Stev. 109._ Izhaja vsait dan, fudl oh nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. tredništvo: Ulic« Sv Franttflui AsiSkeg« 5t. 20. !. nadstr. — Y* i epi si naj se poSJljajo iircdništvu lista. Nefrankirana pisma se at fpreje^jajo in rokopisi se ne vračajo. TrdajatclJ In cdgcvorni trednik Štefan Godina. Lastnik fconsordl lista .Fdircsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti«, vpisane radruge s tr rjtn.n: rcrcžtvom v Trstu, cUca Sv. Frančiška Asilkega 5t 2H Telefon credniitva »n oprave štev. 11-87. fo'arrčrina maift: Za celo leto........ K 72 ccl leta.............................It2* za tri .................................6.— ta nedeljsko Udajo ca coio tete. ra pol teta ................. V Trstu, v ftorafc, 18. mil, travna 191«. _Letnik XII. Posataesne Številke .Edinosti" se prodajaj* po 6 vinarjev, »astarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolo i?. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vl-i. Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov . . . . . . . . T......mm po 20 viru Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . » 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnin* ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača ia toži se v Trstu. Uprava ia inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiik« AaUkega It 2a — Poštnohranllnlčot račun Št 841.652. roleti najnovejših dogodkov. Rimu je odpotoval Krf ali v Solun. preko Brindisija na Ruska bojišča. — Ob gornjem Seretu odbit ruski sunek. Živahnejše delovanje Rusov v dvinskem predmostju. Zapadno, italijanska, balkanska in turška bojišča. — Nič pomembnega. Razno. — Italijanska zbornica odgodena do 6 junija. Govor ministra zunanjih stvari Sonnina, o položaju. — Ponovno prebiranje rojstvenih letnikov 1897. do vštevsl 1866. Naše uradno poročilo. DUNAJ, 17. (Kot.) Uradno s© razglaša: 17. aprila 1916, o*>oldne. Rusko bojišče. — Ob gorenjem Seretu so naše poljske straže odbile ruski sunek. Drugače nič novega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Slemšlio uradno porodio. BEROLIN, 17. (Kor.) Wo!Hov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. aprila 1916. Zapadnobojišče. — Na fronti nič posebno pomembnih dogodkov. V okolišu Bervyse v f landriji so naši obrambni topovi vrgli na tla sovražno letalo tik za belgijsko črto. Letalo je nato uničil naš artiljerijski ogenj. Nadporočnik Berthold je severozapadno Peronne sestrelil svoje peto sovražno letalo, angleški dvokrovnik. Voditelj je mrtev, opazovalec težko ranjen. Vzhodno bojišče. — Rusi kažejo v d vinskem predmostju živahnejše delovanje. Balkansko b o j 1 š č e. — Nič no- Vrhovno armadno vodstvo. S turških bojišč. CARIGRAD, 16. (Agence Tel. MilIL) Glavni stan javlja: Z vseh raznih iront se ne poroča noben važen dogodek. — So-I v razno torpedovko, ki se je poizkušala prfeUžati Seddil Bahru. in nekatere sovražne bojne ladje ter dve lettdu ki ste se pojavili v okolici otoka Koistel?) v sml-renskih vodah, je pregnal naš ogenj. Letalski napad na Carigrad. LONDON, 16. (Kor.) Admiraliteta javlja: 14. aprila zvečer so tri mornariška letala poletela nad Carigrad, kjer so metala bombe na tovarno smodnika in neko letalsko lopo. Drugo letalo je preletelo Drinopoljc in je vrglo bombe na kolodvor. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Proga, ki so jo preletela do Carigrada m nazaj, znaša ,300 milj. Vreme je bilo najprej "lepo, potem pa se je izprevrglo v veter, dež in nevihto. Roso p etiirenje rojstvenih letnIKoo " ld97. do uiteošl 1858. DUNAJ, 17. (Kot.) Da se že sedaj zagotovi nepretrgana priskrba perijodicnih nadomestkov za vojsko na bojišču tudi 7a poznejše čase, se črnovojniški obve: zanci rojstnih letnikov 1897. do števsi IS66. brez ozira na to, ali so bili že prej obvezani naborni dolžnosti, oziroma so ugodili svoji naborni dolžnosti, podvržejo ponovnemu prebiranju, ki se vrši v času od 22. maja do 29. julija t. I. Vpoklicani pa pri tem prebiranju sposobnim spoznani naihrž ne bodo pred završetkom najslavnejše žetvene perijode. Pripadniki drugega poziva se bodo do nadaljr.ega tudi tokrat uporabljali samo v zaledju in etapnih ozemljih, da nadomeščajo druge mlajše elemente, ki so sposobni za službo na fronti. — Tudi na Ogrskem je odrejeno novo prebiranje letnikov 1897. do 1866. fivstro-ogrsHc-romunsktf gospodarska pogodba. BUKUREŠT, 16. (Kor.) »Dimineata« javija, da je v kratkem pričakovati sklepa enakega dogovora, kakor se je sklenil med Romunsko in Nemčijo, tudi z Avstro-Ogrsko. List poudarja, da vlada zanika vsak politični značaj tega, dogovora. Ministrske konference v Budimpešti, BUDIMPEŠTA, 17. (Kor.) V svrho nadaljevan a prejšnji teden se vršečih pogajanj avstrijskih in ogrskih ministrov so danes popoldne ob 2.15 dospeli semkaj ministrski predsednik grof Stiirgh*, železniški minister baron Forsttr, poljeaelski minister pl. Zen-ker, finančni nrnister dr. vit. Leth in trgovinski minister pl. Spitzmiiller ter več s Tokovnih ieferentov. Avstrijski ministri in strokovni referenti so odšli ob 4 pop. v finančno ministerstvo k i osvetovanju z ogskimi ministri in strokovnimi referenti. Pogajanja bodo trajala več dni. Srbski prestolonaslednik v Rimu. RIM, 16. (Kor.) Srbskega prestolonaslednika Aleksandra so ob njegovem prihodu sprejeli politični zastopniki pri KvirinaJu in Vatikanu ter zastopniki italijanske vlade. Po deseturnem bivanju v Viharno zborovanje v Atenah. ATENE, 16. (Reuter- Kor.) Pri drugi politični konferenci venizelovcev, ki se je vršila danes v gledališču na prostem, je prišlo do resnih dogookov. Ko je predsednik uvajal nekega govornika, je nek^j ljudi med občinstvom zaklicalo: „Živio kralj!