¥
Naročnina
Dnevna uaaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
me%eCno 35 Din nedei[»Kn Izdala celole no v Jugo-slavlli 120 Din. za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stoip. petti-vrsla mali oglasi po 1SO ln 2 D, vefifl oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din n Pri večiem n norožnu popusl Izide ob 4 z|ulra) razen pondelike ln dneva po premiku
HndnMioo /e v Kopttar/evl ulici Al. 6 lil Rokopisi se ae vrata/o, netranUIrana pisma se ne sprelcma/o s- lireanlštvo Melon il. 20S0. upravnlStva St. 2328
Političen lisi sza slovenski narodi
l/prava le v&oplturlevi ul.Si.b Čekovni račun: C/ubllana itev. 10.630 ln I0.34P zo 1 nstiiale. Sara/evoSl.7363. Zagreb it. 39.011. Praga tn nunaI it. 24.797
Zakai ie bi!a ustavljena »Goriška Straža"
V soboto zvečer ob pol devetih je večerjal v hotelu »Pri zlatem jelenu« v Gorici odgovorni urednik »Goriške Straže« g. Polde Kemperle. Kar se mu približa detektiv, in mu izroči prefek-turni odlok, s katerim je bila ustavljena »Goriška Straža«. Dekret se glasi:
»Vpoštevaje opomine, ki so bili dani odgovornemu uredniku tukajšnjega lisla »Goriška Straža« g. Leopoldu Kemperlu, dne 1. septembra 1927 št. 3112, 6. septembra 1928 št. 3836 in 15. nov. 1928 št. 4970 radi stalnega priobcevanja člankov, ki so imeli namen, da se zbujajo v čitateliih državnemu redu nasprotna čustva, ali pa so vsebovali vesti in elemente tendenciozne intonacije, ki bi lahko povzročili neupravičeno razburjenje in živo vrenje med prebivalstvom; vpoštevaje poznejši ukrep od 16. novembra 1928 št. 5002, s katerim je bila odrejena zaplemba števi ke 88 imenovanega lista radi objave očividno tendencioznih člankov ali takih, ki skusajo diskreditirati javne ustanove, ali vplivajo pogubno na mladino, ali povzročajo neupravičeno nevoljo in razburjajo duhove, radi česar obstoji nevarnost motenja javnega reda;
vpoštevaje, da so se izkazala kot neuspešna vsa svarila ravnateljstvu lista, naj odneha od zadržanja, ki odkrito nasprotuje obstoječim določbam glede periodičnega tiska;
po zaslišanju komisije v smislu čl. 2 kr. ukaza 15. julija 1923 št. 3288, izpremenjenega v zakon 31. decembra 1925 št. 2309;
vpoštevaje čl. 3 omenjenega ukaza odreja:
Prekliče se priznanje odgovornega urednika Tista »Goriška Straža« g. Leopolda Keinperla.«
S temi, že obrabljenimi frazami o »tendencioznih intonacijah, o neupravičenem razburjanju, o ljudskem vrenju, o pogubnem vplivu na mladino (!), o nevarnosti za javni red, je goriški prefekt po nalogu rimske vlade zapisal smrt lista, ki je skozi 11 let delil veselje, ki pa ga pač ni bilo dosti, in trpljenje goriškega ljudstva, ga bodril v nesreči z besedo, prepojeno s tolažilnimi nauki krščanske vere, ga vzgajal v krščanskem duhu, ga učil gospodarstva in mu razlagal od tedna do tedna nove postave. Tako je končal list, ki se je postavil v vrsto krščanskega socialnega tiska, da zanese Kristusa v družino in v javno življenje; slovensko ljudstvo v Italiji naj ne ostane odrezana veja brez življenjskih sokov krščanskega gibanja, ki že preraja druge narode. Le moralno zdrav rod bo kljuboval najhujšim viharjem. To je bil program »Goriške Straže«, s katerim je list zrastel, se razvijal in padel. Zavijanja o nevarnosti za javni red so le zavijanja, ki so namenjena predvsem nepoučeni italijanski javnosti. Goriški prefekt in drugi njegovi tovariši na Primorskem dobro vedo, da je bil prav slovenski tisk resnično jamstvo za ohranitev javnega reda, prav slovenski tisk je stalno pomirjevalno vplival na toliko preizkušeno ljudstvo. Vojna vihra je šla skozi deželo, goriški rod je nastopil trnjevo pot begunstva, povrnil se je na opustošena polja in jih razoral, ne da bi se strašil smrtonosnih granat, ki še danes žanjejo med najboljšimi močmi, postavil je porušene domove; sledilo je bridko razočaranje z vojno odškodnino in nastopila je doba političnih preganjanj, zaplapolal je ogenj iznad kmečkih hiš in kulturnih domov; slovenski jezik je bil izgnan od povsod, slovenski učitelj, uradnik, železničar pregnan ali premeščen; prišla so leta strašne gospodarske bede obenem z dobo uničevanja slovenskega zadružništva; slabe letine in ogromni davki ženejo nesrečno ljudstvo v svet. V tej strašnih časih je Goriška Straža stala na strani bednega ljudstva, ga tolažila in mirila. Potom nje je slovensko ljudstvo dalo duška svojemu trpljenju in svojim željam. In če je Straža v teh dneh trpljenja kazala ljudstvu pot k Bogu, imenuje danes neki fašistovski list njihove urednike »svetopisemske brskače«.
