DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 23
Sreda, 21. marca 1934
Leto IX
Strokovno organizirano razredno zavedno delavstvo:
Za delo, kruh in socialno preskrbo!
Pokralinska konferenca svobodnih strokovnih organizacij v Ljubljani
Po 33 mesecih poslovanja je strokovna komisija (pokrajinski odbor URSSJ) za dravsko banovino sklicala svojo redno konferenco. V vsej dobi poslovanja strokovne komisije je vladala v gospodarstvu silna stagnacija in naraščala je nezaposlenost. Poslovna doba strokovne komisije je torej bila težka, v socialnem oziru najtežja, odkar se uveljavlja naše gibanje.
Konferenca se je predvsem konstituirala. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi: Jernejčič, Ceiesnik in Petejan, kot zapisnikarja pa ss. Toman in Jelen. Nadalje so bili izvoljeni štirje odseki (za verifikacijo mandatov resolucije in predlaganje za novo upravo), na kar so sledili pozdravi.
V imenu URSSJa pozdravi konferenco s. Krekič iz Beograda. Poudarja težki socialni položaj delavstva; v sedanji krizi, nezaposlenosti in o brezmejnem izkoriščanju. Na-glaša. da se je delavska organizacija v raznih bojih izredno izkazala ter da vse delavstvo s ponosom gleda nanjo. Te izkušnje garantirajo, da pojde delavstvo tudi v bodoče isto pot. Konferenci in posvetovanjem želi obenem; najboljšega uspeha.
Za Delavsko zbornico pozdravi konferenco predsednik s. L. Sedej. Zeli konferenci uspeha v zavesti, da se bo organizirano delavstvo izkazalo tudi v bodoče, kakor se je pri volitvah v Delavsko zbornico, kljub raznim mahinacijam nasprotnikov, zlasti pa pri volitvah zaupnikov.
V imenu Zveze privatnih nameščencev pozdravi konferenco s. Petejan iz Maribora, pozivajoč na edinstvo vseh sil delavcev in nameščencev.
S. Marinček je prečital pozdrav Zveze monopolskih delavcev v Beogradu.
V imenu svobodnih strok, organizacij iz Zagreba pa je želel konferenci obilo uspeha s. Kmet.
Nato je podal poročilo za upravo tajnik s. Joža Gobnajer, ki je v jako obširnemi govoru orisal poslovanje Strokovne komisije. Mnogo težav je delala upravi nestabilnost nje odbornikov, ki so morali zapustiti odporniška mesta. Eno najtežjih vpsra-iov* lepa organizacija železničar-S1 • ° kateri je danes spor, ali jo ali nat^Povedati prometni midister eiir niS? ? dovoljenje te organiza-cijc notranjemu ministru.
organizacij ?T?meni ,ninister upi™
gnni.zacij., tako se ji upirajo tudi vsi privatni podjetniki. Delavstvo pa mora najti pota, da jrra(j| svoje organizacije v varstvo svojih pravic glede
delavskega varstva, osemur-
nlka, odpravo nočnega dela, odpiranje bi zapiranje trgovin.
Ta borba je danes sicer težka. •'*»
n«’’*
Za zmanjšanje nezaposlenosti so važna javna dela; v ta namen so pa potrebni novi viri dohodkov. n«
 k
Bednostni fond, ki je uveden v dravski banovini, je prav posebno poglavje. J » f •j' * -	• ' • • <i i'< \
‘i V ta fond pa so prispevali minimalno samo
delavci in nameščenci okoli
1.600.000 Din,
če že nočemo šteti sem drugega dela tega prispevka, ki je tudi le — donos dela. Prav je, dolžnost, da se podpira tudi nezaposleno inteligenco, toda najti se morajo za to drugi viri.
Dva najpomembnejša dogodka v poslovni dobi sta bila letos volitve v Delavsko zbornico in volitve obratnih zaupnikov.
Kako so nasprotniki pri volitvah v Delavsko zbornico delali, je še znano. Kljub temu sta dobili naši listi
20.000 glasov,
čeprav je v Beogradu neki gospod iz Ljubljane trdil, da še 8000 glasov ne dobimo. Katastrofalne so pa bile za nasprotnike volitve obratnih zaupnikov. Od 538 obratnih zaupnikov v dravski banovini so jih dobile
naše strokovne organizacije 368,
klerikalci 56, plavi 54 in neopredeljeni 48. Te številke le prejasno dokazujejo, da imajo nasprotniki vpliv samo tam* in-le v toliko, do kamor seza njih »pest«, to je, nasilstvo.
Važen problemi je tudi za strokovne organizacije poenotenje tiska.
Končno tajnik apelira na strokovne organizacije, da se tudi v bodoče smatrajo kot celoto ter delajo solidarno in skuipno.
Blagajniško poročilo je podal s. Vuk, ki je podrobno raztolmačil- finančno stanje Strokovne komisije in njenega glasila »Delavca«.
V	imenu kontrole je poročal s. Čelešnik, ki je tudi predlagal dosedanji upravi razrešnico. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
Gospodarska politika In poloiaj delavstva
K tej točki dnevnega reda je kot prvi poročal s. Uratnlk, ki je v krasno zasnovanem govoru, podprtem s statističnimi podatki, orisal položaj delavstva in njegovo gospodarsko moč in v zvezi s tem podvrgel ostri kritiki vso gospodarsko politiko.
Naglašal je, da je potrebno osi-gurati delavski eksistenčni minimum z zakonitimi normami o minimalnih mezidah. S skupno akcijo strokovnih organizacij in inšpekcij dela je treba preprečiti vsako nadurno delo, ki je dandanes kljub brezposelnosti še vedno v navadi. V to svrho pa je treba povečati kredite za Inšpekcijo dela.
Stanarina in obrestna mera se morata maksimirati na predvojno višino.
Racionalizacijskc ukrepe privatnih podjetij je treba pristaviti pod javno kontrolo. Racionalizacijski dobički bi sc morali porabiti predvsem
za skrajšanje delovnega časa in znižanje cen.
Gospodarstvo podjetij in donose proizvodnje je treba postaviti pod kontrolo javnih oblasti. Zavarovanje zoper brezposelnost je treba izgraditi s povečanjem dohodkov javnih borz dela, predvsem z dotacijami javnih korporacij in države.
Brezposelnost bi se dala omejiti z velikopoteznimi javnimi deli, ki naj se financirajo s prisilnimi brezobrestnimi posojili tistih obratov, katerim bodo donesla javna dela koristi.
S sedanjo gospodarsko politiko se proces padanja cen ne pospešuje, zato bi bilo potrebno, da se izdajo strogi ukrepi glede valute in reorganizacije denarnih zavodov.
Referent je ob koncu svojega govora predlagal v tem smislu resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Položaj delavstva v rudarski Industriji
Za s. Uratnikom je poročal rudarski tajnik s. Arh o položaju rudarskega delavstva, ki je naglašal, da je napredujoča tehnika, racionalizacija dela in nazadovanje kon-zuma vrglo na tisoče in tisoče rudarskega delavstva na cesto; zaposlenim pa se poleg znižanja mezd skrajšuje delovni čas.
Z mezdami, ki jih dobivajo rudarji, je nemogoče izhajati, zato je postal položaj rudarjev do skrajnosti nevzdržen in naravnost obupen, posebno pa še za delavstvo v malih obratih. Zahteva podjetnikov po večji storitvi in priganjaški sistem so zahtevali v tej stroki v kratkem razdobju; 103 človeške žrtve in 466 pohabljencev. Število predčasno onemoglih je ogromno.
• *■
S. Arh je konferenci predložil resolucijo, ki se glasi:
Resolucija
k položaju delavstva v rudarski industriji.
Delegacija, zbrana na oblastni konferenci Strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani dne 18. marca 1934, je na podlagi poročila o položaju rudarskega delavstva ugotovila sledeče:
Da se nadaljna propast rudarskega življa prepreči in da se sedanji obupni položaj vsaj kolikor toliko zboljša, je nujno potrebno:
1.	da vlada izda zakon o eksistenčnem minimumu, krajevnimi draginjskim prilikam primerno, na podlagi katerega se morajo določiti minimalne mezde delavstva, pod katero mero se plače ne smejo znižati.
2, da se z zakonom uredi redno izplačevanje delavskih mezd in se onim podjetnikom, ki se proti temu pregreše, kratko-malo odvzame obratno dovoljenje. Ne sme se več dopustiti, da predvsem gotovi mali rudniki izrabljajo sedanje težko gospodarsko stanje in zadržujejo izplačilo delavskih mezd ter se s tem okoriščajo.
