Leio IX., itev. l0 Celje, torefc 25. januarja 1927. Poütnina plačana v gotooini. IshaJa v torek, «etrtek In Stane mesečno Din l'~ za jnozemstvo Din 20'—. p0(Limcina äteviika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. H ^HH b^H ' ^H ^¦^¦r Ahb^H &^l II HH b^I &^H BPS H^^H ¦ Uredniätwo in upravtiötvoi Cclje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisi se ne vračajo. QgSasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Volilcem Narodnega in naprednega bloka v ceijskem mestu! Narodnemu in naprednemu bloku, katerega ste za te oblast- ne volitve predstavljali samo- stojna demokratska stranka in I narodno socijalna stranka, vče- I raj dne 23. januarja 1927 ni bila dana zmaga. Pritisk zdru- ženih nasprotnikov Nemcev, klerikalcev in radikalov je bi! prevelik, omahljivcev je bilo preveč. Pa eno so pokazale te volitve. Naši združeni stranki ste najmočnejši v Celju in od- ločilni. Predstavljamo moč, ki ! je sposobna, da prepreči vsak ; udarec zoper narodni značaj : Celja. Narodno Celje nas po- trebuje. Mi moramo strniti in pojačiti naše vrste, da ob pri- hodnji prvi priliki iztrgamo Celje iz rok take zveze, kakor nam je stala pri teh volitvah j nasproti. Vsaka malodušnost bi bila narodni greh, vs.-iko kolebanje ! bi le pojačilo sovražnika. V tej materijalističui ter vsled vojne in do skrajnosti izvedenega stankarstva grdi I dobi smo mi jugoslovenski na- ' prednjaki udini, ki dvigamo visoko naš čisti prapor jugo- slovenske misli, državnega in narodnega edinstva. NaSi ideali, za katerih dokončno uresniče- nje se borimo, so nepremagljivi j in morajo zmagati Strnimo vrste — in naprej do končnega cilja. Vsem narodnim in napred- nim volilcern najiskrenejša zahvala 1 Celje, dne 24. jan. 1927. Vodsfvo Narodnega in naprednega bloka. Celjske volitve v oblastno škupščino. V ceijskem. mestu Narodnemu i;n naprednemu bloku ni bila dana zmaga, -- Nemee.m, porriimozeniin s klerikalci in radikali, se je posrečilo dobi.ti vuoi- no, s katero so podarili poslanski man- dat zaistopniku iuijmanjše z njhni zve- zane stranke dr. Goričanu. — In wn_ dar je izid za napredmo in nacijonalno fronto nad v&e časton. — Volitve »o p0- kazale, da predstaivlja Narodni blok najmočnejše strankarsko združenje v Celju, ker je dosegel brez pritiska in vkljub izdajstvu nekaterih oseb k>p0 število 478 volilcev. Diruga najmočnejša straruka je nemško-nacijonalna z 290 volilci, za W pride klerikaln-a stranka z 208 vo lifci ni kot zadnja radikalna stranka, podprta od nekaterih socijalisticnih izbofflic in rmrogih neopredeljenih ko- rist-olovcev, 168 glasov. Ta raxprodolba., kr odgovarja toe- no volilnemu imenikit in volitvenenni izidiu nam pokaznje daljmo dojstvo, da je stala nam nasproti kot jedro nem- sko-nacijonalna stranka, katero ste po- klicali na pornoc in j0 porabili; kot aivantgardo klerikalna in radikalna stranka. Ta razpredefba kažo dalje popol- nama jasno, da bi Nairodni blok sijaj- no amagial,. ako bi se klerikal u a in m~ dikalna stranka. sknpno ne vezali z nemško — nacijonalno stranko, ker zveza saino ene od teh strank z Neinci bi ne prinesla ziiiage. Končno kaže ta slika prav na- zoi'no, kako praviino je bilo naše sla- lišče, da so Nemci tisti, ki so se v Mariboru in v Celju postavili za od- ločujoČ faktor in da je sramotna krivda onih, ki so jih klicali proti lastnorod- nirn bratom na