Uto II.
PoStnlna platana n gotonlnl.
Ljubljana, sreda 18. avgusta 1920.
Štev. 186.
VEČERNI LISTI
Posamezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Steblika 60 vin.
Cen« po poiti: 28 ctloleto . 8 Bila pol leta .8 H— n žstFt lata. K Zini mesec. . H 7— Zb LjBbijaBO bsbiCbi 78
la iDoumstvg mnrioo III —
BrodniStvo is oprava: Kopitarjeva ulica it. 6
Uredil. telef&R itev. SO
Skrb za žep — liberalna politika.
Dvojno Ilce liberalcev.
ogabnega je v političnih razme-
„ Pri nas doma in v Bel gradu. Ta ogab-*» je tako očita in jasna, da se nihče že nC	na<^ nemoralnostjo naše po-
_ e> ki se kaže v socialni »zakonodaji«
? ay tako neprikrito kakor je javna v tr-« vinski in finančni politiki. Dokler ima d0r|kc nemoralnih dejanj še to lastnost,
* Jih skuša vsaj prikriti in olepšati, je jP^nje, da se morda še kdaj poboljša, k 7* Pa deluje javno in brez ozira na to, .j Poreče javnost, je izgubil že vsako sled sramu.
j Le na tak način nam je umljivo počet-‘akozvane demokratske stranke, ki je J;av v zadnjih dneh do dolega razkrila s težnje po brezobzirnem obogatenju vodilnih mož na stroške celokupne-jj* delovnega ljudstva. Najznačilnejša je Uho-va zahteva po prostem izvozu naših jjlelkov, ki je tako gorostasna, da bi se korali upreti vsi, ki čutijo še pošteno, t Cel° sam »Slov, Narod« se zgraža nad 0 Politiko v posebnem članku, kjer pravi:
Y	pruga stran pri teh objavah je pa Prašanje prehrane našega domačega kon-^enta. Zadnje objavljena naredba o iz-trgovini je pač usedlina večteden-j* strankarskih bojev. In kaj je uspeh? s voz blaga v inostranstvo je popolnoma v°boden, pod pogojem plačila carine in j Zagotovitve valute. Zabranjen je samo ® lzvoz teh-le živil: pšenice in sladkorja, Panične moke, ovsa in ovsene moke, go-L?ie živine (izvzemški preko 10 let starih 'Kov in volov) ter ovac.
. Po vsem tem je jasno, da je zmagalo ~j?Celo svobodne izvozne trgovine. Posle-'c® £a naš domač konsum so jasne, Ker i® k pozabilo, zagotoviti predvsem presno za domače prebivalstvo po zmaglji-cenah, bodo šla jajca, mast, svinje, me-r?’ krompir, koruza itd. preko naših mej. V1“krito rečeno, da ne moremo razumeti .e gospode, ki ravna našo politiko. Kako °do živeli uradniki in drugi delojemalci, elavcj? je via<Ji prišlo popolnoma iz Pomina, za koliko že sedaj letos dražje ^imo, nego lani ob tem času? Pri lesu, Prenaogu, moki, lesu, krompirju? j. Bojimo se, da taka gospodarska po-‘ka ne bo rodila sreče. Tudi če se bo jporilo vsled pritiska ogorčenega javne-p ninenja o kakih izvoznih kontingentih,
0 He bo več zaleglo. Če je cena enkrat vi-S°ko, se drži. In kdo bo pri zanikrnih razmah, ki so zavladale, verjel na možnost esnične izvozne kontrole?
1 Zmagalo je torej stališče svobodne ^Pčije in čim večje zarade (dobička). Na-
i0^. pa naj vzame vrag! Če ti naši krmili z devizo: »Živela zarada!« (Živel pro-demokratskih milijonarjev! Ur.) potre-^Mo še barjak, jim svetujemo, da L*emo barjak,, ki so ga imeli strašni Fili-Ustejci: črna zastava z mrtvaško glavo j1 «ro na pesek! Narod hočejo res izstrela pa upamo, da jim skoro poteče prosti čas njih delovanja, ki meri naravnost Propast države. Ob tla s tako politiko, •ja naj pride iz katerekoli partije! Prvo je ajies azij. ^ državo in na blaginjo ljud-ne pa bogatenje posameznih in za-^a (dobiček)!«
2 veliko ostrostjo je obsodilo tu ne-, faUn0 giasii0 liberalne stranke politiko, ' io uganjajo demokrati v Belgradu. Be-so resnične in lepo doneče. Toda »Nart« molči, da je tisti, ki mu je profit pred . a&injo države in ljudstva, ravno njegova ®mokratska stranka,. »Narod« je računal .a nepoučene ljudi, zabavlja ,da bi kdo s ^ed njegovih bralcev morda mislil, da .° ^emokratje vendar 16 še ljudje, ki jim e blaginja ljudstva prva stvar.
