DELEGATSKA VPRAŠANJA KS Dolomitski odred: DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 1 Zakaj se še ni pristopilo k izgradnji stolpnice št. 2, za predelavo instalacij za zemeljski plin ugotavljamo, da dela sploh niso bila začeta, kajti IPK tudi ni dobil zagotovljenih sredstev. Odgovor na delegatsko vprašanje KS Dolomitski odred Stolpnica v soseski ŠS 8/2 Nove Dravlje je že v grad-nji. Plinovodno omrežje za omenjeno sosesko v III. fazi je zgrajeno, za stolpnico pa so predvideni le priključki. V IV. fazi se bo sekundarno plinovodno omrežje gradilo v letu 1983, ker je vezano tudi na izgradnjo ploščadi. Odgovor pripravil: ZIL, TOZD Urejanje stavbnega zemlji-šča - . . Delegacija krajevne skupnosti MILAN MAJCEN Jesenkova 1, 61000 Ljubljana postavlja naslednje ¦ ' - DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 2 I. Temeljna delegacija na osnovi informacije o gosto-vanju mednarodnega, zabavnega parka na platoju pred dvorano Tivoli in na osnovi informacij o pritožbah krajanov KS Milan Majcen oz. HS posameznih hiš, ugotavlja: 1. Da je izdaja soglasja za gostovanje mednarodnega zabavnega parka v aranžmaju kulturno-zabavne ustanove Adria iz Beograda v nasprotju s pozitivno zakonodajo, saj ne upošteva stališča samoupravnih organov KS Milan Majcen, na območju katere je prostor, kjer je omenjeni zabavni park želel delovati (in sedaj tudi deluje), točneje: sklepov sveta KS z dne 22. 2. 1982 in skupne seje Odbo-ra za komunalno gospodarstvo, urbanistično programira-nje in gradnjo ter Komisije za varstvo okolja z dne 4. 3. 1982. 2. Na osnovi zgoraj navedenega postavljamo naslednje delegatsko vprašanje in dajemo pobudo, da se: 1. konkretno opredeli, kdo (kateri organ in oseba) je odločal o izdaji dovoljenja za omenjeno gostovanje brez soglasja ustreznih organov za to pristojne krajevne skupnosti; 2. da omenjeni organ in njegov odgovorni posameznik jasno navede razloge, ki so vplivali na odločitev, ki je v nasprotju z zahtevanimi postopki za tovrstne primere; 3. da omenjeni organ opredeli svoje stališče do upoštevanja skozi samoupravne organe organizirane in izražene interese in odločitve krajanov v KS v rednem po-stopku pridobivanja ustreznih dokumentov za to in to-vrstne prireditve; 4. da, na osnovi dejslva, da omenjeni dogodek ni prvi, pač pa le eden v vrsti organiziranja tovrstnih prireditev v parku Tivoli pod okriljem Zavoda Tivoli, oceni in predlaga ustrezne ukrepe ter pobude družbeni pravobranilec samo-upravljanja. Temeljna delegacija izraža razumevanje za probleme. v katerih se nahaja delovni kolektiv ŠRS Zavod Tivoli, vendar vidi edino rešitev v celovitem razreševanju tega problema. Zato daje popolno podporo tovrstnim naporom znotraj telesne kulture in DPS občine ter mesta. Nikakor pa se ne more strinjati z oblikami in metodami, ki ogrožajo zainteresiranost in delovanje vseh pristojnih organov za posamezen postopek, pa čeprav samo orga-nov KS. Odgovor na delegatsko vprašanje KS Milan Majcen št. 2 Komite za urejanje prostora je bil seznanjen s pro-testnim pismom skupine krajanov KS Milan Majcen za-radi gostovanja mednarodnega zabavnega parka v Tivo-liju. Po vsem sodeč se je Hala Tivoli v lastni pristojnosti dogovarjala z omenjeno zabaviščno skupino za gosto-vanje na območju, ki spada k njenim funkcionalnim povr-šinam (misleč pri tem, da za to ni potrebno dovoljenje upravnega organa). Komite za urejanje prostora je takoj obvestil Halo Tivo-li, da si mora za vse podobne začasne objekte pridobiti urbanistično potrdilo po 19. členu Zakona o urbanisti-čnem planiranju. O tem je bila obveščena tudi Krajevna skupnost in Uprava inšpekcijskih služb (urbanistična inšpekcija). V postopku izdaje urbanističnega potrdila Komite za urejanje prostora obvezno upošteva stališče pristojne Krajevne skupnosti. Iz navedenega je razvidno, da Komite za urejanje