»Goriške Straže« ni več in dežela je padla v temo. Vprašanje je, ali je to v interesu tistih, ki so postavljeni, da čuvajo javni red. Zdaj so šele odprta na stežaj vrata razburljivim vestem. »Goriška Straža« ni bila ustavljena zato, da se ohrani iavni red, pač pa radi tega, ker ie bil list tiskan v slovenskem jeziku, ker je bil slovenski. Italija, oziroma fašizem ne priznava narodnih manjšin, za fašizem živijo v Italiji le Italijani. Se nedavno je na manjšiniskem zborovanju v Pragi italijanski delegat predlagal, naj se sploh določi pojem narodne manišine. Obenem z vestjo o zatretiu »Goriške Straže« je neki italijanski list priobčil članek, v katerem dokazuje, da Slovenci v Italiji snloh niso narodna manjšina; nimajo lastne kulture, njihova »abeceda« je stara k^maj sto let, nimajo narodne zavesti, vedno so bili podložni tujim narodom in še nedavno so bili benečanski sužnji! To je naziran<e italiim-ske^a časnik*rja, italijanskega sodnika, državnega pravdnika, to je naziranie primorskega pre-fekta in rimske vlade. Slovenci v Ibliii se nc smejo priznati kot narodna manjšina. Radi te^n mora izginiti s Primorskega vsaka sled za sle vensko kulturo. Italiia ni vezana s kako med
Pred konflnaclio dr. Besednjaka
Gorica, 21. novembra. (Tel. »Slovencu.«) Pred dobrim tednom se jo poslanec Besednjak pripoljal na goriško postajo z Dunaja, kjer je prestal težko operacijo na vratu. Na postaji mu je neki znanec z dežele pomagal spraviti kovčekc z vlaka; nato jo poslanca pozdravil in so odpeljal z vlakom proti domu. Komaj jc vlak odpeljal s postaje, je stopil k njemu miličnik, dodeljen politični policiji, in ga pozval v prvi razred. Tu ga je vsega preiskal in mu pobral nekaj nemških listov. Miličnik ni mogel razumeti, da je imel potnik pri sobi tudi slovensko vabilo nekega slovenskega odvetnika v Gorici, ko vendar v Italiji žirijo sami Italijani. Pozneje je miličnik vrnil potniku časopise. Kakor temu potniku, tako se godi vsem, ki poslanca Bcsodnjaka nagovorijo ali pozdravijo. Policija jih kar ustavi in si zapiše na cesti njihova imena! Poslancu Besednjaku sledita na razdalji nekaj korakov stalno dva detektiva. Ponoči stražita tudi njegovo stanovanje. Okoli polnoči so detektivi menjajo in nastopijo novi. Detektiva imata na razpolago avtomobil, da lahko sledita poslancu tudi na deželo. Tako je hotel poslanec Besednjak obiskati nekega svojega prijatelja v Mirnu. Dotekla sta ga takoj detektiva. Medtem ko se je poslanec mudil na prijateljevem domu, so se postavili pred hišo še karabinerji in fašistovski tajnik. Tedaj jc pridrvel iz Gorice z avtomobilom inšpektor politične policije maršalo Polombo. Vsa vas je bila pokonci in čakala, kaj ^se bo zgodilo. Občinstvo so je zgražalo nad arogantnim obnašanjem vobčeznanega maršala. Po »inšpekciji« svojih tovarišev se je odlični gospod odpeljal zopet v Gorico. V nedeljo je policija ustavila na Travniku tri meščane, ker so pozdravili poslanca, in si zapisala njihova imena. Vse meščanstvo so neglede na narodnost zgraža radi takega postopanja policije. Poslanec Besednjak jc dobro znan tudi med Italijani, saj je večkrat tudi zanje interveniral pravtako kakor za svoje volivce. Vse se izprašuje, kaj je vendar storil poslanec, da ga policija ne pusti izpred oči niti za hip. Ali ni poslanec Besodnjak že pravi jetnik?
Praoec oadne politike zmaguje
Belgrad, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je vladalo v Belgradu vsled praznika in številnih godovanj ter odsotnosti nekaterih ministrov skoraj popolno poliučno zatišje in ni bilo novih dogodkov.
Pač pa se situacija še nadalje razvija v vladinem pravcu. To so opaža celo v onih krogih, ki so dosedaj najbolj intrigirali proti vladni četvorni koaliciji. Tudi ti krogi priznavajo, da je prišla vlada do gotove stabilnosti in da ni pričakovati presenečenj.
Se bolj jasno se vidi stabilizacija položaja iz pisave belgrajskih listov. Ti vedno jasneje pišejo, da bo ostala vlada četvorne koalicije tako dolgo, dokler ne izvede svojega znanega programa. Tako je sigurno, da bo še vlada četvorne koalicijo izvedla zakon o agraru, o korupciji, o razdolžitvi kmetov ter tudi sprejela še proračun. Po vsej verjetnosti pa bodo pod vlado četvorne koalicije sprejeti še šolski in razni cerkveni zakoni.
Če bi pa nastopila sprememba v politiki KDK, potem bi nastal tudi nov položaj.
0 novih volitvah pa ne more biti tako dolgo govora, dokler no bo KDK s svojo novo taktiko zajamčila svobodnih volitev.