« Nato je bilo nekoliko strelov sproženih v zrak in slediia je panika. Prišlo je do pretepa s palicami, pri čemer Je posredovala policija. Gledališče so obkolili in več venizelovcev je bilo aretiranih. Romunsko zbornico. BUKAREŠT, 16. (Kor.) Zasedanje parlamenta je bilo zaključeno. Ministrski predsednik je v zaključnem govoru poživljal vse stranke k skupnemu delu z vlado v teh težkih časih. ItolllansKo zbornica. CURIH, 16. (Kor.) V nadaljnem poteku seje je izvajal posl. Bonomi, da se je poslabšal položaj Italije v Adriji in da je zato želeti, da kar najprej preneha sovražno zasedanje na Balkanu, kier je nastala ta velika vojna in se morda tudi zaključi. da bo ob sklepu iniru imela Italija, ne pa sovražniki Italije, v svojih rokah ona jamstva, na podlagi katerih se bo mogel sklepati dobičkonosen mir. Nasproti gospodarskemu zedinjenju osrednjih vlasti je potrebna tudi primerna organizacija zaveznikov. Vendar pa je upati, da med obema skupinama narodov ne izbruhne potem trgovinska vojna. Italija je poklicana, da izravna gospodarska na-sprotstva. Posl. Devltl De Marco želi, da se razjasnijo odnošaji napram Nemčiji, posebno ker se zmaga Italije ob Soči in v Alpah ne da misliti brez zmage četvero-zaveze nad Nemčijo. Tudi ta govornik je zametaval trgovinsko vojno proti Nemčiji. Posl. Ferra je izjavil, da bi bilo želeti, da bi Francoska in Angleška, ko vendar ne morete ničesar opraviti proti Nemčiji, rajši inilitarično sodelovali z Italijo proti Avstro-Ogrski in pomagali rešiti italijansko orijentalsko vprašanje, na katerem so zavezniki interesiram po svojem programu. Posl. De Felice je dejal, da ni nobenega dvoma več, da imajo Italija in njeni zavezniki popolnoma enake cilje in da je pričakovati kmalu skupne končne zmage, ki jo pospeši istočasna akcija na raznih frontah. Samohvala nemškega državnega kancelarja ne napravlja nikakršnega vtiska, temveč le kaže, da gre pri sovražniku stvar navzdol. Nato je pričel govoriti posl. Foscari (nacijonalist), ki je hotel vedeti, kake kompenzacije je dobila Italija od Angleške v vzhodnem Sredozemskem morju ali ob egiptovski meji, ker se je odrekla svojih pravic v Egiptu. Govornik je izvajal, da bi bila morala Italija zahtevati tudi od Angleške prenustitev vzliodnoafrikanskega pristanišča Kismaje, ki bi bil prihajal v dobro izkoriščanju Benadirja. Končno je hote! vedeti, kaj se je ukrenilo, da se varujejo italijanske koristi, ki so bile prizadete po dejanski j>olastitvi severnega Epira po Grški. Grška si je s to akcijo ustvarila eno najvažnejših mornariških baz Sredozemskega morja in tako poslabšala stra-tegične pogoje Italije za obvladovanje južne Adrije. Italijanska vlada bi morala energično in učinkovito ovirati Grško v njeni imperialistični megalomaniji. Govornik je preciziral italijanske zahteve po posesti ob Adriji, je govoril proti aspi-racijam Srbije na jadranske ozemlja in je pripominjal, da bi Italija mogla Srbiji priznati kvečjemu eno pristanišče, ter poudarjal, da mora vlada pojasniti to zaveznikom in sploh porabljati več besedi in več denarja v to, da pridobi za moralno in politično ulogo Italije v inozemstvu sistematično umevanje; kajti ugled Italije v inozemstvu pač ni sijajen. Nato je sklenila zbornica, da reši proračun ministrstva zunanjih stvari v nedeljski seji. Posl. Petrlllo je obžaloval skrivnostno temo italijanske zunanje politike in pomanjkanj stikov ined diplomacijo in ljudskim čutenjem. Sonnino o položaju. CU*?IH, 16. (Kor.) V današnji seji italijanske zbornice je minister zunanjih stvari, Sonnino. izjavil naslednje: Prosim zbornico, naj se s hitrim pogledom ozre na delovanje vlade v različnih mednarodnih vprašanjih zadnjih mesecev, da bolie spozna način, kako si je vlada razlagala namene zbornice v izvrševanju dalekosežnega naloga, ki ga jej je naložila zbornica prošlega meseca decembra, in da bo mogla bolj presojati, ali vlada še nadalje zasluži nje zaupanje. V seji 1. decembra smo, ko smo se ozrli na prizadevanja vlade za obrambo neodvisnosti Srbije, še preden smo posegli v vojno, sporočili parlamentu namen, da storimo vse, kar nam je mogoče, v podporo armade kralja Petra, ko smo sporazumno z zavezniki zagotovili srbski armadi oskrbovanje z živili in municijo in olajševali nje koncentracijo, pričakujoč povračila, kadar brbii čas. Tedaj ni bilo l primerno, da bi bili razpravljali o posameznostih te akcije, ker je tudi morala biti odvisna od izida operacij na Balkanu. Kakor je znano, se je sklenilo pozneje, da se odpravijo srbske čete na Krf, da se tam zbero, ko so se po boju proti dvema po številu močnejšima nasprotnikoma u-meknile v Crnogoro in Albanijo, ker se je spoznalo, da bi bil odpor srbske armade v Skadru ali Albaniji nemogoč in je