pro-stora, ki je pristojen izdati dovoljenje za vse posege v prostor, v tem primeru za izdajo dovoljenja sploh ni bil zaprošen, ako pa bi bil, bi vsekakor upošteval odklonilno stališče Sveta Krajevne skupnosth Komite smatra, da je skrb Krajevne skupnosti Milan Majcen za prostorsko ureditev njenega območja vse hvale vredna in predlaga naj v bodoče o podobnih nezakonitih primerih nemudoma obvesti urbanistično inšpekcijo pri Upravi inšpekcijskih služb, Vilharjeva 33. . Odgovor pripravil: Komite za urejanje prostora ¦ občine Ljubljana-Šiška - Delegatsko vprašanje št. 6, ki ga je posredovala dele-gacija KS Hinko Smrekar: — 15-letno reševanje problema, ali stanovanjsko na-selje v Milčinskega ulici ostane ali ne, je povzročilo, da ulica še do danes ni asfaltirana. Dokončni sklep Skup-ščine občine Ljubljana-Šiška z dne 29. 12. 1981 je, da se stanovanjski otok (ŠS 102-2) ohrani. Obstaja problem ureditve te ulice, ker so stanovalci oddaljeni od redne avtobusne proge 1,5 km, od najbližje trgovine pa 1 km. Taka oddaljenost je (znotraj GUP-a) še edini primer v občini. Južni del ulice s stanovanjskim otokom (SS 102-2) je močno obremenjen z avtobusi, kamioni in osebnimi avtomobili, ker je to edini dostop do štadiona Ljubljane. Zaradi prašne makadamske ceste stanovalci ne morejo prezračevati stanovanj. Luženje ulice ne zaleže, sicer pa lužine stalno primanjkuje. Rešitev bi bila asfaltna prevleka z odtokom meteornih voda. Stanovalci že 50 let plačujejo vse davke, zato del6-gacija sprašuje: "Ali bi bilo mogoče dobiti potrebna finančna sredstva ob letošnjem rebalansu občine Ljub-Ijana-Šiška za asfaltno prevleko z odtokom meteornih voda na Milčinskega ulici?" ODGOVOR: S proračunom družbenopolitične skupnosti, skladno z Zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenbpolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74 in 4/78) ne krijemo tovrstnih stroškov komunalne dejav-nosti. V vseh preteklih letih smo čistili proračun za vso tisto porabo, katero financirajo samoupravne interespe skupnosti. Asfaltna prevleka z odtokom meteornih voda na Milčinskega ulici je izdatek, katerega financira Komu-nalna skupnost občine, v okviru razpoložljivih sredstev. V proračunu za leto 1982 smo v glavnem namenu 16 — gospodarski posegi pozicija 95 načrtovali din 9,847.000,00 za nujne posege pri sanaciji cest in vodo-vodnega omrežja. Komite za urejanje prostora občine je skupaj s Komunalno skupnostjo občine izdelal predlog programa porabe teh sredstev. Izvršni svet je na svoji 9. seji dne 16/6-1982 potrdil predlog Komiteja za urejanje prostora o porabi sredstev z nekaterimi popravki, vendar v tem predlogu nismo zasledili vašega problema o ure-ditvi Milčinskega ulice. Dodatna sredstva za te namene pa z rebalansom proračuna ne bomo mogli zagotavljati iz znanih razlogov omejevanje splošne porabe v občini. Sekretar sekretariata za finance ' in proračun KS Milan Majcen: Delegatsko vprašanje št. 19 VPRASANJE: Kakšne so možnosti in predvidevanja za uvedbo COŠ v OŠ Zvonko Runko, v kateri je bila realizirana ustrezna adaptacija kot pogoj za uvedbo COŠ? ODGOVOR: Problematiko uvajanja COŠ na OŠ Zvonko Runko je obravnavala Skupščina občinske SIS za izobraževanje Lj,-Šiška in v zvezi z navedenim vprašanjem ugotovila, da zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja za delovanje COS ni mogoče zagotoviti potrebnih sredstev v višini 1.500.000 din. Navedeni znesek predstavlja okvirne stroške delovanja COS v poprečju za 1 šolsko leto. KS Bratov Babnik: Delegatsko vprašanje št. 20 VPRAŠANJE: Temeljna delegacija je ponovno opozorila na kritičnost šolstva tako v KS Bratov Babnik kot tudi v sosednjih KS. (Nevzdržna stiska v OŠ Veljko Vlahovič in OŠ Milan Mravlje, nenadno povečanje števila šoloobveznih otrok zaradi selitev v novo grajene bloke v KS Bratov Babnik.) ODGOVOR: Pomanjkanje