Mov5? uredba o zavarovani in prisilnem plačevanju davkov
Belgrad, 21. nov. Finančni minister je na temelju čl. 159 fin. zakona podpisal uredbo o zavarovanju in prisilnem plačanju davkov. Uredba je izdelana po sodobnih liberalnih načelih v duhu novega davčnega zakonodajstva. Glavne odredbe so te-le: Ako je plačilo davka, ki je utemeljen po zakonu, ali ki je zadolžen ali nezadol-žen, ali ga dolžnik še ni obvezan plačati, prišlo v nevarnost, more davčna oblast obvezano osebo pismeno pozvati, da da zavarovanje za davek, dokler ga ne plača. Davčni obvezanec se more prisilnemu zavarovanju izogniti, ako davek plača ali ga zavaruje z vrednostnimi papirji. Proti prisilnemu zavarovanju se more pritožiti višji davčni oblasti. Pritožba za zavarovanje nima odložilne moči. Ako osemdnevni opominje-valni rok mine brez uspeha, ne da bi bila vložena pritožba, more izvršilna oblast izvršiti rubež. Zarubiti sc ne morejo: kmetu: hiša s kmetijo do 20 arov, par govedi, voz in plug, dr-
Tudi je potrebno, da KDK pove svojo zahteve, ker ni prej« mogoče razpisati volitev.
Nasprotno tendencioznim vestem opozi-cionalnega tiska je treba konstatirati, da so tudi vsi dogodki poslednjih dni utrdili vladno stališče.
1.	Vsled intervencije dr. Spalni in min. Andriča so se nasprotja med bosanskimi radikali in JMO znatno ublažila.
2.	Položaj vlade se po kraljevem prihodu nikakor ni poslabšal.
3.	Pomirljivost v krogih KDK narašča in danes jc bil v narodni skupščini poslanec dr. Svetislav Popovič ter se informiral o položaju. Pribičevičeva napoved, da no bo noben poslanec KDK prestopil praga skupščine, se torej ni uresničila. Dr. Popovič jo pri tej priliki tudi izjavil, da ni imelo njegovo potovanje na Švedsko nobeno politično ozadje.
4.	Vedno bolj zmaguje stališče, da so spori v radikalni stranki samo njena notranja zadeva.
5.	Opaža se tudi, »la primanjkuje KDK denarja in da bodo njeni londi kmalu prazni.
žavnim uradnikom, vpokojencem in njihovim rodbinam: polovica plače oziroma 30 odstotkov pokojnine. Od rubežni so izvzeti: poslanske dnevnice, prejemki nižjega častništva, dijaške štipendije, podpore in plačila instrukrij, prihodki od nesamostojnega dela do 400 Din mesečno, vloge pri Poštni hranilnici do 2000 Din, suknje, perilo, posteljnina, hišne in kuhinjske stvari, hrana in kurjava za 14 dni, učne knjige in druga učila, ki so potrebna v službi. Prisilno plačilo se mora na pritožbo ali po uvidevnosti oblasti odložiti.
Be'gra!ske vesti
Belgrad, 21. nov. (Tel. >Slov.«) Danes je minister za socialno politiko g. Stjepan Barič dalje časa konferiral s predsednikom vlade g. dr. Korošcem.
Danes je prispel v Belgrad član glavnega odbora g. Nikola Uzunovič, ki je konferiral s svojimi pristaši.
V Belgrad se pričakuje tudi prihod šefa radikalne stranke g. Ace Stanojeviča.
rodno pogodbo na spoštovanje pravic narodnih manjšin, narodne manjšine ne morejo tvoriti za Italijo predmeta kakih mednarodnih pogajanj niti na akademskih zborovanjih. Radi tega je bila včeraj ustavljena »Edinost«, danes »Straža« in radi tega pridejo na vrsto jutri še drugi slovanski listi v Italiji.
To bi bil vzrok smrti »Goriške Straže«. Dan je bil za to tudi poseben povod. Izkušnja uči, da Mussolini rad išče »ugodne trenutke«. Dve zaporedni zaplembi »Goriške Straže« v istem tednu sta osupnili vso javnost na Goriškem. Pa še radi kakšnih člankov!? Zaplemb so bili čita-telji že vajeni, ne pa takih motivacij. Zaplenjene članke bomo priobčili v celoti, dr> bo naša javnost lahko sodila. Vsakdo je slutil, da se proti listu nekaj pripravlja. Prefekt si jc z zaplembami oripravil pot za drugi opomin (diffida), kateremu
lahko »legalno« sledi zatretje lista. S tem je bilo formalnosti zadoščeno in prefekt je lahko izvršil naloženi ukaz. Prav motivacija zaplemb — »Goriška Straža« ni bila še nikdar zaplenjena radi takih člankov — je pokazala, da je prefekt prejel iz Rima izrecen ukaz, da list zatre. In ukaz je bil dan takoj po demonstracijah v Ljubljani.
