Kultura Podravje • »Igranje na klobuk« je vražje resen posel O Stran 10 Podravje Ptuj • Kmetija Čeh z jasnimi cilji in prihodnostjo O Stran 7 Ptuj, torek, 1. avgusta 2017 letnik LXX • št. 60 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR bmmML ynii w Slovenija, Podravje • Poslovanje slovenskih bolnišnic v letu 2016 ^ Krepko v rdečih številkah Ptuj • »Amnestija« Slika poslovanja slovenskega javnega zdravstvenega sistema je prav zanimiva: na eni strani bolnišnice z milijon- V Knjižnici Ivana skimi izgubami, na drugi lekarne z milijonskimi dobički. Polovica javnih bolnišnic je lansko poslovno leto končala Potrča z iz8ubo (skuPno 39 milijonov evrov), vse javne lekarne so poslovale z dobičkom v skupni višini blizu 11 milijonov evrov. Dobro so poslovali tudi zdravstveni domovi, med katerimi jih je 52 iz poslovanja ustvarilo pozitiven in pet Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik O Stran 9 Podravje Ptuj • Podpis pogodbe za nakup gasilske avtomobilske lestve O Stran 8 Kronika Slovenija • Vroče sonce nevarno za razvoj kožnih bolezni O Stran 24 v Šport Nogomet • Dakinda v Dravo in na Ptuj vstopa z resnimi nameni O Strani 12 in 13 negativen rezultat. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.9 RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Praznik MO Ptu j • Mesto ne sme postati provinca o Strani 4 do 6 Aktualno • Zakaj je pri nas največ udarov strel o Strani 2 in 3 . 5* v---¿v • Ni- .. • • .3 , _ . Podravje • Ormoška knjižnica pričela izterjavo dolgov zamudnikov o Stran 8 0 ^^Uirodno jFabcivne ■ v lasbe uiiuiiii MESTNA OBČINA PTUJ w Ptuj 2017 % 1. VEČER - Odštevamo do abrahama (uspešnice 1989-1998), 31. avgusta 2017 ob 19.30 2. VEČER - 48. festival NZG Ptuj 2017, 1. septembra 2017 ob 19.30 TURNIRSKI PROSTOR PTUJSKEGA GRADU mw<»< i i w v V1»E«T«N Štajerski TEDNIK 2 Štajerski TEDNIK MO Ptuj praznuje torek • 1. avgusta 2017 Slovenija, Podravje • Poslovanje slovenskih bolnišnic v letu 2016 Krepko v rdečih številkah - bo vlada Slika poslovanja slovenskega javnega zdravstvenega sistema je prav zanimiva: na eni strani bolnišnice z milijonskimi izgubami, na drugi izgubo (skupno 39 milijonov evrov), vse javne lekarne so poslovale z dobičkom v skupni višini blizu 11 milijonov evrov. Dobro so poslovali tiven rezultat. Zdravstveni domovi, ki so poslovali negativno, so skupno pridelali 268.000 evrov izgube, zavodi s pozitivnim rezultatom pa V članku bomo podrobneje razdelali in predstavili poslovanje bolnišnic, povzeto po poročilu, ki ga je izdelal Direktorat za ekonomiko pri Ministrstvu za zdravje. Ministrstvo navaja, da je 13 od 26 javnih bolnišnic lansko poslovno leto končalo s primanjkljajem. Tiste, ki so poslovale pozitivno, so skupno ustvarile sedem milijonov evrov presežka, tiste z negativnim rezultatom pa 39 milijonov evrov primanjkljaja. Za primerjavo: v letu 2015 so negativno poslovale samo tri javne bolnišnice, preostalih 23, med njimi tudi ptujska, je izkazovalo pozitiven rezultat. Čeprav je bilo bolnišnicam za lansko leto priznano povišanje cen njihovih storitev za štiri odstotke, jih je z izgubo poslovalo bistveno več kot leto prej. Bolnišnicam so se povišali tudi odhodki, med drugim zaradi višjih stroškov dela; ti so se povečali za sedem odstotkov. Stroški dela pomenijo polovico vseh odhodkov poslovanja bolnišnic. Slika o poslovanju vseh slovenskih bolnišnic za minulo petletno obdobje kaže, da se pri skoraj vseh poslovni rezultat iz leta v leto spreminja - iz pozitivnega v negativnega in obratno. V zadnjih petih letih so vsa leta pozitivno poslovali ljubljanski onkološki inštitut, center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid, rehabilitacijski inštitut Soča v Ljubljani, speciali- Foto: Črtomir Goznik Celotni prihodki vseh javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji so v letu 2016 znašali 2,3 milijarde evrov in so za okrog 150 milijonov evrov višji kot leto pred tem. Javne zdravstvene ustanove so lani plačale 886.000 