£ Toda voditelj demokratov, znani dr. a^ovec ie v nedeljo v Celju zagovarjal oboden ijjvoz jugoslovanske moke z vso ® svojega talenta. Kakor beremo v »Noža ^°hi« je dr. Kukovec svoboden izvoz a£ovarjai tako-le:
, '“Glede izvoza živil smo v krogu celj-nih konsumentov imeli začasa nenormal-^ raz m or po vojni priliko slišati živah-razprave o pripustnosti odnosno ne-
pripustnosti Izvoza; velik del občinstva je revoltiral proti temu, da bi se kaj iz države izvozilo, češ da treba ščititi konzu-mente; vživeli smo se tekom vojne, ko smo suženjsko upogibali hrbet pred mar-sikakim ukazom, v možnost državnega gospodarstva z živili, ki je še danes marsikomu nepobitno načelo. To načelo pa je v Jugoslaviji nevzdržljivo. Mi slovenski demokratski poslanci smo ga spočetka skušali zastopati, uvideli smo pa, da je nevzdržno, nekoristno celoti države, mnogim slojem naroda pa škodljivo in pogubno-Glede tega vprašanja je v zadnjih dneh prišlo do sporazuma: prodrlo je načelo svobodnega izvoza živeža iz naše države. To načelo so predvsem zagovarjali in se zanj borili vsi kmetje v Srbiji, pa tudi v Vojvodini. In naš narod ni samo v Celju in na štajerskem, ampak tvorimo mi tukaj le majhen del te celote. Glavni vir našega blagostanja in podlaga za razvoj državnega gospodarstva je pa kmetijstvo v državi- Bilo bi prenagljeno in neodpustno, če na ta glavni vir našega blagostanja in podlago boljšega razvoja gospodarskih razmer ne bi imeli primernega ozira. Iz vrst vseh kmetovalcev (demokratskih ve-rižnikov in milijonarjev!) pa je šel en glas, da se mora dati njim možnost, da za to, kar so pridelali, dosežejo tolik dohodek, kakor ga svoboda izvoza more zajamčiti-Cen njihovim pridelkom se ne sme tlačiti, zasigurati se mora kmetijstvu eksistenca, ki mu gre. Vsi podatki in vse razmere kažejo, da bi bilo škodljivo, če položaja ne bi izrabili tako, da si poljedelec opomore. Pridelka je letos toliko, da ga ne moremo sami potrošiti.
Vprašanje prehrane krajev, ki nimajo dovolj živeža, danes ni več isto, kakor pred letom ali pred 2 leti. Stvar pokrajinskih vlad je, da danes, ko je živeža za celo državo dovolj in preveč, pravočasno skrbijo za nabavo živeža za naprej, ne da bi se pri tem oškodovalo kmetovalca.
Dosegel se je sporazum, da se bo vodila prihodnja vladna politika v tem smislu, da se v Jugoslaviji za letos ne zabra-njuje svoboden izvoz; le glede pšenice se je sklenila omejitev za enkrat na 15000 vagonov.
Mi v Sloveniji, o kateri pravijo nekateri, da je pasivna, nimamo sicer dovolj žita, imamo pa marsikaj drugega, kar nam zasigura gospodarsko eksistenco, imamo najboljšo industrijo, obrt in živinorejo, vse prikazni, ki ne morejo naše pokrajine označiti kot pasivne. In pri pametni gospodarski politiki bo tudi naš konzument v urejenih razmerah prišel do živil po primernih cenah.«
Dr, Kukovec je načelnik liberalne stranke in njen minister. Kako upravlja svoj posel ministra za socialno politiko, je znano. Milijonarji in kapitalisti vseh vrst se obračajo nanj. Delavstvo je že davno izgubilo vero v njegovo »socialno« politiko. Ta mož je sedaj začel braniti tudi demokratske izvozničarje. In liberalna stranka mu je za to hvaležna. Na omenjenem zborovanju mu je izreklla svoje »odobravanje in popolno zaupanje«.
Tako se sedaj cela liberalna stranka na Slovenskem strinja s tem, da bodo milijonarji izvažali naš kruh v tujino, polnili žepe ter mirno gledali, kako propada državno gospodarstvo in ljudsko zaupanje v državo. Skupni interes žepa drži danes liberalno stranko skupaj. Drži skupaj to stranko tudi interes tistih, ki po »Narodu« radi lepšega zabavljajo zoper svoboden izvoz. »Primite tatu!«
V	takih razmerah s tako stranko sodelovati, je več ko požrtvovalnost. In taki Btranki dajati koncesije doma, v domači deželni vladi ter ji dopuščati celo revizijo obč, vol. reda — to je več ko prevelika plemenitost.
Na ta način se naše razmere ne bodo ozdravile. Danes bi bila — Če je nemogoča pametna vlada — na mestu poštena opozicija proti korupciji in izkoriščanju, ki ga uganja jugoslovanski kapitalizem, organiziran v liberalni stranki.
Albanske tolpe napadle našo mejo.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Organizirane čete albanske vlade so predvčerajšnjim z močno silo vpadle v naše ozemlje, pri Dobru. Ker je bil sovražnik v premo-so se naše obmejne čete umaknile v
ci
strategične črte na našo prejšnjo črto na desnem bregu reke Drine. Prebivalstvo je vse preplašeno zapustilo svoje domove in
zbežalo. Vojaško ojačenje že prihaja in pričakovati je, da bomo vrgli arnavtsko tolpo čez mejo. Z ozirom na te izvanredne dogodke na jugoslovanski meji se bodo odložile občinske volitve v- štirih obmejnih okrajih. K glasovanju, ne bodo pripustili onih vojaških obvezancev, ki se nahajajo tam.