bilo vsekakor potrebno in važno, da se prepreči nje obkolttev in predaja. Prva težka naloga je bila zopetna oskrba te armade z vojnim materijalom in živili. Nalog za to je dobila italijanska mornarica z nekaterimi ladjami zavezniških brodovij. Najprej se je izvolila pot, ki je bila vsekakor polna težav, pot preko Sv. Ivana v Medo-vL Izkrcavanje materijala tamkaj je trajalo tako dolgo, dokler ni črnogorski kralj z vlado in diplomatskimi zastopniki zaradi sovražnega prodiranja zapustil o-nega ok^jiša. Nadaljni transporti in poši-Ijatve materijala so šle preko Drača. Ves naloženi in izkrcani materijal je znašal 6,900 ton v Sv. Ivanu v Medovi in 30.000 ton v drugih albanskih pristaniščih. Še težavnejše podjetje je bilo vkrcanje in transport srbskih čet, kar tvori nov list slave za našo mornarico. Podpiralo se je veliko tisoč beguncev, žena in otrok, srbska armada se je prepeljala iz Sv. Ivana v Medovi, Drača in Valone in namestilo se je tisoče bolnikov in ranjencev na bol-nišniškili ladiah. Nadalje se je velika masa avstro-ogrskih ujetnikov, ki jih je srbska armada privedla s seboj, prepeljala v Italijo. Poleg tega se ne sine pozabljati, da smo istočasno pričeli italijansko četno ekspedicijo odpravljati lia drugi breg Jadranskega morja, da so se tamkaj omogočila vkrcavanja. Nad 250.000 oseb in 10.000 konj se je prepeljalo čez Adrijo. Te zelo obsežne kretnje ljudi in materijala so se vkljub slabemu letnemu času in neugodnim predpogojem v malih albanskih pristaniščih, ki so v bližini sovražnika, a so razmeroma daleč od našega izhodnega pristanišča v Brindisiju,, izvršile brez resne škode. Nevarnosti zaradi sovražnih podvodnikov so bile velike. Poleg tega je sovražnik vedno deloval z letali in podmorskimi minami. Sovražni poizkusi, da bi učinkoval z brodovji rušil-cev torpedovk. ki so jih podpirale poizvedovalne križarke, so vse onemogočile z neprestano čuječnostjo naše vojne ladje, ki so spremljale naše transportne ladje. Število izgub, ki smo jih imeli pri teh tra^K)rtih, so res čudovito najhne. Danes nudi zopet si opomogla srbska armada slovesno zatrdilo, da Srbija, kljub nezgodam svojega orožja živi neuklonje-no dalje vkljub napadom in zamiranju s strani sovražnika. Poset prestolonaslednika Aleksandra, ki se je želel našemu kralju in naši vladi zahvaliti na simpatijah, kaže jasno, kako odkritosrčno se zanima italijanski narod za usodo hrabrega srbskega naroda. Ob tej priliki smo mogli pozdraviti spoštovanja vrednega glavarja srbske vlade, Pašiča, in smo imeli žnjim prisrčen pogovor. Sovražno prodiranje v Ćrnlgori je bila neodvrnljiva posledica umika njenega srbskega zaveznika. Trdi se, da bi^ bila Italija morala poslati svoje Čete v Crnogoro v nje obrambo. Toda to mnenje ne prenaša najenostavnejše kritike, če se poznajo taktične in strategične razmere ter ix>ložaj v deželi. Kralj Nikola je rajši odšel v prognanstvo kot pa da bi bil podpisal poseben mir, ker je zaupal, da končna zmaga zaveznikov vrne njegovi domovini neodvisnost in njeno nedotaknjeno ozemlje. Crnogorske čet-;, ki so s!edi!e svojemu vladarju, so bile odpravljene na Krf, kjer se organizirajo nanovo, pričakujoč vračila. Z namenom, da zavarujemo ohranitev srbske armade, smo odposlali oddelke čet v Drač, da bi tako podpirali delovanje našega brodovja. Potemtakem je imelo zasedenje Drača Časovno omejen smoter. Po umeknitvi iz Drača so se zbrale naše čete na kopnem v Valoni, kjer je vlada ukrenila vse potrebno, da se u-brani vsakemu presenečenju. Naše mnenje je, da so z zasedenjem Valone italijanske koristi v tem delu onostranske obali Jadranskega morja zavarovane, dokler ostanejo v teku dogodki na balkanskem poluotoku. General Esad je zapustil Drač in Italija je ponudila njemu in albanskim četam, ki so ga spremljale« prisrčno gostoljubje. Vkrcanje je bilo težavno in je pokazalo naše kopnene in pomorske bojne sile v sijajni luči. Viharno morje je oviralo vkrcavanje, Številno močnejši sovražnik je bil blizu. Ob teh okoliščinah se zde naše izgube, 807 mož mrtvih, ranjenih in pogrešanih, lahke, dočim smo sovražniku zadali veliko večje izgube. V mojih sporočilih zbornici 1. decembra sem namignil na bojazen, ki nam jo je povzročalo staliSče Grške napram zaveznikom. Te bojazni, ki so se najprej potolažile, so pozneje ponesreči zopet oživele in sicer zaradi različnosti mnenj. Vendar pa kaže sedaj grška vlada, da se ozira na višje interese svoje dežele, da se zaveda politične in militarične potrebe, ki jo je povzročilo postopanje zaveznikov v So- lunu in na Krfu. Italija želi odkritosrčno, da bi vzdržavala prijateljske odnošaje z grškim kraljestvom, in zaupamo, da se morejo vsa prašanja, ki bi se mogla pojmiti med obema, s tako lepimi in tako starimi tradicijami zvezanima narodoma, rešiti v skupnem interesu in prisrčnih sosednih odnošajih. Naše odnošaje napram Romunski vodi tradicija prijateljstva, ki izhaja iz dobro-umevanega spoznavanja skupnih koristi in narodne, iskrene zavesti izvora obeh narodov. Italijanska vlada ne zanemarja ničesar, da ustvarja svoje odnošaje napram Romunski vedno prisrčnejše. in srečen sem, d u morem ugotavljati, da se tudi bukarešta vlada prizadeva z enako vnemo, da se vzdrže