla česa, da ne oi obstala ob robu jarka ter ogledovala teh mrtvih revežev po vrsti, kakor so jih prinašali. Drhtela je v nepopisnem strahu, misleča ob vsakem krvavem obrazu, da spozna Honoreja. Ali ni onile nesrečnik, ki mu manjka levo oko? Ali nemaro oni, ki ima razbite čeljusti? Ce se ne podviza, da ga izsledi na tej širok.i, brezkočni planoti, ji ga gotovo vzamejo ter ?a pokopljejo v kupu, z drugimi vred. Za to je tekla za Prosperom, ki je prispel z oslom do vrat prista- nja. Izmed dveh oblakov se je za trenotek pokazalo solnce že nizko nad obzorjem. Ali jima je bilo namenjeno, da pade noč in jih preseneti na tem brezkončnem bojišču? Nova ploha je utopila solnce in kroginkrog njiju je ostala zgolj še bleda brezmejnost dežja kakor moker oblak prahu, ki je izbrisal vse, ceste, polja in drevesa. On ni videl ničesar več, bil je kakor izgubljen in se ni prikrival. Za njima je capljal osel z enako hojo, povesaje glavo in vlekoč malo kolesnico s svojim \danim korakom poslušne živali. Napotila sta se proti severu m se vrnila proti Sedanu. Izgubila se jima je vsaka smer, dvakrat sla o-pravila isto pot in zapazila, da hodita po zemlji, ki sta jo že prehodila. Brezdvomno sta blodila v krogu;, naposled sta obupana in u-pchana obstala na razpotju treh cest, bičana od dežja in brez moči, da bi nadaljevala iskanje. Toda presenetilo jih je tarnanje, ki sta ga začula nedaleč od sebe. Napotila sta se k osamljeni hiši, ki je ležala na levi, in našla tamkaj v ozadju sobe dva ranjenca. Vsa vrata so bila odprta na stežaj; reveža, drhteča od mrzlice in niti ne obvezana, že dva dni nista videla nikogar, nobene žive duše. Najbolj ju je mučila žeja ob curljanju ploh, ki so bile po šipah. Ganiti se nista mogla, toda zakričala sta takoj. "Piti, piti!" ta krik bolestne željnosti, s katerim ranjenci preganjajo mimogre-doče, ob najmanjšim šumu korakov, ki jih moti v njihovem po-slunu. Ko jima je Silvina prinesla vode, je Prosper spoznal v tistem, ki je bil najhujše ranjen, tovariša afriškega lovca iz svojega polka, ter posnel, da ne more biti daleč od kraja, kjer je naskočila divizija Margueritte. Ranjenec je naposled negotovo zamahnil in dejal; "Da tam, je bilo. . . .čez veliko polje in potem na levo." iBitttHtrimt'"".......... TELEFON: Main 1441 Central 8821—W. Mihael C. Cerrezin hrvaško-slovenski odvetnik 414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St. blizu Public Square. RED STAR LINE Direktno poslovanje iz NEW YORKA DO HAMBURGA. Najudobnejše in pripravno potovanje v Cehoslovakijo. Velike moderne ladje LADJA POLAND................... 17. februarja Ladja GOTHLAND...................... 5. marca. Prevaža samo potnike tretjega razreda. Dovolj prostora za sprehajanje. Velike, svetle in prezračene jedilnice na odprtem krovu. Udobne sdbe za dve, štiri ali šest oseb se lahko rezervirajo. Zglasite se v družbinem uradu. 9 BROADWAY, NEW YORK ali pri vaših lokalnih zastopnikih. ' M je bila tudi navada nositi razne zlate in biserne okraske, ki so se seveda razlikovali od današnjega nakitja. Toda ena reč je bila važna tedaj in je važna še tudi dandanes, namreč kvaliteta. Ne mislimo klasificirati samo krasne dragocene kamne temveč tudi delo in vzorec nakita,kar mora biti vse prve vrste, da bo dkrasek v resnici očarljiv. Naša zaloga nakitja je perfektna! ^ank Cerne.S.ciMo^ JEWELER /*HD MUSIC STORE ' Po smrti je postal že mnog človek velikan duha, ki je v svojem življenju zastonj iskal slave in kruha. Mnogo veliki možje so postali ,MMimiMDIIBMl na svoje stara leta otroci. Kdor hoče ljubljen biti, mora tudi sam znati ljubiti. oglašajte v "enakopravnosti" ■■■■■■■■■nginBMBnaiBav y»|ll|»|ll|»|lll»|ll|«|lll»|lll»rll|»|ll|»|ll|H|ll|B|ll|»|ll|«|ll|»|IIIB|ll|«IIM|IIW|ll]»|ll|B||l|»||||«||||B|||[B||||a|l||«||l|g|ll|B||ll|«||||»ll||«||l|«|||i»||imilll«IIIIBIIII«tlll«llll«llll«l« |t!iilaliilBliilBliibliilhliilBliUilliiyiilBliiliilillaliilBliilaliilUliilaliilahiriliilaliilBliilaliilBliiyiilBliiliilitlBliilaiiilaluiBliilaliilaliilaliilBliilaliiliiliilalnlaliilaliitalii!