»S tem še ni izčrpan fašistovski program na Primorskem,« ugotavlja uradni fašistovski list. Fašistovski program bo izčrpan takrat, ko se ne bo tiskala na Primorskem niti ena slovenska beseda, niti na podobicah ne. Tako bo o3talo od kulturno in politično zrelega slovenskega ljudstva le nekaka amorfna masa , ki jo bodo lahko izkoriščali občinski tajniki in podeštati, oderuhi, davkarji, učitelji, fašistovski tajniki in italnmski advokati. Asimilacija bo tedai dovršena
Govorice o viadni kriz)
Že stara navada našega opozicionalnega tiska je, da ob vsaki priliki in nepriliki raz-vesljuje svoje potrpežljive bravce s senzacio-nelnimi vestmi o skorajšnjem ali neizbežnem padcu vlade. Zadostuje tudi najbolj brezpomembna stvar in že so polne kolone opozicionalnega časopisja o bližnji vladni krizi in spremembi režima. Naj so se vsa ta prorokova-nja tudi stokrat zaporedoma izkazala kot neresnična, vendar jih opozicionalni tisk še naprej ponavlja in se ne ustraši niti stote bla-maže. Zadnji vzrok vseh teh krivih prerokovanj pa je v želji opozicije, da bi vendar enkrat že prišlo do spremembe. Ker si ne morejo te vsled lastne nesposobnosti priboriti, pa zato tem pridnejše o njej sanjajo. In plod teh sanj so vse vesti o vladni krizi.
Kakor pa je nastanek teh vesti nedolžen, tako pa je njihov efekt v tujini vse prej ko dober. Te večne vesti o bližajoči krizi morajo v nepoučeni tujini vzbuditi vtis, kakor da so pri nas sploh vse vlade le od danes na jutri. Vsled teh večnih prorokovanj si mora tujec misliti, kakor da so pri nas vse vlade samo slučajne tvorbe in da mi sploh nimamo nobene državne politike. Prav tak vtis ustvarja opozicionalni tisk s svojimi praznimi napovedmi, kakor da pri nas sploh ne bi bilo nobene politične stabilnosti, temveč se menjajo vlade in politične linije kakor se pač komu zljubi. Da mora potem trpeti tudi državni interes, je več ko jasno in v tem je tudi vzrok, da govorimo o teh govoricah, pa čeprav poznamo njih praznoto.
Nič ni na svetu večno, najmanj pa so večne vlade in zato je gotovo, da pride tudi čas, ko bo odstopila vlada četvorne koalicije. Toda tudi za demisijo vlade in za spremembo njenega političnega pravca morajo biti dani tehtni argumenti. Mora se izpremeniti politična situacija, mora biti podan dokaz, da bi druga vladna kombinacija vršila vladne posle bolje in uspešnejše. Za odstop sedanje vlade pa šo ni bil podan noben argument. Če namreč opozicija želi drugo vlado, to še dolgo ni noben argument, kajti katera opozicija na svetu si ue želi druge vlade?
Če torej hoče opozicija v resnici, da pride do spremembe režima, potem mora ona najprej sama poskrbeti za spremembo politične situacije. In dejansko ima v KDK zbrana opozicija moč in priliko, da politično situacijo spremeni. Treba ni nič drugega, kakor da korigira malo svoje nesprejemljive zahteve in da upošteva, kar upoštevajo že davno vsi dobri politiki sveta, da je politika stvar možnosti, ne pa nemožnosti.
Naj KDK s svojimi pozitivnimi zahtevami dokaže, da hoče sporazum in da je na državnem stališču, pa bo takoj tu druga politična situacija in otvoritev vladne krize bo resnica. Dokler pa voditelji KDK izjavljajo, da sploh z nikomur nočejo razgovarjati, dokler hočejo v parlamentarni državi na neparlamentaren način izvesti pogajanja, tako dolgo tudi ostane politični položaj neizpremenjeu iu tako dolgo ni vzroka za vladno krizo.
Se manj pa je mogoče govoriti o spremenjeni situaciji, kadar mislijo voditelji KDK, da je vsa njih naloga le v tem, da tekmujejo med seboj v licitaciji najbolj radikalnih zahtev. Taka licitacija vendar ne more biti nobeno priporočilo za opozicijo, temveč narobe ramo dokaz, da se opozicija ne zaveda svoje odgovornosti pred državo.
Priznavamo radi, da ni opozicija brez vseh argumentov in vladna koalicija je opoziciji tudi že dovolj jasno povedala, da je pripravljena uvaževati in sprejeti marsikatere zahteve opozicije. Mesto pa, da bi KDK to pripravljenost upoštevala, meslo da bi ponujeno roko sprejela, pa se ponaša s tem, da hoče z glavo skozi zid Ali z frlavo se ne pride skozi ztd in samo krivda KDK je če, mora obstojati vlad„ četvorne koalicijo tudi iz tega vzroka, da do" kaže KDK, da ne bo s trmoglavostjo prav nič dosegla. V petih mesecih bi se pač že mogla KDK o tem prepričati, ker je imela za to dovolj prilike. Ali očividno gospodje od KDK vseh teh dokazov nočejo videti, ker jim ti niso po volji, ker nimajo dovolj poguma, da bi z napačne poti kreniti na pravo.
In ker nimajo tega poguma, se tolažijo z vestmi o vladni krizi, zato dajejo sebi in pristašem korajžo z govoricami o skorajšnji vladni krizi. Toda vse te iz želj porojene napovedi so brez cene, ker želje ne odločujejo v politiki. Čas bi že bil. da bi voditelji KDK to spoznali in stopili na realna politična tla in — vrsli vlado.
Narodna banka o zahtevah gosoodarskih krosov
Guverner Narodne banke g. Ignac Bnjloni fe o svojem bivanju v Zagrebu in Ljubljani kjer je stopil v stili z zastopniki gospodarskih krogov in se informiral o njihovih željah in zahtevah, podal na poslednjih sejah uprav- > nega odbora obširno poročilo, ki ga sedaj časo- j pisje v celoti objavlja. Zahteve teh gospodar- . skih krogov so trojne vrste. Prve se nana- j šajo na devizne predpise in na delo z valutami; druge na poslovanje Narodne banke; tretje pa so splošne prirode. Iz njegovega poročila posnemamo zahteve slovenskih gospodarskih korporacij.