3. da se zavarovanje delavstva zoper brezposelnost v državi v najkrajšem času uredi tako, da bodo oni, kateri niso po lastni krivdi zašli v brezposelnost, imeli možnost eksistence tudi takrat, kadar jim je odvzeta možnost dela in zaslužka.
Socijalna zakonodaja
Po opoldanskem odmoru je začela razprav o »socialni zakonodaji«. Kot prvi je poročal s. Svetek, ki je v kratkih in jedrnatih besedah orisal stanje socialnega zavarovanja, v katerem večina delavstva nima svojega zakonitega zastopstva. Referent je predlagal resolucijo, v kateri se zahteva takojšnja izvedba volitev v Središnje in okrožne urade bolniškega zavarovanja; za najvažnejšo nalogo sedanjosti pa se smatra izvedba zavarovanja za starost in one« glost ter zavarovanje zoper brezposelnost, kateremu naj bodo pritegnjene vse kategorije delavcev in nameščencev. K sodelovanju pozivajo svobodne strokovne organizacije vse delavce in nameščence, da se v strnjenih vrstah borijo za svoje pravice.
Resolucija
Po zaslišanju referata o bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev in nameščencev sklene oblastna konferenca S. K. z dne 18. III. 1934 to-le resolucijo:
1. Smatrajoč sodelovanje socialnih ustanov z delavskimi in nameščenskimi organizacijami za edino in najjačjo garancijo, da bodo te ustanove res služile svojemu pravemu namenu, pozivamo ministrstvo socialne politike, da omogoči nemudoma Izvedbo volitev v osrednji urad in v okrožne urade bolniškega zavarovanja.
2. Za najvažnejšo nalogo sedanjosti smatramo uvedbo zavarovanja za starost in onemoglost ter zavarovanja zoper brezposelnost, katerega naj bodo deležne vse kategorije delavcev in nameščencev. Pozivamo vse delavce in nameščence, da se strnejo in si izvojujejo te svoje najosnovejše pravice.
Socialno zavarovanj« rudarskega In plaviarskaga delavstva
O	ureditve socialnega zavarovanja za rudarsko in plavžarsko delavstvo je poročal Šober iz Zagorja, ki je zlasti podčrtaval, da je nujna življenjska potreba, da se to zavarovanje izpopolni in pod okriljem sedanje ustanove Bratovske sklad-nice pravilno izvajajo.
Osnovanje Socialno demokra< tlžne stranke Jugoslavije ni dovoljeno
Uradno javljajo:
Notranji minister je na podlagi čl. i zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o zbiranju, shodih in društvih x dne 18. septembra 1931 in v soglasju z ministrskim svetom s svojim sklepom št. 9037 z dne 14. mar-
ca 1934 odklonil dovoljenje za ustanovitev politične stranke pod imenom »Socialno demokratična stranka Jugoslavije«, ker niso izpolnjeni bistveni pogoji, ki jih predpisuje zakon o zbiranju, shodih in društvih.
Razvrednotenje denarja, propast avstrijskih vrednostnih papirjev, zamenjava kron v dinarje v razmerju 4 proti 1 je uničila premoženje Bratovske skladnice. Nadalje je racionalizacija in tehnična izpopolnitev obratov in z njo nastopajoča vedno ostrejša kriza v gospodarstvu silno neugodno vplivala na socialno zavarovanje, na drugi strani pa je tudi silen porast upokojencev spravil računsko podlago pokojninske blagajne vkljub izredno visokim prispevkom, katere plačuje članstvo, popolnoma iz ravnovesja, tako, da se nahaja danes na robu propada.
Za sanacijo bratovskih skladnih je nujno potrebno, da se podvzamejo primerni koraki, zato je referent predlagal resolucijo, ki bo predložena na merodajnih mestih.
Za znlianje delovnega lasa in izvajanje delovnega prava
Kot poslednji referent je govoril s. Rado Čelešnik, ki je v globoko zasnovanem govoru raztolmačil izigravanje delovnega prava in pa boja, ki ga vodijo podjetniki za poslabšanje sedanje socialne zakonodaje.	i
Vkljub ogromni brezposelnosti se še vedno vrši v obratih čezurno delo, ki se ne plačuje z predpisanim 50 odst. poviškom1. Tudi delavski zaupniki niso dovolj zaščiteni, da bi zamogli vršiti pravilno svoje naloge.
Referent je predlagal resolucijo, ki je bila sestavljena v odseku, in soglasno sprejeta.
Po obširni debati so bile vse resolucije, ki so jih pripravile posamezne komisije, soglasno sprejete.
Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni v
Izvrševalnl odbor
sledeči sodrugi: predsednik Leskovšek, podpreds. Arh, tajnik Vuk, blagajnik Galof. Odborniki: Jakomin, Bricelj, Čamernik, Smcrajc, Farčnik, Šušteršič, Mihič, v kontrolo Verbič, Berdajs, Čelešnik. Širši odbor pa tvorijo: Ropret (Ljubljana). Celeš-nik Ivan (Jesenice), Vodopivec (Celje), Krč (Kranj). Jelen, Petejan, Skrinjer (Maribor), Selanova (Ljubljana) in Pliberšek (Trbovlje). .
Pri točki razno so govorili še so-drug Toman, Pliberšek, Šmid, Oset, Škrlj in Jelen, nakar je predsedujoči s. Jernejčič s primernim pozivom na složno delo zaključil konferenco.
Ostale resolucije bomo priobčili v prihodnji številki našega lista.
Zakaj oboroiuje Italija Avstrijo in Ogrsko ?
Z Dunaja se je razširila vest, da se iz Italije kar na debelo uvaža orožje v Avstrijo in na Madžarsko. Vest ni bila preklicana. Tembolj je pa verjetna, ker pelje direktna zveza med Italijo in Avstrijo tudi na Madžarsko.
Orožje za Madžarsko in avstrijski hajmver je tihotapila krščanskosocialna vlada že ob normalnih političnih razmerah. Toda takrat so odkrili tihotapstvo socialni demokrati ter očitali režimu, da se tako veliko tihotapstvo pač ne more vršiti brez vednosti izvršilnih organov. Znana nam je hirtenberška afera in ponovno pošiljanje vojnih letal preko Avstrije na Madžarsko.
V Avstriji sedaj te kontrole ni več, ali vsaj ne take, da bi mogla z uspehom protestirati in zainteresirati mednarodne politike.
V	trenutku, ko Mussolini besedno manifestira za mir in se vrše poganja med Mussolinijem, Gombosom in Dollfussom v Rimu, so šle že tri ogromne pošiljke orožja preko Avstrije na Madžarsko. V Rimu, pravijo, da se pogajajo za gospodarsko so-
delovanje, v tem pa Italija kontra-hentinja mednarodnih pogodb, po katerih se ti dve deželi ne smeta ob-oroževati, dobavlja orožje za Avstrijo in Madžarsko. In prav verjet-noje, da se razgovor v Rimu tiče tudi oboroževanja obeh držav. To kršenje mednarodnih pogodb se vrši že od leta 1920. Obe državi sta oboroženi daleč preko dovoljene meje. ,
Socialistične kontrole ni več zaenkrat, zato je potrebna kontrola Društva narodov, če mu je resno za mir v srednji Evropi.
Kaj namerava Mussolini? Ali vara mednarodno ali hoče samo napraviti dobro kupčijo z orožjem? Nedvomno mu je za kupčijo, ker nezaposlenost narašča, da pa hoče ta gospodarski efekt doseči z oboroževanjem obeh držav, pa ne more biti brez političnega ozadja.
Najprej prijateljstvo, potem gospodarsko sodelovanje, oboroževanje in potem — logična posledica — iz-siljenje italijanske politike v srednji Evropi z orožjem.
Za kaj bi se sicer potrebovalo orožje, zakaj razdvajanje držav srednje Evrope?
Imate radi dobro kavo? Da? Potem Vam bo
gotovo ugajala. Poizkusite jo!
Princ Sikst Parmski je umrl v
Parizu dne 14. t. m. Sikst je brat bivše avstrijske cesarice Cite. Znamenit je postal zaradi posredovanja med svetovno vojno, ko je po naročilu habsburžanske dinastije predlagal za Avstrijo separaten mir z veliko antanto. Habsburška dinastija je hotela za ceno avstrijskega prestola opustiti vojno zvezo z Nemčijo.
