Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cona posamezni številki Din 1'50.
mri
jmlm
Časopis sr« irpovlno. Industrij«
VAceV
\žn\ca
UU1
lb\V^a-
Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 43 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 9. julija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 79.
Pomagajte naši lesni trgovini!
Naša lesna trgovina in industrija preživlja najhujše čase. Izvoz čimdalje bolj pada, obrati stojijo, brezposelnost zavzema vedno hujše mere in bati se je najhujšega. Ne samo mali obrati, od katerih jih je mnogo že propadlo, ampak tudi večja solidna podjetja se borijo s težkočami in treba bo mnogo energije, da se prepreči splošen polom.
Apeli po časopisju in resolucije na shodih, še tako dobro utemeljene predstavke naših gospodarskih korporacij so ostale doslej brezuspešne, zdi se, da ni za naše težnje na merodajnih mestih razumevanja, niti odprtih ušes, ki bi slišala naše klice po pomoči.
Naj bo tu od tolikih in tolikih resolucij omenjena edino resolucija, ki je bila sprejeta dne 21. januarja t. 1. na anketi, ki se je vršila v Beogradu na iniciativo ministra za šume in rude, na kateri so bili zbrani zastopniki lesne trgovine in industrije cele naše države. Na tej anketi se je, z ozirom na že tedaj vladajoči prekarni položaj naše lesne trgovine in industrije sprejelo resolucijo, v kateri se zahteva, da se uvede sistem štacijskih eks-portnili tarif za vse šumske proizvode z znižanjem vsaj za 30%, ki bo upošteval tudi eventualne potrebe re-ekspedicij lesa.
Od tedaj so se razmere na našem izvoznem trgu še poslabšale. Predvsem je bor/na vrednost našega dinarja anatno porastla, kar prav občutno vpliva na naš lesni izvoz in kar je dalo v. madnjih dneh smrtni udarec naši lesni trgovini. Poleg tega je pa treba tudi upoštevati dejstvo, da so se meseca maja povišale v Italiji lokalne tarife, in to za tri- do štirikratni predvojni iznos, kar je naš izvoz v Italijo, kamor izvažamo največji kontingent naših lesnih proizvodov, še prav občutno poslabšalo.
Poudarjati je pa tu zlasti, da je prejšnji minister saobračaja g. Popovič, dobro upoštevajoč težki položaj naše najvažnejše gospodarske stroke, izdal -že julija meseca p. 1. rešenje, na podlagi katerega je dovolil znižanje tovorne tarife za povprečno 30% za les na vseh progah, za katere velja jadranska tarifa.
Lesni interesenti so z navdušenjem Pozdravili ta korak ministra saobra-caja, sklepale so se že na ta račun kupno-prodajne pogodbe in pričakovati je bilo, da bo začela lesna trgo-vma prosteje dihati, da se naš lesni *fv°z Vendar smo morali tedaj doživeti presenečenje, kakor bi ga pravno urejena država ne smela niti poznati. Generalna direkcija državnih železnic sklepa ministra saobračaja kratko ni izvršila in zaman so bili vsi klici naših korporacij, da se od ministra podpisano rešenje vendar enkrat izvrši. Še danes, leto dni po Podpisu, ni stopilo predmetno rešenje v veljavo. Tudi ni bilo doslej mogoče zainteresirati kompetentne faktorje za to vprašanje, ki zna postati usodepo!-no ne samo za Slovenijo, ampak za gospodarstvo cele države. Pomisliti je, da tvori naša lesna trgovina ne samo življensko žilo Slovenije, am-P«k, da je tudi najvažnejši vir dohodkov cele države. Pričakovati bi eilo zato, da se bodo odgovorni faktorji velikega pomena, ki ga ima lesna trgovina in industrija za celokupno
naše gospodarstvo, vendarle zavedali in da bodo končno podvzeli potrebne mere, da se prepreči polom, ki bo znal imeti težke posledice za celokupno državo.
Znižanje tovornih tarifov za 30%, kakor ga je odobril minister saobračaja že pred letom, bi edino moglo rešiti naš lesni izvoz od propada, zato apeliramo na merodajne faktorje
v Beogradu, naj že vendar enkrat upoštevajo utemeljene klice za pomoč in naj, ako nočejo v polni meri ugoditi predstavkam naših korporacij, vsaj odobrijo gori navedeni popust, in to za ves les, ki je namenjen preko italijanskih obmejnih postaj, odnosno za pristanišča na Jadranu.
Pomoč je nujno potrebna, sicer bo prepozno!
Novi predpisi za krošnjarstvo.
Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo rešenje z dne 28. aprila 1925, št. 3965/III., s katerim predpisuje, da morajo biti vsi krošnjarji včlanjeni v pravkar osnovanem Savezu košaraca (krošnjarjev) kraljevine SHS v Zagrebu. Brez potrdila o pristopu k temu Savezu se prošnja za krošnjarsko dovoljenje ne sme izdati. Oblasti, ki so pristojne za izdajo tega dovoljenja, morajo preje vprašati za mnenje krošnjarsko zvezo. Prepovedi, odnosno omejitve krošnjarjenja po po-edinih pokrajinah ostanejo neizpre-menjene.
Ministrstvo je poslalo obenem vsem velikim županom okrožnico, s katero jih obvešča, da prisilnost pristopa k Savezu krošnjarjev v Zagrebu ne velja za 'obrtnike, ki prodajajo izdelke ambulatomo na podlagi posebnega do-
voljenja, ker jih ni smatrati za krošnjarje. Ukazuje jim, da postopajo kar najrigorozneje proti krošnjarjem, da nezakonito izdana krošnjarska dovoljenja odvzamejo in da pozovejo na odgovor podrejene organe, ki se teh navodil ne bi držali. Vršiti se mora najstrožja kontrola, da se ne bo kroš-njarilo s predmeti, ki so pod prepovedjo. V področju Srbije, Črne gore, Bačke, Banata in Baranje se sme krošnjariti samo z izdelki domačega obrta. Krošnjar mora nositi s seboj od srezkega poglavarja overovljeno potrdilo občine, kjer so se izdelali dotični predmeti kot izdelki domačega obrta. Sicer pa mora biti vse blago, s katerim se krošnjari, izdelano ali nabavljeno v državi, kar mora krošnjar dokazati z nabavnimi dokumenti.
Gibanje cen v veletrgovini.
(Po »Privrednem pregledu«.)
	poljedel.	živin* in MKlje in		gradivo	kolonij.	industr.	eelotni
Dob*	pridelki	produkti zelenjava			blago	izdelki	indeks
povprečje leta 1913	100	100	100	100	100	100	100
januar 1923	2740	1901	912	2240	1954	2830	2098
januar 1924	2295	2626	910	2062	1667	2618	2034
februar 1924	2380	2888	994	2062	1685	2618	2101
marec 1924	2433	2479	1005	2092	1709	2523	2040
april 1924	2351	2290	969	2060	1683	2484	1973
maj 1924	2245	2082	1036	2132	1681	2292	1911
junij 1924	2158	2211	1123	2161	1711	2340	1984
julij 1924	2188	2317	1203	2161	1712	2389	1995
avgust 1924	2256	2482	1347	2097	1709	2402	2049
september 1924	2108	2417	1401	2154	1547	2246	1978
oktober 1924	2080	2394	1670	2145	1549	2048	1981
november 1924	2019	2520	1726	2257	1602	2102	2037
december 1924	2115	2544	1836	2265	1608	2207	2112
januar 1925	2164	2263	1859	2191	1531	2067	2012
februar 1925	2212	2009	1850	2346	1521	2015	1993
marec 1925	2191	2009	1859	2444	1542	2079	2009
april 1925	2181	1881	1982	2438	1538	2029	2005
junij	2217	1742	1646	1972	1519	1954	1842
Celotni indeks cen v mesecu juniju t. 1. se je napram stanju cen v mesecu maju znižal za 112 točk ali za 6%.