V prvi vrsti se nahaja samo sledeča zahteva ljubljanskih gospodarskih korporacij: da naj v bodoče slovenski uvozniki dobivajo tuje valute naravnost od Narodne banke in njenih filialk.
Upravni odbor Narodne banke smatra, da bi to bil monopol, prepuščen Narodni banki za izključno prodajo deviz, ki ni niti času primeren niti upravičen.
Pod drugo vrsto se nahajajo sledeče zahteve ljubljanskih gospodarskih krogov in mišljenje upravnega odbora Narodne banke:
1.	Da naj Narodna banka dela na tem, da se reši vprašanje industrijskega kredita.
Guverner izjavlja, da je komisija pravosodnega ministrstva te dni dokončala pravilnik o industrijskih obveznicah, ki bo predmet podrobne razprave na prvem sestanku centrale industrijskih korporacij, kar upravni odbor sprejema povoljno na znanje.
2.	Da se slovenskim hranilnicam zajam-čijo reeskomptni krediti za slučaj naglega dviganja vlog.
Upravni odbor nima možnosti, da bi jamčil za kredite v slučaju odpovedi vlog. V vsakem konkretnem slučaju pa bo Narodna banka pripravljena, da se takoj ugodi opravičenim potrebam in storila bo toliko, kolikor je to mogoče.
3.	Da se državni papirji sprejemajo v neomejeni količini.
Naše zakonodavstvo omejuje to in tudi pri vseh emisijskih ustanovah- obstoja taka omejitev in radi tega te zahteve ne moremo [ sprejeti.
4.	Da se Narodna banka zainteresira za poljedelski kredit.	j
Upravni odbor smatra, da je člen 11, toč. ' 8, sprememb zakona o Narodni banki, ki ga je ( sprejel izreden zbor bančnih akcionarjev dne 8. julija 1928, dovolj zajamčil izvrševanje te j
zahteve.	, i
5.	Da se industrijalcem povečajo krediti. ;
Kadar bo Narodna banka razpolagala z
dovoljnimi sredstvi, se bo tej želji ugodilo v j mejah možnosti.
6.	Da se Narodna banka še nadalje inte-resira za kredit obrtnikom.
Upravni odbor je mišljenja, da kreditiranje malih obrtnikov spada v delokrog Obrtne banke. Prošnje obrtnikov, predvsem pod- , jetnikov, ki razpolagajo s premoženjem, ki i prosijo za velike kredite, bo banka reševala, i kadar bo mogla dajati večje kredite.
7.	Da se sedanja obrestna mera Narodne j banke po možnosti zmanjša.
Upravni odbor je mnenja, da za sedaj noben razlog ne govori v korist te zahteve.
8.	Da se pogoji za podelitev kreditov ublažijo.
Z zakonom in pravilnikom so predpisani pogoji, ki jih mora izpolniti prosilec, da bi dobil od Narodne banke kredit
9.	Da se dosedaj predpisan rok od treh mesecev za menice podaljša na šest mesecev.
Zahteva je nesprejemljiva, ker je v nasprotju z zakonskimi predpLsi in s prakso emisijskih ustanov.
10.	Da se krediti za izvoznike dajejo direktno, ne pa preko bank.
Narodna banka kreditira izvoznike tudi direktno, če ima dovolj jamstva.
11.	Da se pri podelitvi kreditov posveti posebna pozornost ljubljanski trgovini en gros in da se slovenskim trgovcem povečajo krediti.
Pri razdeljevanju kreditov upošteva Narodna banka vse trgovce in industrijce enakomerno.
Zahteve splošne prirode so sledeče:
1.	Da Narodna banka pospeši delo na saniranju državnih financ; da se občuti njena ingerenca pri odpravi pasivnosti naše trgovske bilance.
2.	Zagrebški gospodarski krogi so pro-tivni državnim posojilom pri naših denarnih ustanovah, kakor so Narodna banka in Poštna hranilnica.
3.	Da Narodna banka dela na to, da se državna podjetja komercializirajo.
4.	Gospodarski krogi soglašajo, da je današnji promet zelo slab in da nanaša velike škode gospodarstvu.
5.	Istotako se vsi pritožujejo na počasno izvrševanje sodnih razsodb.
6.	Slovenski industrijci se pritožujejo na premajhno carinsko zaSčito. Čestokrat je pol-fabrikat bolj podvržen carini, nego konečni proizvod.
7.	Vsi se pritožujejo, da država ne izpol-ujuje svojih obveznosti.
' 8. Da se čim prej ustanovi gospodarski parlament v smislu čl. 44. ustave.
9.	Da se s posebnimi pogodbami uredijo trgovske razmere z državami na Sredozem-oi-om morju in vzhodu.
10.	Da se ukine davek na poslovni pro-
tneu
madžarska Iredenia
Praga, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Na proračunski razpravi v senatu je senator madjar-ske narodne stranke Richter ostro napadal češkoslovaško politiko napram Madjarski. Govoril je o jubilejni spomenici predsednika Ma-saryka. Kar se tiče madjarskih stremljenj po reviziji, je priznal tudi predsednik Masaryk, da so mirovne pogodbe potrebne gotovih pojasnil. Revizija ali razjasnitev. Ne gre za besede, temveč za dejanja. Če imenuje Masaryk Rotlierniereovo akcijo, da je nestvaren dile-tantizmu, se sklicuje on na etnografski zemljevid v znani knjigi Scotusa Viatorja »Plemenski problemi Madjarske« in pri tem ironično pripomni, da se ta diletautizem strinja najmanj z Rothermereovim dilentatizmom.