Srednjeevropski in balkanski problem
Balkanski in srednjeevropski problemi se nahajajo v kritičnem stadiju. Italija hoče pridobiti zase Avstrijo in Madžarsko. V to svrho se vrše konference v Rimu, ki pa ne utegnejo imeti pozitivnega uspeha. Italiji nasprotujejo Mala antanta in zlasti Nemčija, ker je Avstrija le nemška in Nemčija računa z nje sodelovanjem, če že ne z združitvijo. Mala antanta ima svojo politiko, ki je pro-tirevizionistična, dočim Avstrija, Madžarska in morda prikrito tudi Italija z Bolgarijo. Politika balkanskega problema gre torej za tem, da se revizionistični blok prepreči. Zato izjavljajo tudi Jugoslavija, Grčija in Turčija, da so pripravljene podpisati z Bolgarijo nenapadalni pakt, da ji s tem dokažejo, da stvorjeni pakt ni naperjen proti Bolgariji.
Istotako bodo tudi zapadne sile finančno podpirale Avstrijo le tedaj, če ohrani svojo nevtralnost.
Počasi, počasi napreduje konsolidacija in daleč je še mirnejša doba.
Nobenih fašističnih bojevnih organizacij
Angleški zunanji minister sir John Simon je govoril v Glasgowu o državljanskih svoboščinah.
Rekel je:
Menim, da ni neprimerno, če izjavim, da mi ne maramo nobenih privatnih organizacij za vzdrževanje reda. Vsak pameten človek bo, če je ogrožan, poklical redno policijo, da napravi zopet red in ne kakih amaterjev. Storil bo to tudi v splošnem interesu. Obstoj privatne oborožene organizacije	neobhodno povzroči
ustanovitev druge organizacije. Mnenja sem, da se angleški državljani ne morejo kaj prida učiti o političnih svoboščinah od drugih držav. Politična svoboda v Veliki Britaniji je v tem, da se pravica vsakemu državljanu da nepristransko in jako pospešeno. Avtoriteta parlamenta in voljenih lokalnih korporacij, kakor tudi ministri krone so odgovorni za red v deželi in za svoboščine državljanov. Samo s temi pomočki si more Velika Britanija zagotoviti svojo demokracijo.
•
Anglež, buržua, pravi tako! In ima prav. Kjer se snujejo privatne oborožene organizacije, dokler ni priznano načelo splošne oborožitve, delajo to klike, ki se boje za svojo oblast, oziroma hočejo terorizirati ostale državljane v svojem posebnem, ne v splošnem interesu. Skupni interesi se morajo zastopati v svobodni parlamentarni demokraciji.
te sl z narofnlno v zaostanku, jo poravnaj takoj I Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izkijuino z lastnimi sredstvi. ...
Pesem o Kolomanu Vvallischu
Plzenska »Nova doba« je objavila 27. februarja v češkem prevodu tole pesem, ki ji je bila poslana iz Avstrije, da se tam poje na napev stare avstrijske pesmi:	»Als
das Volk den Kaiser nicht mehr aclitet...« Okrog VVal-lischevega imena se torej že vije venec legend avstrijskega proletarijata.
Dunaj, Gradec, Steyer, Linz. in Bruck, so priče delavske krvi in muk, v borbi za pravico in svobodo zlato.
So s strojnicami in topovi jih kosili, ki so ostali, s prekini sodom so sodili, s plinom, s tanki, z bajoneti in z vešalami morili.
Le eden se je umaknil v gorato gozdno stran,
povsod so vpraševali, kje je Koloman. VValliscIi je ušel in Dollfuss je besnel.
Lov je šel za njim po vsej deželi, v strahu so pred njim na Dunaju drhteli, da na Štirskem vstal ne bi osvetnik nedolžne krvi.
Najpodlejše na svetu je izdajica, ki brata svojega proda za pest srebra.
Za šilinge izdal je rabljem VVallischa.
Kolomanu vrv so okrog vratu ovili, pod vislicami so ga rablji sramotili:
Ha, mrtev je, poglejte ga, konec je zdaj Wallischa.
V	zemlji bodo gnile tvoje svete kosti, tvoj duh pa, nesmrten, on večno živi!
Naš prapor, Koloman VVallisch, še trdno stoji!
Imena tvojega se s spoštovanjem spominjamo,
maščevanje tvojim morilcem prisegamo, v vseh mestih, deželah, mi vsi, armada bodočnosti mi!
16 milijonov ljudi je navezanih v Nemčiji na javno dobrodelnost
Izenačena »Vossische Zeitung« prinaša pod naslovom »Dan narodne skupnosti« poročilo o rezultatih nemške »Zimske pomožne akcije«, v katerem nehote odkriva strašno socialno bedo, ki vlada v tretjem carstvu, ko pravi: »Strašno je število podpore potrebnih, ki se je šele pri tej akciji pokazalo v vsej strahoti. Sedem milijonov nemških državljanov ima daleč pod 100 mark mesečnih dohodkov. (Pri tem se marka ne sme vrednotiti z mednarodnim valutnim merilom, ker v Nemčiji sami nima niti polovice svoje mednarodne vrednosti.) Ce prištejemo tem sedmim milijonom še devet milijonov njihovih svojcev, dobimo ogromno število 16 milijonov državljanov, ki žive od javnih podpor.«
Ce pomislimo, da je poleg te armade 16 milijonov, ki živi od javne miloščine, še na stotisoče še zaposlenih delavcev, katerih zaslužek ne dosega eksistenčnega minimuma in desettisoče. ki gladujejo po koncentracijskih taboriščih, o čemer pričajo pogoste gladovne revolte, lahko rečemo, da več ko tretjina Nemčije dobesedno gladuje. In dasi se je s prisilnimi prispevki za zimsko pomožno akcijo in s sistemom enopiskrskih kosil nabralo težke milijone za to akcijo, pride povprečno na enega podpore potrebnega komaj osem mark in pol, čeprav so od podpor izločeni vsi »nezanesljivi elementi«, ki še niso pokleknili pred kljukasti križ. Pri tem pa si še upajo v Berlinu dcnuigoško Prirejati razne dobrodelne prireditve »y korist stradajočim v Avstriji«, od katerih pa še nihče v Avstriji ni videl počenega pfeniga, pač pa se s tem podpira avstrijska nacionalno socialistična propaganda.   J
Tone Maček:
54
Stucai Huvn&UQU
»Malo so večje,« je pojasnjeval Kurent, »in bolj svetle barve. Nekatere so svetlorjave, kakor postane pač vsaka živa stvar, bodisi žival ali rastlina, ki je dolgo pod zemljo, bolj bledikasta.«
■Kako pa so prišle podgane v jamo?«
»Vrag vedi. Pač zlezejo v vsako luknjo, kakor daleč sega, v nadi. da najdejo kaj za glodanje. Saj tudi človek leze povsod, kjer bi ga ne bilo troba, y lovu.za dobičkom. 'J udi mi jamski Ijtidie^se razlikujemo od onih, ki se gibljejo vedno le.Jia svincu. Le pogjej knape. kako je vsak bledikav In modrikast. Ce pa se preselimo v Afriko, bomo pa tudi mi črni ko Arabci.«
Ce bi rudnik nenadoma zalUa voda,« jC začel fantazirati France, »tedaj bi tudi vse'jamske podgane morale poginiti.«
♦Čc bi vse izhode zazidali, že, drugače pa ne,« ga je zavrnil Čepin. »Žafranov brat. ki je delal v vestfalskih rudnikih, je pravil, da st> tam 'na neki cHii dokopali do močne vodne žile ht je ves rudnik zalila voda. Radarji so se komajrre* šili. Ko so podgane začutile nevarnost, so se ja-
drno začele izseljevati: skozi šahte in skozi pro-dušnike so lezle na dan in ljudje -so čakali pri luknjah s palicami in jih sproti pobijali, čim je kakšna glavo pokazala, sicer bi sc bile razgubile po domovih in krompirjevih gredah in delale veliko škodo.«
»Pa pravijo, da se ne sme podgan ubijati.«
»Takole posamezne, ki jo kje zalotiš in beži pred teboj, res nima smisla ubijati, če pa postanejo splošna nadloga In nevarnost, bi pa bilo nespametno, jim prizanašati. Mislim, da bi ti tudi ne držal mirno, če bi ti začele grizti nohte ali ščipati ušesa in nos.^
»Ce so /elo lačne, se lotijo tudi spečega človeka. T<> senv £e sam skusil. Eno.pa je gotovo, da mrtvecu ne prizanesejo. Pred nekaj leti- je 'gori V »mlinu«,’kjer lomijo lapor za zapolnjevanje izpraznjenih izkopov, ubilo starega Požgana. Bilo je v nedeljo zjutraj, proti koncu nočne zmene. Požgan je šel sam, da naloži še zadnji voziček, predno gre domov. Ko je nalagal, se je pa t.dfrgul od stropa več centov težak kos laporja in padel nanj. Najbrž je bil pri priči mrtev. Pol telesu mu je čisto zmečkalo, Njegovi tovariši so bili mnenja, da je že šel ven -in ga niso iskali. Tudi domači se niso vznemirjali; ker je že več-
krat, kadar je iinel nočno zmeno, šel v nedeb' zjutraj kar šihten pit in je šele proti večeru P " kolovratil pijan domov. In tako ga je našla ~>c L naslednja jutranja zmena v pondeljek	'
Pa v kakšnem stanju? Na ujem je ležala težka gmota laporja, pod njim pa mlaka krvi. ki J(' & lokalo krdelo podgan. Roke in obraz so 'I11'.; do	kosti oglodale. Ko so	prišli ljudje z	‘j,,
mi.	so hušknile	od svoje	gostije na vse	str.