Nova razdelba srednje Evrope.
Potreba ustvarja državne organizme
— je zapisal eden največjih mislecev starega veka. Današnji čas potrjuje to resnico, ko diktira vsem malim državam, da iščejo v medsebojnem splošnem sporazumu najvišjo zaščito za samostojni in neovirani notranji razvoj v smeri idealnega socialnega razmaha vseh državljanov. Ako se iz skromnega početka razvije na razvalinah srednje Evrope nova nezavisna vele-vlast združenih držav srednje Evrope, potem je pravzaprav svetovna vojna podrla samo to, kar bi moralo že davno izginiti, a ni bilo še dozorelo za popolen razpad
— Avstro-Ogiska. Zakaj z 1, 1918. je pravzaprav nastopil razvoj v srednji Evropi, ki se ni razvil po 1. 1848. Danes nadaljujejo dozoreli naroda to, kar je francoska revolucija vrgla med svet in ona 1. 1848. poskusila sredi Evrope izvršiti na en mah.
Dogodilo pa se je, da je začasno opravil prehodno delo Deakov koncept, Ko-šutov pa moral čakati vstajenja 1. 1920, toda proti Madjarski, ki je pustila na cedilu dalekovidnega Košuta, a dvignila na krmilo realista Deakla.
Zgodovina je izpričala pravilnost Ko-šutove politike, da si je začasno dajala prav pristašem 1. 1867, Danes Ogrska plačuje — zasluzen dolg, Avstrija pa tudi, ko mora zreti, kako Palackijev duh ustvarja
— novo srednjo Evropo na temelju pravične razdelbe narodnih sil,
Mazzijanec in Garibaldijanec je bil, ki je dal Košutu osnovo za federacijo proti Avstriji. Po 1. 1918. je Italija Avstrijo združevala z Nemčijo, a preprečevala federacijo obdonavskih držav.
Upajmo, da zgodovina tudi njo pouči, da je bil Mazzini dalekovidnejši politik nego vsa dolga vrsta politikov od Gi-olitija do Giolittija.
Zakaj zapisano je in danes je že evidentno, da svet ne doživi nikdar več sodbe štirih v Versaillu, Pariz je zadnjikrat sodil in delil pravico celemu svetu. Romansko pleme je — odpravilo. Na pozo-rišče stopa socialni program Slovana,
Njegov nastop pretresa celi svet. Z Rusijo nastopa tudi — Jugoslovan kot vodilna sila v srednji Evropi.
Morje adrijansko, še boš vozilo slovanski brod —!
Katoliško življenje v Belgiji.
Marca t, 1. je izdal mehlinski kardinal Mercier pastirski list, v katerem je izodbujal vernike, naj se zopet povrnejo k nekdanjemu krščanskemu življenju. To je bilo seveda za mnoge, ki so slišali
o	Belgiji kakor o katoliški deželi par excellence, nekam nenavadno, da so posebno na Angleškem radovedno povpraševali, kako je s katoličanstvom v Belgiji? Kakor povsod, kjer se ljudstvo bori s pomanjkanjem in bedo. Njegovo stanje se je poslabšalo. Tudi v Belgiji je med vojsko narastlo število onih, ki so prišli ob vero ali pa so postali v tem oziru povsem brezbrižni. Od leta 1918 je obisk božje službe padel v celi deželi, vsepovsod se je zmanjšalo število obhajancev.
V	letu 1918 je bilo njih število nenavadno visoko, ali od Velike noči rečenega leta je mahoma začelo bolj in bolj padati v vseh župnijah, a najbolj še po velikih mestih. Vzrok nenadnemu odklonu od vere je gospodarskega političnega značaja. Premirje je prineslo bolestno prevaro, Belgi-jani so upali, da, bili ao čisto prepričani,
da bo konec vojske zopet obnovil predvojno udobnost in bogastvo, Ali medtem je ostala draginja neizpremenjena, ljudske potrebščine so se povečale, in njegovo hrepenenje ni bilo utešeno. Težka malomarnost se je polastila ljudi ter je ubijala v ljudstvu jasne misli in iniciative, Njih duše so bile podobne oblačnemu jesenskemu dnevu.
Svetniki gredo z Bogom v viharju in mraku in ob solnčnem svitu, ali ne pa tudi večina ljudi, Ti potrebujejo veselja, upanja, hvaležnosti in zabav. Ob težkih odnošajih niso zmožni, vzravnati se, ampak povešajo glavo.
Potem je zrastla verskemu življenju nova ovira v podobi gmotnih težav. Borba za vsaakdanji kruh je obvladala vse njih mišljenje. Ni bilo več časa misliti na Boga in vero, Zemlja je vezala vso pozornost, nebo pa se jo zdelo, da je zdaj pa zdaj tako daleč.
