Erjavecia 28 43 Na taboru smo poleg kačjih pastirjev opazili tudi 6 vrst dvoživk (poleg že omenjenih še zelene žabe Pelophylax sp. in sekuljo Rana temporaria), belouško Natrix natrix in dve vrsti hroščev: bukovega kozlička Morimus funereus in velikega rogača Lucanus cervus, ki sta obe kvalifikacijski vrsti za območja NATURA 2000. (M. VRHOVNIK & D. VINKO) LOŠKA ZVERCA LESTES VIRENS VESTALIS TUDI NA OBALI TRŽAŠKEGA ZALIVA IN DRUGE ODONATOLOŠKE NOVICE IZ ŠKOCJANSKEGA ZATOKA PRI KOPRU Pred natanko tremi leti sem v biltenu Erjavecia pisal o odonatoloških novostih iz naravnega rezervata Škocjanski zatok pri Kopru (BEDJANIČ, 2010b) in sklenil, da ima mokrišče na Berotški bonifiki, kot največje sladkovodno življenjsko okolje v Slovenski Istri, velik odonatološki potencial in da bomo o zanimivih najdbah s tega območja gotovo še brali in pisali. Seveda si takrat nisem mislil, da bodo presenečenja tako imenitna – zlasti leto 2012 je z opazovanji temnega slaniščarja SLIKA 3: Znane najdbe kovinskega lesketnika Somatochlora metallica v Sloveniji (Vir: podatkovna zbirka CKFF, avtorja prispevka). Erjavecia 28 44 Selysiothemis nigra in pasastega kamenjaka Sympetrum pedemontanum preseglo vsa pričakovanja (ŠALAMUN, 2012). V letu 2013 sem imel ponovno priložnost raziskovati favno kačjih pastirjev Škocjanskega zatoka in sicer v okviru projekta ADRIAWET 2000 – JADRANSKA MOKRIŠČA ZA OMREŽJE NATURA 2000, ki ga izvaja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), v sodelovanju s še tremi projektnimi partnerji iz sosednje Italije. Kačji pastirji so bili izbrani kot ena od ciljnih skupin v okviru delovnega sklopa »Program monitoringa in ohranjanja biotske raznovrstnosti« in tako sem nadaljeval s favnističnimi raziskavami, začetimi leta 2010 (BEDJANIČ, 2010a). Terensko delo je bilo osredotočeno na sladkovodna življenjska okolja naravnega rezervata, zlasti na Bertoško bonifiko, obrežni pas Are in območje »Jezerca« z okoliškimi manjšimi izviri. Poleg splošnega popisa favne kačjih pastirjev in primerjave s stanjem iz popisa iz leta 2010, je še potekajoča raziskava med drugim usmerjena tudi v oceno velikosti in stabilnosti populacij nekaterih ogroženih vrst ter prej omenjenima pasastemu kamenjaku in temnemu slaniščarju, zlasti v smislu morebitne potrditve njune stalne prisotnosti ali celo razvoja v Škocjanskem zatoku. Opazovanja favne kačjih pastirjev so v letu 2013 precej odstopala od videnega nekaj let poprej, kar je bilo do neke mere pričakovano. Prvi razlog je nedvomno napredujoče zaraščanje in sukcesija, ki se na velikem delu območja kaže v skoraj izključni prevladi trstičja ter napredujoči osenčenosti kanalov in jarkov. Oboje nima pozitivnega vpliva na vrstno pestrost in velikost populacij večine vrst kačjih pastirjev, gre pa seveda za naraven proces. Drugi razlog so vremenske razmere v letu 2013, ki so bile zelo specifične, z zelo toplim in tudi odonatološko zanimivim aprilom, nato hladnim obdobjem v začetku maja, pa spet s spremenljivim junijem in izjemno vročino ter sušo preko poletja. Vse to je imelo velik vpliv na populacije kačjih pastirjev, vendar je bilo tudi drugod po Sloveniji odonatološko stanje podobno neobičajno in neoptimalno. Ko sem septembra v glavi že počasi oblikoval zaključke terenskega dela, žal brez željenega opazovanja temnega