učnega prostora v OŠ Veljko Vlahovič in OŠ Milan Mravlje bo možno razrešiti s pospešeno izgradnjo OŠ v KS Bratov Babnik, ki je zajeta v enotni program Ljubljane in se financira iz III. samoprispevka. V letu 1982 mora biti pridobljena projektna dokumentacija, tako da bi se navedena šola lahko pričela graditi v prvi polovici leta 1983, kar je bilo načrtovano tudi z Odlokom o uvedbi III. samoprispevka. VPRAŠANJE — UGOTOVITEV Pri poglavju osnovno šolstvo je delegacija mnenja, da je potrebno zagotoviti večjo kontinuiteto izvajanja dogovorjenih smernic predvsem na področju celodnevne šole. Večina novo zgrajenih OŠ je bila planirana za organiziranje celodnevnega pouka, vemo pa, da zaradi velikega števila učencev in pomanjkanja sredstev realiza-cija ni bila mogoča. ODGOVOR: Z novo grajenimi osnovno-šolskimi objekti smo v zad-njih desetih letih v glavnem bistveno izboljšali materialne pogoje osnovnih šol in dosegli izvajanje osnovnošol-skega pouka v 1,3 izmene, kar predstavlja bistveni napre-dek, če upoštevamo dejstvo, da je pred desetimi leti večina OS na območju občine izvajala. pouk v dveh izmenah. Pri tem se nekatere šole še vedno soočajo s porastom števila učencev in kljub novo zgrajenim objektom ne mo-rejo razviti celodnevno šolo v celoti. Zato so bila prizade-vanja odgovornih dejavnikov in učnega kadra osnovnih šol usmerjenega v uvajanje elementov COŠ v učno-vzgojni program, kar se v danih pogojih in v okviru finan-čnih sredstev že uspešno uresničuje. Konferenca delegacij št. 34 Tiskarna Slovenija VPRASANJE: št. 9 Zakaj skupščine SIS niso svoje konference delegacij uredile po enotnem sistemu (ključu), ampak ima vsaka SIS svoj ključ? To povzroča zmedo in delegate sili v apatijo in nedelavnost. Kdo je odgovoren za to ali se v strokovnih službah kaj dela na tem? ODGOVOR: Komite za družbene dejavnosti in SIS na področju družbenih dejavnosti so v okviru priprav za oblikovanje sistema konference delegacij za skupščine SIS vodile široko aktivnost. V njej so sodelovale tudi družbeno-poli-tične organizacije, predvsem sindikat, in tako na podlagi izkušenj ter spoznanj iz dosedanjega dela, pripravile predlog sistema konferenc delegacij za skupščine SIS, ki so v mesecu februarju in marcu 1982 objavile sklepe o oblikovanju konferenc delegacij in jih posredovale v TOZD in KS. Komite za družbene dejavnosti je poslal vzorec sporazuma o oblikovanju konferenc delegacij vsem predsednikom DS OZD, kjer so sedeži konferenc delegacij. Na podlagi pripomb, ki so bile evidentirane v javni razpravi, je bil popravljen in dopolnjen pregled konferenc delegacij za skupščine SIS družbenopolitičnih dejavnosti. Ta bo objavljen v naslednji številki delegatske priloge Javne tribune. Pri sestavi smo izhajali iz Zakona o volitvah in delegi-ranju v skupščine (členi 5, 73 in 119) ter upoštevali naslednje principe: teritorialni, proizvodni, kombinacija proizvodnega in teritorialnega ter interesni princip. Vse-kakor pa velja povedati, da gre za zelo celovito področje, ki zajema 345 konferenc delegacij v 9 SIS družbenih dejavnosti. Izhajajoč iz dejstva, da predstavljajo konfe-rence delegacij metodo in obliko dela v delegatskem sistemu, bodo vse konkretne pobude in predlogi za izboljšanje dela konferenc delegacij ustrezno upoštevane. 