Upanje pa je, da se te razmere obrnejo na bolje, kakor hitro se bodo izboljšale gospodarske in socialne razmere, Sicer je začetek že tu. Svita se. Na kmetih prihaja versko življenje zopet na normalno pot. V mestih pa manj, Ali ka-toličanje delajo z duhovniki na čelu. Nabrano imajo tisočglave čete mladeničev, čistih kristjanov, ustvarjenih z dnevnim svetim obhajilom. Katoliška stranka po svojem junijskem shodu v Bruselju pomlajena in izpopolnjena z gorečo m navdušeno mlado generacijo pod novim voditeljem V, Brifantom, o katerem je dejal Woeste: »Posnemajte in poslušajte Brifanta, on vas popelje do zmage«, je porok uspeha tudi na kulturno - paflitič-nem polju. In končno so nedavne dopolnilne volitve v senat pokazale resničnost trditve, da je bila katoliška stranka pri lanskih volitvah le navidezno premaga-na, zakaj za celo leto zaznamuje v edinem volilnem okraju naraščaj 20.000 glasov na škodo socialistom. Poleg tega se kaže v Belgiji žeja po notranjem verskem življenju. Laik in duhovniki hrepene po asketizmu in ga iščejo po samostanih in eksercicijah. Močno kupujejo verske knjige, revije, ki i-azpravljajo o tem predmetu, rastejo. Zadnje leto so prenehali zlobni napadi ria vernike; nekato-liški listi se redno zdržujejo napadov na cerkev,
.Vse to nam je porok na boljše versko življenje,
Polltline novice.
-H Judje zborujejo. Zadnji čas se je vršila cela vrsta posvetovanj židovstva celega sveta pod različnimi naslovi: V Londonu se je vršil cionistovski kongres, na Dunaju kongres paolecionistov, v Karlovih varih kongres judovskega svetovnega pomožnega odbora, na Dunaju cionistič-ni strankin zbor, Židje so danes na vrhuncu svoje moči in se bogastvo tega sveta steka v njihovih rokah. Kako velika je njihova moč tudi v naši državi, priča ravnokar sklenjeni dogovor za sestavo nove vlade, ki dovoljuje Židom in njihovim krščenim hlapcem svoboden izvoz kruha in mesa,
+ Gntmannovo velepodjetja v Belišču (Slavonija). S, H. Gutmann d. d. v Belišču je imela te dni svoj prvi rednf občni zbor v Osjeku. Kljub velikim škodam, ki jih je utrpelo podjetje ob prevratu, je dinižba vendar napravila v prvem letu svojega obstanka 6,390.068 K čistega dobička! Od tega so sklenili izplačati 89Ž-dividende, en milijon so pa določili za pokojninski fond uslužbencev. Podjetje obstoja iz ogromnih posestev Gutmanna z gozdovi, kamenolomi Ud.
Stran 2
»Večerni list«, dne 18. avgusta 1920,.
Štev. 185.
4- Poljska protiofenziva. Poljaki so tik pred pričakovanim padcem Varšave začeli novo protiofenzivo na celi črti. Kakor poroča njihovo frontno porčilo dne 16. t. m. je začetek te protiofenzive zanje povsodi srečen. Na več mestih so vrgli sovražnika nazaj ali ga obkolili, drugod uspešno bVanijo bojno črto. Rusi se ponekod z mrzlično naglico umikajo. Poljaki so zopet osvojili Ciechaoovv. Pri Radzi-minu so poleg drugih ujetnikov zajeli ruskega brigadnega poveljnika in boljševi-ški komisarijat. Na vzhodni fronti so Poljaki osvojili Garvolin in pri Kozku ob Dnjeprzu strli ruski odpor. Tudi na južni fronti pri Sokalu in Kamionki Strumilovi se protiofenziva ugodno razvija.
4- Pred volitvami v Avstriji. Politične stranke v Avstriji se z veliko vnemo pripravljajo na volitve. Socialisti skrbe predvsem za volilni fond ter pobirajo od delavcev »prostovoljne« prispevke v točno določenem znesku po 12 do 20 K tedensko. V mnogih podjetjih, kjer delajo tudi krščansko-socialni delavci, zahtevajo vo-. lilni prispevek tudi od teh, drugače jim prete, da jih spravijo ob kruh. »Wiener Stimmen« poročajo o več takih slučajih,
—	Krščansko socialna stranka tudi ne drži rok križem in ima pri volilni agitaciji proti socialni demokraciji dokaj lahko delo. Socialno demokratičnim državnikom in državnim upravnikom se v nobenem oziru ni posrečilo dokazati, da je rdeča vlada poseben blagoslov za ljudstvo. Nasprotno — zavozili so jo na vseh straneh, da ne vedo ni kod ni kam. Davki in draginja segajo že do grla, njihove reforme v šoli in armadi presedajo vsem pametnim ljudem, vsi so naveličani lepih fraz in zanikrnih sadov socialističnega gospodstva. Delavstvo posebno trpi pod krutim socialističnim terorizmom in se ga bo o prvi priliki skušalo otresti. Vse to zelo olajšuje delo krščanskih socialcev za volitve. Vendar pa na drugi strani tudi politika dunajskih krščanskosocialnih krogov ni povsem taka, da bi mogla pritegniti vse demokratično čuteče življe. Da se krščanski socialci ne čutijo povsem gotovi zmage, kaže dejstvo, da se potezajo za volilno zvezo z velenemci. Le-ti to zvezo zaenkrat odklanjajo, kakor je razvidno iz njihovih glasil. Vendar so se pa v toliko približali krščanskosocialnemu stališču, da propagirajo za bodoče volitve protižidov-sko geslo: »Tu Nemec — tu Jud!« Krščanski socialci so za »krščanskonarodno enotno fronto«,
NOVA VLADA.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Danes ob 11.30 so podpisali zapisnik sporazuma zastopniki vseh strank, zastopanih po vladi. Odločeno je, da se vzpostavi stara Vesničeva vlada, v kateri bo prevzel namesto Stojana Protiča portfelj za konsti-luanto dr. Mužicki, a portfelj ministra za notranja dela namesto Ljuba Davidoviča dr. Milorad Draškovič, — Jutri bo kabinet dr. Vesniča prisegel v roke regentu.