^ VODA, KI TEČE MIMO NE BO GONILA MLINA. danjega kruha? Pobiral je chas- ve. "Moj bog, kje je vendar!. . . Vpražajte, poizvedujte!" V pristavi so bili sami Prusi, v družbi neke dekle in njenega o-troka, ki sta se bila vrnila iz gozda, da ne pogineta gladu in žeje. V" pristavi so bili sami Prusi, v družbi neke dekle in njenega otroka, ki sta se bila vrnila iz gozda, da ne pogineta gladu in žeje. Količek je bil poln očaške prijaznosti n častitljivega miru po trudu zadnjih dni. Voj&ki so skrbno krtačili svoje uniforme, razobešene la vrvicah, kakršne služijo pfi sušenju perila. Eden je bil ravnokar pretno zakrpal svoje hlače, do-:im je kuril stražnji kuhar na sredi dvorišča velik ogenj, nad katc-im je vrela juha v mogočnem cotlu, razsipaj očem prijetno von-avo zelja in slanine. Zavojevalci JO se že urejali s popolno mivnoat-:o in redom; človek bi bil rekel, da so se domačini vrnili domov in 'sade svoje dolge pipe. Na klopi )b vratih je bil debel rdečelasec /zel dete služkinje v naročje, ■nalčka petih ali šestih let; poziba-/al ga je ter mu po nemško govo-il nežne besede; zelo se je zabaval nad tem, da se otrok smeje njegovemu tujemu jeziku, tem trdim zlogom, ki jih ne razume. Prosper se je mahoma okrenil, ooječ se, da se ne bi zopet pripetilo kaj zlega. Toda ti Prusi so bili odločno vrli ljudje. Smejali so se osličku in niso sitnjarili niti toliko, da bi vprašali za izkaznico. Zdaj se je začela blazna vož- Skrbi zato, da se bodo kolesa vrtila in da ti bo mlin namlel potrebne zaloge'za čase, ko boš potreboval najbolj. Začni danes. Drobiž, ki si ga prištediš danes, se bo izpremenil v dolarje kasneje. Vsako bogastvo se je začelo tako. obresti na hranilne vloge pri SloVc Stavbinskem & Posojil. Društvu 6313 ST. CLAIR AVENUE. iiiBiiitBiiiiwiiiaiiiiBiiiiiiniailliliiiiBiiiiBiiitBii imiiitaiiiiBtiiiaiiiiBiisiBiiiiiiniRiiiiHiiiiiiiiiiHiiifBinimiitaifiiBiiiiviii iiiMTiiTHiiiiariiiaiiiiBtiiivriimiiiTariiiaTiiTiiiiTflUiMiiiiaiiiiBiiiWiraiiiwiiiiBtiiiBriiiimitBHitiiHitauiiMiiiiHUiiiiiiiiHiiiiBinifliiiiBiuiBiiliB soxaol 8 POZOR! POPOLDNE IN ZVEČER! POZOR! . . . Vabilo . . . na štiridejanskp burko 44 55 ki jo'^uprizori DRAM. DRUŠm UlUA 77 V NEDELJO, DNE 13. FEBRUARJA, 1921 (odsek slovenskega doma v collinwood-u) r in sicer popoldne in zvečer » v slovenskem domu na holmes ave. Ogromne udeležbe zadnjih predstav so dale povod Dram. dru%^^. Lilija, da uprizori velezanimivo burko DETEKTIV — dvakrat, ter s tem ustreze vsem bližnjim in daljnim ljubiteljem slov, dramatike. Ker so v igri zapopadeni komični in poučljivi prizori vsakdanjega življenja n so vse uloge v dobrih rokah, zato upamo in želimo, da ne bo nikomur žal kdor pride pogledat burko Detektiv dne 13. februarja, bodisi popoldne ali zvečer. Začetek popoldanske predstave točno ob 1:30 Vabi aocaoi— liocao] Zvečer točno ob 7. uri. "lilija" ssaiOEao] STRAN 4. "'ENAKOPRAVNOST' FEBRUARY 12th, 1921. LOKALNE NOVICE — ženska radovednost. Ženska,' radovednost ima včasih tudi svo-j'0 dobro stran. V četrtek zvečer so bili vsi člani Robert Haysove družine odsotni od doma. Haysovi stanujejo na 10807 Churchill Ave. Kar se vstavi pred hišo avtomobil, iz njega stopi; neki moški in gre v hišo. 