22. in 23. konferenca delegacij — LEK: VPRAŠANJE: Iz poročila (o uresničevanju resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981 —1985 v letu 1981) je razvidno, da so bruto prihodki SIS naraščali hitreje kot dohodki gospodarstva, kar vpliva na zniževanje akumulativne sposobnosti gospodarstva, ki posluje v težkih gospodarskih razmerah. Ne strinjamo se s tako razporeditvijo dohodka gospodar-stva. Rast prihodkov družbenih dejavnosti mora biti nižja od rasti dohodka gospodarstva, ali največ enaka, kar je bilo tudi dogovorjeno. Predlog je, da se presežek prihod-kov družbenih dejavnosti (SIS) vrne organizacijam združenega dela. ¦ V poročilu manjka prikaz strukture delitve celotnega prihodka in dohodka za družbene dejavnosti. Ni mogoče ugotoviti rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Predlog je, da se enako kot za gospodarstvo prikaže tudi struktura delitve celotnega prihodka in dohodka za družbene dejavnosti. ODGOVOR: V letu 1981 je bila rast sredstev za financiranje skupne porabe omejena z 10%-nim zaostajanjem za rastjo dohodka ob nespremenjenem obsegu programov iz leta 1980. Zaradi aktiviranja novih zmogljivosti v letu 1981 so se razširili tudi funkcionalni programi dela SIS družbenih dejavnosti in je bila po sklepu IS SML (13. 10. 1981) rast sredstev skupne porabe izenačena z rastjo dohodka. Ker je bilo gradivo za 2. sejo skupščine (31. 5. 1982) tiskano prej preden je SDK posredovala analizo Komiteju za družbene dejavnosti, zahtevanih podatkov tedaj ni bilo mogoče objaviti. Povzetek iz poročila SDK smo posredo-vali konferenci delegacij LEK. Odgovor pripravil: * Komite za družbene dejavnosti Delegacija KS Koseze VPRAŠANJE: Ker v dosedanjih prizadevanjih vseh dejavnikov KS ni dobljen zadovoljiv odgovor niti se je kaj pozitivno spre-menilo na področju porabe zemeljskega plina (ogrevanje) v KS in stroškov, ki jih imajo v zvezi s tem krajani: Kdaj in kako se bo ta problematika rešila. Prav tako se posta-vlja vprašanje, kako predvideva IS ter stanovanjska skup-nost, da zaščitita ne po lastni volji izbran način ogreva-nja za krajane, proti takim dejstvom, ki jih razvijajo v DO Zemeljski plin in ob predpostavki, da izgube krijejo z dvi-ganjem cen. Ker je v preteklih planskih dokumentih bila oblikovana politika izenačevanja cene uporabnikov toplote in zemeljskega plina na nivoju mesta menimo, da je potrebno to problematiko postaviti kot vprašanje tudi na mestni skupščini. ODGOVOR: Kvaliteta plina, s katero so oskrbovani potrošniki na območju Kosez je v minulem obdobju vedno ustrezala deklarirani kvaliteti. Na osnovi analiz razpoložljivih podatkov o kalorični vrednosti dobavljenega zemeljskega plina smo ugotovili, da je bilo nihanje kalorične vrednosti zelo majhno in da je bil tudi najnižji zabeleženi podatek o kalorični vrednosti zemeljskega plina še vedno višji od deklarirane vrednosti. . . ¦ , Dogovorjena cena plina je bila vedno vsklajena s kvali-teto plina. Kalorično vrednost in vsklajenost dogovorjene cene s kvaliteto so večkrat preverjale pristojne inšpek-cijske službe. Rezultati teh pregledov potrjujejo naše stalne izjave, da je kvaliteta plina neoporečna. Mnenja smo, da meritve, ki so bile opravljene mimo inšpekcij-skih služb ali pa celo ugotovitve nekaterih posameznikov ne morejo biti merila za oceno kvalitete oskrbe s plinom. Prevelika poraba plina.v nekaterih objektih je lahko posledica vrste pomanjkljivosti, zlasti pa: — slabega upravljanja s toplovodnim sistemom. Debela plast kotlovca, ki je posledica polnjenja ali dopolnjevanja sistema za nemehčano vodo, lahko povzroči za nekaj 10% prevelike porabe plina ali kate-regakoli drugega goriva; — nepravilno izveden ali neizreguliran toplovodni sistem zahteva močno pregrevanje nekaterih stanovanj, da bi v kritičnih dosegli vsaj znosno bivalno temperaturo; — toplovodno zgrešena zasnova objekta, slaba toplotna izolacija ter slabo tesnenje oken in vrat povzro-čajo prekomerno porabo plina ali kateregakoli drugega goriva. Navedene pomanjkljivosti, razen prve, so bile znane že ob vselitvi objektov, vendar iste napake v večji ali manjši meri ugotavljamo še danes. Te'napake pa že vrsto let povzročajo prekomerno porabo goriva. Cene plina in daljinske toplote ne določata Plinarna in Komunalna energetika, ampak so družbeno dogovorjene na občinski in mestni interesni skupnosti. Prizadevanja obeh temeljnih organizacij po izenačevanju stroškov