Najbolj so padle cene v skupini sadje in sicer za 20%. Znižale so se cene za žganje, vino in slive, ker so izgledi za letošnjo letino grozdja in sliv jako ugodni, vsled česar so cene znatno popustile.
Skupina poljedelskih produktov se je nekoliko pocenila in sicer vsled povoljnih izgledov letine za pšenico in koruzo.
Skupina živine izkazuje malenkosten porast cen. Zvišale so se predvsem cene za živino in jajca.
V	skupini stavbenega materijala se je znatno pocenila opeka, nekoliko pa se je pocenil tudi stavbeni les, ker se je izvozno blago moralo v ceni prilagoditi povišani vrednosti dinarja.
Skupini kolonijalno blago in industrijski^ izdelki so se jako neznatno pocenili. Cene za uvozne predmete teh skupin, čeprav se je dinar znatno popravil, se niso mogle bolj znižati na eni strani, ker se je carinski ažijo
v me-
dose-
bne 1. junija t. 1. povišal, na drugi strani pa, ker se je pričakovala nova carinska tarifa, o kateri se je vede-
lo,	da bo zviševala vse postavke.
Nova carinska tarifa se je uveljavila dne 20. junija t. 1. Zvišane postavke niso imele še nikakega vpliva na indeks cen v mesecu juniju, pač pa se bo ta vpliv pokazal v mesecu juliju t. 1.
Splošen gospodarski položaj secu juniju je bil sledeči:
Poljedelsko stanje prvi dve tini meseca je bilo odlično, v zadnji desetini pa je neprestano deževje povzročilo marsikako škodo.
Industrija je še nadalje trpela vsled dragega denarja in je pričakovala uveljavljenje tarife. Nova tarifa je donesla domači industriji za 50 do 300% znatnejšo zaščito.
Uvozna trgovina je bila živahna, ker se je pričakovalo povečano carinsko tarifo, vsled česar je poslovni svet hitel, da pravočasno*uyozi blago. Pri izvozu je vsled okrepitve dinarja trpel promet lesa, drv in živine.
Zadostuje, da dospe terjatev do časa, ko izide sodba na prvi stopnji. Pojem obračuna.
S fakturo 11. oktobra 1922 je dobavila tožeča stranka tožencu v svrho nadaljne razpečave vatelina za Kč» 1781. Trdi, da še ni plačila in toži za gornji znesek s 6% od 18. oktobra 1922. Toženec trdi, da terjatev še ni zapadla v plačilo. Naročilo je bil izvršil tožničin zastopnik H. Z. Ker je tedaj češka krona bila porastla, je Z. obljubil tožencu popust in mu je naročil, naj začasno fakture ne plača, dokler ne dobi njegovega dokončnega odgovora. S pismom 19. novembra 1923 mu je Z. sporočil, naj plača na račun fakture 1200 Din tvrdki X., glede ostanka pa da se bodeta dogovorila in obračunala, ko pride osebno k tožencu. Vsled tega terjatev še ni zapadla v plačilo.
Prvo sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, in sicer glede zneska 1200 Din popolnoma, glede ostanka pa začasno. — Vtoževana terjatev je že bila zapadla _v plačilo, kakor potrjuje priča H. Z. Navzlic temu pa tožba ni bila godna ob času, ko se je vložila.^ Naročila je prevzel zastopnik tožeče stranke H. Z. On potrjuje, da je pooblaščen po tožeči stranki, da blago prodaja; izrečnega pooblastila za inkaso sicer nima, a opravlja deloma tudi inkaso s tihim privoljenjem tožeče stranke. Z. je torej bil pooblaščenec tožeče stranke in stem upravičen, da sprejme plačilo od toženca in mu dovoli rok za plačilo ali primeren odlog. Do tega ga upravičuje tudi zakon po čl. 47., 49. trg. zak.
Da je Z. dovolil tožencu odlog delnega plačila, kaže njegovo pismo 19. novembra 1923, v katerem naroča tožencu, naj plača delni znesek 1200 Din tvrdki X., da bodeta pa ostanek poračunala, ko pride k tožencu. Toženec je res plačal teh 1200 Din tvrdki X., je pa bil upravičen v smislu naročila Z.-ovega, da čaka na obljubljeni obračun z Z., ko pride do njega. Da bi se pa bil tak obračun že izvršil, tožeča stranka ne trdi. Iz tega sledi, da je bila tožba preuranjena, kar Z. sam priznava v pismu 1. marca 1924 kakor tudi v svoji izpovedbi, ko poudarja, da je tožeča stranka prej vložila tožbo, preden jo je mogel obvestiti o delnem plačilu. Moral se je torej tožbeni zahtevek zavrniti glede zneska 1200 Din dokončno, v ostalem za začasno.
Prizivno sodišče je obsodilo toženca v plačilo Kč 1781 z obrestmi, manj 1200 Din. — Za razsojo spora je vob-če res merodajen stvarni položaj za časa, ko se tožba vloži, in redoma poznejše izpremembe dejanskega stanu ne vplivajo na sodbo. Izjemo pa določa § 406. cpr. glede dospelosti terjatve. Kajti zadostuje, da je terjatev dotekla vsaj za časa, ko se sodba izda in je v takem primeru ugoditi tož-benemu zahtevku tudi, ako bi terjatev še ne bila dospela, ko se je tožba vložila. Tudi v navzočni pravdi je torej presojati stvarni položaj po dnevu izdane sodbe.
Toženec in po njem tudi prva sodba trdita, da je tožničin zastopnik^ Z. za neplačani ostanek terjatve (Kč 1781 manj 1200 Din) dovolil odlog s pismom 19. novembra 1923, češ da bodeta s tožencem poračunila glede tega ostanka, ko pride do njega, ker se bode zavzel pri tožeči stranki zanj glede zaprošenega popusta. Sodba je izrekla, da je bil Z. upravičen, da do-
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 0. julija 1925.
CMKMMKHIttfMftUht?'AK/kV MMMMMMMMNM— CtSnUffi^SanMCSKKEK
Štev. 79.
voli primeren odlog plačila ^sled tihega tožničinega privoljenja, pa tudi po zakonu (člena 47. in 49. trg. zak.). V prvem oziru sicer Z. trdi, da je dovoljeval odloge za plačilo samo s pridržkom, da tožnica pritrdi. Toda ne ve se, da li je tožencu tudi naznanil to omejitev svojega tihega pooblastila. Slednjemu nazoru (namreč o zakonitem pooblastilu iz členov 47. in 49. trg. zak.) pa ni brezpogojna pritrditi, ker se ravno taka upravi- . čenost po okolnostih posameznega primera. Toda to vprašanje ni odločilno, in sicer ni odločilno radi poznejših dejstev, ki jih je vpoštevati v sodbi glede na § 4(16. kpr.