'Kmalu se je vrnil s polnim na-iTičjetm razn'ih predmetov in se mf:mo odpeljal dalje. Ker je pa že tiska navada, da vselej kadar jvride kdo k sosedom na obisk, kukajo skozi okaio, kdo S6 je jwipeljal in je ena takih žensk tudi Haysova soseda Mrs. Elmer •Grews, se ima tat zahvaliti ravno tej ženski čednosti, da je bil za jet. Ko Mrs. Grews zasliši dr-ilranje avtomoibila pred sosedoV(i hišo, gre brž k oknu, in vidi neznanca vstopiti in oditi iz hiše. Spomni se, da so Haysovi odsotni od doma in ču den gost ae ji je zazdel sumljiv. Hitro zapiše na listek licenčno številko .Tijegoveg£i( avtomdbi'la in telefoni5čno obvesti policijo, ki je kmalu iiašla bivališče tatu in tudi zajela, vso ukradeno zlatnino in srdSornino vredno $2,000, katero je inabral v Haysovem stanovanju^ —Poročnim dovoljenje sta dobila George Krainčič, 37, 943 E. 70. Str. in Ivana Jelnikar, 28, 14134 Sylvia Ave. Novoporočen-cema želimo obilo sreče. —Pismo ima v našem uradu Louis Pimat, — Konec medenih časov. De- vetnajstletni bančni uslužbenec A. S. Rybicki je odšel 30. junija lanskega leta z $9.600 v žepu na ženitovanjsko potovanje. De nar seveda ni ibil njegov, temveč si ga je bil prilastil za Časa službovanja pri Merchaints Savings and Trust Co. V petek pa se je popeljal v Mansfield Reformatory, kjer bo sanjal o zgubljeni isreči. Kot se iporoča, ni trpela banka nikage %gube, ker je imela denar zavarovan. — Smrtonosen padec. V četrtek zvečer sta šla policista Block in Gallon na ogled nekega prostora na St. Clair ave. in 6. cesti, kjer se je govorilo, da je i^irališče igralcev za denar, Ho-teč dobiti tozadevne dokaze, je zlezel Block po lestvici do dru gega nadstropja, da 'bi gledal skozi okno, medtem pa je Callan stopil v prostore. Ko je Callan vse preiskal in ni našel ničesar zoperpostavnega, je prišel po svojega tovariša, toda na'Sd ga je ležečega ob vznožju lestve v mlaki krvi. Misli se, da mu je apodrsnelo in je padel raiz lestve pri čemur si je prebil čreipinjo (Prepeljan je bil v Lakeside bolnišnico, kjer je umrl v petek proti jutru. Block je bil star 36 let in je stanoval na 4258 E. 128. Str. —Mesto odeto v sneg. Včeraj je bilo celo mesto kakor zakopano v sneg in vse je bilo videti nekam lepo in svečano, posebno pa se, ker nam je letošnja zima nakloni la dosedaj še zelo malo snega. A koravno nismo prijatelji ostre burje in mraza, pa se vseeno prileze očesu videti okolico odeto s kristalno odejo. Nadvse pa je u strcgel včerajšen sneg mladini, ki se je kaj pridno sankala, delala kepe in snežene možicelne, poleg tega pa tudi 1,000 brezposelnim, moškim, ki so dobili delo. Mesto je namreč nastavilo po cestah 1,000 delavcev, da jih očistijo snega. —Delovanje naše mladine. Ju tri zvečer priredi Glasbeni Klub Clevelandske Mladine v Birkovi dvorani svoj prvi koncert. Vabljen". so vsi prijatelji %odbe in petja. Ker se vstopnic ne bo dobilo pri blagajni, si jih preskrbite danes. Dobijo se v restavracijah J os. Milavca, 6110 St. Clair Ave. in Jos. Soma na 6030 St. Clair Ave. KUPITE DELNICE SLOV.DEL DOMA V COLLINWOODU. —Oropan za $2,100. Mrs Zin-garle, žena sadnega prodajalca na Euclid in E. 105. marketu, je dvignila včeraj svoto $2,100 iz neke banke v sredi mesta, da naloži denar nekje v bližini. — Ker pa je bilo že pre-kasno naložiti denar kje drugje, ga je izročila možu. Ko pa je ta proti večeru odnašal sadje v ledenico, sta ga napadla na stopnicah dva roparja in mu vzela ves denar. Eden ga je sunil v brado tako silo, da je Zingarle padel v nezavest in ga je šele po preteku nekaj časa našel tržni poslovodja na stopnicah. Roparja sta odkorakala iz marketa, ki je bil že sko-ro popolnoma prazen in se zgu-aila