LDU Belgrad, 17, avgusta, V političnih krogih se govori, da se skliče narodno predstavništvo nekaj dni po občinskih volitvah v Srbiji, ki se vrše dne 22. t, m.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Posamezna poverjeniška mesta v pokrajinskih vladah še niso določena. Pa se že sedaj lahko ve, da bo dobil mesto podbana v Zagrebu dr. Rojc, v Sloveniji pa mesto poverjenika za notranje stvari dr, Pitamic,
NAŠA ZUNANJA POLITIKA.
. LDU Belgrad, 17, avgusta. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr, Vesnič poročal o razgovoru s češkoslovaškim ministrom dr, Benešem in o rezultatih, ki so se dosegli. Poročal je tudi o zvezi, ki je sklenjena med češkoslovaško republiko in Jugoslavijo. Ministri so vzeli referat na znanje in odobrili zvezo.
LDU Belgrad, 17, avgusta. »Tribuna« javlja: Ker je izjavila Češkoslovaška, da ostane nevtralna v poljsko-ruskem konfliktu, bo tudi naša vlada ententi odgovorila v istem smislu. Želja vseh Jugoslovanov je, da se nebratski odnošaji med Rusijo in Poljsko poravnajo ter da obedve državi skleneta mir, da bi moglo vse slovanstvo ujedinjeno služiti samo idejam bratstva, miru in civilizaciji.
LDU Belgrad, 17, avgusta. Prestolonaslednik Aleksander je odlikoval češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Beneša z redom Belega Orla I, razreda. Odlikoval je tudi obadva češka generala, ki sta spremljala dr. Beneša, Šajnerja in Husčik^
LDU Belgrad, 17. avgusta, V Belgrad so došli švicarski delegati, ki se bodo pogajali z našo vlado o trgovinski pogodbi med Švico in Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 17, avgusta, Ker je avstrijska vlada poslala naši vladi potrebni denar, ne bomo ukinili trgovske pogodbe z Avstrijo,
RAZNE VESTI.
LDU Belflrad, 17. avgusta. »Politika« piše iz Pariza: Vsled poslednjih dogodkov, ki so izzvali težko situacijo, je Lloyd George odložil svoj odliod v Švico, Preložen je tudi sestanek z italijanskim ministrskim predsednikom Giolittijem, s katerim bi se
Domovinska pravica Judu — za 15.90(1 K.
Velenje, 17. avgusta. Slovenska občina dala domovinsko pravico — judu! Za 15 tisoč kron je dobil neki jud iz Bosne - najbrž iz Mažarskega — domovinsko pravico v občini Velenje. Po posredovanju nemškega advokata iz Avstrije dr. Goll-a je občinski odbor sprejel judovsko ponudbo. Jud je ponudil najprej 5000 K, potem 10 tisoč kron, pri 15.000 K je postalo narodno trdo srce županovo mehko, in stavil je g. Skasa predlog, naj se jud sprejme. Odborniki so prikimali. Koliko vse je obljubljeno zavedno narodno in demokratično se nosečemu, a nemško mislečemu in govorečemu županu, se še ne ve. Šaljivci govore, da bo na prihodnji občinski seji stavljen predlog, naj se dajo Judu na lju-
bo župan in odborniki — obrezati. Advokat dr. Goli je iz znane nemške rodbine v Velenju, s katero je narodni župan Skasa v tesnih trgovskih zvezah. Polovico Velenja imajo Golli in Skasi v rokah, ostalo pa drugi Nemci. Sedaj še pride zraven Jud, ki je večkratni milijonar.., O zadevi bodemo še govorili, in sicer tako glasno, da se bodo razni debeli trebuhi v Velenju tresli. Tudi glavarstvo v Slov. Gradcu je bojda šlo Judu na roko. Sedaj je zadeva pri deželni vladi, katera naj dobro premisli celo stvar, predno razsodi. Pravijo, da bi Jud na ta način rad rešil svoje premoženje v Jugoslaviji. Župan Skasa je obenem vodja okrajnega zastopa šoštanjske-ga. Kako dolgo šel
bil moral Lloyd George sestati v Luzernu. Kakor javljajo iz Rima, je Giolitti odpotoval na dvamesečni dopust v Piemont.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Minister za prosveto je odobril kot pomoč za penzio-nate učiteljskih otrok 25 000 dinarjev poleg kreditov, ki so v to svrho odobreni.