evrov davka na dobiček, največ od tega (855.000 evrov) lekarne. Poslovanje bolnišnic na območju SV Slovenije v letu 2016 | Bolnišnica | Pri hodki (mio €)| |F Investicije (mio €j |V zdrževanje ( mio €) Stroški dela (mio €) »lačilni roki (v mesecih) UKC Maribor 186,5 - 2,4 mio 14,5 5,3 72 3.125 1,2 SB Celje 98,2 -1,7 mio 7,2 2,9 43,1 1.937 1,3 SB M. Sobota 49,5 -655.000 1,9 1,4 22,1 1.042 3 SB Sl. Gradec 41,2 -781.000 6 0,9 17,3 768 2,1 SB Ptuj 24,2 -1,2 mio 3,1 0,5 11,4 490 6,2 PB Ormož 5,9 38.500 - 0,3 3,3 157 1,3 Vir: Ministrstvo za zdravje zirana klinika za pljučne bolezni na Golniku ter psihiatrične bolnišnice Ljubljana, Ormož in Begunje. Psihiatrični bolnišnici Idrija in Vojnik sta po eno leto poslovali negativno, sicer pa preostala štiri leta pozitivno. Največje težave s poslovanjem imajo splošne bolnišnice (SB) in oba univerzitetna klinična centra (UKC). UKC Ljubljana je konstantno v rdečih številkah. Lani so pridelali 25,5 milijona evrov izgube, kumulativno od leta 2010 pa sto milijonov evrov. Splošna bolnišnica Nova Gorica je lani poslovala s primanjkljajem v višini 4,4 milijona evrov, UKC Maribor 2,4, bolnišnica Celje 1,7 in bolnišnica Ptuj 1,2 milijona evrov. Ptuj v najslabšem likvidnostnem položaju SB Ptuj se poleg izgube iz rednega poslovanja srečuje tudi z likvidnostnimi težavami. Konec lanskega leta so dobaviteljem Slovenija, Podravje • Slovenija po številu udarov strel med najbolj izpostavljenimi v Evropi Strele letos parale nebo 28.000 krat Tudi to poletje strele pogosto parajo nebo. Sistem za detekcijo strel Scalar, ki deluje pod okriljem Elektroinštituta Milana Vidmarja, je letos zabeležil že 28.000 udarov strel na zemljo, pa smo komaj na polovici sezone strel, pojasnjujeta Goran Milev in Vladimir Djurica z istoimenskega inštituta. Slovenija sicer leži na območju, kjer na zemljo udari največ strel v Evropi, v povprečju kar 55.000 na leto. Na Elektroinštitutu Milana Vidmarja v Ljubljani že od leta 1998 deluje sistem za lociranje atmosferskih razelektritev Scalar. V Sloveniji sta postavljena dva senzorja, v Batah pri Novi Gorici ter na Jelšah pri Krškem. Za beleženje strel pri nas sodelujejo tudi s senzorji v okoliških državah, sta pojasnila Goran Milev in Vladimir Djurica z Elektroinštituta ter izpostavila, da je projekt del večje evropske mreže senzorjev, ki zaznavajo udare strele po vsej Evropi: »Sistem je sestavljen iz desetih senzorjev, ki be- Spoštovani občankein občani, ob prazniku Mestne občine Ptuj vamiskreno čestitam in vas vabim, da na številnih prireditvah skupaj praznujemo praznik našega mesta. Še prav posebej pa dobrodošli na osrednji slovesnosti v petek, 4. avgusta 2017, ob 19.30 na dvorišču minoritskega samostana. Na vrhuncu poletja nazdravimo našemu mestu in nagrajencem. Mir^h Senear, župan Mestne občine Ptuj ležijo elektromagnetno valovanje, ki se sprosti ob udaru strele. Danes sistem Scalar pokriva območje Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Srbije.« Sistem beleži le desetino vseh strel Sistem na območju Slovenije, ki je glede udarov strel med najbolj izpostavljenimi v Evropi, v povprečju letno zazna okoli 55.000 udarov strel v zemljo, medtem ko je vseh strel v naravi bistveno več: »V povprečju v Sloveniji beležimo 55.000 udarov strel tipa oblak -zemlja. Vedeti moramo, da je to le 10 % vseh strel, ki se pojavljajo v naravi. 90 % strel, ki jih vidimo ali slišimo, se pojavlja znotraj oblaka ali med oblaki. Ti tipi strel načeloma nimajo omembe vrednega učinka na električne naprave.