med množico, ki je polnila cesto. Opisana sta bila kot peti- dvajsetletna mladeniča. Oba sta nosila kape in temno opravo. Policija jih doslej še ni mogla zaslediti. —V četrtek je bil poiskušen rop v blaga j ničarskemu uradu Warmington plesne dvorane, 1691 W. 25. Str. Roparji so zvabili blagajnika od blagajniškega okna v urad s pretvezo, da pada sneg v urad skozi odprto okno. Ko pa je prišel tja, so mu zagrozili z revolverji, ako jim takoj ne izroči denarja. Na njegov klic so mu prihiteli na pomoč plesalci, nakar so roparji zbežali. J^OVOPOROCENCA želita dobiti stanovanje obstoječe iz 3. ali 4 sob 8 kopališčem in elektriko med St. Clair Ave. in Superior Ave. od 61, do 71. ceste. Kdor ima kaj primernega naj sporoči v uradu "Enakopravnosti." POHIŠTVO. Proda se pohfštvo za opremiti dve sobi; dobi se tudi stanovanje. Cena zelo niizka radi odhoda v stari kraj, Zglasite se na 1390 E. 49. St. v zadnji hiši, zgoraj. (36 DOPIS. NAZNANILO! Collinwood, O. Nekaj je zadrdralo in mrliški voz se je ustavil v bMžini Slovenskega Doma v Collinwoodu. Ljudstvo je začelo gledati, kaj naj to pomeni? Ker ni bilo videti nobene nesreče in Bo vedeli, da tudi pogreb ne more Ibiti ob osmi uri zvečer, so se ljudje začeli ispog'ledavati in edeta drugega popraševati. Kaj pa če so pripeljali kakšen "rejzin žek"? Iz voza stopi znani trgovec in pogrebnik iz Clevelanda. Podal se je na neko sejo v Slovenski Dom. Ko stopi v dvorano, mu takoj oči padejo po stenah in potem ni imel miru. Vedno se je oziral proti steni, kjer je sedel odbor. Ker je on vedno gledal v eno smer smo gledali tudi drugi. Kar zapazimo tudi ostali, da ni nekaj prav, kajti zapazili smo da visi koledar Sloven-iske Narodne Podporne Jednote na vrhu koledarja Tončkove firme. No šele potem, ko je videl, da smo vsi oipazili, kaj ga je Srbelo, je pričel, kaj za ena naselbina je naša, ki ne vpošteva pjegovega imena in da ga tako-rekoč skriva pred ljudstvom; dalje, da je Sloven&ki Dom, pogubljenje duš. da se v Domu trga katoliške časopise, dočim v Dom ne zahaja noben katoliški list. Pri tem (se je Ijud^o razburilo in mu je eden svetoval, naj svoje koledarje obeisi na brzojavne drogove, kajti tam bo j ako gotovo vsak lahko čital njegovo ime. Tako je minula seja in ga eden njegovih (b,ac-kov pograbi ter popelje v svoje stanovanje, da mu pogasi jezo. In tako smo videli pozno v noč mrliški voz že veidno na istem mestu. Ljudje ipa, ki niso vedeli, kdo se je pripeljal z bolniškim vozom, so 'povpraševali, kdo in kje 'se je kdo ubil. Oni trgovec pa se je zabaval 'nekje pri dobri kapljici; mogoče je potem še tiste, ki ao pogledali preveč v kozarec popdjal na domove s svojim mrtvalškim vozom. To naj bo dovolj za dakes, drugič bi pa svetoval, da naj ne straši ljudi po Collinwoodu svojim mrtvaškim vozom. J. MATJAŽIC. CENJENEMU OBČINSTVU, Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da se je 6tvoi'ilo novo slovensko podjetje in sicer PEKARIJA kjer se vam ibo vsak čas postreglo z najboljšim svežim pecivom. Torej se nadejamo, da nas obišče občinstvo kakor tudi društva, kadar prirejajo veselice in zabave. STERLING BAKERY 6904 ST. CLAIR AVE. VABILO NA Zabavni večer — ki ga priredi — GLASBENI KLUB CLEVELANDSKE MLADINE v nedeljo dne 13. februarja, 1921 V Birkovi dvorani, 6006 St. Clair Ave. ZAČETEK OB 8. URI ZVEČER. Nastopili bodo prvič mladi učenci in 'učenke z godbo in petjem pod vodstvom V. Lisjak a. Cisti dobiček je namenjen za nakup novih potrebnih inštrumentov. PROGRAM: 1. Amerika ............................igra orkester 2. Hej Slovani, .........................igra orke^ster 3. Sscouts on parade,....................igra