LDU Belgrad, 17. avgusta. Hrvatsko gledališče v Osijeku je zahtevalo od države subvencijo 100.000 dinarjev. Gledališče zahteve, da se podržavi.
Dnevne novice.
— Dobava baje. Urad za pospeševanje obrti ima fine bajce, kakor n. pr. Ni-grosin, Tartrazin, Komerbeize itd, za mizarje na razpolago. Interesenti-obrtniki naj pridejo osebno v pisarno Urada za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22 od 8, do 12. ure dopoldne ponje.
— Vpokojeni pravoslavni škofi. Z ukazom dne 15,t. m. so se vpokojili pravoslavni škofi: sarajevski Evgenij Letica, vršački Gavrilo ZPmejanovič in dalmatinski Dimitrije Brankovič,
— Začetek šol na Hrvatskem. Glasom zagrebškega uradnega lista se začno vse srednje in slične šole v Hrvatski in Slavoniji ter Medjimurju dne 9. septembra t. 1. Vpisovanje in izpite prve dni istega meseca.
k. Nasilen vlom. Dne 14, t. m. je bilo vlomljeno v hišo posestnika Martina Ro-beka v Kostanjeku pri Brežicah. Tat je odnesel srebrnine v vrednosti 1572 kron.
u Tatvine. V okolici Mozirja sta s tatvinami in vlomi vznemirjala prebivalce 2 zločinca. Vlomila sta v delavnico čevljarske zadruge v Vrbovem, dalje sta kradla v Prihovi pri posestniku Martinu Žuntar-ju, pri gostilničarju Antonu Puncerju v Mozirju (škoda 1750 kron) in pokradla veliko kokoši raznim posestnikom. — V So-tolskem pri Vidmu so ukradli neznani vlomilci posestnici Ceciliji Bogovičevi raznega blaga v vrednosti 6400 kron. — V kemični tvomici v Sv. Lenardu pri Hrastniku sta bila ukradena 2 gonilna jermena v vrednosti 7000 kron.
— Valute, Dne 17. avgusta na zagrebški borzi: 1 dolar 92.50 K; 100 avstrijskih kron 40 K; 100 carskih rubljev 133 K; 1 napoleondor 340 K; 100 nemških mark 197 K; 100 rumun. lejev 195 K; 100 italijanskih lir 460 K; 1 angleški funt 330 K; 100 češkoslovaških kron 156 K. — Dne 16. avgusta na belgrajski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.15 din.; 100 francoskih frankov 173.75 din.; 1 dolar 22.80 din,; 100 italijanskih lir 119 din.; 100 lejev 49.5 Odin.; 100 češkoslovaških kron 41.50 din.; 100 mark 49.75 din.; 100 levov 41 din.; 100 avstrijskih kron 24,15 din.
ljubljanske novice.
Stavbeno gibanje v Ljubljani
se je šele proti koncu letošnje sezone malo poživelo. Predvsem je omeniti velikansko štirinadstropno gradbo Kreditne banke na vogalu Dunajske in Aleksandrove ceste, za katero so ta teden pričeli postavljati odre, Gradba bančnega poslopja bode po dosedanjih proračunih veljala 30 milijonov kron. Za enkrat se palača ne bode rabila, kot je bilo prvotno namenjeno, za hotelske namene, pač pa v očigled stanovanjske bede za stanovanja. V poslopju bo tudi kavama. Bančni prostori bodo pomaknjeni v sredino palače ter kar najmoderneje opremljeni. Svetloba bode padala od zgoraj po zračnem dvorišču. Vsi bančni oddelki bodo telefonsko in pnevmatično zvezani med seboj. Gradba te palače je preračunjena na 3 leta; letos upajo izgotoviti temelje. Tvrdka Tonnies zida za to stavbo nasproti Frančiškanski ulici posebno gradbeno hišo za čas stavbe.
Kreditna banka pa gradi tudi v podaljšani Beethovnovi ulici štirinadstropno hišo za svoje uradništvo, ki je dospela že do 2. nadstropja in bo še letos pod streho,
V	hiši bode kakih 16 do 20 stanovanj.
Tudi Jadranska banka gradi dve trinadstropni hiši v Pražakovi ulici. Sočasno se podira poslopje stare predilnice. Iz ma-terijala, ki se ondi dobi, se bodeta lahko zgradili obe hiši. Prva je že do drugega
nadstropja dozidana, za drugo, ki stoji na vogalu Pražakove in podaljšane Miklošičeve ceste, se kopljejo temelji. Prva hiša bode v treh tednih pod streho, druga do konca jeseni. Od bivše predilnice je tovarniško poslopje do prvega nastropja že demolirano. Nameravano in zelo potrebno podaljšanje Miklošičeve ceste do ceste na glavni kolodvor se še ne more izvršiti, ker bi se morala podreti baraka, kjer stanuje neka rodbina; upati je, da se zanjo vendarle dobi stanovanje. S podiranjem predilnice se bode izvršilo tako potrebno razširjenje Kolodvorske ulice od hotela Južni koldvor do Pražakove ulice. Želeti bi bilo, da se ob tej priliki podre nasprotni grdi zid na vogalu Kolodvorske in Pražakove ulice, ki kazi zunanje lice tega kraja.