Naj je tudi res. da je bila tožba vložena, preden je bila tožnica obvešče-na po Z. o delnem plačilu in o tožen- \ cevi prošnji za popust radi porastka ' čhsl. krone in naj je Z. tudi res dovolil odlog plačila s pismom 19. novembra 1923: s tem, da je tožnica kljub vsemu temu vztrajala pri svoji tožbi . in nadaljevala pravdno postopanje zoper toženca in je dognala do sodbe, je jasno pokazala, da ne dovoli popusta in da tudi odloga ne da več. S tem je moralo postati tudi tožencu jasno, da je tožnica odklonila njegovo prošnjo, da je bil brez uspeha obetani trud zastopnika Z.-ja in da sploh ne more več priti do kakega obračuna pri njem, v zmislu, kakor si ga je predstavljal in pričakoval toženec, namreč do obračuna na podstavi popusta. Spričo tega tožničinega nastopa v pravdi toženec zase ni mogel izvajati nobenih posledic iz pisma Z.-jevega 1. marca 1924, ker je moral tedaj vedeti, da zastopnik Z. ni več v skladu s tožnico in da torej ne more izreči nič več obveznega zanjo. — Če bi bilo pravilno povsem formalistično stališče toženca in prvega sodnika glede pisma 19. novembra 1923, bi bilo docela nedoločeno, do kdaj je plačilo odloženo, in bi toženec po tem stališču tudi novi tožbi danes še mogel prigovarjati, da Z.-ja še ni bilo k njemu na obračun. To bi pa bil popoln nesmisel, če se vpošteva tožni-čin nastop v tej pravdi, iz katerega je tudi to jasno, da Z.-ja ne bode na obračun, kakor si ga je toženec zamislil, ki se pa vendar le ne upa trditi, da bi mu bila tožnica, morda v darilnem namenu, dolg kar odpustila.
Vrhovno sodišče ni ugodilo tqpen-cevi reviziji. — Ko revizija izvaja, da je v toženčevem dogovoru z Z.-jem šlo za željeni popust in ne samo za plačilni odlog, je revizija sicer v skladu s pismom Z.-jem 19. novembra 1923, ki se nanaša na ta dogovor, v zvezi z njegovo izpovedbo kot priča. Kajti v prvem se govori o obračunu, do katerega naj toženec počaka s plačilom; v drugi pa o toženčevem predlogu, naj tožnica popusti na terjatvi radi porasta čhsl. krone. Ali s tem revizija ni na boljšem. Prizivna sodba ugotavlja namreč tudi, da tožnica s tem, da je vztrajala na tožbe-nem postopku, ni le odklonila tožen-čevo zatezanje plačila, marveč tudi njegov predlog, naj se dolžni iznos zniža. Temu nazoru je pritrditi toliko bolj, ko je sicer nesporno, da je obstojala vtoževana terjatev po njeni višini in tudi dolžnost plačila pred toženčevim dogovorom z Z.-jem, in se po tožencu željeni obračun ni mogel na drugo nanašati nego samo na popust, kakoršnega si je želel toženec in kakor tudi revizija ne navaja drugega smotra obračuna. V resnici ni šlo za pravi obračun, t. j. za to, da se primerjajo in ustanovijo medsebojne terjatve ter ugotovijo dolžni zneski; marveč je šlo zgolj za nesprejeti predlog, naj se nesporno obstoječa terjatev zniža. Tožnica je torej po pravici mogla zahtevati plačilo.
R. St.
Mednarodni zračni promet 1925.
Najvažnejše letošnje stalno obra-tovane zračne črte v Evropi so te-le: 1. London — Amsterdam — Hannover — Berlin; 2. Berlin — Hamburg;
3. Malmo — Kopenhagen — Hamburg;
4. Oslo — Malmo — Berlin; 5. Stockholm — Warneminde — Berlin; 6.
Konigsberg — Memel — Riga — Re-val — Helsingfors; 7. Konigsberg — Kovno — Smolensk — Moskva; 8. Koln — London; 9. Ziiricli — Frankfurt—Bremen—Hamburg; 10. Frankfurt — Miinchen; 11. Berlin — Miin-chen — Ziirich — Ženeva; 11. Ženeva — Ziirich — Miinchen — Dunaj
—	Budimpešta; 12. Ziirich — Lon- , (ion; 13. Pariš — Ziirich — Dunaj — ; Praga; 14. Ziirich — Stuttgart — ; Frankfurt — Bremen — Hamburg — | Kopenhagen — Malmo; 15. Ziirich — Stockholm; 16. Berlin — Praga — Dunaj — Budimpešta — Belgrad — ; Sofija — Carigrad. Vse te črte imajo f priklopitvene zveze po Angliji, Fran- -ciji, Španski, Italiji, Balkanu, Rusiji in naprej tudi z Malo Azijo, Perzijo, ;■ Turkestanom in Sibirijo. Severne evropske države so sklenile posebno »nordijsko zračno zvezo«, sedež ji je j Stockholm. Razvoj gre silno hitro naprej. Kjer odneha državna pomoč, mora priskočiti pač privatna iniciativa. »Srečno je mesto, ki v tem važnem razvojnem času ni nič zamudi- : lok kliče člankar v »Ziiricher Zei- ; tungv! In Ljubljana?	i
Razvoj zračnega prometa je zbudil j zahtevo po pripravnih letalih, ne sa- j ino dosti velikih, temveč tudi talcih z j večjim akcijskim i'adijem. Upoštevati j moramo seveda tudi rentabiliteto, ki j je od uporabljenega večjega letala j večja kakor pa ob uporabi več manj- j šili letal z isto prostornino. Primerjaj | v tem oziru tudi tonažo modemih par- , nikov in njih rentabiliteto. Parnik s j prostornino 30.000 ton zahteva dosti manj moštva, premoga ali petroleja itd., kakor pa 15 parnikov po 2000 5 ton ali dva po 15.000 ton itd. Tri velikih letalih pride v dobro tudi to, da imajo navadno več motorjev; če odneha eden. poprime drugi, Najmoder- ; nejša velika letala je zgradila Junker- : jeva družba, ime jim je G (Grossflug- j zeug). Zraven imajo pa številko, ki . kaže, kateri po vrsti je dotični aero- ? plan. Junkeriev G 28, ki je začel obratovati letos, ima večji akcijski radij kakor vsi dosedanji, splošnemu ■ promteu služeči, vodita ga dva pilota, v kabini z udobnimi usnjenimi sedeži je prostora za devet oseb, na vsaki strani je šest okenj, greš pa iz kabine lahko na stranišče, zadaj prizidano, ali pa v sprednji prostor, kjer sta , pilota. V nekaterih aeroplanih igra kino, v drugih so poskusili z majhnimi jedilnicami itd.
spodarske banke in Ljubljanske kreditne banke.)
Ker je promet naraščal, se je izkazalo, do dosedanje-število senzalov (2) ne zadostuje. Zato je borzna uprava razpisala 5 novih senzalskih mest, ( kar bo gotovo tudi pripomoglo k razširjenju borznega poslovanja in pri-Lon- j tegnitvi širše publike.
Zlasti lepo pa se razvija poslovanje borznega razsodišča, ki pridobiva vedno bolj na ugledu med trgovskim svetom radi raznih ugodnosti, ki jih nudi pri razreševanju sporov.
Ljubljanska borza v prvi polovici 1925.
Številke o prometu ljubljanske borze v prvem polletju 1925. dokazujejo pomembnost te institucije za slovensko gospodarstvo. Dne 16. avgusta t. 1. bo preteklo leto dni, odkar je začela poslovati ta institucija in izkazuje dosedaj prav lepe uspehd. Vendar pa še do danes ni dosegla svoje izpopolnitve, ker radi raznih — zlasti političnih momentov še ni mogla dobiti koncesije za trgovanje z devizami in valutami, za kar se potegujejo gospodarski krogi Slovenije že dolgo — brez uspeha.