oskrbe, ki zajemajo poleg stroškov ogrevanja tudi stroške kuhanja in priprave tople vode, segajo v leto 1978. Ker na nekaj predlogov o sistemu izenačevanja stroškov ni bilo odziva niti pri delu Komunalnih skupnostih niti pri IS SML. sta Plinarna in KEL v letu 1981 na pobudo Komiteja za industrijo, gradbeništvo in energetiko IS SML sklenili samoupravni sporazum o dohodkovnih odnosih pri distribuciji daljinske toplote in plina. V tem sporazumu so določena izhodišča za določanje razmerja cen med daljinsko toploto in plinom, ki temeljijo na analizi dejanskih stroškov oskrbe. To razmerje se je od 1 - 1,20 v letu 1980 zmanjšalo na 1 : 1,09 v letu 1982 in to samo zaradi prevelike porabe plina v nekaterih toplotno slabo zasnovanih in izvedenih objektih na območju Plinarne Koseze. Na koncu želimo poudariti, da ni mogoče popolno izenačiti stroškov oskrbe za vse potrošnike oziroma za vse objekte, kjer je poraba toplote za ogrevanje v raz-ličnih objektih različna. S sistemom izenačevanja stroškov oskrbe so povprečni stroški kompletne oskrbe s plinom in oskrbe s plinom za kuhanje ter daljinsko toploto za ogrevanje in pripravo tople vode v povprečju čimbolj izenačeni. Vendar zaradi specifičnosti objektov nastopajo razlike med specifičnimi stroški oskrbe v posameznih objektih. V kolikor je razlika v toplotni kvali-teti objektov večja, toliko večja je tudi razlika v stroških oskrbe. Odgovor pripravil: DO Energetika, TOZD Plinarna Ljubljana Konferenca delegacij št.: 34 Sedež konference delegacij: Tiskarna Slovenija, Kumerde-jeva 15, 61000 Ljubljana . v postavlja naslednje DELEGATSKO VPRAŠANJE Št. 8 , 1. Do kdaj bomo ugotavljali v Zboru združenega dela negativne trende a) slaba založenost z repromateriali b) kdaj bo IS nekaj konkretnega ukrenil 2. Če vemo, da je Petrol glavni izgubaš, njegov plin pa ne koristi samo Šiška, kdo vse pokriva njegove izgube (do sedaj), v bodoče verjetno pa SIS za nafto in plin. Odgovori na delegatski vprašanji konference delegacij št. 34, Tiskarna Slovenija št. 8 Ugotovitve delegatov odražajo pravo stanje na področju oskrbe s surovinami. Znana je prevelika odvisnost naše proizvodnje od uvožene tehnologije in surovin zaradi prepočasnega lastnega razvoja na tem področju. Faznost proizvodnje od začetka do končnega proizvoda je pogo-jena z obveznim vložkom tujih materialov ali delovnih priprav, kar vse zahteva nujnost uvoza in zato tudi izvoza. Z zmanjšano možnostjo uvoza in s poudarjeno usme-ritvijo v izvoz pri vseh OZD, se je problematika oskrbe z domačimi in uvoženimi repromateriali zaostrila, kar je objektivna nujnost in pomeni težje pogoje gospodarjenja. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška si bo prizadeval poiskati zadovoljive rešitve v kolikor bodo v njegovi pristojnosti, hkrati pa bo še nadalje neposredno vključen v ugotavljanje in razreševanje tekočih problemov gospodarjenja organizacij združenega dela na področju občine. Temeljna naloga v vseh organizacijah in ostalih subjektih mora biti vključevanje v izvoz z vsemi silami, kar bo zagotovilo proizvodne procese ob poslovnem in tesnejšem dohodkovnem povezovanju z ostalimi orga-nizacijami, vključenimi v reprodukcijske verige. Slovensko plinovodno omrežje se je pričelo graditi leta 1976. Kot investitor je bil določen Petrol, ki je v ta na-men ustanovil posebno temeljno organizacijo, ki se je konstituirala kasneje v delovno organizacijo. Finančna konstrukcija je bila zasnovana na srednje-ročnih inozemskih kreditih z majhnim deležem lastnih sredstev. Samoupravni organi podpisnic Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa plinifikacije Slovenije, organi Ljub-Ijanske banke in pristojni republiški organi so ugotovili, da taka finančna konstrukcija za infrastruklurni objekt ni primerna, ker ne zagotavlja poslovanja brez izgub in odplačilo najetih posojil. Petrol