Od drugih večjih podjetij in družb gradi samo še Južna železnica na Resljevi cesti hišo za svoje uslužbence, ki je tudi že dospela do drugega nadstropja. Trboveljska premogokopna družba še ni začela graditi projektovane palače na vogalu Aleksandrove in Gledališke ulice. Kje bodo združeni milijonarji gradili svojo hišo še ni znano.
Od manjših stavb je omeniti enonadstropno gradbo akademskega doma na Miklošičevi cesti poleg hotela Uniona, ki je dospela do strešnika.V Kolizejskih ulicah se je vila Kmet razširila. Na Dunajski ceste je zgradil trgov. Zidar pritlično pisarniško poslopje; na Tržaški cesti je tvornica za čistila tvrdke Golob že skoraj dograjena, ravnotako tudi avtomobilne garaže Thalerja, kjer bo prostora za 26 avtomobilov. Na podaljšani Dunajski cesti se je razširila hiša bivše tvrdke Zajec & Horn, na Vodovodni cesti pa dogradila nova delavnica za cement tvrdke Cziklar. V Kolizejskih ulicah je trgovec Tomažič adaptiral pritlične prostore svoje hiše za tovarno kanditov, v Kolodvorski ulici pa je dal mizarski podjetnik g. Rojina odstraniti dosedanjo nelepo in kričečo zidno fasado ter jo okusno prenovil.
Dela v Ljubljanici so se pred tednom na treh krajih pričela. Na Prulah pri Opekarski cesti grade novi leseni most, s traverzami in železno ograjo ob Dvorskem trgu in poleg Frančiškanskega mostu se zida na 8 do 10 m širine počasi zopet en del škarpe. Ako bodejo dela v Ljubljanici tako »napredovala«, se bodejo morda šele naši pravnuki veselili regulirane Ljubljanice.	.........
Sledovi vojne počasi izginjajo iz Ljubljane. Regentov prihod je pobelil marsikatero hišo, osnažil zanemarjene prodajaln«, posul neposute ceste in ulice. Travnik na Gosposvetski cesti poleg Koslerja je izpraznjen podrtih vozov in drugega demo-bilizačnega blaga, želeti bi bilo, da se izprazni čimpreje tudi nekdanje dirkališče, jama ob Anton Knezovi ulici poleg Koli-zeja se pridno zasipa. Listnik Deg-henghi bi dobro storil, ko bi tako pridobljeni svet pozidal z vilami, da se zakrije grda k elizejska stavba. Tovarnar Pollak je lepo fasadiral zid svoje tovarne ob Št. Peterskem nasipu. Stekel bi si zaslug za olepšanje tega dela, ko bi dal na-pruaviti tudi hodni tlak.
Hodni tlak po mestu, kjer je asfaltiran, se je popravil v Wolfovi in Židovski ulici. Za popravo popolnoma razdrtega makadamskega tlaka pred Lasnikovo hišo v Wolfovih ulicah, v Gradišču pred Luck-manovo hišo in drugod se nihče ne briga. Ravno tako še vedno štrle podrti in odbiti stebri ograje v Zvezdi, kar bi se bilo že davno lahko popravilo.
Nekatere hiše, kakor Zenklovi na Marijinem trgu in Št, Peterski cesti, hiša I, delavskega konsumnega društva pod Trančo in Medenova hiša na Jurčičevem trgu se belijo, druge jim bodo sledile; morda bo počasi naše mesto vendarle še postalo — bela Ljubljana. Prav lično in okusno ter slogu primemo je prenovil tovarnar Peter Kozina svojo trinadstropno hišo na Bregu, nekdaj last barona Žige Zoisa. Vrt proti Zoisovi cesti je namesto starega zidovja obdal z lično moderno ograjo, ki se povsem prilaga hišnemu slogu. Na tej stavbi lahko vidimo, kako lepe so bile stare stavbe, mnogo lepše, kakor oni, našemu narodu povsem tuji, od Nemcev importirani »secesijonistični« slog, ki se je ob potresu bohotno razvil po Ljubljani ter kvari
umetniško sliko mesta. Lepo SU Prcn?. ■ ljeni tudi stara hiša št, 3 v Gospooskiu'-in hiša na Mestnem trgu št, 13,
* * *
Ij Hitra odpomoč, Te dni je W° J dnevnikih čitati, naj se občinstvo US® ubogih igralcev in naj jim preskrbi vanja. Ne vemo, koliko usmiljenih‘ je odzvalo temu pozivu, vemo pa< da 1 . koleginja gdč. Thalerjeva v Dalmatm0 ulici št. 7, krasno stanovanje obstoječ0 šestih sob z vsemi pritiklinami, V temi? košnem stanovanju, kjer kraljuje gdč, 1 lerjeva s svojo služkinjo, bi bilo pac P1, štora še za pol ducata gledaliških tpva šev. — Ali res nihče ne vidi takih w
lj Žepni tatovi na Vodnikovem trg® . se zopet osokolili in ukradli Mariji lvOgJ iz ročne torbice 86 K,	,
lj Ukradeno perilo. Perila v vredno 1200 kron je bilo ukradeno v Hilšarjevi delavčevi vdovi Elizabeti Žagar.