« Število udarov strel je letno zelo različno. Podatki sistema Scalar Natečaj Miss strele Elektroinštituta Milana Vidmarja Medtem ko nekaterim blisk in grmenje naganjata strah v kosti, pa drugim lov na nevihte predstavlja velik izziv. Na Elektroinštitutu vsako pomlad objavijo natečaj izbora najlepše fotografije strele, ki nosi zanimiv naslov Miss strele. Slike sprejemajo do prvega novembra. »Povprečno se na natečaj prijavi vsaj 20 kandidatov, ki so v objektiv uspeli ujeti strelo. Poznamo kar nekaj t. i. lovilcev neviht, 'storm chasers', izpostavili pa bi dva slovenska lovilca, ki svoje najboljše fotografije ujameta v državah ZDA, Avstralija itd., to sta Andrej Matko in Marko Korošec,« sta še sporočila Goran Milev in Vladimir Djurica z Elektroinštituta Milana Vidmarja. kažejo, da so strele v zadnjih petih letih najbolj parale nebo leta 2014, ko je bilo zabeleženih 57.000 udarov. Rekordna leta po zabeleženih udarih strele pa so bila od 2006 do 2009, ko je bilo letno kar okoli 90.000 udarov strel. Njihovo število je odvisno predvsem od vre- menskega dogajanja v poletnem času, razlagata Milev in Djurica: »Iz 20-letne statistike obratovanja sistema Scalar žal ne moremo z gotovostjo podati trendov naraščanja ali padanja letnega števila udarov strel v Sloveniji. Njihovo letno število se giblje med 35.000 in 90.000. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si, www. tednik.si, www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 1. avgusta 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 ukrepala? lekarne z milijonskimi dobički. Polovica javnih bolnišnic je lansko poslovno leto končala z tudi zdravstveni domovi, med katerimi jih je 52 iz poslovanja ustvarilo pozitiven in pet nega-10 milijonov evrov dobička. - Foto: Črtomir Goznik 26 slovenskih javnih bolnišnic je lani izvedlo za 106 milijonov evrov investicij. 47 milijonov evrov so za naložbe črpale iz amortizacije, enak znesek je prispevalo ministrstvo za zdravje, milijon evrov naložbenega denarja so zagotovile iz lastnih in 2,3 milijone evrov iz drugih virov. Največ denarja so investirali v UKC Ljubljana (28 mio evrov), na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v UKC Maribor pa po 14 milijonov evrov. V SB Ptuj je bilo v letu 2016 za 3,1 milijona evrov investicij. plačevali s polletno zamudo, v letošnjem poslovanju se je likvidnost še poslabšala, prav tako plačilni roki. Trenutno bolnišnica dobaviteljem plačuje z osemmesečno zamudo. V slabšem likvidnostnem položaju je bila konec lanskega leta samo bolnišnica Topolšica s plačilnimi roki 7,4 meseca. Danes je tam slika že nekoliko drugačna, saj je ministrstvo za zdravje ustanovi v vlogi ustanovitelja pomagalo s finančnim nakazilom. Tudi ptujska bolnišnica se trudi pridobiti bodisi finančno pomoč bodisi posojilo, a zaenkrat vse zaman. Po četrtkovi odločitvi vlade, da se zdravstvenemu sistemu nameni dodatnih 200 milijonov evrov, se je morda nadejati, da bi lahko del tega denarja dobili tudi na Ptuju. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bolnišnicam v lanskem letu za poslovanje izplačal milijardo in 133 milijonov evrov. Prihodki iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so Stroški dela blizu 700 milijonov evrov »V letu 2016 so stroški dela za 24.100 zaposlenih v vseh slovenskih javnih bolnišnicah znašali 695 milijonov evrov in so se v primerjavi z letom 2015 povišali za dobrih 49 milijonov oziroma 7,64 odstotka, pri čemer je povišanje stroškov vidno pri vseh 26 bolnišnicah. To je posledica povečanje števila zaposlenih in delne odprave sprejetih varčevalnih ukrepov: sprostitve napredovanj, povišanja vrednosti plačnih razredov s 1. 9. 2016, povišanja regresa in povišanja vplačila za premije dodatnega pokojninskega zavarovanja,« navajajo na ministrstvu za zdravje. Poleg rednih stroškov dela so bolnišnice za delo plačevale tudi po podjemnih pogodbah ter pogodbenih razmerjih s samostojnimi podjetniki (s. p.) in gospodarskimi družbami (d. o . o.). Teh oblik dela je bilo skupno za 17 milijonov, v SB Ptuj 773.000 evrov. znašali 124, plačila uporabnikov - pacientov (samoplačništvo) 39,5 in drugi prihodki 37,8 milijona evrov. Skupno so slovenske bolnišnice v lanskem letu gospodarile z 1,3 milijarde evrov denarja. Med odhodki največji delež, dobro polovico, predstavljajo stroški dela. Lani so skupno znašali blizu 700 milijonov evrov. Za zdravila, medicinske pripomočke, zdravstveni ter nezdravstveni