ti dobri odnošaji. Vlade Francoske, Angleške in Rusije so 14. februarja, kot signatarke zastopnikov, ki so jamčili za neodvisnost in nevtralnost Belgije, izjavile, da ne prično mirovnih pogajanj in ne končajo sovražnosti, ne da bi bila Belgija vzpostavljena v svoji politični in gospodarski neodvisnosti in bogato odškodovana za pretrpljene izgube. Da si ravno Italija ne pripada k signatarnim viastim neodvisnosti in nevtralnosti Belgije, je vendar kot signatar-na vlast londonske konvencije izrekla svoje privoljenje za to izjavo, se tako praktično in popolnoma priključujoč mirovnim pogojem, ki zahtevajo vzpostavo junaške Belgije. Z živahnim zadovoljstvom smo pozdravili pristop Portugalske v svoje vrste. Portugalska vlada je dokazala s svojim pametnim in plemenitim sklepom, da zna hrabro varovati višje koristi svoje dežele. Italijansko javno mnenje je s soglasno radostjo sprejelo vest o sijajni zmagi ruske armade pri zavzetju trdnjave Erze-ruma in prav tako tudi prodiranje Rusov poti Trapezuntu in Mušu, ki je bilo posledica onega in je bilo mogoče spoznati po njem, kako težke udarce je morala dobiti od te strani turška država, ki se je dala tako nespametno zavieči v to vojno proti svojim življenskim koristim. Med zaveznimi državami ter Rusijo in Italijo vladajo zelo prijateljski in najzaupnejši odnošaji in čustva. Vedno bolj se vrača prisrčnost ued obema narodoma, kakor dokazujeta pozdrav ruske dume italijanskemu pariamentu in napovedano potovanje odposlanstva dume v Italijo. Sonnino je opozarjal nato na poset francoskega ministrskega predsednika Brianda v spremstvu sijajnih sodeloval-cev meseca februarja v Rimu. Italija je porabila to zaželjeno priliko, da je zavez-nemu narodu, zastopanemu po tako odličnem možu, izrazila najprisrčnejša prijateljska čustva. V razgovorih, ki so se vršili v Rimu, se je spoznala potreba, da se prizadevanja zaveznikov združijo v trdnejše skupno delo, da se. doseže učinkovita in popolna enotnost postopanja. Zato se je sklenil v Rimu pripravljalen sestanek zastopnikov generalnih štabov v Chantillyju in pa politična in militarična konferenca zaveznikov v Parizu. Ko so zastopniki italijanske vlade vrnili poset, jih je v Parizu vlada republike sprejela kar najprisrčnejše in kar najvljudneje, dočim je plemenito pariško prebivalstvo pozdravljalo ime Italije z izrazi najpri-srčnejšega bratstva. Pariško posvetovanje je rešilo več bistvenih vprašanj, katerih vsebina se je že sporočita javnosti. Zagotovilo je sporazum, ki se je dosegel med generalnimi štabi: enotnost mllitaričnega postopanja na eni edini fronti, prav tako kot enotnost diplomatskega postopanja. Da uresničijo na gospodarskem polju skupnost svojih namenov in koristi, so zavezniki poverili gospodarski konferenci, ki se v kratkem snide v Parizu, nalogo, da predlaga primerne ukrepe v ta namen. Samoobsebi umi j ivo je, da se vsak predlog, ki se morda razteza na čas po sedanji vojni, uporabi šele tedrj, ko se uspehi posvetovanja predlože vsaki posamezni vladi in parlamentom. Konferenca se bo nadalje bavila s sestavo stalnega odseka, ki bo, sestavljen iz zastopnikov vseh zaveznih držav, zboroval v Parizu in bo imel namen, da bo okrepljal gospodarsko postopanje, uvajal vanje enotnost in enodušnost in preprečeval oskrbo sovražnika z živili. V tem smislu so se že ukrenili gospodarski ukrepi. Poleg tega se je sklenilo, da se izpopolni že v Londonu uvedena ustanovitev centralnega urada za pomorske tovore in se v najkrajšem času najdejo najuspešnejša sredstva, ki bi se mogla uporabljati v svrho pravične r>orazdelitve iz prekomorskih prevozov nastajajočih bremen in znižanja visokih prevoznih stroškov. Pričakujemo usj>ehov teh pobud, ki imajo namen, da se spravijo v boljše soglasje doslej osamljena in nevrejena prizadevanja raznih držav. Zadnje mesece smo se s trajno skrbnostjo posvečali kolikor mogoče popolni rešitvi vseh teli med nami in vsakim naših zaveznikov visečih vprašanj, ki so zahtevala ureditve in bi bila mogla lahko povzročiti obžalovanja vredna nesoglasja in zapletljaje. S Francosko smo sklenili dogovor, po katerem smo se v smislu francosko-italijanske pgodbe iz leta 1902. v kompen- zacijo za to, da je Francoska priznala nam polno nadvlado nad Tripolitanijo leta 1912., odrekli svojim predpravicam iz marokanskih kapitulacij in pogodbe med Italijo in Marokom nadomestili s pogodbahii med Italijo in Francosko. Pri teh pogajanjih smo v Maroku in pripadajočih o-zemljih bivajočirn italijanskim delavcem pridobili zagotovilo, da je maroška vlada izjavila pripravljenost, da ukrene vse potrebno za varstvo v tega delavstva proti čemurkoli. Da se spozna pomen te<'a dogovora in njegova korist za nas, se jo treba spomniti, da italijanska kolonija v Maroku obstoji zlasti iz delavcev in je v zadnjem času narastla na 12.000 glav. Na-dalie smo sklenili s Francosko za čas sedanje vojne dogovor glede medsebojnega izročanja vojaških beguncev in dezer-terjev. Z Angleško smo se dogovorili, da se zagotavlja za naše državljane iu državljane naših kolonij v bodoče v Egiptu enako postopanje kot za druge tujce. Vsled tega zagotovila smo izjavili, da smo pripravljeni, odslej načeloma priznavati odpravo kapitulacij v Egiptu, v kar smo se meseca oktobra 1. 