se poskrile v luknjah. Odvraten i>riz,(>r'f<c11.ii ,Iril
Cepin je zopet krepko !.«“<£J* *u-gim se je nabirala voda v ustih. ^r_a , ‘	‘
no odlomit grižljaj kruha, da	J1	P?
je vse vkup odložil in vtaknil nazaj v žep suknjiča Malo je manjkalo da ni zaprosil Čepina
zi eiic. tako rje a °v ust,lK
Janez se je	vrnil od	spodaj:
»Radi dima	bi sedaj	že šlo, čeprav	se	še	ni
kaj prida prezračilo in še grdo smrdi, vendar je vsaj toliko, da lahko razločiš stvari pred seboj. Je pa zopet neka druga zapreka, da ne moremo nikamor: izsipališče je do vrha polno. Niti za en voziček še nocoj niso iz njega izpustili, in se ne ve, kedaj bodo začeli. Na vseh etažah posedajo in preklinjajo.« '
(Dalje prihodnjič.)
Ponovna zmaga rdeče liste v
Guštanju
pri volitvah obratnih zaupnikov v jeklarni
Maribor
Ne podpisujte ničesar po tovarnah!
Proti volitvam obratnih zaupnikov v guštanjski jeklarni so naciji vložili priliv na inšpekcijo dela, ki je na podlagi te pritožbe volitve razveljavila in odredila nove. Kdor se še spominja kako so naciji na podlagi zadnjega izida volitev prorokovali pogin marksistov pri prvih prihodnjih volitvah, je bil prepričan, da bodo sedaj odnesli kolosalno zmago nad rdečo listo. To se je zdelo tembolj gotovo, ker so modri generali zadnje tedne na licu mesta pregledali situacijo in pripravili napad v vseh podrobnostih.	,
Volilni dan je bil določen za nedeljo, dne 18. t. m. Prav posebno dobrodošla je na-cijem vest, da socialno demokratična stranka ni dovoljena. Še toplo so jo prepisali iz njihovega glasila in potem prilepili na tovarniško oglasno desko, upajoč, da bodo na ta način povzročili zmedo med marksisti in jih potem tem lažje zadavili.
Delavstvo se je jako številno odzvalo pozivu na nove volitve in naciji so že v tem porastu volilcev videli ugodno znamenje za svojo zmago, o kateri niso niti najmanj dvomili.
Naši zaupniki pa so delali brez brupa, kajti dobra stvar se sama hvali in so z mirnim srcem pričakovali izida.
Od okroglo 264 volilcev se jih je udele-
žilo volitev 214, od teh so 4 oddali neveljavne glasovnice.
Dobile pa so;
rdeča lista svobodne strokovne
organizacije 130 glasov ali 25 več kot pri zadnjih volitvah.
Plava lista nacionalističnih gospodov je dobila 56 glasov ali 10 manj kot pri zadnjih volitvah in bela, krščanskosocialna, 24 glasov ali 9 glasov manj kot zadnjič.
Količnik je znašal 35 glasov, vsled česar je dobila rdeča lista 5 mandatov od skupnega števila šest. Krščanski socialci so izšli prazni iz boja.
Plavi so imeli prav, ko so trdili, da zadnje volitve niso pokazale pravega rezultata, izid volitev je to njihovo domnevo potrdil in mi smo jim hvaležni, da so se proti prvim volitvam pritožili. Ako se vam hoče še kakšnih volitev, gospodje, kar dajte!
Razredno zavedno delavstvo v jeklarni je dalo s tem najboljši odgovor na vse klevete raznih nacionalističnih agitatorjev m generalov. Duh marksizma živi in mi se nadejamo, da bodo »mrtveci« nekoč pokopali fašistične pogrebce pri nas in po ce em svetu!
Živeli zavedni guštanjski kovinarji!
Neznosne delovne razmere v tekstilnih
tovarnah
V	tekstilnih tovarnah je vpeljan priga-njaški sistem. Vsa moč leži v rokah raznih mojstrov, ki so ne le sluge svojih gospodarjev, ampak največkrat tudi absolutni gospodarji v obratu. Večkrat se izkaže, da ostrijo razmere v tovarnah mojstri in ostali vodstvu podrejeni organi, ki mislijo in upajo, da se bodo s tem, ako bodo delavstvo pritiskali, prikupili navzgor, pri ravnatelju oz. pri podjetniku. V tovarni Doctor in drug vladajo neznosne razmere. Za slabo izdelano blago n. pr. odgovarja vedno le delavstvo. Vsaka delavka pa ve, da temu ni tako, ampak da je v največ slučajih tkalka le navidezni krivec, ker če bi se delo kontroliralo na ta način, da bi se gledalo tudi na to, kdo vse ima opravka z valjem, predno ga dobi tkalka na svoj stroj in v kakšnem stanju se potem nahaja valj, pa bi se kmalu pokazalo, da .ie treba iskati krivcev tudi drugod in ne samo pri ubogi pari. Ako n. pr. dobi tkalka nov valj, na katerem je polovica niti potrganih, da ne more dela takoj nadaljevati, ji te zamude nihče ne plača, razven tega pa si mora še pustiti dopasti, da bo od predpostavljeni ozmerjana kot lenuhinja. Navad-
no se mojstri pri nadevanju novega valja poslužujejo svojih učencev; temu primerno izgleda potem tudi od teh opravljeno delo. Tkalka mora biti vesela, če dobi valj v takem stanju, da vsaj ni popolnoma pokvarjen. Vodstvo tovarne bo zato ravnalo popolnoma pravilno, če bo začelo iskati vzroke za slabo izdelano blago. Najpreje se naj prepriča, dali opravljajo važna pred-dela mojstri ali pa vajenci, potem pa naj pove prizadetim, da morajo vršiti svoje delo v tovarni vsi, ne pa samo »masa«.
Nadalje je treba urediti še eno stvar. Nobena tkalka in noben tkalec ne ve točno, koliko zasluži pri tej ali oni tkanini, ker ni mezdnega cenika, ki bi bil na vidnem mestu pritrjen, vsemu delavstvu na vpogled. Kako naj potem delavec nadzira, ali je bil pravilno izplačan ali ne.
Te nedostatke, ki pa pomenijo za delavstvo večkrat veliko krivico, naj vodstvo tovarne odpravi. Naj vodstvo tovarne skrbi za to, da bo čulo tudi delavske pritožbe, ki so največkrat tehtne in upravičene, pa se bo v tovarni marsikaj izboljšalo.
Na tisoče in tisoče je brezposelnih, ki zastonj prosijo od tovarne do tovarne za delo. Delavstvo samo, ki je razsodno, uvi-deva, da je bolje, če bi vsi delali vsaj zakoniti čas, kakor če morajo posebno po tekstilnnih tovarnah nekateri po 10 do 12 ur vdihavati prah, a drugi ne zaslužijo niti za kruh. Kljub temu se še neprestano delajo po tovarnah nadure, če delavci potem zahtevajo plačilo zakonitega 50 odst. poviška, jim tovarnarji vsiljujejo v podpis razne izjave, da se odrekajo povišku in da so pojJolnoma izplačani. Delavcem pa rečejo, naj podpišejo, da so dobili plačilo zadnje mezde. In tako delavci ponavadi ne vedo, kaj so podpisali. Ko pa potem tožijo za nadure, prinesejo tovarnarji sodniku izjavo, da so se delavci že odrekli vsem zahtevkom za nadure.