material so odštele 426 in za storitve 172 milijonov evrov. Še o poslovanju ZZZS v letu 2016 Proračun ZZZS je v letu 2016 znašal dve in pol milijardi evrov. Za izvajanje programov zdra- vstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja je zavod izplačal 1,8 milijarde evrov. Večina denarja, blizu 1,2 milijarde evrov, je bila namenjena specialističnemu in ambulantnemu bolnišničnemu zdravljenju, 417 milijonov so namenili za osnovno zdravstveno varstvo, 120 milijonov za dejavnost socialnih zavodov in 80 milijonov evrov za dejavnost obvezne socialne varnosti ter transfere neprofitnim organizacijam. Za zdravila in ortopedske pripomočke je ZZZS izplačal 374, za odhodke na podlagi sporazumov 41 in za svoje delovanje 42 milijonov evrov. 285 milijonov evrov je bilo izplačanih za povračilo nadomestila odsotnosti z dela. Mojca Zemljarič Količina je predvsem odvisna od sezonskega vremenskega dogajanja poleti. Število strel je nizko, če imamo zmerno toplo in suho poletje, poveča pa se, ko se pojavi vročinski vali z visoko relativno vlago v zraku. Takrat se pojavljajo poletne nevihte z velikim številom strel.« Največ strel na Uršlji gori Število udarov strel na zemljo v zadnjih petih letih |Leto | Število strel (oblak - zemlja) v Sloveniji 2012 46.000 2013 35.000 2014 57.000 2015 44.000 2016 37.000 Vir: Elektroinštitut Milana Vidmarja Letos je sistem Scalar zabeležil približno 28.000 udarov strel, kar je povprečna vrednost za to obdobje, pojasnjujeta sogovornika. Sezona strel se praviloma začne zgodaj spomladi - konec aprila oziroma v začetku maja in lahko traja vse do septembra oziroma oktobra. »Največ strel je v avgustu, v septembru ali oktobru pa se sezona strel zaključi. Tudi letos se je sezona začela v aprilu. Junija smo jih zabeležili približno 18.000, kar je največ po mesecih v letošnjem letu, vendar smo komaj na polovici sezone strel in verjetno bomo do konca septembra zabeležili še vsaj 20.000 strel ali več,« še razlagata Milev in Djurica in dodajata, da je glede števila strel v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji med najbolj izpostavljenimi zahodni predel države (severna Primorska): »To območje je najbolj izpostavljeno, ker se tod meša vlažen in topel jadranski zrak, z Julijskih Alp pa se spušča hladen suh zrak. Pa še orografija terena je pretežno hribovita, kjer vrhovi hribov privlačijo strele oziroma imajo vlogo naravnega strelovoda.« Kraj z najpogostejšimi udarci strele pa ni v zahodnem delu Slove- Foto: Dani Turnšek Zakaj je pri nas največ udarov strel Slovenijaje po številu udarov strel med najbolj izpostavljenimi evropskimi državami. Zakaj je tako, pojasnjujeta Goran Milev in Vladimir Djurica z Elektroinštituta Milana Vidmarja: »V primerjavi z ostalimi regijami v Evropi je območje Slovenije najbolj izpostavljeno atmosferskim razelektritvam. Ta izpostavljenostje pogojena z več dejavniki, saj gre tu za stičišče treh različnih mikroklimatskih podnebij: Mediterana, alpskega gorovja in vpliva celine. V tako različnih podnebnih razmerah je vreme velikokrat nestabilno, zato nastajajo nevihte in strele.« nije, kot bi bilo pričakovati, pač pa na Koroškem; Uršlja gora ali Pleši-vec, ki ležita med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem, kjer strela v povprečju udari 18 krat na leto. »Uršlja gora (Plešivec) je kraj oziroma vrh hriba z najvišjo gostoto udarov strel, čeprav leži na predelu Slovenije, ki ni zelo visoko izpostavljen. Vzrok je predvsem položaj Uršlje gore, saj je osamelec, zato se tam pogosteje pojavljajo razelektritve,« še odgovarjata Goran Milev in Vladimir Djurica z Elektroinštituta Milana Vidmarja. Monika Levanič Zaradi udara stele v zadnjem petletju umrla ena oseba Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je v zadnjih petih letih zaradi udara strele življenje izgubila ena oseba, konec maja 2012 pri Svetem Duhu pri Škofji Loki. Koristne napotke o tem, kako se zaščititi pred strelo, na svoji spletni strani navaja Uprava za