1912. zavezali, ko je i>riznala Angleška italijansko nadvlado v Libiji. Privolili smo tudi v izpremembo mešanih sodnih dvorov in njih nadaljnji obstoj v sedanji obliki do konca januarja leta 1917. Različni govorniki so omenjali kruto, trdosrčno ravnanje, kateremu so izpostavljeni italijanski državljani v Avstriji. Reklo se je, da so se jim zaplenila posestva in podjetja, da se jim je prepovedalo sprejemanje dohodkov iz njih in podobno. Nam ni nič znanega o takih odredbah in pričakujemo odgovora na svoje korake, ki smo jih storili v tej stvari po posredovanju Zedinjenih držav. Ker se pa množe pritožbe zaradi takega skelečega postopanja, smo hoteli dati vladi z že podpisanim odlokom možnost, da uporabi primerne protiukrepe proti sovražnim interesom. Odkar smo stopili v vojno, smo se ravnali po pravilu, da ne storimo ničesar v škodo sovražnim podanikom, kalni neobhodno potrebno za inilitarično obrambo, in da se ravnamo po vseh vojnih pravilih, ki slone na mednarodnih dogovorih. V velikih potezah sem navedel, kaj smo storili, odkar sem zadnjič govoril o mednarodnem položaju. Gledali smo predvsem na to, da utrdimo vezi enotnosti in skupnega gospodarstva med zavezniki, spravljajoč v vedno ožje sotrlasje diplomatsko, gospodarsko in militarično postopanje. Naš smoter je enostaven. Boriti se hočemo z vsemi svojimi močmi za skupno stvar in obenem zavarovati najvišje in najnujnejše interese naroda. Ta vojna označa brez dvoma poglavje zgodovine civiliziranega sveta. Svesti si svoje pravice, združeni okoli kralja in v polnem soglasju z vojnimi tovariši, se borimo neustrašeno, z največjim naporom sil za zmago, ki naj zagotovi, ne, kot hočejo sovražniki, dobo sovraštva in enostranske nadvlade, temveč pravičnost in svobodo za vse narode. Brez dvoma bomo morali prestati še zelo hude preizkušnje, toda opirajoč se na prisrčno skupno delovanje zaveznikov, na podlagi junaštev njihovih hrabrih armad na morju in na suhem in popolne edinosti po vročem domoljubju vseh strank in državljanskih slojev utrjenih duhov, stopamo v bodočnost zaupanja v sijajno usodo Italije. Vsakdo, kakršne naj so že njegove življenjske razmere, se bo smatral srečen, da k delu za blaginjo, pričetem po očetih prispeva s sodelovanjem v izpopolnjevanju in utrjevanju s tolikimi domovinskimi vrlimani in tolikimi žrtvami zgrajene, slavne zgradbe. (Živahno odobravanje.) Zaupnica vladi. Zbornica odgodena. CURIH. 16. (Kor.) V današnji seji italijanske zbornice je govoril najprej neki klerikalec (ime je izostalo v brzojavki), ki je izjavil, da naj vlada zahteva od zaveznikov znižanje ladijskih tovornih tari-fov in po vojni sklene s sedanjimi zavezniki gospodarsko zvezo. Posl. Meda (najbrž identičen s prejšnjim) je izjavil, da je italijanska politika pravilna napram gospodarskemu programu centralnih vlasti. Italija ima danes enake interese, kot zavezniki, da se vzdrži nova zveza. Nato ie govoril minister zunanjih stvari že objavljeni govor. Odgovarjajoč na razna vprašanja je izjavil Sonnino, da se, kar se tiče pravnega položaja v severnem Epiru v zvezi z zadnjimi dogodki, zagotavlja, da je grška vlada priznala formalno da je zasedenje tega ozemlja le mi-mogredoč ukrep v svrho reda, ne oa o-svojitev. Grška tudi danes še priznava sklepe konference veleposlanikov v Londonu. Sonnino se je izjavil najodločneje proti temu ukrepu, ki gre za kršenjem diplomatske tajnosti in ki bi italijansko vlado gotovo oslabljalo v njenih porajanjih z drugimi državami. (Živahno pritrjevanje.) Sonninov govor je pri vseh na vrline Italije in zaveznikov se nanašajočih mestih izzival viharno navdušenje zbornice. Posl. Cappa, ki je govoril za Sonninom, je izražal najprisrčnejše čestitke ministru na dostojnosti njegovega značaja in neoporečnosti njegovega življe- Stran U. »EDINOST* SteT. 109. V Trstu, dne 18. malega travna 1916. nja. kar je izzvalo vihar navdušenja. Po govoru ga je ministrski predsednik Sa-landra objel, in zopet je sledila velika manifestacija radosti. Socijalist Treves je izjavil z ozirom na to, kar se dogaja izven četverozaveze, in z ozirom na to, da so se v nemškem drSavnem zboru pred kratkim oglasili glasovi, ki so kazali, da bi bil mogoč mir, da naj bi si prizadeval Sonnino, da bi zavezniki v svojih govorili in dejanjili pozitivno kazali one zahteve, ki naj bi bile podlaga za pogajanja. Govornik razume, da vlada molči o sredstvih, s katerimi hoče premagati sovraž-Mfca. Parlament pa ne sme ostati na nejasnem glede najbližjih namenov italijanske vojne. Vlasti četverozaveze pač težko zadovolje vsem svojim aspiracijam, ne da bi hotele vojno podaljšati v brez-končnost. Govornik je proti struji, ki skuša pripravljati gospodarski sporazum proti centralnima vlastima. — Poslanci Ales-sio, knez Scalea, Bissofati in drugi so nato predlagali dnevni red, ki pravi: ^Zbornica prehaja po zaslišanju vlade k razpravi proračuna ministrstva zunanjih stvari.« Minister zunanjih stvari Sonnino je prosil nato posl. Alessija in druge poslance, ki so predložili zaupnico, da se združijo na naslednjo obliko: »Zbornica odobrava izjave vlade in prehaja k razpravi proračuna.