Če je delavec še v službi in torej v od-
»Svoboda« Maribor. V sredo, dne 21. marca t. 1. ob 20. uri predava v dvorani Delavske zbornice. Sodna ulica 9-II, g. dr. Travner o velikih ljudskih kugah preteklosti. Pridite v obilnem' številu.
Občni zbor Hranilnega in posojilnega društva delavcev in uslužbencev v Mariboru.
Minuli pondeljek se je vršil v Gambri-novi dvorani 62. redni letni občni zbor Hranilnega in posojilnega društva delavcev v Mariboru, ki je prav lepo uspel. Iz poročil o delovanju zadruge v minulem letu je bilo razvidno, da je ta denarni zavod vkljub gospodarski krizi celo napredoval. Poročila so podali predsednik Brauchardt, blagajnik Zieser. zapisnikar Stržina, za načelstvo pa s. Ingolič in s. Gradišnik. Zadruga je'imela v minulem letu nad 2,8(30.000 denarnega prometa in je menda eden izmed tistih red-
visnosti tovarnarja, takšna izjava nič ne velja. Ako pa podpišete izjavo pri odhodu iz službe, je to za delavca nevarno, ker sodnik tedaj izjavi, da ob izstopu niste bili več v odvisnosti in bi torej lahko podpis odklonili. Da niste vedeli, kaj ste podpisali, pa težko dokažete, ker ima tovarnar za pričo svojega uradnika. Svarimo torej delavce ponovno, naj nikdar in nikjer po tovarnah ničesar ne podpisujejo.
Posebno ne podpisujte v tovarni Zelenka in drug, last g. Schonskyja, kjer ponuja izjave v podpis uradnik g. Vrhunc. Pri g. Schonskyju se je namreč največ delalo nadur in je g. Schonsky dovolj bogat, da lahko te nadure plača s 50 odst. poviškom, če si je upal kršiti naše zakone in prekoračiti zakoniti delovni čas brez dovoljenja inšpekcije dela in predpisanega glasovanja delavcev.
kih denarnih zavodov, ki ni ukinil izplačil. Pri volitvah novega odbora so bili ponovno izvoljeni dosedanji funkcionarji. V imenu »Zveze gospodarskih zadrug Jugoslavije v Ljubljani« je občni zbor pozdravil s. Jelen, ki je zlasti podčrtal važno dejstvo, da si je ta hranilnica obdržala zaupanje članov in vlagateljev tudi v sedanjem času nelikvidnosti denarnih zavodov.
Zveza delavskih žena in deklet, podružnica Maribor, priredi v nedeljo, dne 25. marca 1934 ob 16. uri v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ulica 9-II, ženski dan. Na sporedu je petje, godba, predavanje, recitacije in deklamacije. Sodrugi in sodružice so vabljeni, da se prireditve v najlepšem številu udeleže.
Mariborski okrajni cestni odbor izkazuje za prihodnje proračunsko leto 4,616.981 dinarjev izdatkov in 2,038.470 dinarjev dohodkov. Primanjkljaj se bo kril z dokladami na neposredne davke, v dosedanji višini.
Ljubljana
Knez Starhemberg proti Dollfussu
Avstrijski hajmver zahteva kontrolo nad avstrijsko vojsko.
Kdo bo zmagal, krščanskosocialni kancler ali knez Starhcmberg?
Doma in po svetu
Izpremcinba delovnega časa v, savski banovini. Začasni delovni čas v knjigarnah, papirnih trgovinah, in brivnicah je z tiaredbo določen naslednje: Lokali smejo biti odprti in osobje zaposleno od 7.30 do 12.30 in 13.30 do 19. ure za knjigarne in papirne trgovine z ozirom na šolsko mladino. 7x prej je bil izpre-menjen delovni čas za brivnice. Te smejo začasno poslovati od 7.30 do 12.30 in 14.3(1 do 19. ure ob navadnih dneh; ob sobotah in pred praz-niki od 7.30 do 21. ure z enournim odmorom opoldne. V teh strokah m nezaposlenih? Skoda, da je tako malo umevanja dobe.
Hnvatni izpiti. Kdor hoče letos
f Pnvatni izpit na šolah, mora vložiti svojo prošnjo pri dotičnem zavodu najkesheje do dne 10. maja 1934.
Avstrija je prepovedala nadalje do 16. junija t. l. ySc časopisje iz Nemčije.
Smrt generalnega tajnika svobodnih organizacij nameščencev. V Amsterdamu je dne 5. t. m. naglo preminul generalni tajnik Mednarodne zve-ze privatnih nameščencev sodrug G. J, A. Smit ml. Z njim je legel v grob sposoben in vrlo agilen delavec v gibanju privatnih nameščencev.
DOBRA OOSPODINJA JE DOBER DOMAČ ZDRAVNIK, zato kuha Kathrelner
Kneippovo slatino kavo vedno s Pravim :Franckom:! Zdrava, okusna in redilna!
Po borbi za svobodo
in pravice!
Avstrijski škofje odobravajo sedanji režim in pozivajo ljudstvo, da ga podpira.
Avstrijski škofje so izdali poslanico, ki jo je celo v radiu prečifal dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer. Avstrijski škofje se v svoji poslanici v celoti izrekajo za politiko sedanjega režima in obžalujoč krvo-prelitje minulih dni priporočajo prebivalstvu, naj se oklene politike vlade, ki je tudi v skladu z interesi in intencijarni katoliške cerkve.
Kam hitiš Avstrija? (V obrambo težko bolne sodružice!) Pod tem nazivom priobčujejo češki sodružni listi Moravske oklic čeških in nemških soc. dem. organiziranih žena v Brnu, brnskih organiziranih zadrugaric in enote žena in deklet za socialno skrbstvo v Brnu. V tem oklicu opozarjajo te organizirane žene na barbarstva sedanjega režima v Avstriji. Omenjajo n. pr., da je bilo izdano proti sodružici Adel-haidi Poppovi, socialno dem. poslanki in narodni svetnici, ki je stara 65 let in se je nahajala težko bolna na raku v bolnici v Lainzu, zaporno povelje. V bolnici se je pred nekaj dnevi pojavila policija, da bolnico aretira. Primarij bolnice, ki je zdravi! s. Poppovo, je protestiral proti izvedbi zapornega povelja, ker je imela bolnica ravnokar v telesu radijski vložek in bi njena odvedha za bolnico lahko značila smrt! Moral pa je policiji zagotoviti, da bo takoj, ko bo ladijski vložek iz telesa s. Poppove odstranjen, sporočil to policiji, da bo lahko bolno poslanko odvedla v zapor. Kaj bi to značilo za bolnico, je na dlani. Žene se obračajo na vse civilizirane in kulturno zavedne čsl. državljane, ki Jim človečnost in vzgoja nista prazna beseda, za pomoč. Vsi naj jioinagajo ohraniti življenje žene, katere edina krivda je, da je napredna in da je socialistka. Saj vendar vsi vedo, da je bolan in ranjen neprijatelj po vseh mednarodnih dogovorih nedotakljiv. Veino tudi da |e to pravilo, ki ga spoštujelo sicer vse »Iramasonske, svobodomiselne in ne-verske države«, ravno v katoliški In krščanski Avstriji teptano In prezirano. Žene kličejo vse na pomoč proti barbarstvu, ki besni v imenu boga in ljubezni do bližnjega'1 Kaj komentarja? Da, v knjige zgodovine in v učbenike o ljubezni in morali spada ta dokument.
Tudi ameriško delavstvo proti avstrlj-skemu fašizmu. V ameriških istih čitamo, da so sc tudi tam vršila protestna zborovanja In demonstracije proti barbarstvom, ki so bila v znamenju križa izvršena v Avstriji. Tudi Amerika zbira za preganjane borce in njih žrtve.
Občni zbor ljubljanske podružnice »Prijatelja prirode« se bo vršil v petek, dne 23. t. m., ob 8. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice, vhod iz Čopove ulice (bivši prostori Borze dela) s tem-le dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva ter sklepanje o absolutoriju; 3. izprememba pravil: 4. volitev novega odbora in nadzorstva:
5. volitev delegatov za kongres; 6. slučajnosti. Ako občni zbor ob navedeni uri ne bo sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem kraju drug občni zbor. ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih članov. — Vse člane podružnice Prijatelja prirode pozivamo, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor.