Praga, 21. nov. Senat je danes nadaljeval proračunsko debato. Republikanski senator Vol-lay je grajal navedbe nekega govornika koalicije iz Slovaške ljudske stranke, češ da bi se njegov govor v neinformiranih krogih mogel smatrati za opozicionalen govor. Grajal je tudi, da opozicija očita državi obsolutizem in pomanjkanje demokracije. Govorniki narodnih manjšin so v proračunski razpravi ponovno zahtevali pomoči tudi iz inozemstva. Če bi v državi res vladal absolutizem, potem bi tudi opozicija ne mogla tako svobodno govoriti, kakor se to vrši v resnici. Sedanja večina še daleko ni izpolnila vseh svojih nalog, želi pa poštenega razmerja z opozicijo,
Pet mUfard za akoho!
Praga, 21. nov. Senat je danes po poročilu Pastirika in Trčke in po kratki debati odobril novelo k zakonu o prepovedi točenja alkoholnih pijač pri volitvah. V debati je bivši pravosodni minister, narodni socialist dr. Vesely izrazil obžalovanje, da se s spremembo dosedanjih zakonov zopet odpirajo vrata alkoholu. Priznal je. da je gostilniški obrt velikega pomena. Ne priznava pa utemeljenosti motiva, ki je dal povod za novelo zakona, da so namreč gostilničarji zahtevali, da naj se prepoved točenja pri volitvah omeji. Ni dvoma, da si gostilničarji tako izgubo vedno znajo pokriti na drug način. Sicer pa si ljudje sami že pred volitvami nabavijo toliko zaloge, da denarna zguba gostilničarjev ni velika. Temu nasproti pa je treba poudariti, da so statistiki izračunali, da se v Češkoslovaški v enem letu izda za alkoholne pijače več kot 5 milijard K6, kar znaša pri 14,000.000 prebivalcev na dan 15 000.000 Kč. Vsak gospodarsko misleč človek se mora čuditi, da gre toliko denatja za čisto nepotrebno reč. Če se izda 15.000.000 Kč za alkohol, manjka ta denar za druge življenske potrebščine in so na ta način prikrajšani drugi obrti. Zakon o prepovedi točenja alkohola pri volitvah ima pred očmi velik vzgojni cilj in je zelo obžalovati, da se ta cilj opušča pri tej zakonski noveli. Ta zakonski načrt pomeni težko napako za Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, ki sta okuženi z alkoholom. Narodna skupščina bi se morala sramovati, da dopušča tako zlorabo alkohola.
Madjarsko-itali?amka pogodba
Budimpešta, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji poslanske zbornice je bila odobrena madjarsko-italijanska trgovinska pogodba. V debati je poslanec in bivši minister Graf naglašal, da je treba za madjarske poljedelske proizvode iskati novih trgov. Navajal je, da je tudi Nemčija dovolila Sovjetski Rusiji trgovinske ugodnosti. Madjarsko-italijanska pogodba nikakor ni naperjena proti Franciji in italijansko-madjarsko prijateljstvo je mogoče združiti z enako pogodbo s Francijo. Madjarska vsekakor potrebuje simpatij Francije. Poslanec Bogja je pri tem naglašal, da je Francija s trianonsko pogodbo razkosala Madjarsko. Francozom prijazna politika je Madjarski že škodovala pod vlado Karolyija. Bogja je poslanec vladne večine in proti njegovim izvajanjem je protestiralo celo več članov vladne stranke.
Aretiran morilec
Bruselj, 21. nov. (Tel. »Slov.«) Orožni-šh-o je danes v Flemalle pri Liittichu prijelo morilca italijanskega duhovnika Caravados-sija. Orožnik je opazil nekega sumljivega tujca, ki je imel pri sebi revolver. Zahteval je | od njega listine in ugotovil, da je to morilec duhovnika, ki je umorjen pri Nancyju. Orož-1 nik ga je razorožil in aretiral brez upora.
ker mora biti v demokraciji merodajen čut solidarnosti. Dalje je govoril o političnih razmerah na Slovaškem, kjer se more politična vzgoja dvigniti samo s šolsko vzgojo, to je" z povzdigo šolstva. Ugotovil je, da je šolstvo na Slovaškem zelo napredovalo, ravnotako tudi v obmejnih krajih, kjer morajo še nadalje ostati taki učitelji, ki se zavzemajo za državne interese. Komunist Sohor je kritiziral materialno stanje državnih uslužbencev, posebno pri železnici. Nemški krščanski socialec Fritscher je odklanjal državni šolski monopol in zahteval popolno svobodo v narodnem in verskem pogledu. Sodelovanje vere je v šoli brezpogojno zahtevati. Razkristjanjenja šol mora biti konec. Rekel je: »Nočemo omejitve svobode drugih, isto svobodo zahtevamo tudi zase. Za rešitev šolskega vprašanja je samo ena pot: miren sporazum.« Končno je govoril še socialni demokrat Pocisk o oboroževanju Madjarske in nemški narodni socialist Teschner, ki pri znava, cla je v razmerju med češkim in nemškim narodom prišlo do manjše napetosti. Zahtevi je samoupravo nemških pokrajin Za državo pa jc smatral kot najpotrebnejše popokio nevtralnost. Narodni demokrat Miiller |e odgovarjal, da ne more sprejeti recepta, da bi se češkoslovaška izjavila za nevtralno državo, ker se je bati, da bi bila češkoslovaška nevtralnost respektirana tako malo, kakor je bila belgijska
Miklas - nov? avstr. predsednik?