pomoč. V demokratični državi ne moremo pripadati vsi eni stranki, ampak je v dernokratični državi strankarsko udej- stvovanje naravna prikazen in potreba. Ugonobljenje strankarskega življenia pomeni absolutizem (gisj faSistovsko Italijo). Nikdar pa ne srne nobena stranka gotovih idejnih, načelnih in z državnih vidikov predpisanih mej pre • koračiti. V nacijonalni dižavi ie taka meja ona, da se nobena slranka, ki hoče veljati za nacijonalno, ne sme druzi'i z anacijonalnimi strarikami. To mejo je radikalna stranka pre- koraola. in je vsled tega izgubila zna- čaj narodne stranke. — Ta stranka je pogazila svojo narodno pretaklost in se je sauna žigosala s sramotnim peoa- tcnm narodnega izdajstva. — Med oni- mii, ki so šli z radikalno stranko, smo videli mnogo ljiudi, ki so do zadnjega časa nastopafr ultranacijonalno in se ponašali kakor da imajo narodnost v zafcupu. V prviih vrstah z Neinci je stal in agiüral trgovec Rudolf Stcnnocki v družbi z lekarnarjem Posavcem in go- stilniičarjem Žumrom ob vnetem sode- lovanju »nemškega« klerikalca Jani- ča in s slovenskim narodnim dewarjem solskiih svetoiv, občin in denarnih za- vodov obogatelega trgovca Leskovška. V to družbo so žaliibog zaSli nekateri Prhnarci, ki so zelo hilro poza-bili, kak abuipen l>oji bijejio njihovii l'ojiwki v ne- oidre^oai'i) krajiii z i^iJija.iisJtini-i. fa- šistih. — Indirektno so podprli to zvezo vsi, M so vrgli puško v slran in se vo- I'i-lev niso udeležili. — Izgovor, da cvttane radikalna stranka s svojimi vo- lilci vkljub zvezi z Nemci narodna, ne drži in je jalov. K^or je storU enkrat ka] tafcega kakor je sturila sedaj radikalm stranka, namreč, da je potclfcala proll l/.razlto nacljon-ilni s,traiiki, k! je tudi i nacIjojialisMčniin prograrnom \\<\- stopab, dru^orüd :e elemente na po- moC proti pJaciHu odkup.slne v oblkl narodnih koncsslj (nemSki mandat nemS.HO zastopstvo v celjskern obi. svetu) ta je z*Ln?Šil naroUnl greh, kl mu ostane uefzbsisl.jlv. Vrnejo se lahko oni, ki so bili zapeljani in so >l-ediii radik^lnlm vodj^m brt'z pietehtanja po^ledic. Boibapanaj velja onivt», ki so st^rili to 'zda's'vo hot»? in ved". Na§ niicijonalizcrri n;:m naiads doižr.ot. da to boibo sproiu-emo in jo iivo U|t:mo. PiepriČen: S'no.da bo kpnčna zmaga naša, ker so po ce i pro.>tran:» J Li c; o s I a v i;. i te volitve v oblasine skup- 5(!ino pokazsle, da so jugoslov. naci- jonali/.-in, na.^redno^t '^n poiSte-.iost na nna^ovitem polio-Ju, . P VOLITVE V SRTCZKE SKUP- oCINE 0 volitvali v srezke skupščine se ni popolnega pregleda, ker &r niso xnana poiročila iz vseh krajiev države. ivar se tiče Slovenije je od 64 manda- tov v mariborski oblasti' dobila SLS 42, radicevci 11, demokrati 6, socijalisli 3 m »Mororadikali« — kakor bi jih mo- gh lmenovati — 2 mandata. V Ljub- ljanski oblasti pa so dobili od 53 man- datov SLS 40, Napredni bl'oik 6, radi- cevci. 