orkester 4. Planinarica, .......................pojejo mladenke 5. Lahko noč ........................... poje sekstet 6. In springtime, waltz, igra orkester........Oreenwald 7. In Merry Mood gallop, igra orkester.......Greenwald 8. Dreams of Home, Nocturne,............igra orkester 9. Ko ptičica ta mala..................pojejo mladenke 10. Rožici,........................... pojejo mladenke 11. Forget me not, waltz, igra orkester........John Carl 12. Ko sem jaz še mlada bila, ...............poje kvartet 13. Sonatina, Beethowen, klavir solo. 14. Barcarolle, Tales of Hoffman. Na obilno vdeležbo vas vabi in se vam že naprej zahvaljuje ODBOR. OPOMBA: Ker se na dan koncerta ne bodo dobile vstopnice, naj Se vsak preskrbi poprej e. Dobijo se v restavraciji g. Jos. Milavca na 6110 St. Clair Ave. in pri Jos. iKunčiču, 15612 Waterloo Rd., Collinwood, O. ANCHOR LINE PARNIK CALABRIA odiplove proti DUBROVNIKU in TRSTU 2. marca Cena za tretji razred: DUBROVNIK........ $125.00 TRST ............... $115.00 Dodatno $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je zastopnik ANCHOR črte. Pojdite k njemu. DELO IŠCE izučen slovenski mesar, zmožen popolnoma angleškega jezika in voziti avtomobil. Za naslov se obrnite na urad tega lista. (36 IMAM ZA ODDATI 2 sobi, eno v spodnjem "in eno v zgornjem nadstropju. Spodnja soiba je lahko vporabljiva za pečlarje. Kdor želi imeti sobo, naj se zgla-si na naslov: 1363 East 52nd St. STANOVANJE obstoječe k 4 sob se odda na 1105 E. 66. Str. K KRONIČNE BOLEZNI Ako ste prizadeti, uridite k meiii tako.1 in me vnra-Salte za svet. ka.iti jaz vam dam najboljše pojasnilo va-šega stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporablja.io današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak. kdor trni. Radi tega vas vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne In Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni. me vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki govori slovanske jezike. POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite PO atopnjicah. — Številka moje sobe le 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer. Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popoldne. DR. M. L. STEHLEY ŠPECIJALIST. ^ 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cot. Woodland Ave. in East 55th St. — Cleveland, Ohio. To je moja slika, kadar pridete k meni me bo-dete videli. Jaz sem se učil medicine 40 let. III! Sem graduiral in sem registran ter imam dovoljenje za zdraviti in sem špecijalist za kronične bolezni. K Prospect 2420 Central 1766 The F.W.Zimmerman Co. splošni prevažale! Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-' pokamo, odpošljemo- ali shranimo. 3400 St. Clair Ave. CLEVELAND, o. MALI OGLASI R,ll a POZOR! Prodajamo parobrodne listke najboljših parobrodnih črt za potovanje v Evropa. Pošiljamo denar po najkas-nejši tržni ceni, Pošiljtve jam-čene. Prodajamo posestva in lote. Zavarujemo vam posestvo pred ognjem, avtomobile pred tatovi, ognjem ali nesreči. Za pojasnila se obrnite na KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najbolj«' kvalitete: Prodaja se v karto#' skih zavojih po en funt. P" vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. Zupane & Kaupa Tujezemska menjalnica & Prekmorska parobrodna agencija, 6603 St. Clair Ave. &tXSSXšXS®®®(S nA'j.pf ger Sewing Machine Co. ^ i tu do 6. ure zvečer. «Xi!)(jX!X!X!X«XsXsX' nmmBnniHBnBaBaa Oglašujte v "Enakopravna^ lOSt'f Tel. Central 2373 R. ^amčfonsk^ Plošče zahtev»i^ novi Ustavita te pri tej uri m »t# na pravem proitoru Velik* zaJo0^ or i n zlatiuf®* u05 st. ] develM^ ^ : %