Promet na blagovnni borzi je dosegel v prvih 6 mesecih t. 1. 888 in pol vagona. Od celokupnega prometa odpade na les 822 vagonov. Lani, ko je borza poslovala od 16. avgusta do 31. decembra, torej 4 mesece in pol, je bil promet na blagovni borzi 536.5 vagona. Te številke so značilne za napredek prometa na borzi.
Efektni trg stoji še vedno pod vplivom stagnacije, ozir. krize v gospodarskem življenju. Zaključki v vrednostnih papirjih so znašali v prvih 6 mesecih letos 1,208.930 dinarjev napram
486.101.50	Din v 4 in pol meseca lani. Največ prometa je beležiti v državnih papirjih in v delnicah tistih podjetij, ki ne kotirajo tudi na zagrebški borzi. To so pa le 3 podjetja.
V	kratkem bodo začele kotirati na borzi tudi delnice tvrdke »šešir«, tovarne klobukov v Škofji Loki.
(Podjetje ima glavnico 2,500.000 Din, rezerv *55.630 Din, dividenda za lansko leto je bila 12 odstotkov: podjetje je pod patronanco Zadružne go-
Kupujte samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke
znamke
Lastni izdelek tvrdke
HINKO POPOVIČ v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg
iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
Zoper to rešenje sem vložil rekurz na finančnega ministra, poudarjajoč v njem poleg opisanih motivov še nadaljnje:
a) Carinarnična razsodba je napačna in v zakonu neosnovana, ker je predležalo faktično 47 komadov zaklanih, samo čez pol razsekanih prašičev, vsak izpod 50 kg in nikakor ne
meso v smislu tarife.
b) Namena oškodovati državo ni bilo prav nobenega iz razloga, ker bi se bile predmetne svinje neovirano lahko preklale stoprav po že izvršenem ocarinjenju ne da bi za to bilo prekršbe zakona. Razkosale so se svinje .že prej (že v Zagrebu) zgolj iz namena, da se popolnoma izrabi
prostor v armiranem vagonu, za take transporte prirejenem vagonu.
c) Ker je uvrstitev predmetnih svinj v pravo postavko izvozne tarife sporna, ne more, umevno, biti govora
o	kaznitvi.
č) Carinski biro je v protislovju s čl. 51. car. zak. odklonil objašnjenje ter o tem obvestil carinarnico.
d) Zaklane svinje so blago, podsto-ječe hitri pokvari, a carinarnica zavlačuje že šest dni njega ocarinjenje, ako tudi je carinarnična stvar, da sama zaprosi za višje objašnjenje, ako je v dvomu glede na vporabo tarife.
e) Carinarnica ni uradno ustanovila, da-li razne polovice prijavljenih svinj, združene, tvorijo posamezne dele (kompletne) svinje vsaka izpod 50 kg. Njen izvid je torej površen in napačen.
f) Carinarnica je dosedaj propu-ščala razdvojene prašiče kot cele ter me s tem utrdila v mojem prepričanju.
Na podstavi navedenih argumentov naj se neosnovano rešenje razveljavi ter izda nalog, da se blago po plača-, nju pravilno odmerjene carine prepusti v inozemstvo. Ker je pa roba i zeio kvarljiva, prosim za najnujnejše rešenje. —
| Finančno ministrstvo je gornji re-1 kurz’ rešilo — po preteku dveh mese-1 cev — z odlokom Cbr. 68769 z dne 23. novembra 1922. Rešenje je odklonilno in se glasi: »J. P. žalio se i proliv rešenja carinarnice u Mariboru ! br. 27376 od 23. sept. 1922. g., kojim i je kaznjen za delo netačne prijave j robe jednog vagona zaklanih svinja po čl. 166. car. zak. navodeči u žalbi: : da je on pomenutim rešenjem nepra-! vedno kaznjen sa razloga: što ne po-I stoji namera oštetiti državnu kasu, jer medju zaklanim svinjskim polu-tinama ima takvih i to večina, koje teže 10—20 kg, a svega 3 polutine
prelaze preko 25 kg« (!), moli da se oslobodi kazne. Razmotrio sam akte ovoga predmeta i ocenio, kako istra-goin pribavljene dokaze, tako i žalbe-ne navode, pa sam našao, da je žalba blagovremeno podneta, njeni navodi neumesni, a carinarnično rešenje na zakonu osnovano sa razloga: što se urednisu zapisnikom angažovanih či-novnika, odredjenih za pregled robe, ko ji je podpisalo lice, koje je prisu-stvovalo premeru, dokazuje: da je deklarant u spornoj deklaraciji prijavil robe potpuno tariiski napisao, a da su činovnici angažovani za pregled robe našli: »da roba ne odgo-vara naimenovanju u deklaraciji i da je netačna prijava učinjena na štetu državne kase, prema čemu se posto-janje dela netačne prijave robe potpuno utvrdjuje, pa prema torne i krivična odgovornost okrivljenog dekla-ranta. Odbrana okrivljenog brezvred-nosna jer ničim ne obcsnaži rešenje carinarnice, pa se kao neumesna ima odbaciti. Na osnovu navedenoga i čl. 199. car. zak., s pogledom na zakon
o	taksama, a po zaslušanju kolegiju-ma za reševanje carinskih krivica re-šavam: da se rešenje carinarnice u Mariboru br. 27376 od 23. sept. 1922. g. kao pravilno i na zakonu osnovano osnaži, a žalba kao neumesna od-baci.« —
Zoper gornjo razsodbo II. instance sem predložil tožbo na sodišče Državnega sveta, ker se mi je videlo, da razsodba ne bazira na zakonu in na predpisih.
(Dalje sledi.)
Trgovina.
Veleobrati, trgovci in obrtniki, za katere velja obrtni red, se opozarjajo, da priglase za volitve prisednikov in namestnikov obrtnega sedišča in obrtnih prisednikov prizivnega sodišča — najkasneje do srede, 15. julija 1925 mestnemu magistratu svoj obrt ter svoje nameščence obojega spola, ki so bili zaposleni dne 22. junija 1925 v njih obratu, so. izpolnili 20. leto ter bivajo že najmanj leto dni v tuzeinstvu in ne pripadajo stanu učencev. — Tiskovine za te prijave se dobe brezplačno pri 'mestnem magistratu, mestna posvetovalnica, soba št. 22.
Pravilnik o drogerijah. Ministrstvo narodnega zdravja je imenovalo posebno komisijo, ki izdela pravilnik o drogerijah, s katerim se urede vsa stilistično nejasna vprašanja.
Konktirzni oklic. Razglasitev konkur-za o imovini Davorina Brečka, trgovca v Rajhenburgu. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Sevnici dne 9. julija 1925 ob 9. Oglasitveni rok do dne 1. avgusta 1925.
Nemčija podpisala konvencijo o trgovini z orožjem. Nemški delegat na konferenci za trgovino z orožjem v Genevi, poslanik v. Eckardt, je podpisal preteklo soboto dne 4. t. m. pogodbo o mednarodni trgovini z orožjem, municijo in vojnim materialom.
Konkurzi v Nemčiji. Januarja 1925 je bilo v Nemčiji prijavljenih 709 konkur-zov napram 775 v maju t. 1. skupno je bilo v prvem polletju 1925 razglašenih 4354 konkurzov, medtem, ko jih je v prvi polovici lanskega leta bilo 4536, v drugi polovici lanskega leta pa 1836.