4, po 1 manidat pa socijalisti, Nemci in Kastavci, — y mestu Celje je volilo vsega 1235 volilc^v. Glasov so dobili združeni Nemai, klerikaddi in raxlikali 0(56, socialisti 70, Bernoto:vci 21, narodni blok pa 478. •- V celjskeni srezu ie bilo izvoljonih 5 klerikalcev in 1 radicevec. V Ljubljani so dobil'i do- mokrati 3, klerikalci pa 2 mandata, v Mariboru pa klerikalci, Nemci in ra- dikali 2, a socijalisti 1 mandat. p V MAJU VOLITVE ZA NA- RODNO SKUPŠČINO? Z ozirom na slab izid obi astn ill volitev za vladni stranki se računa^ da bo sedanja vla,- [dia BK trajaJa le malo časa. Radikali ibodo baje po sestanku Narodne skup- KČine 25. t. m. skušali ustvariti stalnej- šo situacijo, toda v političnih krogili se povdarja, da bo to skoraj nemogoče« in da bo treba razpisati nove volitve v Narodii'O skujDwcino, ki naj bi se izvr- Kilo že nioseca maja t. 1. P TREKI SOD V ALBANIJI. V iAlbaniji vlada že dalje časa preki sod z nevierjetno strogostjio. Dosedaj je bilo aretiranib že okoli 1200 Ijudi. Ker ni dovolj proötorov za aretiranee so na- praviri posebne ograjene pros tore, v katcriih s])e nesrečneži kakor živina, Preki sod zboruje stalno in so njegovi sklepi silno os'tri'. Oela vrsta obtoženili je bila ebsojena v odsotnoMi. Mnogi so obsojdju 1ia )()j [eto za.pora, drugi na !5, 20 in več let. Številni odsotni vodi- telji u;pornikov, ozironm naspiiotnikov selanjega režima so ui-enjeni za več slot in napofoondrov. Doisedaj je bilo na pcid'laM'i sklepa prekega soda obešenih že 30 Ijudi. Da bi čimbolj vplivialo na prebivialstvo, se izvršuje obešenje na sejnnsi]{ä dneve. p RUSI PROTI FRANCOSKO-RO- M UN SKI POGODBI. Po sklepu fran- cosko-romiunske pogodbe je ruska vla- da poslala francoski vladi noto, v kate- r: opo'zarjia na to, da ])odpira franco- sk:a vlada s »kleponi te pogodbe a.gre- ,ivviu' in Tia.sil.ne tendence vodilnih kro- gov v Romuniji ter da s tem unieujo izglede za boljšo rešitev besarabskega vprasarija na poDržavne krajevne za- ščite dece in mladine v Celju« se je vr- šil v četrtek 20. t. m. v Narodnem do- mu ob prav pičli udeležbi. Gospod predsednik šolski nadzor- nik Cernej otvori obeni zbor s prisre- nim pozdravom na navzoče. V svojem nat^voru-.....-omenja, da pokrajinska uprava tudi v preteklem letu ni dovoi'j podpiraJa drušlva. l'otrebna pa so za- ščiti ogromna materijelna sredstva, da bo moigla svoje delo organizirati tako, da bo čim več uboge dece uživalo bla- gotvorno pomoč zaščite. Zato prosi vse- stranske podpore. Nadalje se zahvalju- je g. mestnemu županu dr. Hrašovcu in vsemu odboru za sodelovanje. Tajniško poročilo je podal društve- ni tajnik g. ucitelj Janko Kramer. Državvna krajevna zažčita d»ce in mladine se že tri leta bori z največjo požrtvovalnostj'0 za cilje, ki si jih je stavila, da namreč poinaga osiroteli, zapuščeni in zanemarjein deci. No- vembra meseca 1. 1923. je pokrajinska uprava ukinila mesečno podporo zašči- ti in s tem onemogočila nadaljno red- no delovanje. Društveno delovanje bi moral"o preneliati, ako ne In tukajšnja mestna občina, celjska okoliska občina in nekateri tukajšnji denarni zavodi priskočili z izdatnimi podporanij na pomoč. Seveda je v prvi vrsti dolžnost države, da skrbi za otroke. kajti vsa bodočnost države je v mladini. Naša pokrajinska uprava je v prett-klem. le- tu poslala enkratni prispevek 700 di- ! narjev za razdelitev. Vsak pa sam ve, da je pri nas revekov vedno več. Tega se je pa zavedala naša javnost v polni m-eri in nas podpirala. Prijetna dolž- nost odbora je, da omenimo velikoduš- ne dobrotnike, ki so: mestni magistrat celjski, celjska okoliška občina, mestna hranilnica v Gefj'ii, Ljudska posojilrii- ca, Geljska posojilnica, Južnostajer- ska hranilnica, Lastni dom in Ljub- ljanska kredilna banka. Zahvala gre vsem tem dobrotnikom v imenu dru.