zaščito in reševanje. Če ste na prostem in ne morete poiskati zavetja v zaprtih prostorih, svetujejo, da se izogibate odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj ali žic. Zavetja ne iščite niti pod drevesom, če pa nimate druge možnosti, izberite najnižje drevo. Sklonite se k tlom, tako da imate glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezite na tla, saj s tem povečate možnost za udar strele. Zadržujte se vsaj pet metrov vstran od drugih oseb. Ušesa si pokrijte z rokami, da zmanjšate možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodite oddaljeni vsaj dva metra. Svetujejo še, da na prostem ne uporabljajte mobilnih telefonov, nevarna je lahko tudi uporaba dežnika, saj privlači strelo. Foto: wikimedia Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je v povprečju zaradi udarov strele približno 55 intervencij na leto. Številke za obdobje zadnjih petih let (od 2012 do 2016) kažejo, da so gasilci zaradi udara strele intervenirali skupaj 273 krat, od tega je kar v 176 primerih strela zanetila požar. Gasilci so zaradi strel imeli največ dela v letu 2014, največkrat pa so priskočili na pomoč v Ljubljani (72 krat) in Celju (32 krat), medtem ko so na Ptuju zaradi udara strele intervenirali vsega deset krat, od tega kar sedem krat, ker je strela zanetila požar. Letos je bilo zaradi požarov, ki jih je povzročil udar strele, vsega 18 intervencij, še 16 pa je bilo drugih intervencij, povezanih z udarom strele, skupaj torej 34. 1 Leto 2012 2013 2014 2015 2016 2012-16 2017 I Udari strel brez požara 18 12 27 22 18 97 16 Udari strel s požarom 32 26 51 34 33 176 18 Skupaj/intervencije 50 38 78 56 51 273 34 Vir: URSZR 4 Štajerski TEDNIK MO Ptuj praznuje torek • 1. avgusta 2017 Ptuj • Z županom Miranom Senčarjem ob letošnjem občinskem prazniku Mesto ne sme postati provinca, ohraniti je »Ptuj je čudovito, najlepše mesto in se bo v naslednjih desetih letih zelo razvijal. Uredili bomo mestno jedro, cestno in komunalno prometa, imamo čudovito naravo, športne objekte, obnovljena otroška igrišča,« občanom in javnosti ob letošnjem prazniku mestne Med projekti, ki jih je lokalna skupnost uspešno izvedla v minulem obdobju, prvi mož občine izpostavlja odprtje mestne galerije, začetek del na Panorami ter gradnjo prometne infrastrukture v Podvincih, Grajeni in Rogoznici. »Izjemno me veseli, da smo odprli Galerijo mesta Ptuj, ki ponuja velik in odprt prostor za postavitev najrazličnejših razstav. Mesto je s tem pokazalo interes in potrditev bogatega kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Uredili smo grič Panorama, ga opremili s potmi in informativnimi tablami, kmalu bodo tam postavljeni odlitki, načrtujemo pa tudi ureditev mobilnega lokala z gostinsko ponudbo. Vzpostaviti želimo prostor za druženje, izobraževanje in rekreacijo tako za Ptujčane kot obiskovalce. V prihodnosti naj bi območje Panorame postalo arheološki park. Za najmlajše smo prenovili otroška igrišča ter jih nekaj naredili na novo, kmalu bomo začeli urejati igrišče za avtobusno postajo. Dela na cesti Podvinci, ki je prav tako ena večjih investicij, bodo septembra končana, intenzivno se nadaljujejo aktivnosti za ureditev območja na Ranci. Tukaj sta še izgradnja prehoda za pešce Ptuj-Vurberk, ki zajema gradnjo hodnika za pešce v dolžini 20 metrov in ureditev prehoda s pripadajočo razsvetljavo, ter izgradnja prehoda za pešce in prestavitev avtobusnega postajališča pri pokopališču v Rogoznici. Do konca letošnjega leta bomo prenovili fasado OŠ Olge Meglič ter sanirali stenske in talne površine centralne kuhinje Vrtca Ptuj. Na Ranci bomo vzpostavili gostinsko ponudbo, MO Ptuj bo pristopila k ureditvi fitnesa na prostem na Žnidaričevem nabrežju, ki ga bo v celoti financirala sama, saj na žalost za ta projekt nismo dobili sredstev na razpisu fundacije za šport. Veseli smo tudi gradnje tlačilne steze oz. 