Opozarjamo na današnji oglas »Vzajemne posojilnice«, posebno glede trgovskih kreditov.
h d istuia
Lesna konferenca nasledstvenih držav. Kakor poročajo z Dunaja, se bo v kratkem lam vršila mednarodna konferenca producentov in trgovcev. Program je sledeč: odprava omejitev izvoza lesa, znižanje izvoznih carin, ugotovitev enotnih tarif za les med nasledstvenimi, državami in z ostalim inozemstvom itd. Termin konference pa še ni znan.
Kartel dveh nemških veleindustrij. Radi boljšo izrabe energije in prihrankov pri osebju je prišlo med firmama Krupp in Rheiumetall do interesne skupnosti pri izdelovanju lokomotiv in vagonov.
Rcnarstvfn
Ameriški poziv Jugoslaviji. »Associated Press« naznanja, da je ameriška zakladnica storila korak pri jugoslovenski
Štev. 79.
TRGOVSKI LIST, 9. julija 1925.
Stran 3.
vladi za ureditev vprašanja vojnih dolgov Jugoslavije napram Zedinjenim državam.
Točaj lire se nekoliko boljša. O padcu lire piše italijanska »Tribuna«: Gotova panika se je pojavila posebno v južnih krajih, kjer špekulanti izvrstno izkoriščajo prebivalstvo. Kdor ima v resnici potrebo tuje valute, ki je sedaj
—	ako le more to storiti — ni smel kupiti, da ne pripomore do mrzličnih kvo-tacij, ki tako strašijo, posebno na jugu, kjer je trg najmanj nadzorovan. Ni ravno resnih razlogov za to vznemirjenje, ki bo temprej poleglo, čim bo vlada gledala, da se duhovi pomirijo, mesto, da izdaja hrupne ukrepe. »Tribuna« pravi dalje, da predlogi komisije 18-torice, ki t>i lahko prevrnili dosedanji državni sestav, gotovo ne vplivajo povoljno na razburjene duhove. *
* ivkl In takse.	i
Davčno okrajno oblastvo v Radovljici
razglaša: V smislu tozadevnih določil *akona o osebnih davkih se naznanja, da je seznam o uvrstitvi pripadnikov pridobninskih davčnih družb II., III. in IV. razreda za dvoletje 1926/27 v času od 16. julija do 31. julija 1925 razgrnjen pri tukajšnjem davčnem oblastvu med uradnimi urami pridobninskim zavezancem na vpogled. Uvrščeni so zoper morebitno pomotno uvrstitev v smislu § 15. za k. o oseb. davkih lahko pritožijo v casu od 1. do 15. avgusta t. 1. Pritožba mora bili kolkovana s kolekom za 20
dinarjev.
Promet.
Otvoritev liške železnice. Posebna komisija zagrebške železniške direkcije je prispela v Split, da pregleda nanovo sgrajeno progo. Prišle so tudi tri gorske lokomotive. Svečana otvoritev nove li-Ske proge je določena na 25. julija t. 1.
Si&m Si ££!5&3&&&&&&:&&&
>euddha< rr ,, ,........ i
Civ‘
Mij
Ako pileš „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj!
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev' v Ljubljani obvešča članstvo, da se hudo sprejeli v I. letnik Gremijalne trgovske šole le oni vajenci, kateri bodo sprejeti v trgovino v času do 30. avgusta 1925. Vpisovanje v Gre-mijalno šolo se bode pravočasno objavilo. — Načelstvo.
Razno.
Kongres trgovske omladinc v Skoplju.
V	nedeljo 5. t. m. je bil v Skoplju otvor-fen kongres trgovske omladine v prisotnosti velikega števila delegatov iz raznih pokrajin države. Kongres je pozdravil načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Milan Todorovič. Na kongresu so zastopana skoro vsa večja mesta Jugoslavije razen Ljubljane in Zagreba. Poleg številnih odličnih oseb so se udeležili svečane otvoritve tudi metropolit Varnava, general Ristič in veliki župan skopljanske oblasti g. Vildovič. Kongres je poslal udanostne brzojavne pozdrave kraljevi dvojici na Bled ter ministru za trgovino in industrijo dr. Orlsogonu. Takoj nato je bilo izvoljeno več odborov, ki imajo luilogo, da temeljito prouče nastopna vprašanja: vprašanje enotnosti pouka v trgovskih šolah, vprašanje delovnega časa v trgovskih podjetjih, vprašanje o zavarovanju trgovcev in trgovskega osobja, vprašanja trgovskega in obče privrednega tiska. Cim bodo odbori končali svoje delo, bo-dio sestavili posebne zaključke ter jih v obliki resolucij predložili plenumu kongresa v odobritev. Ob priliki kongresa i© načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Todorovič imel tudi daljše predavanje o naši trgovini, o naraščanju dinarja in aktivnosti »ašega izvoza.
Razstava v Sremski Mitroviči. V Srem. Mitroviči se vrši od 16. do 23. avgusta 1925 II. obrt no-industrijska in I. gospodarska razstava. Prijavni rok traja do 15. t. m. Prijavnice je dobiti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice. Ministrstvo saobračaja je dovolilo 50% popust
na železnicah za vse brze, potniške in mešane vlake razen brzih vlakov št. 6 in 7 in luksuznih SOE in to za vse državne železnice.
V	vidu nove pogodbe z Grčijo. Grška vlada je sporočila naši, da je priprav- ■ ljena obnoviti pogajanja za sklenitev prijateljske in zvezne pogodbe.
Represalije Jugoslavije napram Madžarski. Ker so madžarska oblastva izgnala nekaj jugoslovenskih delavcev iz Madžarske, so posegla jugoslovenska oblastva, oziroma oddelek za socialno politiko po represalijah in izgnala iz Vojvodine večje število madžarskih delavcev.
Na državni kmetijski šoli na Grmu (v
Novem mestu) se prične šolsko leto v pričetku novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: Celotna šola nudi poleg teorije tudi praktično izobrazbo ter se priporoča vsem prosilcem, v prvi vrsti še onim iz vinorodnih krajev; zimska šola obsega večjidel le teorijo in je urejena zlasti za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola se prične začetkom novembra in traja do konca BI. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola pa traja dve zimi po pet mesecev (od začetka novembra do konca aprila prihodnjega leta). Učenci so na zavodu pod stalnim nadzorstvom in vzgojo in imajo vso oskrbo: stanovanje, hrano in pranje perila. Preskrbnina se plačuje polletno naprej iri znaša mesečno 75 Din. Na zavodu je tudi gotovo število brezplačnih mest, ki se oddajajo le revnejšim kmetslym sinovom, kateri izpričajo svoje uboštvo s premoženjskim izkazom, ozir. z ubožnim izpričevalom Prosilci za brezplačna niesta se morajo zave/ati, da ostanejo po končanem -šolanju na domačem posestvu. Namen šole je sploh, da vzgaja kmetske gospodarje, zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, prednost pred drugimi prosilci. Sprejemni pogoji so: 1. Starost ne manj kot IG let in ne več kot 22 let. 2. Moralna neoporečnost. 3. Telesno in duševno zdravje. 4. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prošnje za sprejem morajo biti lastnoročno na celo polo pisane in kolkovane s kolkom za 5 Din za vlogo in s kolkom za 20 Din za rešitev. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list (kolek za 10 Din); 2. domovnico (kolek za 20 Din); 3. zdravniško izpričevalo (kolek za 20 Din); 4. zadnje šolsko izpričevalo (kolek za 5 Din); 5. nravstveno izpričevalo (kolek za 20 Din); 6. izjavo stari-šev ozir. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja (kolek za 2 Din). Kdor prosi za brezplačno mesto, mora priložiti še: 1. Obvezno izjavo sta-rišev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec po končanem šolanju ostal na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu stroške šolarja (kolek za 2 Din). 2. Ubožno izpričevalo potrjeno od občinskega, župnega in davčnega urada (kolek za 2 Din). Opozarja se, da se nepravilno kolkovane ali ne-kolkovane prošnje in priloge ne bodo mogle vpoštevati. Prošnje s predpisanimi kolkovanimi prilogami se vlagajo do
15.	septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. Bližja pojasnila v vseh zadevah daj ravnateljstvo šole.