« Posl. Alessio je sprejel to oblika in drugi dnevni redi so bili u-maknjeni. Nato se je vršilo glasovanje in je bil po ministru zunanjih stvari, Son-ninn, priporočani dnevni red sprejet s 352 glasovi proti 36. Nato se je odgodila zbornica do t>. junija, ko je še obljubil ministrski predsednik Salandra, da da sklicati zbornico že prej, če bodo dovoljevali državni posli. Italija zahteva Trentfn, Trst Istro In brvetsko Primorje do Neretve v Dalmaciji. CURIH, 17. (Kor.) V svojem govoru v sobotni seji italijanske zbornice je dejal posl. Foscari glede teritorijalnih zahtev Italije, da se ne omejujejo samo na Trentin in Trst, temveč obsegajo Istro z Reko in Dalmacijo do Neretve z otoki, ki leže pred te™ ozemljem. Samo če bodo te zahteve izpolnjene v polni meri, potem laški vojaki niso umirali zastonj. Dotod Italija ne sme pripustiti srbskih zahtev. Će bi Srbi v DaJmaciji celo verski koeficijent izrabljali v svoj prid, je proti temu dejstvo, da je katoliška Dalmacija proti pravoslavni Srbiji. Govornik je dejal, da bi Italija pač mogla žrtvovati nekaj in mogla Srbiji priznati kvečjemu eno pristanišče, ker bi s tem nadvlada Italije v Adriji ne bila oškodovana. Ce bi bila Dalmacija italijanska, bi se srbskega in hrvatskega iredentizma ne bilo bati; nasprotno pa bi bil v srbski ali hrvatski Dalmaciji italijanski iredentizem ogromen. To mora italijanska vlada pojasniti zaveznikom, kakor naj tudi porablja več besedi in denarja, da za moralno in politično ulogo Italije pridobi v inozemstvu simpatično umevanje; ugled Italije v inozemstvu da namreč ni posebno sijajen. Položaj. 17. aprila. Na vzhodnem bojišču vlada par dni sem — po zadnjem izpadu proti vojski Bothmerja in Pilanzerja — relativen mir in zdi se. da Rusi za sedaj ne nameru-jejo večjih akcij. Temu vzroka je iskati bržkone v težavah terena v sedanji dobi. Pač pa poročajo nemški listi o velikem gibanju čet proti naši besarabski in juž-no-vzhodni gališki fronti. Iz tega bt bilo sklepati, da pripravljajo na tem prostoru kaka podjetja, čim bodo terenske in vremenske razmere ugodneje. Na zapadnem bojišču uprizarjajo Francozi neprestano protinapade, ki jih pa Nemci odločno odbijajo. Očividno je, da se je nemško vodstvo odločilo za sedaj za taktiko čakanja in pripravljanja za prihodnje velike udarce. Z balkanskega in azijskega bojišča ni nikakih vesti o kakih posebnih dogodkih. Tem živahneje nadaljuje diplomatična in politična borba pri nevtralcih. Romunska se je sicer s svojim dogovorom z Nemčijo glede izmenjave blaga približala centralnima vlastima vsaj v toliko, da je prejšnja napetost ponehala, vsled česar crpijo glasila teh vlasti nado, da se ta balkanska država slednjič morda vendar pridruži centralnima vlastima. Preveč zaupati se pa slej ko prej ne sme. Za sedaj povdarja Romunska svojo nevtralnost in — odlaša z odločitvijo. O-staja torej zvesta dosedanji taktiki Čakanja, dokler ne bo precej gotovo, h kateri vojskujočih skupin se nagne zmaga! Potem pa utegne biti konec romunske nevtralnosti. V Bukarešti so namreč preveč previdni računarji, da bi se zanašali na to, da jim na bodoči konferenci prisodijo kake teritorijalne pridobitve, tudi če Romunska ostane nevtralna. Romuni hočejo le čakati trenotka, da se postavijo na stran močnejih bataljonov. Položaj v Romunski označuje dr. Lederer (v =Ber-liner Tageblattu«), ki velja kot dober poznavalec tamošnjih razmer, v smislu, da vsa sedanja politika te balkanske države gre edino za tem, da si drži vrata odprta — na obe strani! (2a1, da nam je dotično pasažo v Članku pod naslovom neolitika Romunske« v nedeljski »Edinosti« cenzura črtala.) Zato se tudi — pravi dr. Lederer — ne upira več tako razširjenju svojih gospodarskih odnošajev do centralnih vlasti, kakor se je dosedat. — Dr. Lederer ozna-Ča torej vso politiko Romunske kot za-vlačevalno, dokler nc pride na bojiščih do dogodkov odločilnega pomena. V tem smislu -:x<*rno tudi mi ves čas. Nu, Romunska si je mogla ohraniti vsaj svobodo — laviranja. Drugače je z Grško. Prosimo, čitajte: »Grška imenuje svojo politiko nevtralno. To utegne biti resnično v smislu, da se grške čete ne udeležujejo vojne. Diplomatično in politično pa je ta nevtralnost označena po odjenljivofitl napram ententi. o kateri ni možno ugotoviti, kako nizko je že zašla. Princ Nikolaj, brat grškega kralja, je objavil v Londonu pismo, ki daja vpogleda v razmerje med Grško in entento. Princ pripoveduje, da ga srce posebno vabi k Angliji, kjer ima svoje prijatelje in kjer navadno preživlja svoj dopust. Grška da je bila v letu 1915. pripravljena skleniti zvezo z entento, toda grški generalni štab je izjavil da vojna Angležev in Francozov proti Carigradu na Dardanelah gotovo ne bo imela uspeha in Carigrad da se da vzeti le preko Tesalije. Ententa pa je kazala največjo obzirnost do Bolgarske in je užalila Grke s tem, da je ponudila bolgarski vladi pristanišče Kavala, ki je je bukareški mir prisodil Grški. Do vojne preko Tesalije ni prišlo, a vojne na Dardanelah se Grška ni hotela udeležiti. Zato so začela od strani entente proganjanja Grške pod pretvezo, da nemški podvodniki dobivajo v grških vodali zavetišča in da tam obnov-Ijajo svoje zaloge petroleja in bencina. Razpisala se je nagrada 2000 funtov za ladjo, ki bi našla te zaloge. Nobene sledi. Vzlic temu je ententa potapljala dovoze petroleja v Grško in je zagrešila mnogo izgredov proti nevtralni trgovini. Na neki ladji so bili telefon in električni stroji, naročeni za kraljevi grad. Tudi te so razdejali brez vsakega spoštovanja do kralja. Princ toži radi zasramovanj kralja in članov kraljeve hiše.... Vendar razodeva tudi to pisrno naklonjenost do entente. Razpoloženje in interesi so si tu v nasprotju in iz tega nasprotstva, ki je v politiki vedno nevarno, so nastali mnogi vzroki, ki so spravili Grško v sedanje mučne razmere.