'pumptracka' pri parkirišču P+R na Zadružnem trgu, za katero je poskrbel zasebni investitor. V prihodnje se bomo lotili gradnje kolesarske poti in površin za pešce na lokaciji športnega parka Grajena. Vrednost investicije je ocenjena na 80.000 evrov, vključuje pa projektno dokumentacijo, cenitev, odkupe, gradbena dela in urbano opremo.« Tržnica in spominski park Hitro po počitnicah bodo v Mestni hiši pričeli aktivno razmišljati o pripravi proračuna za prihodnje leto. Upajo, da bi lahko v prihodnjem obdobju za investicije pridobili tudi prepotrebna evropska sredstva. Na povabilo posredniškega organa za finančni mehanizem Celostnih teritorialnih naložb - trajnostne urbane strategije (CTN / TUS) so prijavili projekta ureditve mestne tržnice in MO Ptuj je viden razvojni korak v tem mandatu naredila s sprejetjem občinskega prostorskega načrta (OPN). Župan pravi, da so pozitivni rezultati sprejetja OPN bistveno prerasli pričakovane: »Število izdanih gradbenih dovoljenj se je podvojilo, interes za gradnjo stanovanj se je bistveno povečal. Še večji vpliv na dinamiko izdaje dovoljenj je očitno imelo zmanjšanje komunalnega prispevka. Pomembna poteza glede naseljevanja na Ptuju je bila prodaja neobnovljenih stanovanj v mestnem jedru, ki je bila zelo uspešna in jo bomo nadaljevali. Še letos bo zgrajen stanovanjski blok na Marofu, v pridobivanju je gradbeno dovoljenje za blok v Rabelčji vasi - to so zasebne investicije, kjer občina pomaga pri pridobivanju dovoljenj, dogovorih o vračilu komunalnega prispevka, prodaji zanimivih parcel in nenehnem iskanju tovrstnih investitorjev.« Letos je vrata odprla Galerija mesta Ptuj. spominskega parka na starem mestnem pokopališču ob Volkmerjevi cesti. Oba projekta bodo vključili v pripravo proračuna za leto 2018. Naslednjo fazo povabila za prijavo projektov CTN pričakujejo konec septembra. Mestni svet MO Ptuj je za oba projekta, ki ju prijavlja, na julijski seji potrdil investicijska programa. Razpis za izbiro izvajalca za ureditev spominskega parka so že objavili, za projekt ureditve tržnice pa ga v Mestni hiši napovedujejo za konec septembra. Oba projekta naj bi končali julija prihodnje leto. Za prihodnje obdobje župan Miran Senčar napoveduje še ureditev kolesarskih poti, tretjo fazo obnove dominikanskega samostana, obnovo dveh objektov v Jadranski ulici s skupno 15 stanovanji in obnovo stavbe nekdanjega Koteksa z okolico. Tudi za te projekte bodo poskušali pridobiti sredstva programa CTN. Nadaljevali bodo aktivnosti za sprejem medobčinskega prostorskega načrta z občino Mar-kovci za ureditev območja Ptujskega jezera in priobalnega pasu. S sredstvi iz razpisa LAS želijo vzpostaviti fitnesa na prostem v Grajeni in Spuhlji. V proračunu 2018 naj bi zagotovili sredstva za nadaljevanje obnove dominikanskega samostana in gradnjo dvigala do galerije v Prešernovi ulici. Nadaljevanje gradnje kanalizacije, ceste zasebnikom Mestni občini se odpirajo možnosti za pridobivanje evropskih sredstev za prepotrebno nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema. Za ta namen je lokalna skupnost pristopila k pripravi dokumentacije in za štiri območja pridobila gradbena dovoljenja: Žabjak in Nova vas (3,4 km sistema), Turnišče do cerkve sv. Roka (2 km), Grajena (2,7 km) in Sodnice - Suha veja (2,8 km). »Skupna projektantsko ocenjena vrednost znaša 4,8 milijona evrov, brez DDV. Od zgoraj navedenih območij sta v aglomeraciji nad 2.000 populacijskih enot (kot jih določajo pogoji za pridobitev evropskih sredstev) samo območji Žabjaka in Nove vasi pri Ptuju. V tej isti aglomeraciji so v projektiranju sicer še del kanala v Novi vasi (1,7 km), kanal na Sovre-tovi poti (1,3 km) in v Anželovi ulici (150 m). Posebej je treba obdelati območje Kicarja, kjer bi bilo treba zgraditi približno deset kilometrov sistema in je v aglomeraciji nad 2.000 populacijskih enot, a ni potrebne gostote poselitve. Ostala tri območja (Turnišče, Grajena, Sodnice - Suha veja) niso v aglomeraciji Foto: Črtomir Goznik nad 2.000 enot, vendar so vezana na isto čistilno napravo. Tudi tukaj bo treba zagotoviti