DO Zemeljski plin je prvič prikazal izgubo po zaključnem računu za leto 1981 in jo pokril iz naslednjih virov: Izkazana nekrita izguba po ZR 1981 160.232,275,89 din — del izgube je pokril z lastnimi sredstvi rezerv sklada 18.597.734,65 din — del izgube iz sklada skupnih rezerv občine Šiška 10.000.000,00 din — del izgube iz sklada skup. rezerv SRS 127.471.087,12 din — del izgube v okviru SOZD Petrol 4.163.454,12 din SKUPAJ: 160.232.275,89 din Po sanacijskem programu, ki ga je Petrol, DO Zemelj-ski plin predložil Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo v letu 1982, bo organizacija ob nespre-menjenih pogojih poslovala z izgubo še v letu 1982, 1983 in 1984. Izgube bodo pokrite s sanacijskimi krediti Skla-da skupnih rezerv gospodarstva SR Slovenije, verjetno pa bo moral sodelovati tudi Sklad skupnih rezerv gospo-darstva občine Ljubljana-Šiška. Trajna rešitev je načrtovana v Samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin, v okviru katere je z Aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih samoupravnih planov Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 predvidena tudi fi-nančna sanacija plinovodnega sistema za zemeljski plin z združenimi sredstvi gospodarstva in posojili domačih bank. (Sanacijski program po zaključnem računu za leto 1981, str. 2, Petrol, DO Zemeljski plin). Odgovor pripravil: ' Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Krajevna skupnost Zgornja šiška: ' , ' DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 11 Delegacija sprašuje, glede na sedanjo urejenost križi-šča Celovška-Djakovičeva-Šišenska, predvsem varnosti pešcev, na katerem mestu je to križišče kot črna točka. Odgovor na delegatsko vprašanje KS Zg. Šiška št. 11 Križišče Celovške-Djakovičeve in Šišenske c. je glede na število prometnih nezgod, ki so se zgodile na obmo-čju PM Šiška, na prvem mestu, saj se je v tem križišču v letu 1981 zgodilo 20 prometnih nezgod od skupno 260, v letošnjem letu pa 10 prometnih nezgod, od skupno 160 (podatek je za prvih pet mesecev leta 1982). V letošnjem letu, v križišču Djakovičeve-Celovške-Šišenske, pešci niso bili udeleženi v prometnih nezgo-dah. Zaradi zagotovitve še večje varnosti pešcev v ome-njenem križišču, pri prečkanju Celovške ceste bi- bilo umestno, da bi se časovno podaljšala faza delovanja semaforja, ki dovoljuje pešcem prečkanje Celovške ceste. Pri sedanji ureditvi je namreč ta faza prekratka, saj se spremeni, še preden pešci konCajo prečkanje vozišče Celovške ceste. V zvezi s tem je Postaja milice Šiška v letu 1981 posla-la Komiteju za promet in zveze pri SM Ljubljana predlog za podaljšanje faze delovanja semaforja, ki dovoljuje bol varno prečkanje Celovške ceste. Odgovor pripravila: - - Postaja milice Ljubljana-Šiška ' DELEGATSKO VPRAŠANJE KS KOMANDANTA STANETA III št. 15 HS Kogojeva 4, 6, 8 in 10 so zaradi dosedanje politike Staninvesta izgubili hišniška stanovanja. Prizadeti HS preko delegacije sprašujejo, po kakšnem postopku bodo ta stanovanja vrnjena prvotnemu namenu. Odgovor na delegatsko vprašanje KS Komandanta Staneta III. št. 15 Na osnovi informacij, ki smo jih uspeli dobiti v zvezi z zasedenostjo hišniških stanovanj v hišah Kogojeva 4 in Kogojeva 6-8-10, vam dajemo sledeča pojasnila: Stanovalca v obeh hišniških stanovanjih nista oprav-Ijala hišniških del že pred ustanovitvijo delovne orga-nizacije Staninvest Ljubljana. Delovni razmerji sta bili prekinjeni na zahtevo takratnega hišnega sveta. Navedena problematika reševanja zasedenih hišniških stanovanj niso sistemsko rešena, saj so vzroki da dela-vec preneha z delom, zelo različni in je zato potrebno vsak primer posebej reševati po redni sodni poti. Zaradi takega stanja prihaja v praksi večkrat do precejšnjih problemov, ko je potrebno zagotoviti izvajanje nujnih strokovnih opravil v hišah, ki so opremljene