Izvoz lesa v maju 1925. V mesecu maju t. 1. se je izvozilo iz Jugoslavije 99 tisoč 949 ton (v aprilu 1925 96.611 ton) stavbenega lesa v vrednosti 1099 (v aprilu 111.1) milijonov Din. Izvažalo se
je: v Italijo (za 77-2 milijona), v Madžarsko (za 86 milijonov), in v Francijo (za 5‘5 milijonov Din). Drv se je izvozilo v maju 1925 13.793 ton (v aprilu 12.809 ton), v skupni vrednosti 34 milijone Din, (v aprilu za 3’3 milijone Din). Naj-. več drv smo izvozili v maju 1925 v Italijo (za 2‘2 milijona) in v Madžarsko (za
0	6 milijona Din).
Mariborski adresar. Knjigarna in veletrgovina Vilko Weixl v Mariboru je izdala ^Mariborski adresar«, knjigo, ki je zelo dobrodošla, tako trgovcem, kakor tudi vsem drugim. Adresar vsebuje natančne naslove vseh državnih in civilnih uradov, denarnih zavodov, točne naslove vseh mariborskih hišnih posestnikov, industrijaleev, trgovcev, obrtnikov, odvetnikov, notarjev, sploh je ves adresni material, ki se tiče celega Maribora, v tej lični knjigi marljivo zbran in praktično uvrščen, tako da nudi knjiga res zanesljiv kažipot skoz Maribor. Da olajša tujcem iskanje naslovnikov po mestu, je adresarju priložen lepo izdelan tloris Maribora. Adresar je koristen in potreben ne samo poslovnim krogom, uradom in privatnikom v Mariboru, ampak tudi, in to še več, v Ljubljani, Celju in drugih mestih, kakor tudi po deželi. Adresar, ki je tudi prav lično trdo vezan, se naroča v knjigarni Vilko Weixl v Mariboru.
Rusija izvaža zopet žito. V pristaniščih Črnega morja so vršijo velike priprave za transport ruskega žita, ki je začelo po dolgih in lačnih letih vojne blokade in revolucij zopet prodirati na evropski trg. Angleži so napravili v novo-nikolajevskem pristanišču tri ogromna skladišča ter priprave, s katerimi naložijo na ladje v eni uri kar 50 ton. Podobne priprave bo napravila tudi sovjetska vlada. Francija je upostavila nove parobrodne zveze med Marseillom in vsemi pristanišči ob Črnem morju. Sovjetski listi vneto pozdravljajo gospodarsko prodiranje Rusije kot znamenje novega razmaha ruske življenske moči.
Angleški korak v Moskvi radi ruske propagande proti Angliji. »Sunday Times« zatrjuje, da so prišli angleško-ruski odnošaji radi protiangleške propagande sovjetske Rusije, katere zadnja manifestacija so nemiri na Kitajskem, do kritične točke. Angleški ministrski svet se je že bavil s to zadevo ter se je ob tej priliki razpravljalo tudi o eventuel-liem pretrganju diplomatskih odnošajev z Rusijo. Najbrže pa bo še pred tem korakom odposlana v Moskvo energična nota, v kateri se bo zahtevalo od sovjetske vlade, da se izrazi glede svojega rovarenja proti Angliji, katero stoji v odkritem nasprotstvu z obvezami, ki jih je Rusija prevzela z angleško-rusko tr-
! govinsko pogodbo.
j Lipski velesejem. Jesenski sejem se
I vrši letos od 30. avgusta do 5. septembra; pomladanski 1926 od 28. februarja do 6. marca 1926; jesenski pa od 29. avgusta do 4. septembra 1926. Zastopništvo je poverjeno tvrdki Stegu in drug, Ljubljana.
Češkoslovaško - Madžarska trgovinska pogajanja. Pri madžarsko-češkoslovaških pogajanjih za trgovinsko pogodbo, ki so se vršila v Pragi, je prišlo sicer do precejšnjega zbližanja, vendar ni bilo mogoče storiti definitivnih sklepov, ker so se pokazale diference radi carin na moko. Pogajanja se bodo nadaljevala na J) ima ju prihodnji teden.
VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /AILOt \
ZLATOROG
Udeležba na dobičku na Angleškem.
Udeležba na dobičku delavcev in nastav-Ijencev nikakor ne zadovoljuje. V letih 1880—1890 so imenovali to udeležbo »sredstvo za rešitev socialnega vprašanja«. Vsekakor je pa zanimivo, kako se je v industrijski in praktični Angliji stvar razvila; posebno še, ker je podatke dalo na razpolago angleško delovno ministrstvo in so torej prav gotovo zanesljivi.
Število vpeljanih udeležb na dobiček: Pred 1. 1880	35
Leta 1881—1890	79
Leta 1891 — 1900	76
Leta 1901—1905	26
Leta 1906—1910	54
Leta 1911 — 1915	63
Leta 1916—1920	123
Leta 1921 — 1923	28
Število koncem leta 1923. še veljavnih-udeležb na dobiček:
Pred 1. 1880	6
Leta 1881—1890	11
Leta 1891—1900	13
Leta 1901—1905	7
Leta 1906—1910	32
Leta 1911—1915	41
Leta 1916—1920	101
Leta 1921—1923	27
Vsega skupaj je bilo vpeljanih 484 udeležb na dobiček. Koncem leta 1923. jih je bilo veljavnih še 238. Udeleženih je bilo okoli 160.000 delojemalcev. V razmerju do skupnosti vseh delojemalcev na Angleškem je to število izredno nizko. V razmerju do plače so znašali odstotki izplačila leta 1921. 3.6% na osebo, leta 1922. 3.9, leta 1923. pa 5.1. Največja izplačila leta 1923. so dala podjetja industrije živil, 12.4%; trgovske tvrdke so odštele 8%, kemična industrija, glažute in tovarne mila 6%, vodovodne naprave in elektrarne 1.5%, strojna in kovinska industrija 1%. Značilno je, da pride največ novih vpeljav na leti 1919 in 1920, ki sta bili leti najboljše gospodarske konjunkture, dočim naslednja leta gospodarskih kriz novi vpeljavi niso bila naklonjena.
ljubljanska borze.
V	sredo dne 8. julija 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo izleta 1921 den 65; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 235; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. ‘225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb deu. 800, bi. 810; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 105, bi. 134: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 109; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4K>% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 20; 4 'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20.
Blago: Les: Deske, monte, 20 in 55 mm, konič.. fco meja den. 525; trami, monte, fco meja bi. 330; oglje, la, vila-no, fco meja 2 vag., den. 92.50, bi. 92.50, Miki j. 92.50: hrastova drva, 30% cepanic, 70% okroglic, fco‘ nakl. postaja den. 17.