« Ta izvajanja smo posneli po »Neue Freie Presse« od sobote dne 15. t. m. Tudi tu se odraža karakteristika vse grške politike. Se jezijo, užaljeni so, tožijo in protestirajo in -— odjeniujejo in jih srce vleče k Angliji. Interesi Grške so proti ententi, razpoloženja pa so zanjo. In če uvažujemo, da isti Venizelos, o katerem se je govorilo, da je popolnoma likvidjran, postaja zadnje dni jako agilen, in o katerem pišejo glasila centralnih vlasti, da je uvel kampanjo proti kralju, ter da se oblasti omejajo na to, da odrejajo varnostne odredbe, kjer ta mož govori — če uvažujemo vse to, nam je jasno, da se glede Grške ne smemo udajati prevelikim iluziiam. Grška je pravi ujetnik entente. Z Italijo postopa sicer ententa v formi drugače, sicer pa je tudi to kraljestvo ujetnik — svoje politike, s katero se je priklenilo na entento. Skočila je v vodo in mora plavati. G. Salandra pa je ujetnik — lastnega parlamenta. Rad bi izginil, a ne more, ker ga parlament ne pusti. Naravnost izzivlja, da bi mu komora izrekla nezaupanje in mu s tem pripravila »lep odhod«. Toda — ne! Tako se je zgodilo zopet te dni. Socijalist Merloni je stavil v komori predlog, naj se z ustanovitvijo razsodišč ustvarijo garancije za privatne uradnike, ki jim vojna ogroža službeni položaj. Vlada se je izrekla proti, a večina zbornice je bila očividno za, ker je njega zahteva socijalne pravičnosti. Predlog je gotovo važen za prizadete in velikega socijalnega pomena, ali v okvirju sedanjih velikih dogodkov, v katere je zapletena Italija, je le podrejene važnosti in nikakor ne more biti v kriterij za presojanje skupne vladne politike. Vendar je vlada tudi to pot izrekla, da gre tu za vprašanje zaupanja do n}e. Kakor da je hotela izsiliti — nezaupnico! Ali — ne boš — Jaka Salandra. Zbornica mu je izrekla zaupanje z 254 proti 78 glasom! Ujetnik naj le dalje vlači zavoženi državni voz po jarkih svoje nesrečne politike! DomsCe vesti. Prostovoljni vstop leta 1898. rofenih črno vojnih zavezancev. C. kr. korespon-denčni urad poroča: Kakor doznavamo z merodajne strani, se bo poleg že objavljenih pogojev za vstop čmovojnih zavezancev letnika 1898. kot enoletnih prostovoljcev — v omejenem številu in ob posebnih pogojih pripadnikom tega letnika, ki nimajo pravice do enoletnega prosto-voljstva, dovoljeval prostovoljni vstop h krdelom konjice, poljske, gorske in trd-njavske artiljerije, potem k pijonirskim bataljonom in letalski Četi, z zavezo na triletno prezenčno in sedemletno rezervno službo (§ 19, 4, b. z.), ter prostovoljni vstop v vojno mornarico z zavezo na štiri letno prezenčno, petletno rezervno in triletno pomorsko brambno službo (§§ 19, 4 in Sv 2 b. z.). Ta prostovoljni vstop se dovoljuje samo onim prosilcem, ki so bili pri pregledovanju spoznani za sposobne za črnovojniško službo z orožjem in nimajo niti brezpogojne niti pogojne pravice do enoletnega prostovolj- stva.#Prosilcem, ki imajo pravico do pogodnosti dveletne prezenčne službe po & 20. b. z., se more dovoliti ta prostovoljni vstop le tedaj, če se v svoji prošnji izrecno odpovedo te pogodnosti. Kot zadnji rok za ta prostovoljni vstop je določen zadnji koledarski dan neposredno pred rokom, ko morajo pod orožje potr-jenci letnika 1898. Po tem dnevu se more prostovoljni vstop pripadnikov letnika 1898. dovoliti samo k onim krdelom itd., h katerim so bili prideljeni na podlagi dotičnih porazdelitev med čete. Sprejemne prošnje, katerim se mora poleg listin, ki so navedene v § 133. brambnih predpisov, I. del, priložiti tudi Čmovojniška izkaznica, se morajo vložiti neposredno pri poveljništvih nadomestnih škadronskih, baterijskih, stotnijskih kadrov dotičnih krdel, oz. pri poveljništvu letalskih čet na Dunaju, XIII. Bernbrunngasse 33, oz. pri poveljništvu mornarskega zbora v Puli. Čas vojaškega službovanja bo vra-čunien pri dopuščanju pri izpitu učiteljske vsposobljenostl. Kakor nam je bilo že brzojavno sporočeno, je izšla cesarska naredba ki vsebuje določbe glede vračunje-nja časa vojaškega službovanja pri dopuščanju k izpitu učiteljske vsposobljenosti za učitelje ljudskih in meščanskih šol. Komentar k tej naredbi pravi: Ker je po uspešno položenem izpitu učiteljske vsposobljenosti tudi pragmatikalen položaj učitelja določen v mnogokateri smeri — n. pr. glede vračunjenja službenega časa za penzijo, napredovanja k večjim dohodkom itd. — se kaže potreba, da se isti učitelji, ki zadostujejo svoji vojaški obvezi in imajo še izpričevala učiteljske vsposobljenosti, obvarujejo, kolikor se le da, pred trajno škodo, in to posebno še, ker je tudi vojno službovanje