slaniščarja in pasastega kamenjaka, me je 7-IX- 2013 na vzhodnem robu brakične lagune v Škocjanskem zatoku (x 403255; y 45340) med obrežnimi slanušami presenetila osamljena samička loške zverce Lestes virens vestalis. Dokler je nisem podrobneje pogledal v roki sem sklepal, da gre morda za grmiščno zverco Lestes barbarus, ki jo je v Škocjanskem zatoku doslej v letih 2009 in 2010 opazoval le Slavko Polak, sam pa je tudi v letu 2013 nisem našel. Vendar pa so drugače obarvana pterostigma, odsotnost močnih zobcev na koncu leglice ter oblika in obarvanost predprsja stvari hitro postavile na svoje mesto in determinacija je bila potrjena. Vsekakor bo v prihodnjih letih zanimivo videti, ali lahko na območju Škocjanskega zatoka govorimo o stalni populaciji ali le posamičnih najdbah te vrste, ki ima v Rdečem seznamu status Erjavecia 28 45 prizadete vrste (IUCN: E), zavarovana pa je tudi z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah ter uvrščena na njeni Prilogi 1A in 2A. Loška zverca je zelo raztreseno razširjena po južni, osrednji in severovzhodni Sloveniji, doslej pa zahodno od Kraškega roba še ni bila najdena (SLIKA 1). Če se omejimo na Južno Primorsko makroregijo, lahko lokalitete loške zverce preštejemo na prste ene roke in sicer je znana iz glinokopa severovzhodno od opekarne Obrov ob vznožju Brkinov (ŠALAMUN ET AL., 1997), iz kala severovzhodno od Petrinj (ŠALAMUN ET AL., 1997) ter iz kala v bližini vasi Gračišče pri Sočergi (BEDJANIČ & ŠTERN, 1997). Medtem ko je bilo pojavljanje vrste na zadnjih dveh lokalitetah potrjeno tudi še po prelomu tisočletja (A. Šalamun, ustno; podatkovno skladišče CKFF), tega ne moremo trditi za opekarno pri Obrovu ter za Senožeče, od koder izvira preko osemdeset let star podatek in primerek loške zverce iz Tržaškega prirodoslovnega muzeja (ŠALAMUN & BEDJANIČ, 1997). Če se ozremo še preko meja, lahko ugotovimo, da je loška zverca zelo redka tudi na italijanski strani meje – KIAUTA (1969) je za Furlanijo- Julijsko Krajino sploh ne omenja, medtem ko BOGNOLO & PECILE (1995) navajata le najdbo iz Sagrado di Sgonico, kar brez novejših podatkov povzema tudi UBONI (2007). Na Hrvaškem je vrsta raztreseno razširjena po celotni državi, iz Istre pa BELANČIĆ ET AL. (2008) navajajo le tri podatke. SLIKA 1: Razširjenost loške zverce Lestes virens vestalis v Sloveniji. Z rdečo piko je označena nova najdba vrste v Škocjanskem zatoku pri Kopru. Erjavecia 28 46 Če se ozremo še po nekaterih drugih ogroženih vrstah raziskovanega območja, kot so zgodnji trsničar Brachytron pratense, deviški pastir Anaciaeschna isoceles, črni ploščec Libellula fulva in sredozemski kamenjak Sympetrum meridionale, lahko zapišemo, da so njihove populacije močne in stabilne, paleta življenjskih okolij in biotske razmere v Škocjanskem zatoku pa so jim očitno zelo po godu. Tudi rdečega voščenca Ceriagrion tenellum sem v letu 2013 posamič opazoval od junija do avgusta, žal pa je imela napredujoča naravna sukcesija in zaraščanje s trstičjem očitno negativne posledice na populacijo povodnega škratca Coenagrion scitulum, ki ga v letu 2013 nisem zabeležil. V zaključku naj sklenem, da je bilo na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok doslej zabeleženo pojavljanje kar 39 vrst kačjih pastirjev (BEDJANIČ, 2013). Poleg že uvodoma