—	Žito in poljski pridelki: Pšenicrf Hardvvinter II.. fco Postojna trans. bi. 405; koruza, slavon., par Škofja Loka 1 vag., den. 215, bi. 220, zaklj. 215; krompir, novi, fco štajerska postaja bi. 110.
Tržna poročila.
Tržne cene za meso t Ljubljani (dne
1. julija). Govedina: V mesnicah po mestu 16—19; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 15, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22, II. 17, jeter 25—30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa
I.	27.50, II. 20.23, pljuč 12, jeter 25, slanine trebušne 20, slanine ribe in sala
27.50,	slanine ribe in sala 27.50, slanine mešane 25, na debelo 25, masti 30—32, šunke (gnjati) 35—37, prekajenega mesa I. 32. II. 30. Drobnica: 1 kg koštru-novega 15—16, kozličevine 25. Klobase: 1 kg krakovskih 48, debrecinskih 48, hrenovk .38, posebnih 38, polprekajenih kranjskih 32—40, suhih kranjskih 75, prekajene slanine 32.50-35. Perutnina: 1 piščanec majhen 12—15, večji 15—18, kokoš 30—40, petelin 40—45, nepitana gos 75, domač zajec, manjši 10—15, večji
v Ljubljani
priporoča
Špecerij sko blago
raanovrstno žganje moko ln defeelne pridelke raanovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln mlin za di-Save z električnim obratom.
CENIKI NA RAZPOLAOOl
rt=^==^HII^^^=ni===^—rHllll=======n
fptotk*,	liri ra*sl®dnlcc.
TOČMi	tu«lž	v»<a	druge
ji. '»J#«*	£«1*1*»*	Iin|l0OYe*nIca.
OseooKfitCiVA UL 13. - TEianroN asa
ISdinI liiii pisalni stroj z neomejeno trpeažnostjio
e. SMITH Sl BIOS, MOD. S
V -	brez	najmanjšega	ropot	a,	ker	so	v<>!	tcCuJi	na	kiogljlCnlh	ležiiClh.
, Zastopst v o :
LucJiovIk Baraga, fcjuSjljsama, Šclenburgova ul. ©./I."
SpecIJalna mehar»SCna deiavnlca asa popravo	rn^unsltlh	In tehničnih strojev.
Telefon it. 412.
I | Poštno Cek. ruC. it 11.165»
Vzajemna posojilnica
IHIIIUmillUlliHlllllllilllHIIMlillllllllll r. z. s o. s. |||||||ilillll!l!lllilllUII1l!lllllll||illllllll
V Ljubljani, na Miklošičevi cesti
poleg hotela »UNION*, v lastni palači
dovoljuje:
trgovske kredite v lekoflem ra-čunu proti zelo nizkemu obrestovanim, sprejema ceslje ln daje posojila na varne račune, proti poroštvu, vknjižbi na posestva L t. d. Obresti g-..- j... .j In pogoji najugodnejši. -— ~i Vezane hranilne vloge obrestuje po dogovoru. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejme kot gotovino. Obrestovanje se torej ne prekine. Varnost: Rezervni fondi, deleži članov, ki jamčijo Se z enkratno deležno vsoto, lastna palačo, obširna druga posestva v tu- In Inozemstvu, botel »Union" Itd. itd.
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko I (blizu Prešernovega spomenika) Ob VOdI Na malo I
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, Sčetlce, sukance, toaletno biego. Telefon 915	Telefon	913
Kurja ojčesa
Zaščitni znak.
Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali naravnost iz Ivornice in glavr.ega skladišča
M. HRNjAK
lekarnar SIS AK
Najboljši šivalni stroji in kolesu so edino lo
C
Josip Mdinc-a
zn mu k c	f
GRlTZšiER- PK3WX in flOtERj
ta rodbino, obrt 1» Industrijo __ _	_ __	blizu	PreSeiKv
E. j|UM 1J5<5 H teti sna- suita
F,uk,	Vefletn*	Hmelja,
C »el*vnlc» »a pofiravilo & Na veliko. Teislfi 913 Na mtilo.
Državni monopolni
SAHARIN
luhko dobite v kristalih gaianliran 440 sladkobe
5 gr. po Din ll-—
10 „ , „ 22--50 „ „	„	110*—
100 „ „ „ 220 -i. I. d.
do 1C00 „ „	„	2200-—
v prašku garantiran 550 sladkobe, 5 gr. po Din 13'75 10 „	„	„	27-50
50 „	„	„	157-50
100 „ „	„	275'-
i. I. d.
do 1000	„	„	.	2750.—
v vsph lekarnah, drogerijah in večjih trgovinah. - Kjer istega ne dobile, ga /amorele naročiti pri glavnem skladišču
„!S!S“ D. D. veledrogerija Zagreb.
Vsak ovoj je zetvorjen 1. državno monopolskim trakom.
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, Irgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tlak tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 9. juliju 1925.
Štev. 79.
15—20. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 40 do 45, čajnega 60—65, masla 45, bohinjskega sira 45, sirčka 10, eno jajce 1 do
1.25 Din.
Ceno špecerijskemu blagu v Ljubljani.
1 kg kave Portorico 76—80, Santos 52 do 54, Rio 48—50, pražene kave I. 84 do 92, II. 64—68, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah
16.50, riža 1. 11.50, II. 9.50, 1 liter namiznega olja 23, 20, 1 kg soli 4, 1 kg testenin I. 16, II. 11 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani. 1 kg moke št. 0. 7—7.50, št. 1 6.75, št. 3
5.50, št. 5.25, kaše 6, ješprenja 7, ješ-prenjčka 10—13, otrobov 3, koruzne moke 3—4, koruznega zdroba 4.50—5.50, pšeničnega zdroba 8, ajdove moke I. 8,
II. 7, ržene moke 5.50 Din.
Tržne cene sta meso v Celju (dne 1. julija). Govedina: V mesnicah, I. vrste 20, II. 18, na trgu, I. 20, II. 16; vampi 10, pljuča 10, jetra 16 Din za kg. Teletina: Telečje meso I. 20, II. 18, jetra
16,	pljuča 15. Svinjina: prašičje meso I. 25, II. 20, pljuča 12, jetra 15, slanina I. 30, II. 28, na debelo 27.50, mast 33, amerikanska mast 31, šunka 35, prekajeno meso I. 35, II. 30—32. Klobase: krakovske 40, debrecinske 40, hrenovke
35, posebne 30, sveže kranjske 40, suhe kranjske 50, brunšviške 15, salami 110. Perutnina: 1 piščanec majhen 15, večji 20, kokoš 40, raca 35, gos 70, puran 70, domač zajec manjši 10, večji 25 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 3—3.50, kisle smetane 15, 1 kg surovega masla 50, čajnega 75, masla 40, bohinjskega sira 50—60, trapistovskega 20 do
36, emendolskega 72, sirčka 12, eno jajce
1.25 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Celju (1. julija). 1 kg kave Portorico 72, Santos 60, Rio 52, pražena kava I. 84, II. 60,
III. 60, kristalni sladkor 15.50, v kockah
17.50, kavni primes 26, riž I. 14, II. 11, 1 liter namiznega olja 28, olivnega 28, bučnega 30, 1 kg soli 4.50, testenin I. 16, IL 12, mila 17—19 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Celju (1. julija). 1 kg moke št. 00 7, št. 0 7, št. 2 6.80, št. 4 6.50, št. 6 5.80, št. 7 *A 3.10,
kaše 6, ješprenja 6.60, otrobov 2—2.40, koruzne moke 3, koruznega zdroba 3.80, pšeničnega 7.40, ajdove moke I. 6.40 Din.