- štva kakor tudi v imenu sirot. Glede drustvene agilnosti naj omenimo, da je v preteklem poslov- nem letu zaščita naslednje priredila: Dne 6. marca ie bil »pravljičen dan«; povabili smo pisa.teljico prav- Ijic go.spod.icno Manco Kurnanovo iz Ljiuibljaee. Dan je fepo uspel, blagajni je pa vrgel nekaj stotakov. Dne 5. junija se je priredil cvetli-c- ni dan, ki je naši zaščiti prinesel prav lep prispevek. Za Božič smo napravili božičnico4 Stran 2. »NOVA DOB Ac Štev. 10 Lipslii VBiesBjin Hajugodiieisi naluipoyaliu trg v Europii Pomtari ni sejm: 6. -12. marca 11.000 razstavJjalcev iz 21 dežel 150.000 nakupovalcev iz 44 deže! 1600 blagovnih skupin iz vseli strok. Od bucik«. do tovo nega avto-voza! Podrobnejša izvestila dajo: W. Strohbach, Maribor, Güsposka 19. Balkan - poslovalnica urada Llpskega velesejrna, Beograd, Čubrina ul. 8. za katero sino nctJjralL 12.000 Din. Od- bor se vsem dobrotnikom prisrčiio za- hvaljuje, ki sopripomotfli do lepe bo- žicnice. Zašeita je s to akcijo napravi- la lepo vzgojno in karitativno delo. Odbor jo imiel v pretoklein letu tri seje. Udeleževal se jih je vedno roestni župan g. dr. ^T. Hrašovec, ki nam jo mnogokrat koristif z iiasvetoin in de- janjera Bodi mu zato izrečona iskre- na zaJivala. V toll sejali je zaščita do- voljevala denarno podporo naši revni deci. Dekliico, ki je bila lmdo na očeh bolana, smo ria lastne stroške spravili v bolnico v Ljiublja,n.o, od koder se jo popolnonxa zdrava vrnila. J)va deck a smo spremili v poboljševalni oddelek prisilne delavnice. Mati uboga, sama na slabe-m gfa.su, dueka sta se potepala. beračila in kradla po meslu. Deklici- siroti smo poiskali pripravne ljudi, ki 60 jo sprejeli v službo. To je torej naže delo! Ce uvidite, da jie dobro, podpiraj- te nas. Zato vse, ki iinu.jo dobro voljo, vabi zaščita v svoj krog. V imonv ubo- do dece kličemo «lovon^kj v,iv,u>lavn,i kriv^ec. On je clan znaaie, ugledne rodbine. š GOSPOD1NJSKI TEČAJ V VOJ- NIKU se zaklju'ci' v nedeljo, due 30. ja- nuarja 1927 •/. T,azsta>vo kuhinjskih, sadnih, nifokarskih in šivalnih izdel- kov. Raizstava se otviori ob pol 8. utj v (xsnovni šoli, zakljuiči pa ob 1.5. irri. Ker je čisti dobicek. nannenjen v kritje stro- skov tečaja, se prostovoljini prispevki JEnrilo §plošn& prilguliljGik Kavnt nadomeslefc toifcusen i ccnen. HobSva se v vsefp dobro osortirantO kolonifainfJ) Irgovinaf}. hvaležno sprejemajo. — Točno ob 15. uri igrajo gojenke v posojilnicni dvo- rani šaloigro: »V Gojzovi kuhinji«, ko- lo s petjem »Pridna gospodinja« in bo- do pele zbor Vino in voda. s GROZEN SAMOMOR. Ko je te dni brzovlak iz Subotice prispel na beograjski kolodvor, se je neki mlade- nič, ki' se je prej skrival v senci vago- iiov, nenadoma vrgel pod lokomotivo, ki mu je odrezala glavo. Bil je to Gju- ro Hendt, krojac iz Novega Vrbasa. Našli so pri njem pismo, v katerem iz- javlja, da gre prostovoljno v smrt, ker cuti3 da mu sifilida razjeda kri in telo. š IZSELJENIKI, POZiOR! V Bol- giji se nahaja že dalje časa neka sum- ljiva firma pod vodstvom nokega Nem- ca Wormasa, ki inia baje svoje poma- gaee tudi med našimi državljani. Dru- zba je imefa tarn svojo tajno izseljeni- sko pisa.rno, ki je delala posebno itali- jainskim delavcom lnamljive predloige. da jim v prekmorskih deželah preskrbi: dobickanosno deLo. Žrtve .so se morale najpreje na.ro.citi na neki list, za kate- rega so morale v zacetku plačati