Trbovlje
Cilji »narodnih«. »Narodni« so prišli res v veliko zadrego, odkar jim je zmanjkalo boljših službic, s katerimi so lovili svoje pristaše v svoj tabor. Tudi to je za narodne nerodno, ker so dobili pazniki in radniki pri rudniku strog nalog, da morajo Sirite pravilno regulirati in ne morejo več svojim narodnim ljubčkom dati dela tiste dni, ko so drugi praznovali. Ali ena roba je še v 1 r-bovljah, s katero barantajo narodni in mažejo svoje limanice, da bi vjeli kakšnega kalina. In to so rudniška stanovanja. Že vrabci na strehah so se naučili prislovice: če hočeš imeti boljše stanovanje, pristopi k »narodnim«. In res. Na zunanjem obratu kar dežuje prošenj s podpisi narodnih prvakov. Ali smola. Nekateri, ki so pri narodnih, si domišljujejo, da lahko delajo, kar se jim poljubi, češ, saj so pri narodnih. Sedaj so se že ženske tega od narodnih naučile in si tudi domišljujejo, da lahko naredijo in rečejo kar hočejo. Sedaj morajo narodni prvaki grizti kislo jabolko, katero jim njihovi pristaši rinejo med zobe, Ali še večja smola za narodne je to, da so prišli delavski zaupniki in so rekli, jok. Rudi ne bo stanovanja delil. Stanovanja ne bo dobil nihče zato, ker je pri narodnih organiziran, dela pa pri rudniku samo osem let, pač pa ga naj dobi tisti, ki dela že 22 let, ima veliko družino in je stanovanja potreben. Imamo pa tudi ptiče selivke. Kakor so se selili iz stTanke v stranko, tako se hočejo seliti iz stanovanja v stanovanje. Tudi tukaj pravijo delavski zaupniki: velikim družinam večje stanovanje, poročenim brez otrok manjše stanovanje, pa inagari če so tudi narodni. Dosedaj so se upravičeni predlogi delavskih zaupnikov upoštevali, upamo, da se bodo tudi v bodoče.
Lov na letake. Dne 28. februarja so na-stavlienci zunanjega obrata na vse zgodaj naredili pravcati lov na letake, ki so bili raztreseni po cestah, l.etaki, ki so spravi l Že več nedolžnih ljudi v nesrečo in so bili že tudi povod barbarskim dejanjem, se pojavljajo večkrat v Trbovljah. Mi smo proti vsaki takšni propagandi) ki se anonimno skriva za letake, denuncijantska in druga anonimna pisma. Četudi ne oporekamo, da so lahko tudi drugi tehtni vzroki, ki človeka dovedejo do tega, da napiše anonimno pismo ali letak, posebno tedaj, ako ne najde ne mesta in ne sodnika, kjer bi se njegove pritožbe vzele na znanje, obravnavale in tudi pravično sodile. Kakor je treba to vprašanje z največjo jirevidnostjo razmo-trivati, tako se tudi vsa anonimna dejanja ne sme meriti z enakim merilom.
Žensko zborovanje. Dne 13. t. m. se je vršilo v Delavskem domu 'žensko zborovanje, na katerem je poročala Rakovčeva o stališču delavskih žen naprnm znanim'zahtevam po izločitvi žene iz državnih in dru-
gih služb in do dvojnih zaslužkarjev. Poročilo je bilo stvarno in se je sprejela tozadevna resolucija. Kot druga govornica se je priglasila gospa Premrumova, brezposelna profesorica iz Ljubljane, ki je govorila o na-iogah strokovne organizacije in se povzpela do nezaslišane trditve, da so voditelji krivi vsega zla, da se mora skovati »enotna fronta« fašistov, klerikalcev, brezposelnih in neorganiziranih, kateri bi naj potem komandirali, kako se morajo strokovne organizacije voditi. Po njenem mnenju nima prole-tarijat sovražnikov ne v fašistih, ne v klerikalcih, ne v kapitalistih, ampak njegovi sovražniki so samo marksistični voditelji. Tudi do avstrijskih socialistov je vedla gospa profesorica povedati, da so samo voditelji krivi, da je zavladala klerikalno-faši-stična reakcija, ker so baje v sredi boja zbežali. Naša ženska organizacija bi rabila vztrajne in skrbne nege, duševnega in or-ganizatoričnega razvoja, ne pa demagogije in revolucionarnih fraz, kakor to delajo ljubljanske gospe in frajiice, katerim vemo sekundirajo brezvestni špekulantje v Trbovljah. Zanimivo je, da imamo v Trbovljah tako revolucionarne bastiče, da so jim še avstrijski socialisti, ki so se žrtvovali na barikadah, premalo revolucionarni, zato se tudi v njihovo počastitev niso hoteli vstati, ko so vse ženske in ostali zborovalci stali. Kadar jih pa kdo pošlje na intervencijo v Ljubljano, se pa ne upajo dalje kakor do vratarja. Z demagogijo in sejalci razdora v naših organizacijah borna napravili radikalen konec. Kdor se v teh resnih časih upa izzivati zavedno delavstvo na tak način, kot je to storila gospa, profesorica, spada pod kap.
Slov. Javornik
Nekaj iz obrata tanke pločevine na Javorniku. Čeprav menimo, da to javnost že ve (namreč zaradi afere dobave strojev), vendar uvodoma otjienjamo. da je ta naš obrat zn tanko pločevino pri KID na novo uveden, in sicer z 18. septembrom lanskega leta. Po drugih tovarnah in državah imajo pa take obrate že dolgo. In ko smo mi lani začeli obratovati, je podjetje poklicalo iz Nemčije 12 kvalificiranih delavcev k nam za inštruktorje našemu delavstvu, ki v tej stroki specijalno še ni bdo izvežbano. Do sem je vsa stvar v reau. Ti inštruktorji so torej prišli in. bilo je 12 delavcev, 2 mojstra in 1 strokovnjak, ter bi nas imeli pričeti inštruirati, torej učiti, da bi čim prej znali mi vse to delo in bi dragih, tujih delavcev ne bilo treba. I oda, kmalu smo uvideli, da so ti »učitelji« ostali učitelji samo na papirju in da svoje naloge niti v najmanjši meri niso izvrševali. Mi smo kmalu občutili, da nam ti tujci tega, kar bi nam morali dati, ne dado, in če nam kaj teoretičnega dado, je to napačno, kar sc v praksi pokaže. Te nepravilnosti so naši delavci že večkrat ugotovili — in tako smo kmalu prišli na sled temu, da imajo ti tujci nekakšen določen namen, da pas pravilno ne poučijo in s tein zagotovijo sebi nadaljnji obstanek pri nas. Oni nočejo, da bi se mi Izučili za samostojno izvrševanje te nove stroke in so nam celo povedali, da je tajnost izdelave tega novega blaga njihov kruh in da nam te »tajnosti« nikdar ne bodo povedali.
Mi smo po naših zaupnikih o vsem tem poučili našega g. obratovodja, ki pa v tej stvari ni še ukrenil nič pozitivnega, nego je vedno in povsod zatrjeval in pripovedoval kako izborne inštruktorje nna, cm-čim. nas niti kot delavce m upošteval. Povdarjamo še enkrat, da je skoro vse to, kar so tujci povedali, bilo nepravi no m se je pri praktičnem delu izkazalo kot tako,
namesto da bi ti »učitelji« pokazali in povedali kako in kaj. Pa še za te nepravilnosti je bilo veliko truda, da so jih »izdali«. Iz vsega tega sledi in dovolj je na razpolago tudi dokazov, da imajo ti tuji delavci z njihovim mojstrom na čelu dobro organizirano namero, nas še dolgo držati v neznanju in sebi na ta način dokazati potrebnost in si tako zagotoviti kruh. Dognali smo tudi, da je dal.naš g. šef tem Nemcem zagotovilo, da naši ljudje ne bodo mogli poleti zdržati v tem obratu in da bodo zaradi tega oni še tedaj potrebni. Kaj je imel g. obratovodja na misli naše malenkostne zaslužke, s katerimi se res ne moremo tako prehranjevati kakor tujci s svojimi. V našem obratu smo producirali v jan. 61 vagonov, v februarju pa 51 vagonov tanke pločevine, skupno torej 112 vagonov. Te številke dajemo našim čitateljem na premislek. Za zadnji čas je tovarna poskrbela, da pojde 7 teh tujcev na dopust, potem se pa spet vrnejo. Toda tega ni treba,
saj je tukajšnje delavstvo ugotovilo, da jih ne potrebujejo več, kvečjemu še kake tri predvaljarje, ostalih pa za obratovanje ne potrebujemo več. Mi sicer proti tem tujim delavcem nimamo ničesar in proti njihovim plačam tudi ne, saj so nam one vzgled, kaj se delavcu lahko plača in česa naš delavec še nima. Vendar njihovo tovarištvo in sodružnost do naših delavcev ni na mestu, kajti svojega poklici in namena ne izvršujejo in zaradi tega nam tudi potrebni niso. Pa tudi sicer se ne vedejo tako kakor bi se morali in če menijo, da so nekaj več kakor smo mi in da jim ni treba spoštovati nas, zaradi katerih imajo dejanski kruh, naj gredo tja, kjer bodo lahko delali po svoje. Mi dejanski od njih še nismo imeli dosti, škodovali so nam pa že mnogo, nekaj nehote, večinoma pa hote. in če ne bodo sami spoznali, da k nam ne spadajo, bomo morali poskrbeti zato mi. Zaenkrat pa naj sodi o vsem javnost.