Tržno cene na meso v Mariboru dne 1. julija. 1 kg govejega mesa I. v mesnicah 15 do 20, na stojnicah IL 13 do 18,
1	kg vampov 8 do 10, pljuča 7 do 8. Teletina: 1 kg teletine I. 18 do 20, II.
12.50 do 17.50, jetra 12.50 do 20, pljuča 10 do 11. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 30, pljuča 10 do 12, jetra 15, slanine, sveže 22 do 27, papricirane 30 do 35, prekajene 30 do 35, mast 28 do 35, prekajeno meso 25 do 35, šunke 38 do 40 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 36 do 40, debrecinskih 20 do 25, brunšviških 19 do 25, pariških 26 do 28, posebnih 26 do 28, safalad 26 do 28, hrenovk 32 do 34, kranjskih 36, 1 kom. prekajenih 6 do 7 Din. Perutnina: 1 piščanec, majhen 15, večji 25, kokoši 30 do 55, race 50 do 75 gosi 37.50 do 45, zajec domač, majhen 10 do 15, večji 20 do 40 Din.
Cena mleku, maslu, jajcem in siru na mariborskem trgu 1. julija. 1 liter mleka
2.50 do 3, smetane 11 do 14, 1 kg surovega masla 40, čajnega 70, kuhanega 60, ementalskega sira 120, polementalskega 60 do 70, trapistnega 35, grajskega 40, tilsitskega 40, parmazana 120, 1 kos sirčka 3 do 8, eno jajce 1 do 1.25 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Mariboru. 1 kg kave I. 70 do 80, II. 45 do 60, pražene kave I. 70 do 90, II. 55 do 65, soli 4.25 do 4.75, 1 kg testenin 11.50 do
17,	sladkorja v prahu 16.50, v kristalu
14.50 do 15, v kockah 16.50 do 17, kvasa. 31, škroba pšeničnega 12, riževega 18, riža 7 do 15, 1 liter namiznega olja 24, bučnega 22 do 24, 1 kg mila 16 do 18 dinarjev.
Mlevski izdelki na trgu v Mariboru.
1	kg pšenične moke št. »0« 7.50, št. »2< 6.75 do 7, št. »5< 6 do 6.75, št. >6< 6, št. »7< 5; prosene kaše 6, ješprena 7 do 15, otrobov 2 do 2.50, koruzne moke 3, koruznega zdroba 3.50 do 5.25, pšeničnega 8, ajdove moke št. >1« 7 Din.
Dunajski goveji sejem (6. julija). Do-gon 3686 komadov. Od tega je bilo: 744 domačih, 1303 madžarskih, 213 češkoslovaških, 609 jugoslovenskih in 817 ru-munskih. Cene so napram prostemu
prometu oslabele: prvorazrednim vrstam za 5—10, srednjim za 10—15 in slabšim vrstam kakor tudi bikom za 15 in mestoma za 20 grošev pri kg. Noti-rali so za kg žive teže: voli I. 1.55 do 1.70 (izjemno 1.80—2.15), II. 1.25 do
1.50,	III. 1.05—1.20, biki 1.10—1.50 (1.65), krave 0.95—1.40 (1.55) in slaba živina 0.55—0.90.
KOVINSKI TRG V ZAČETKU JULiJA.
Proti koncu junija se je ameriški trg dtbro držal in je kazal znake, da se bo tudi še nadalje. V Evropi ni nobene spremembe, o kakem zboljšanju ni govora. Položaj na mednarodnem železnem trgu je vsak dan težavnejši, konkurenca pritiska cene kar moč navzdol. Zato ni čudno, če se z novo silo spet javljajo vesti o ustanovitvi mednarodnega železnega kartela. Angleži so proti kartelu, Francozi in Belgijci so pa trenutno zanj. Razmere v Franciji in Belgiji prinašajo glede cen sicer podjetjem zaenkrat velike prednosti, jasno je pa, da se ta umetno gojeni položaj ne bo mogel dolgo časa držati. Velike 'važnosti so pogajanja med nemško, belgijsko in francosko industrijo. V zadnjih dneh smo brali, da so se končno dogovorili. Beremo, da je Nemčija pristala na uvoz 1.7 milj. ton surovega železa in polfabrikatov, za polovično carino; 800 tisoč ton pride na Loreno, 600.000 na Sa-arsko ozemlje, 300.000 pa na Luksemburg. Ce je vse to res, pomeni to poročilo korak k sporazumu v evropski železni industriji, pa tudi korak naprej v političnem razmerju Nemčije in Francije. Najbolj verjeten, pravijo, bo mednarodni kartel glede tračnic, kakor je že nekoč obstojal. Pa je še veliko težkoč do uresničenja, zlasti težkoč političnega značaja.
V	Angliji se položaj ni zboljšal, narobe, celo poslabšal se je. Kupci so vsled razmer na kontinentalnem trgu, ker stalni padec franka! neugodno vpliv*, zbegani in nimajo veselja do večjih nakupov. Cene so šle dol, produkcija je ostala v splošnem neizpreinenjena. — Francoski trg ne kaže znakov spremembe. Vesti o nesoglasju med člani kartela
so na konsumente neugodno vplivale. Pričakujejo raz id te organizacije in prosto konkurenco v tvorbi cen. — Bel' gijski trg je bolj živahen, vendar se pa negotovost, ki ga označa že dalj časa, še ni zgubila. — Luksemburški trg si je v juniju malo opomogel, producenti se pritožujejo nad neprijetno konkurenco lotarinških podjetij. Na Nemškem se kupčija ni ne-le poživila, temveč so se razmere poostrile. S 1. julijem namerava'. westfalska železna industrija vsled slabih izgledov delavske plače za 10 odstotkov znižati. Osnovala se je zveza za valjano žico in je začela 1. julija obratovati. V Češkoslovaški ni nobene spremembe, položaj na svetovnem trgu otež-koča stališče češkoslovaške kovinske industrije. Veliko se je v zadnjem času na Češkem govorilo in pisalo o novi carini v Jugoslaviji. Pri nekaterih stvareh je carina manjša, pri drugih večja. Pri novi, tarifi je maksimalna in minimalna ta-le carina: Surovo železo 4, 3 (prej prosto), surova pločevina 14 in 12v srednja 16 in 14 (prej 4 in 2), valjana žica pod 1 mm 26 in 22 (24 in 12) za 10Qf kilogramov. S tem je češkemu blagu nar stala huda domača konkurenca. Domače, jugoslovanske cene koncem junija: surova pločevina 400 dinarjev, fina 500., pocinjena 800 dinarjev.
mmmmmmmmammmmmmBmmmmmmmmmmmmammmmnmmmmmtmb
Dobava, prodala.
Dobave: Vršile se bodo naslednje -ofertalne licitacije: Dne 25. julija t. 1. pri Središnem uradu za osiguranje rad-! nika v Zagrebu glede oddaje gradbenih j del za novo zgradbo v Zagrebu v Miha-• novičevi ulici. Dne 1. agusta t. 1. pri di-
i	rekčiji drž. železnic v Subotici glede dobave žebljev, žice in vijakov. — Dne 3-avgusta t. 1. pri direkciji drž. železnie v Zagrebu glede dobave blaga za zastore, zastavic, usnja, špage itd.; pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave pleskarskega materiala. — Dne 5. avgusta t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave kompozicije.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.