Dunaj, 21. nov. (TeL Slov.) Zvezni predsednik dr. Hainisch je sklical avstrijsko zbornico za volitev novega zveznega predsednika na dan 5. decembra. Krščansko socialna stranka bo sedaj najbrže kandidirala svojega predsednika narodnega sveta Viljema Miklasa. Miklas je oče 12 otrok, med njim 2 nun. Bil je gimnazijski ravnatelj v Hornu na Nižjem Avstrijskem, prej pa učitelj v Trstu in v Prosnicu. V prvih letih rc publike je bil državni podtajnik za prosveto. Od 1. 1920 je član, od 1. 1923 pa predsednik narodnega sveta. Osebno je zelo skromen politik in odkrito verske narave. Pri ostalih strankah večine, pri velenemcih in Landbundu, je še opažati nekoliko odpora proti volitvi Miklasa, ker so te stranke proti izvolitvi aktivnega politika.
100 m'liard za norušene krae
Pari«, 21. nov. (TeL »Slov.«) Kakor je izjavil minister za javna dela Forgeot ob pri- ■ liki o razpravi proračuna za porušene francoske kraje, bo obnova porušenega ozemlja v Franciji dokončana L 1929. Odškodnine privatnim osebam so znašale dosedaj 75 milijard, državne nabave pa 25 milijard.
Političen atentat v Sofiji
Belgrad, 21. nov. (TeL »Slov.«) Iz Sofije je došla vest, da je bil danes zvečer ob 19.15 izvršen revolverski atentat na šefa policije v kabinetu Malinova Naumu Peleju. Dva neznanca sta vdrla v neko trgovino, v kateri se je nahajal Naum Pele. Sluga trgovine je opazil namen, neznanca pa sta ga zabodla, potem pa oddala dva strela na Peleja. Pele, ki je bil težko ranjen, je kmalu potem v bolnici umrl. Morilca sta ušla.
Drobne vesti iz sveta
Bolgarsko posojilo. Kakor se poroča v Belgrad iz Londona, je bil danes dopoldne ob 9.30 razgrnjen v podpis angleški del bolgarskega posojila. Že ob 12 je bila angleška tranša podpisana, tako da bo jutri nakazana bolgarski vladi.
Sudermann umrl. Nemški pisatelj Herman Sudermann je danes ob 18.15 umrl v privatni kliniki profesorja dr. Altana. Pred šestimi dnevi ga je zadela kap.
Stavka v Peiuhu. V pečujskih premogovnikih je del rudarjev zahteval povišanje mezd. Ker je ravnateljstvo rudnika zahtevalo 10-dnevni rok za odgovor, so delavci stopili v stavko. Za jutri napovedujejo splošno stavko.
Število mrtvih pri eksploziji smodnišnice v Vincennesu znaša dosedaj 4. Eksplozija je nastala radi tega, ker je nekemu delavcu padla granata na tla.
Atentator na grškega predsednika Kon-duriotisa Gussios, ki je bil včeraj obsojen na 14 let ječe, je potem, ko so ga odpeljali v ječo, poskusil samoumor. Pred sodiščem se je pritoževal radi tega, ker ni bil obsojen na smrt Gussios je popolnoma gluh in nevrasteničen.
11.	Da se čim prej izglasuje zakon o državnih laksah in o trošarini.
12.	Da se izvede izenačenje zakonodaj-
stva.
13.	Slovenski gospodarski krogi niso zadovoljni z dosedanjo kreditno politiko Poštne hranilnice. Oni bi želeli, da bi bili v njej zastopani.
K tem zahtevam se izjavlja, da se Na-1 rodna banka o vseh teh predmetih živahno in-teresira, ona jih proučuje in bo s svojim miš-; ljenjem predložila inerodajnim faktorjem na reševanje. Kakor je znano, se je na sestanku, ki se je vršil 7. t. m. pri predsedniku vlade i g. dr. A. Korošcu in kateremu so prisostvovali vsi zainteresirani ministri in predstavniki gospodarskih krogov, o teh vprašanjih
obširno razpravljalo. Narodna banka bo tudi nadalje gledala, kako se ta vprašanja razvijajo, kako se rešujejo od strani merodajnih faktorjev in bo vložila ves svoj vpliv, da se ona čim prej in čim najbolj povoljno rešijo v korist domačega gospodarstva in napredka vse države.
G. Radojlovič je z nekoliko izbranih besedi podtrlal vainosl sestanka pri predsedniku vlade. On pravi, da je ta sestanek zelo uspel in da je zelo važno ono, kar je končno na njem bilo sporazumno sklenjeno, to je, da se čim prej pristopi k ustanovitvi gospodarskega sveta. Dokler pa on ne bo ustanovljen, se bodo taki sestanki pogostokrat vršili, da bi se na njih sporazumno razpravljalo in našlo vzroke, ki motijo pravilen razvoj go-aoodarstva.
k sporu med rezervnimi
častniki
Te dni je v Ljubljani ustanovljeno neko novo društvo rezervnih častnikov. Člani tega »samostojnega« društva, katerega pravila še niso potrjena, so večinoma ljubljanski rezerv-in častniki. Ustanovljeno pa je bilo na pobudo iz »Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov« izključenih članov.