Nova pota Sovjetske Rusije
Ali vstopi Rusija v Društvo narodov?
Društvo narodov, ta mednarodni parlament, ni izpolnil nad, ki jih je svet imel vanje. Društvo ni pokazalo prave avtoritete ter je posredovalo v raznih mednarodnih konfliktih le kot »svetovalec« ali niti to ne. Značilna v tem pogledu je njega intervencija zlasti v japonsko-kitajskem sporu in razorožitvenem vprašanju. V obeh primerih je pokazalo, da nima avtoritete ter da v njem odločevalne države »društva« nočejo nuditi potrebne moralne podpore, niti ne ga pooblastiti z izvršilno oblastjo, ki bi bila mednarodni vrhovni demokraciji absolutno potrebna. V Društvu narodov diplomati in strokonjaki lepo govore o varnosti držav,
o	utrditvi miru, o odpravi carinskih mej in tudi o razorožitvi. >«r* .*i »mi m* no t»«	Toda,	ko pridejo v razpravo
konkretni predlogi, se možje omejujejo samo na pomisleke in pridržke proti pozitivnim predlogom, ki bi naglo in bistveno pospeševali rešitev navedenih vprašanj. Skoraj isto velja v najnovejšem, času tudi za reševanje socialnopolitičnih vprašanj pri mednarodnem uradu dela. Par let že mrcvarijo skrajšanje delovnega časa in še vedno se niso prepričali, da je to potrebno, čeprav je milijone delavcev in nameščencev brez dela. V dvajsetem stoletju smo, a suženjstvo in suženjske razmere v nekaterih deželah so še vedno aktualen problem. Tako se lepo posvetujejo, tope se v ognjevitih besedah, ali sklenejo jako malo pozitivnega glede rešitve družabnih problemov.
Uprava Društva narodov se velikega nedostatka dobro zaveda. Zato skuša pridobiti za vstop v Društvo narodov predvsem Zedinjene države, ki pa še vedno odklanjajo vmešavanje v evropske razmere.
Sovietska Rusija načelno ne odklanja
več sodelovanja v Društvu narodov,
pač pa poudarja, da utegne Društvo narodov imeti šele tedaj pomen, če dobi kot mednarodna demokratična ustanova dovolj moralne in izvršilne avtoritete. V ta namen je potrebna reorganizacija Društva narodov v gorenjem zmislu. Povsem protivna je pa Rusija italijanskemu načrtu, po katerem: naj bi se ustanovil direktorij štirih ali petih velesil, ki bi diktirali evropsko politiko. K vstopu v Društvo narodov je vabil Rusijo tudi Herriot, ki se je pred meseci mudil v Rusiji.
Stalin in Litvinov doslej glede tega vprašanja nista ničesar obljubila. Toda, če Rusija 'sklepa nenapadalne pakte iz gospodarskih in političnih vzrokov z vsemi sosednjimi in važnejšimi državami, kaže, da hoče v bodoče bolj aktivno sodelovati v mednarodni politiki. Iz tega lahko sklepamo, da se Rusija resno bavi z vstopom v Društvo narodov, čim mednarodni politiki izpolnijo pogoje, ki jih zahteva.
Za Rusijo pa vstop v Nruštvo narodov
sicer ni tako enostavno vprašanje. Pri presojanju svojega koraka se mora ozirati najprej na splošni mednarodni politični položaj in obenem, na evropske kaotične razmere, ki naj bi jih reševalo Društvo narodov. Rusija v srednjo Evropo ne more imeti zaupanja, ker vidi, da brezglavo razdira svojo kulturo in civilizacijo. Delo reakcije spremlja velika socialna beda in gospodarske pustolovščine, kar utegne preprečiti možnost sanacije evropskih kaotičnih razmer.
Kapitalistični fašizem je po mnenju Rusije zadnja etapa pred polomom gospodarskega sistema,
ker mori duha in normalni razvoj. Zato, meni Rusija, je tuja pomoč tu brez pomena, če evropski narodi sami ne bodo branili svoje kulture. Vprašanje je za Rusijo, če hoče sodelovati v tej mednarodni ustanovi, ali naj se priglasi čimprej ali pa naj čaka, da reakcija Evropo uniči ter šele na razvalinah sodeluje pri organizaciji nove Evrope. Na to vprašanje je težko odgovarjati.
Uvidevna Rusija motri mednarodni politični položaj. Presoja ga s svojega stališča ter se bo ravnala po svojem, spoznanju.
Japonska in Nemčija sta izstopili iz Društva narodov. Storili sta to, kakor stori to posameznik, ki izstopi iz zabavnega društva. Pripadnost društvu se jima ni zdela dolžnost.
Društvo narodov ima meseca septembra zopet svojo plenarno sejo. Ce se do tedaj priglasi Rusija za vstop, bo nedvomno sprejeta v društvo. Društvo narodov pa z vstopom Rusije pridobi znatno na svoji avtoriteti, čeprav sta Nemčija in Japonska izstopili. In še v enem oziru bi bil vstop Rusije v Društvo narodov velikega pomena. Zedinjene države, ki sedaj ignorirajo Evropo, bi bile primorane računati z Evropo in se približati Društvu narodov. Porazno bi pa obenem, vplival vstop Rusije v Društvo narodov na Japonsko in Nemčijo, ker bi bili s tem, izolirani iz mednarodne politike večine velikih držav.
Tudi je pričakovati le od Rusije, da se resno zavzame za avtoritativno in ekseku-tivno oblast Društva narodov, ki ju sedaj nima. Brez te oblasti, ki naj mu jo da mednarodni demokratični parlamentarizem, pa se Društvo narodov ne more izboljšati.
Spremenjenemu stališču Sovjetske Rusije v zunanji politiki bi moral slediti pre-okret v politiki kominterne, ki bi morala že enkrat prenehati s propagiranjem, razkola v delavskem' razrednem gibanju. To bi bilo v korist delavskemu razredu in njegovemu boju za bodočnost.
Ro lunaSkem boju za svobodo
Oklic Mednarodne zadružne zveze v Londonu
Mednarodna zadružna zveza v Londonu je izdala takoj po koncu avstrijske obrambne borbe demokracije na vse zadru-garje sveta oklic, v katerem naglaša, da je tudi vsa zadrugarska javnost zasledovala strašen boj za demokracijo, svobodo in pravičnost, ki ga je bil v Avstriji naprednejši del prebivalstva, med katerim je zadružništvo zelo razvito. Kako škodo so zadruge utrpele, ni sicer še točno poznano, vendar videti je iz dosedanjih informacij, da je hujša kakor pa je zgledalo na prvi pogled. Vodilni avstrijski zadrugarji, med njimi ss. Enmw Freundlichova in dr. Karl Renner so zaprti zato, ker so priznali in dokazali svojo zvestobo k svojim življenskim načelom In k naši skupni stvari. Mnogo zadrugarjev le postalo žrtev vojne, in velikemu številu vojnih vdov in sirot se Je pridružilo novo veliko število onih, ki so postali žrtve svojih lastnih rojakov v borbi proti uničenju svojih najosnovnejših državljanskih pravic. Zadrugarji vseh dežela se zavedajo svoje dolžnosti do avstrijskih in zaradi tega btv&rja s tam Mednarodna zadružna zveza akcijo za zbiranje podpor zanje. Vse zadruge in zadružne zveze sveta se poziva, da pokažejo svojo mednarodno solidarnost. Za MZD podpisala predsednik VSine Tanner,
bivši soc. dem. min. predsednik na Finskem in gl. tajnik Henry J. May.