pokritost s kanalizacijo. Ne vemo pa, ali bo to izvedljivo v tem ali poznejših obdobjih. MO Ptuj bi lahko pričela izvajanje teh projektov v letu 2018 v okviru drugega povabila Dogovor za razvoj regij. Do leta 2020 bi tako lahko iz EU za ta namen pridobila med 2,5 in 3,5 milijona evrov, kar je odvisno od razpoložljivih sredstev na nivoju države, stanja pripravljenosti projektov MO Ptuj in njihove vrednosti ter skupnega števila in vrednosti prijavljenih projektov na območju vzhodne kohezijske regije,« poudarja župan Senčar. Akutno stanje kaže tudi cestna infrastruktura. Župan za to področje napoveduje sklenitev javno-za-sebnega partnerstva: »Izvajamo Foto: Črtomir Goznik Župan MO Ptuj Miran Senčar aktivnosti za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva za ureditev dotrajane cestne infrastrukture. Izvaja se video snemanje občinskih cest. Na podlagi pridobljenih podatkov bo znana natančna ocena poškodovanosti, s tem pa tudi stroškovna ocena ureditve. Za hitrejšo posodobitev dotrajane cestne infrastrukture so k proračunskim sredstvom potrebna še dodatna sredstva.« Izguba avtonomnega odločanja nedopustna Ptuj se kot mesto oz. središče regije srečuje z vrsto težav, med drugim na področju cestne infrastrukture, saj nima obvoznice, bolnišnične oskrbe, srednješolskega izobraževanja ... Našteto je Audi sSSt S TEHNIČNI __ -Sr" PREGLEDI <8> HYurmni Merced esBenz Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! Dominko d.0.0. Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50 DC Dominko center d.0.0. Ob Sludenčnici 4, Ptuj, tel.: 02-788-11-10 www.dominko.si Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Mestni odbor SDS Ptuj: Rajko Fajt, predsednik Družba Radio Tednik Ptuj čestita vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj ob občinskem prazniku. v Štajerski RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-tednik.si torek • 1. avgusta 2017 MO Ptuj praznuje ŠtajerskiTEBKlK 5 treba avtonomijo vodenja infrastrukturo, imamo urejene vrtce in osnovne šole, uvajamo dodatne linije mestnega občine (MO) Ptuj sporoča župan Miran Senčar. Foto: Črtomir Goznik Na Panorami bodo v prihodnje postavili tri odlitke - kopije: rimskega spomenika, votivnega reliefa in oltarja. sicer v pristojnosti države, naloga lokalne skupnosti in župana pa je, da s svojim neformalnim vplivom za ohranitev vloge mesta v okolju poskuša pomagati tudi državnim ustanovam. »Kot župan pazljivo spremljam dogajanja v vseh institucijah, ki so pomembne za naše občane. Za pravočasno reagiranje je treba pravočasno dobiti informacije, za pozitivno poslovanje institucij pa so odgovorna njihova vodstva. Treba se je zavedati, da se sme trošiti toliko, kot je dolga odeja. Pomembno je iskati tudi dodatne prihodke. Občina dobro sodeluje s temi institucijami in jim tudi nematerialno pomaga v smislu nudenja pomoči pri razpisih, zniževanju materialnih stroškov ... V zadnjem letu dni opažamo velike težnje sedanje vlade po še večji centralizaciji in poskuse prestavljanja avtonomije ptujskih državnih institucij, največkrat v Maribor. Tu ne stojimo križem rok, temveč skupaj z institucijami pritiskamo na posamezna ministrstva, kjer jasno povemo, da slabljenja ptujske občine ne bomo dovolili. Borimo se z vsemi razpoložljivimi sredstvi in od vlade jasno pričakujemo enake pogoje za naše občane, kot jih imajo v drugih regijah. Prav je, da se zavedamo, da so rešitve glede urgentnega centra, obvoznice in šolskega centra v rokah vlade, ki na eni od sej lahko te probleme enostavno reši. Želim pa, da se izkažejo tudi mestni svetniki vladnih strank in se za to v dobro Ptuja aktivno borijo. Na koncu mandata bo treba njihovo delo oceniti tudi in predvsem na tem področju.