omenjenih obeh presenetljivih najdb v letu 2012 je letošnje leto prineslo še tri novosti - modrega bleščavca Calopteryx virgo in malega rdečeokca Erythromma viridulum – ki sta bila v preteklosti že znana iz bližnje okolice, medtem ko je najdba ogrožene loške zverce prvi podatek za vrsto na raziskovanem območju in na slovenski obali nasploh. LITERATURA: BEDJANIČ, M., 2010a. Kačji pastirji (Odonata): Priprava izhodišč za monitoring in vzdrževanje habitatov na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Slovenska Bistrica. 55 str. BEDJANIČ, M., 2010b. Drobtinice in ocvirki: Odonatološke novosti iz Škocjanskega zatoka pri Kopru. Erjavecia 25: 28-30. BEDJANIČ, M., 2013. ADRIAWET 2000: Monitoring favne kačjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališča favne kačjih pastirjev – vmesno poročilo. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ProNatura, Braslovče. 10 str. BEDJANIČ, M. & M. ŠTERN, 1997. Kačji pastirji kala v bližini vasi Gračišče. (JZ Slovenija). Exuviae 3/1(1996): 13-16. BELANČIĆ A., T. BOGDANOVIĆ, M. FRANKOVIĆ, M. LJUŠTINA, N. MIHOKOVIĆ & B. VITAS, 2008. Crvena knjiga vretenaca Hrvatske. Ministarstvo kulture, Državni zavod za zaštitu prirode, Republika Hrvatska. Zagreb. 132 str. BOGNOLO, E. & I. PECILE, 1995. La fauna odonatologica del Carso Triestino, del Carso Goriziano e di alcune localita limitrofe. Atti Mus. civ. Stor. nat., Trieste 46: 145-171. KIAUTA, B., 1969. A survey on the Odonate Fauna of the autonomus region Friuli-Venezia Giulia (Northern Italy). Atti Mus. civ. Stor. nat., Trieste 26: 177-246. ŠALAMUN, A., 2012. Temni slaniščar Selysiothemis nigra, nova vrsta v Sloveniji… in druge zanimive fotografske najdbe v Škocjanskem zatoku in drugod po Sloveniji. Erjavecia 27: 5-7. ŠALAMUN, A. & M. BEDJANIČ, 1997. Kačji pastirji (Odonata) iz Slovenije in Hrvaške v zbirki "Finzi" Tržaškega prirodoslovnega muzeja (Museo Civico di Storia Naturale di Trieste). Exuviae 4/1: 4-10. ŠALAMUN, A., A. PIRNAT, M. BEDJANIČ & M. KOTARAC, 1997. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev (Odonata) Primorske, jugozahodna Slovenija. V: M. Bedjanič (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96, str. 55-74, ZOTKS-Gibanje znanost mladini, Ljubljana. Erjavecia 28 47 UBONI, C., 2007. Contributo alla conoscenza degli odonati nella provincia di Trieste (Hexapoda, Odonata). Curriculum Scienze Naturali per la gestione del patrimonio naturalistico, Universita degli studi di Trieste, Facolta di Scienze Matematiche, Fisiche e Naturali, Corso di laurea in Scienze Naturali. 91 pp. (M. BEDJANIČ) BOOM 2014 IV BALKAN ODONATOLOGICAL MEETING Bosnia and Herzegovina, August 2014 The Society for Biological Research and Protection of Nature BIO.LOG and the Natural Heritage Protection Society Arbor Magna together with Slovene Odonatological Society (SOD) are pleased to announce the Fourth Balkan Odonatological Meeting that will take place in Bosnia and Herzegovina. The meeting is planned for the first half of August 2014. The Balkan Odonatological Meeting combines field studies, lectures and workshops on dragonflies. During seven days participants will have the opportunity to investigate dragonfly fauna of different biogeographical regions of the country. Field excursions will lead us to largely unexplored habitats of