s tehnično zahtevnimi napravami. Dela in naloge pri neposrednem obratovanju stanovanj-skih hiš izvaja na območju Ljubljane delovna organizacija Histor Ljubljana, Gregorčičeva 7. Glede na sistemsko nerešena vprašanja na tem podro-čju in probleme, ki v zvezi s tem nastajajo, predlagamo, da za strokovno mnenje vprašate še Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. Predsednik skupščine ' . SSS Ljubljana-Siška Jože Mencinger Konferenca delegacij št. 7, Avtotehna VPRAŠANJE: št. 10 Zakaj se kljub temu, da OZD niso združevale sredstev, razervirana sredstva niso uporabila za predvideni namen, posebej še z ozirom na zelo perečo problematiko barakarjev in kako je to mogoče in zakaj z analizo štaba ali komisije ni razdelano dejstvo, da nobena OZD ni združevala potrebnih sredstev. ODGOVOR: ' Vse OZD sicer niso združevale sredstev, vendar delega-cija sprašuje, zakaj se zbrana sredstva niso uporabila za predvideni namen. Odprava barakarskih naselij poteka v skladu z družbenim dogovorom o postopnem odstranjevanju bara-karskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljub-Ijani enotno na območju vseh petih Ijubljanskih občin pod skrbstvom Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. Samoupravna stan. skupnost Ljubljana nam je pojas-nila, da sredstva združujejo le tiste OZD, katerih delavci stanujejo v barakah oz. v barakarskih naseljih. Glede združevanja in porabe sredstev pa smo prejeli od SSS Ljubljana sledeč odgovor: S podpisanim družbenim dogovorom o postopnem odstranjevanju barakarskih.naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 30/79) smo v 18. členu dogovorili, da se za financiranje odprave barak na območju Ijubljanskih občin združujejo naslednja sredstva: — delež sredstev SSS občin in mesta iz sredstev družbene pomcflRi, — sredstva OZD kot njihov nepovratni delež, — sredstva barakarjev kot njihov nepovratni delež, — druga sredstva ostalih udeležencev driižbenega dogovora kot njihov nepovratni delež. Štab za odpravo barak na območju občine Ljubljana-Šiška je sprejel plan akcije za odpravo 80 barak z izgrad-njo 80 stanovanjskih enot. Ker do združevanja potrebnih sredstev ni prišlo, niso bila zagotovljena sredstva za izgradnjo potrebnih stanovanjskih enot. Zakaj OZD niso bile pripravljene sodelovati s sredstvi, ne vemo. Opozar-jamo vas le, da OZD niso podpisnice navedenega spora-zuma. S sprejetjem zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) pa je navedeno v 37. členu zakaj se lahko uporabljajo solidarnoštna sredstva SSS občin in mesta Ljubljane, ki so se v svojih samoupravnih sporazumih o temeljih plana stanovanjskega gospodar-stva za obdobje 1981—85 opredelile za način reševanja barakarskih naselij. Ker z zakonom ni moč po posebnih programih odprave barak angažirati solidarnostnih sredstev, smo v samo-upravnem sporazumu o temeljih plana SSS Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—85 (aneksi k temu sporazumu so bili sprejeti v letu 1981), smo v 23. členu dogovorili, da bomo zgradili 80 stanovanjskih enot za odpravo barak, od tega 60 iz sredstev solidarnosti, kolikor bodo prebivalci barak izpolnjevali pogoje za pridobitev solidarnostnih stanovanj, (pogoji so opredeljeni v pravilniku o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj samo-upravne stanovanjske skupnosti Ljubljana — Ur. list SRS, št. 6/80), 20 stanovanjskih enot pa se bo zgradilo iz naslednjih virov: Sredstva OZD iz čistega dohodka (skladi skupne porabe, bančni krediti in lastna udeležba barakarjev). Obenem vas obveščamo, da je samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1981—85 SSS Ljubljana-Šiška podpisala večina OZD, zato menimo, da ne bo večjih problemov pri združevanju sredstev za izgradnjo 20 stanovanjskih enot. Odgovor pripravil: SSS Ljubljana Delegacija KS Litostroj VPRAŠANJE: št. 5 Kdo podpira oz. kdo