Mi se s tem novim »samostojnim« društvom sploh ne bi bavili, če se tem povodom ne bi pojavile vesti, ki v popolnoma napačni luči prikazujejo to zadevo. Sam osrednji odbor je radi tega objavil daljšo izjavo, ki predvsem ugotavlja, da so bili vsi člani uprave ljubljanskega pododbora izključeni. Ker je tudi nadzorni odbor to izključitev potrdil, je ona postala pravomočna in vse vojaške in državne oblasti so prenehale občevali s tem odborom. Ker niso hoteli izročiti funkcij in premoženja, izjavlja osrednji odbor, da se bo to po izteku določenega roka zahtevalo preko sodišča.
Ker bo tako vsa zadeva prišla pred sodišče, se ne bomo spuščali v podrobne komentarje postopanja nekaterih ljubljanskih gospodov. Obžalujemo, da je prišlo tako daleč, ker smo vedno zastopali stališče, naj se vse uredi mirnim in sporazumnim potom. Časa priložnosti je bilo za<o dovolj. Bili smo in smo še vedno mnenja, da v organizacijo rezervnih lastnikov ne spada politika. Naj bi tudi med rezervnimi lastniki vladala ona disciplina in oni duh pravega rodoljublja in ljubezni do naše države, ki vlada v vrstah naše hrabre vojske. Zato ne moremo odobravati nobenih pokretov, ki bi šli proti edinstveni državni organizaciji rezervnih častnikov in smo proti temu, da bi se spori med njimi reševali v javnosti. Kajti s tem se daje povoda netočnim komentarjem, kar najbolj dokazuje izjava Svetozarja Pribičeviča, ki javno odobrava take samostojne pokrete. Radi tega ponovno opozarjamo naše prijatelje, da naj ostanejo liani »Združenja rezervnih lastnikov in bojevnikov
Se o aferi <?. Ambroža
Ze od nekdaj je bilo tako, da se skuša rešiti z nesramnostmi, komur so zmanjkali argumenti. Tako bi se hotelo tudi »Jutro« z nesramnimi napadi na nas izvleči iz zadrege Zato par ugotovitev.
G. Ambrož je sam priznal, da je bilo njegovo poročilo o rapallskih demonstracijah deloma neresnično, deloma pretirano in sestavljeno po dobljenih inStrukcijah. Prepuščamo vsakemu bralcu, da sam presodi, če spada tako poročanje med ono novinarsko delo, ki mora biti veduo zaščiteno in za katerega mora absolutno veljati svoboda iiska. Mi smo vsaj tega mnenja, da velja svoboda tiska le za vestno in točno poročanje.
Popolnoma izmišljeno pa je, da bi mi le z besedo ali tudi le med vrsticami odobravali nadzorstvo policije nad novinarji. Nasprotno mi vsako tako nadziranje odklanjamo in smo absolutno za svobodo tiska. Zato je tudi jasno, da mi nikdar ne bi mogli odobravati izjemnih policijskih odredb proli novinarjem, ki vrše pošteno ln vestno svoje delo. Še manj pa bi mogli odobravati odgona, temveč bi nasprotno v takem slučaju pozitivno branili novinarske pravice.
To naše stališče ni od danes, temveč smo go leta in leta vestno branili in zato odklanjamo nesramne očitke »Jutra« z ogorčenjem.
Pred razpustom zasrebške trs. zbornice 7
Zagreb, 21. novembra. (TeL Slov.) Ker je I po odredbi čl. 298 finančnega zakona trgovinski minister pooblaščen, da izvede reorganizacijo trgovskih zbornic, je pozval zagrebško trgovsko zbornico, da predloži svoj načrt. Zagrebška zbornica pa tega ni storila. Po zakonu zapadejo v treh mesecih mandati predsednika in odbornikov. Nove volitve se ne morejo izvršiti, ker nov volivni red ni potrjen. V Zagrebu se boje komi-sarijata. Zato vale krivdo na sedanjo upravo, ker ni pravočasno stavila predloga o novem voliv-nem redu. Uprava se izgovarja s tem, da so se mnogi člani prizadevali, da ne bi prišlo do nobenih sprememb, hoteč se s tem boriti proti režimu.
Dve Železniki nesreči v Zac?rebu
Zagreb, 21. nov. (Tel. Slov.) Nocoj sta se pripetili dve nesreči na zagrebških kolodvorih. Na kolodvoru za ranžiranje je bil zgnečen železničar Mato Tompa, ki je bil rojen 1871., oče 5 otrok. Na glavnem kolodvoru se je smrtno ponesrečil kretnik Franjo Turkovič.
Delavci v Oros'avch stavkalo
Zagreb, 21. novembra. (Tel. Slov). Danes j so delavci v tekstilni tovarni v Oroslavcih stopili v stavko. Vzrok stavke ni znan. Zdi se, da je nastal radi nesoglasja med delavci in delodajalci v vprašanju plač.
Novosadska vremenska napoved. Večji
! del vedro. Prehodno oblačno. Severozapadni vetrovi. Dežja ne bo.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, v gorah jutranja megla ln slana, podnevi milo vreme