Razne novice*
r Pomanjkanje papirja in PW®°*flj|* dela po tiskarnicah. Že dlje časa sem v da v celi vrsti tiskamic na Češkem te kriza. Še posebno trpe manjše in P®,?«.,,, denčne tiskamice, ki tiskajo razne us vine (račune itd.) za trgovce in °j ’ Večje število teh zavodov je že daljšo bo brez naročil ali pa jim dela že W manjkuje in bodo morali precej (na.® ščencev odsloviti, kar je v današnji kri i ni dobi na obe strani jako mučno, Ako s stvar bližje ogledamo, vidimo, da j® ve ka draginja tiskarskih izdelkov kriva neprijetne situacije. Večina ljudi je vsem napačnega mnenja, da so namreč draginje krivi lastniki tiskamic. In ne bi se bolje informirali o pravem vzrok kar zabavljajo in kritizirajo, vsled č^a‘ tiskarska situacija še bolj trpi. Marsikaj teri naročnik misli, dasi nujno potrebuj tiskovine: »Še malo počakam, saj bo vc^a\ da vendar že cenejše.« Ali ko pride kas' neje k tiskamičarju, zve v svojo nevolj « da mora tiskovine zopet dražje p\&ča ' Da dobi javnost pravi pojem o vzr®, rastoče draginje vseh tiskamiških kov, navedemo spodaj nekaj podatko^ kupnih cen papirja v 1. 1914. in v njem letu.
1	kilogram	1, 1914
finega pisalnega papirja 0.47 K konceptnega pisalnega papirja papirja za lepake bančnega papirja za pisalni stroj časopisnega papirja 1000 trgovskih kuvert barv.
Take so cene papirju v tvornici, K je' lu pride še prevoz po železnici, ki te s*a' ne več, kakor te je pred vejsko stal nar, boljši papir v prodajalnici. Pri teh visok«1 cenah je pa vendar še vedno tako poma»J' kanje papirja na vsem svetu, da so tiska*' ničarji primorani kupovati papir od ra?' nih prekupcev za veliko višje cene. Da lf drugi tiskarski material, barva, stroji >£?.' za 2000 do 4000 odstotkov dražji ko ie pred vojsko, tudi ne ve večina ljujdi« In šele črkostavci in ostalo osobje. Kakš® svote se jim izplačujejo teden za tedno#1; Ako hoče torej tiskamičar hraniti sV°* zavod, mora cene tiskovinam vsekako ttt' di podražiti. In posledice se že vsepovso® opazujejo. Pokrajinski listi ugašajo dtrUŽ za drugim. Naročniki iz obrtnih in trg°^' skih krogov naročajo samo najnujnejše tiskovine. Tudi državni uradi, ki potrebujejo ogromne množine tiskovin, jih nar°"
0.36 » 0.35 »
0.50 » 0.25 »
1920
16.00 K
12.50 »
18.00 »
20.00 » 8.30 *
0.80 » 78.00 »
čajo samo za najnujnejše reči, sicer si Pa vsak pomaga kakor ve in zna. Tu se spc vidi, kako je vojska vse dežele gospoda* sko izčrpala, da ne rečemo uničila, , r Kako je bilo s cirkusi v svetov® vojni. V svetovni vojni so izmed vseh P°j jetij skoraj največ trpeli cirkusi, Moder® cirkus razpolaga z večjo družbo ljudi 1 ^ večjim številom živali in že sama zame£J3” va bivališča tako velikega podjetja za“ -va velike vsote, ki vselej reprezentira) števila z najmanj štirimi ničlami, Na ,ya . coskem so bili zajeti trije nemški cirku od katerih je imel slednji 250—300 us. s bencev, na Nemškem pa sta prestala ^ svojimi predstavami dva francoska cirR' sa, neki avstrijski cirkus pa je bil na skem popolnoma uničen. Največkrat so> stnikom zaplenili konje. Tako se je z8 -lo tudi Čehu Kludskemu, ki je še ina.^ll< kateremu Ljubljančanu v živem SP?/1”-:], Kludski je prišel pri tem ob 70 naji^P konj. In koliko teh dragocenih .'z^°xrgnl. živali je poginilo na bojnem polju. . ^ ške artiste so v antantnih državah SP smatrali za ogleduhe. Tako je^ bil na
John Hagenbeck, ki ima na CeylonU je. liko posestvo, po angleških oblastih z dovan in na njegovo glavo je bila sana velika nagrada. Vkljub temu P mu je posrečilo uiti v Hamburg.
Odgovorni urednik Jože Rutar* Izdajatelj konzorcij »Večernega Ti*ka »ilugoalov&naka tiskarna« *