Avstrijske zadruge In novi režim.
Glavni avstrijski zadrugarji so zaprti. Tako ss. dr. Renner, Rausnitz, Freundlichova, Grossmanu in Feilenreiterjeva. Velena-kupna zveza avstrijskih konz. zadrug in njihova Osrednja zveza sta dobili nadzorno komisijo z dr. Stroblom na čelu. Vodje dr. Vukovič, Lesiak in Korp, vodje Velena-kupne družbe zadrug in Osrednje zveze so še na svojih mestih. Dr. Strobl je od kanclerja poverjen z nadzorstvom nad vsemi konz. društvi. Češki sodrugi s s. Lustigom na čelu so intervenirali pri MZZ in na temelju njih informacij je gen. tajnik MZZ H. J. May interveniral pri angleški vladi in pri angleški del. stranki. V zastopstvu MZZ je odšel na Dunaj češki zadrugar posl. s. Dieti, ki je podal v London točno poročilo
o	stanju. Ni še jasno, kaj bo z delavskimi zadrugami v Avstriji. Naj bo karkoli, fašizem ni bil še nikdar naklonjen zadrugar-stvu in zaradi tega je tudi izmed glavnih nalog zadrugarjev vseh vrst, da se bore za demokracijo, ne le v svojem lastnem delokrogu, nego tudi v državah, kjer delujejo. S tem je zvezan njih lastni obstoj in napredek.
Ogromni stadion v Pragi, na katerem se bo vršila letos od 3,—8. julija
III. del. olimpijada
Nekaj podatkov o Karl Marxovem dvorcu
na Dunaju
! V poročilih o nad vse junaških bojih dunajskega delavstva za svobodo in pravico se je često omenjal tudi Karl Marxov dvorec, ki ga je delavstvo branilo do vsake opeke posebej in je bil v bojih po topovskih strelih z Hohe Warte menda tudi zelo poškodovan. Ker si poročila o opisih tega dvorca zelo nasprotujejo, ne bo odveč, če podamo tukaj nekaj avtentičnih podatkov, vzetih po slavnostnem spisu, ki ga je v letu 1930 izdala ob otvoritvi tega doma dunajska občina.
Dom, zgrajen v letih 1926 do 1930, je bil ponos dunajskega delavstva, ki mu je zaradi tega tudi dalo ponosno ime velikega Karla Marxa.
Celotna površina tega dvorca znaša 156.027 kv. metrov, od tega je zazidanih 28.751 kv. tn. Za prometne, igriščne in vrtne svrhe je bilo zadržanih 127.276 kv. m., tako da je bilo zazidanih samo 18.4%, niti četrtina ne. Dom: leži na tkzv. Hagenwiese v Heiligenstadtu. Čelna fronta je še nekaj daljša kakor en kilometer. Načrt zanj je napravil mestni gradbeni nadsvetnik Karl Ehn. Izdelan je bil dom pod vodstvom arh. ing. Josefa Bittnerja, ko je bil mestni župan s. Karl Seitz in mestni finančni referent s. Hugo Breitner. Pred domom je 10.480 kv. m. velik trg, nazvan po Karlu Marxu, na katerega sredi stoji mogočen kip »Sejalca« od kiparja Hofnerja.
Dom ima skupno 1382 stanovanj, med njimi največ s kuhinjo, sobo in kabinetom, t. j. 748.
Poleg tega je imel dom še:
2 osrednji pralnici z 62 pralnimi stojali.
2 kopalnici z 20 kadmi in 30 prhami.
2 otroška vrtca.
1 zobno kliniko.
1 materinsko posvetovalnico.
1 mladinski dom.
1 knjižnico.
1 poštni urad.
1	bolniško blagajno z ambulatorijem.
1	lekarno in
25 trgovskih lokalov.
Prebivalcev je imel Karl Marxov dom nad 6000.
Umetniških okraskov je bilo malo, kajti graditelji so se ravnali po reku: Edini gospodar umetnosti je potreba, toda poleg omenjenega »Sejalca« so ga krasile še štiri pla' stike na zaključnih kamnih nad glavnim vhodom, napravljene od kiparja Riedla in predstavljajoče Svobodo, Skrbstvo. Prosveto in Telesno kulturo. Skozi dom so vodile štiri zvezne ceste, ki so bile premoščene z velikimi oboki nad vhodi.
Dom je bil tako arhitektonsko kakor estetično nekaka posebnost, ki si ga bil vesel, če si ga le videl.
Toda danes visi na njem menda klero-fašistični prapor, kakor visi na Marxovi rojstni hiši hitlerjevski. Toda Marxov duh, duh prostosti in svobode, duh enakosti in pravice lebdi nad vsem in kliče barbarskim zmagovalcem strah v kosti in trepet v srca:
»Zavreti me moreš, zatreti nikdar!«
In svetovni proletarijat se klanja borcem za svobodo in pravico, borcem proti reakciji in barbarizmu, kajti ves ta proletarijat prav dobro ve, da
»le oni vreden je svobode, ki zanjo je pripravljen mret\«
st—
Srednji stan opora reakcije
Doklej?
Srednji stan ali stanovi so v današnji dobi najboljša opora reakcije. Med srednji stan lahko prištevamo predvsem male obrtnike in razne nameščence. Razvojne faze kapitalizma je socialni položaj teh stanov temeljito izpremenil. Dejstvo pa je, da je njih položaj postal kritičen, da kriče po pomoči in postajajo bolj in bolj radikalni in revolucionarni. Glavna stebra srednjega stanu, mali obrtniki in nameščenci, morda še mali kmetje, imata pa bistveno različne interese, a vendar vidimo, da skoraj povsod
izrablja njih radikalizem prav tista reakcija, ki je povzročila splošno krizo in ki hoče srednjim stanovom ne »pomagati«, ampak njih radikalizem izrabiti, da jih bo mogla obdržati v šahu.
To je velika zmota navedenih srednjih stanov, ki je bila predvsem v Nemčiji usodna za delavsko gibanje.
Izkušnja v Nemčiji in tudi drugod nas uči, dd m4'1»|'».u.»h» iKinu stranka ne sme biti le stranka, marveč gibanje na čim širši podlagi, ki obseza vse sloje, ki jih kapitalizem izkorišča direktno aii indirektno. Gibanje mora objeti najširše plasti naroda ter izpovedati in dokazati, da predstavlja gibanje, ki zagovarja vse one, ki jih ogroža in
1	izkorišča kapitalizem.
V	temi oziru mora -»« uin.ai,.!«.. k»fiA»,i• gibanje vršiti najsvetejšo misijo prosvete ter poučiti in pritegniti v svoje gibanje takozvane »srednje stanove«, ki so sedaj steber vsem najhujšim reakcijam in ki nje same najbolj ogrožajo.
Pod falisftltnim -Škornjem
Nemška športna zveza
je imela uvedeno svojo prostovoljno pokojninsko blagajno, v katero so nameščenci prispevali, Pred zaplenitvijo je zveza sklenila vrniti vplačane prispevke in jih je tudi izplačala. Gospod Hitler je pa postavil zvez za gospodarja odvetnika Wiebolsa. Marljiv? odvetnik posluje kot komisar že f"a,v mesecev in je sedaj pričel od nameščene ki so večinoma nezaposleni, izterjav«« ^ plačane zavarovalne prispevke. Ne*»i tožili Pri sodišču, toda sodišče Je tožbo za vrnilo, češ, da se je s tem hotelo denar tegniti zaplenitvi. — Taka Je netnsica pra vica. Ko gre za denar, ne prizna niti pr zaplenitvijo storjenih sklepov-
ima pri Prevaljah
Katastrofalna P»P|av“
nega vremena, ki je nenadoma nastopilo n močnega deževja zadnjih dni, sta Crna in nrniii teden čez noč silno naras i in
oreDlavili vas Crno, kjer se je več zgradb
porušilo • cesta iz Črne v Prevalje je na mnogih mestih raztrgana, v Žerjavu in v Mežici Je voda vdrla v topilnice in onemogočila obratovanje. Mestoma je voda vdrla tudi v svinčeni rudnik iu je pokvarila električno centralo. Škode je nad milijon dinarjev.
mi tat n n
Ttika ■ Llndska tiskam«, d. d. v Maribor«, predstavitelj