samo po sebi za poklic vzgojevatelja smatrati kot dragoceno šolanje. Zato odreja cesarska naredba, da se učnim osebam, pritegnjenim v sedanji vojni k vojaškemu službovanju, pri v računanju službenega časa v praktični šolski službi dveh, oziroma treh let, kakor se zahteva za pridobitev izpričevala učiteljske vsposobljenosti, vračuna tudi službeni čas v vojaškem razmerju do največje iz-mere enega leta. Napoved vinogradov. Vsi posestniki vinogradov, ležečih v kraju tržaškega užit-ninskega davka, se poživljajo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. julija 1.1. pri c. kr. finančnem nadzorništvu v Trstu, ulica Stazione št. 8, III. nadstr., vrata 45., in prineso s seboj pogodbenik pretečenega leta in to v smislu § 57 določil postave, zadevajoče užitninski davek za Trst in okolico. Prijaviti je treba ka-tastralno občino, v kateri se nahaja vinograd, kakor tudi parcelne številke, prostore, v katerih se bo izdeloval mošt ali vino iz pridelanega grozdja; poleg tega se morajo naznaniti shrambe in posode, v katerih se bo hranil izdelek, bodisi mošt ali vino. Obenem se mora naznaniti tudi, ali bo izdelek za domačo rabo ali pa za izvoz iz tržaškega užitnmskega okraja. — C. kr. fin. nadzomištvo: dr. Weiss m. p. »Tržaško podporno in bralno društvo« naznanja svojim članom, da bo od dne 19. t. m. naprej do preklica ordiniral gospod društveni zdravnik vsak dan razun nedelj, od 3.—4. ure popoldne v društvenih prostorih ul. Carintia 39. Delavsko podporno društvo naznanja svojim članom, da bo društveni zdravnik, t. dr. Perničič, od srede, 19. t. m. dalje, OTdiniral v društveni ambulanci, ul. Gior-gio Galatti 20/1, od 3 do 4 popoldne. Tržaška kmetijska družba je sklenila na sestanku svojih zaupnikov vnedejo, 16. t. m., vse podrobnosti glede nakupa prašičev Sedaj se sprejemajo definitivna naročila. Vsakdo, ki naroči prašiča, mora položiti znesek K 50 pri „Kmetijski družbi", in sicer gospodarji zgornje okolice pJi svojih tamošnjih zaupnikih, gospodarji spodnje okolice pa v uradu tržaške „Kmetijske družbe direktno (pisarna dr. Slavika, via V enna 10, I. nad.) — Seveda ne bodo imeli vsi prašiči enake cene. Cena se temveč do'oči definitivno šele, ko bodo znani vsi stroški nakupa, in sicer po »živi vagi" živine; tako, da bo moral če bo določena cena za njegovo živino več kot 50 K, dotičnik doplačati; v nasprotnem slučaju dobi pa povrnjeno, kar bi plačal preveč. Splošno društvo trgovcev aa drobno je sklenilo sodelovati za dober uspeh tedna Rdečega križa. Sestavilo je odbor, ki pojde k vsem trgovcem v Trstu nabirat prispevke, fer je namen eminentno človekoljuben in patrijc tičen, pričakuje sijajnega uspeha. Veselo Vellkonoč voščita čitateljem in čitateljicam „Edinosti" štabni narednik Josip Roje in narednik Ivan Počkaj 5. domobranskega pešpolka. Bilanca južne železnice. Popolni računski zaključki Južne železnice za 1. 1915 bodo sicer gotovi šele koncem april a, vendar je javnosti že sedaj vsaj nekoliko iz njih zn no. L. 1915 |e bilo prvo, v katerem je prišla do veljave nova sanacijska pogodba. Skoro celo leto je bilo za južno železnico izvanredno, ker je vo na z Italijo stavila nanjo naravnost velikanske zahteve. Dohodki so bili vsled tega seveda precejšnji. Mnogo se je prihranilo s tem, da se marsikatera že pripravljena dela vsled vojne niso mogla zvršiti. Mnogo se je prihranilo nadalje tudi, teer se upnikom v sovražnih državah nič ni plačalo. Gotovo je toliko, da je I. 1915 končalo brez novega deficita. ^EŠKO - BUDJEV15KA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzoica češk» ^ostiln^ v Trstu) se nahaja v ulic! delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorjio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni llsri- HALI OGLASI. OClfeijiCa ~a n& ^ovi^u se išče. — odd. Edinost'. Ponadbe pod „Glasovir" na Laser. 2 »6 KIImnom bombaž, ba^er, med in pla- I\Uf/lljw!H čam po najvišjih cenab. Ulica Sca-lina»xi štev. 1 — Pozor na naslov ! 20S fflbftlflffA .Surrogat" tovarne Suchard prodam tUllUlUliU po K 8 20 k?. Ulica Casenna 14, II. nad., r, 12, do 4. ure pop. 209 Korespondentlnja slovenske in nemške korespondence se sprejme takoj v vel trgovino na Sp ajerskem. Natančne ponndhe z navedbo referenc naj se jošljejo ravnateljstva „Slovenske trgovske šole v Trstu." 210 KUPUJOČ e vsa*Le vr8te po najvišjih cenab. J. Stebel Trat, ul Torreate 36. 175 Hlimiiaift i&klje vsako vrste. Jakob Margon, UUPUJCIU «1. Solitario št. 21 pri mestni bol-nišn ci) 120 Ho debelo sumo zo preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeva podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetit j ke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe** in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Niijolo Stev. 19. 62 Novi dohodi KIKLE pomladcnsho sezono Bluze, obleke, lahke plašče iz alpagasa, svile, ćtamine 1. t. d. 1. t. d. Comforti - Trst, uB. Campaetile 21. t $ »CBBBSSBI ZOBOZDRAVNIK | Dr.J.Čermak f se Je preselil In ordinira sedli v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zoMez bolečine. Hiranje. ^ UMETNI ZOBJE. I II Zlato, srebro in platin v vsaki obliki kupole po najvišjih cenah Zavod R. Dussich & C.o ulica Acquedotto 62. Zlatarnica