dovoljuje gradnjo tako velikih in razkošnih stanovanj v tej soseski, posebej glede na to, da je bila gradnja zaradi istih vzrokov že enkrat ustavljena in predvsem glede na občutno pomanjkanje stanovanj v Ljubljani (Stara cerkev). ODGOVOR: V Ljubljani je bilo dogovorjeno, da se v soseski SS 4/1 Stara cerkev zgradijo stanovanja za 15% večjo stano-vanjsko površino od standardne, ker je v okviru cete Ljubljane potreba tudi po takih stanovanjih. Standard stanovanj je enak kot v drugih soseskah. Gostota števila prebivalcev v tej soseski ustreza projektiranemu številu stanovanj. Gradnja soseske SŠ 4/1 Stara cerkev je počasna zato, ker je težko najti investitorja za spremljajoče objekte. Odgovor pripravil: SSS občine Ljubljana-Šiška - Konferenca delegacij Šport oprema VPRAŠANJE: št. 7 Del. org. Šport oprema je v letu 1980 zgradila nov dovoz iz Ulice 25. talcev, ker je bil dosedanji z novo gradnjo omejen samo začasno za lahka vozila. Ta stari dovoz gre preko napol zgrajene proizvodne hale in resno ovira proizvodnjo. Izdelava lokacijske dokumentacije za nov dovoz na LUZ-u se neodgovorno zavlačuje kljub pozitivnemu stališču IS skupščine občine Ljubljana-Siška, zato zahtevamo, da upravni organ oziroma IS urgira hiter postopek izdelave lokacijske dokumentacije, da bi ustrezno speljali postopek legalizacije novega uvoza. ODGOVOR: Naročnik Šport oprema, Tacenska cesta 29 je maja 1981 naročil na LUZ lokacijsko dokumentacijo za postavitev ograje ter vrat za tovorni promet — uvoz na Cesti 25. talcev. Obravnavana lokacija leži v zazidalnem območju SS 108/1 (kare ŠP 14), za katerega je bil izdelan programski del in zazidalni preizkus marca 1980, ki pa ni bil verifi-ciran in tudi ni definiral poteka Ceste 25. talcev. Postavitev ograje in vrat je pogojevala siluacijsko definiranje Ceste 25. talcev, ureditev priključka na staro Tacensko cesto z določitvijo normalnega profila, za kar smo izdelali lokacijske osnove. Trenutno se lokacijska dokumentacija nahaja v fazi zbiranja soglasij, rok oddaje lokacijske dokumentacije bo predvidoma koncem meseca julija 1982. Odgovor pripravil: Zavod za izgradnjo Ljubliane — TOZD Urbanizem — LUZ Konferenci delegacij 22. in 23 — LEK VPRAŠANJE: št. 3 Kdaj bo TOZD Mestni potniški promet uvedel redno avtobusno progo št. 18, s tem, da bi vozil avtobus vsako uro, ob začetku in koncu delovnega časa pa bi bili ti intervali pojačani. ODGOVOR: V zvezi s predlogi KS Hinko Smrekar za podaljšanje proge MPP — št. 3 Litostroj—Rudnik do tovarne Lek je bil organiziran sestanek. Predstavnike KS Hinko Smrekar in delovnih organizacij na tem območju smo seznanili, da je proga št. 18 Bavarski dvor—Lek, ki vozi samo ob konicah zaradi majhnega števila potnikov nerentabilna. Dogovorjeno je bilo, da delovne organizacije na tem ob-močju in KS posredujejo podatke o potnikih, ki bi se vo-zili tudi izven konic, da bi v MPP lahko pripravili predlog spremembe voznega reda za progo št. 18 in ga prilagodili potrebam po prevozu. KS je podatke dostavila, pri čemer pa se' bolj navdušujejo za podaljšanje proge št. 3 kot pa za uvedbo redne proge št. 18, vendar pa dosedanje analize kažejo, da predloga za podaljšanje proge št. 3 Litostroj — Rudnik ni mogoče realizirati. Odgovor pripravil: DO LPP, TOZD MPP Delegacija KS Stanežiče — Medno Mestni potniški promet je organizacija posebnega družbenega pomena, vendar pa drži trditev, da nastale izgube ppkriva mesto Ljubljana. V primeru uvedbe proge mestnega prometa na tem območju je potrebno pripraviti prometno-tehnično obdelano rešitev ter jo posredovati v razpravo in sprejem v skladu z Odlokom o javnem mest-nem potniškem prometu v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 26/80). V primeru, da bo nova proga nerentabilna je potrebno zagotoviti tudi pokrivanje izgube. Odgovor pripravil: DO LPP, TOZD Mestni potniški promet.