po 100 frankov, kasneje ko je frank padel, pa celo 200 frankov. Pisarna je bila .si- cer ukinjena, vendar dobivajio italijan- ski delavci, ki so bili z njo v zvezi, ise vedno pojiudbe iz Rotterdaima. Oeivid- no gre za goljufije, ki pod pretvezo, da hočejo pomagati izsefjenikoni, izvablja- jo od njih denar, potetn pa zginejo. Ker oidhajajo tudi iz našiih krajcv dolaivci v Belgijo in Fra.nciijo, se torn potom najresneje svarijo pred temi. ffoljuifi. s ZLATNIKI ro 20 DIN V PRO- METU. Narodna banka je sklcnilu, da se naši novi zlatniki po 20 Din s podobo kralja Aleksandra spravijo d.ne 20. janiuarja v pramet, kar se je morda zgodilo. Kupovanje zlatniikov ni omc- jeno, vsakdo jih lahko kui]n v poLjubivi, množini. A zlatniki se ne morejo kupiti s papirnatim danarjein, inarvoč le s starimi napoleondori z doplačilom zneska 2 Din za režijske stroške. Izko- vanih je 1 milijon koinadov zlatnikov po 20 Din v zlatu v skupin vredinosti 20 milijon ov zlatih dinar jiev, oziroma po današnjem kurzu v vrednosti. 219 milijonov dinarjev. s ZA REZERVNE 0FIC11UE. Uprava ljubljanskega pododbora o(po- zarja, da izdaja kompletne uniforme samo onim rezervnim oficirjem, ki so člani in sicer po vrstnem redu vloženih prošenij, Prks'topne tiskovine in obrazci prošenj se dobe v pisarni pododbora ali pa posti. V sluoaju dodelitve umi- lorme se vsak clan pismeno obvesti. Sekira in gozd, (Narodna basen.) Bil je čas ko sekira še ni iniela ro- čaja. Takrat pride ona -nckoc v gozd. da naseka dry. Cim jo opazijo nilada drevesa tako ostro in svetlo, odrevenijo od straha ter tibo zaječijo. Slisi jih stari hrast, ki je rasel v bližini, in želi vedeti, kaj jim je. Drevesa mu povedo. Na to reče hirast: »Ali je sekira sama? Poglejte, ali ni kdo od našLh bratov ž njo v zvezi?« »Ni nihiče, železo je samo«, odgo- vore drevesa. »E, potem se ne bojte, dec a, ne bo nič luu'dega.« Za nekaj časa pride sekira zopet v omi gozd, ali tokrat z rooajem, in zač- ne nemilo udarjati po drevesih, da je vsa gora odmevafa. Ko to vidi in sli&i ona mladikovina, vztrepeta še bolj ne- ¦go prvič ter zakliče na pomoč. Odzove se staii hrast, in ko izve, da je prisla zopet sekira, ali da se je tokrat z njo združil les, strese se ko v gnevu ter ob- uqpniO zavpije: »Gorje, bratje, sedaj smo vsi pro- padli!« Ni se treba bati pogmbe od zunaj. Naši sovrainiki postanejo sele takrnt močni ko se združijo ž njimi naši pri- jatelj i. Sodnijska d r a ž b a tovarne mavca (gipsa) ''n stukatur (liykel Adler«, tlagajna, atnerik. pisalna miza in amerik. omara zn akte. 1 Nsslov v upravi lista. 2 Praktikantinjo veSČo stenografije in strojepisja sprejme s plačo večje podjetje. Ponudbe na 2 poStni predal 11, Celje. 2 Ü Delaj, nab» raj B in hratri, vriirčevat^ y se ne l^anl. foiNilnoma var-no naložčte dentrne pfiftrwnke pra xadrupi Varčuj v mlado. ti,B da stradal ne boš a v starostl 1 H stavbana in krerHtna zsrtrusa z oraejeno zavezo v Gabeiju prl Gelju Obrestuje hranilac g»Oi Večje stalne vloge po dogovoru ntfugoöneje. vlogc po ^ |O* ' Jamstvo za vloge nad 1,500000 Din. J. 'Ma?l5ivost, I tre* z no st* vančnosfi t I ^o predpogoj I ^ni.ivnosti 1 \i iriÄlega ra^te veliko! a 3 Er.sjifaaaačt^A Wsarna v Celjii, Pgesernova m. o. ' Tiska in izdaja Zvorna tistesrra. - Odgiworna^ta :"za i/ci .iTh'lj-i iniiskarno Wlia" Čctin«! za redakcijo Vinko V. Gahero. -- Oba v Celju.