« Ptuj med sedmimi ikonami slovenskega turizma Kljub vsem težavam, s katerimi se regija srečuje, se je v minulem obdobju gospodarska klima na Ptuju vendarle nekoliko popravila. Temu prikima tudi župan in doda: »Imamo vse več povpraševanj tako za primerna gradbena zemljišča v industrijski coni kot za gostinske lokale v starem mestnem jedru. Spodbudno je, da po tem ne povprašujejo samo Ptujčani, ampak ljudje iz drugih mest, ki so začutili, da se na Ptuju dogajajo spremembe in želijo biti njihov del. Obstoječi gospodarski subjekti, ki imajo sedež v okoliških občinah, sprašujejo o možnostih selitve na Ptuj. Beležimo povpraševanje po večjih površinah, ki so namenjene gospodarski dejavnosti. Zato se še naprej trudimo z vzpostavitvijo okrog sto hektarjev velike medobčinske po-slovno-logistične cone ob avtocesti Tudi kmetijstvo je za Ptuj in njegovo okolico pomembna panoga. MO Ptuj bo za razvoj te dejavnosti pomagala graditi namakalni sistem. Za začetek aktivnosti na projektu so v proračunu že zagotovljena finančna sredstva. »Za pripravo projektne dokumentacije in gradnjo namakalnega sistema je namenjenih 380.000 evrov. Na območju občine je več kmetijskih zemljišč, kjer je namakanje smiselno. S tem bi omogočili razvoj pridelave zelenjave, saj je na trgu primanjkuje, kar bi lahko bila razvojna priložnost kmetijskim gospodarstvom. Namakalni sistem je predviden na območju Turnišč na zemljiščih, s katerimi razpolagata Biotehniška šola Ptuj in Semenarna. Sredstva še niso bila pridobljena, ker ministrstvo za kmetijstvo še ni objavilo razpisa, po katerem bo sofinanciralo izbrane projekte.« proti Hrvaški. Stopnjuje se zanimanje za stanovanjsko gradnjo tako večstanovanjskih kot individualnih hiš ali celo naselij, kar ima več pozitivnih učinkov - na eni strani zagotavlja delo gradbenim podjetjem in obrtnikom, na drugi pa pomeni pozitivni premik glede števila prebivalcev v MO Ptuj. Velik preboj je bil narejen na turističnem področju. Ptuj je postal ena od sedmih ikon slovenskega turizma, prejel je znak zelene destinacije. Vse pogosteje se pojavljamo v vseh promocijskih gradivih Slovenske turistične organizacije, prisotni smo na vse več pomembnih, tudi mednarodnih dogodkih. Opaziti je povišano stopnjo sodelovanja med ponudniki v starem mestnem jedru, kar pozitivno vpliva na dogajanje v mestu, na frekvenco ljudi in posledično na podjetniško razmišljanje mladih kreativnih ljudi, ki se odločajo za nove oblike ponudbe. Vse to krepi gospodarsko klimo v najlepšem in najstarejšem mestu v Sloveniji.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Odprta kuhna se je s svojo kulinarično karavano minulo soboto prvič predstavila na Ptuju. SMC stranka modernega centra Spoštovane Ptujčanke, spoštovani Ptujčani! V poletnem času, v času praznovanja občinskega praznika, se naše mesto ovije v tančico kulturnih in družabnih prireditev. Vabljeni k soustvarjanju življenja v našem lepem mestu, saj mu le na tak način lahko zagotovimo živahnost in višjo kvaliteto življenja. Ob praznovanju 26. občinskega praznika MO Ptuj v samostojni Sloveniji vam želimo veliko uspehov in prijetnih skupnih dogodkov. LO SMC Ptuj POSLOVNIM PARTNERJEM, CENJENIM STRANKAM TER OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE PTU1 Glej zeleno, I delaj modro! DRAVA VODNOGOSPODARSKO PODJETJE PTUJ, d.o.o. LISTA ZUPANA DR. ŠTEFANA ČELANA Spoštovane občanke in občani! Tako kot za veliko večino drugih praznikov velja tudi za praznik občine, da nas vsaj za trenutek iztrga iz vsakodnevnih skrbi in nam prinese nekaj drobnih radosti in ponosa na to, kar smo. Naše korenine in dejanja naših očakov so namreč tako globoko zasidrani v najžlahtnejši del slovenske zgodovine, da se z njimi lahko upravičeno ponašamo. Prav tako pa smo lahko ponosni na sedanje generacije, še zlasti tiste, ki ob letošnjem praznovanju prejemajo občinska priznanja za dobrodelnost in socialni čut, za boljše odnose med ljudmi, za ohranjanje kulturne dediščine ali pa so s svojo ustvarjalnostjo pripomogli k pospeševanju razvoja in s tem pripomogli k dvigu kakovosti življenja in dela občank in občanov naše občine. Spoštovane občanke in občani, v imenu naše liste in osebnem imenu vam izrekam iskrene čestitke ob občinskem prazniku, ki ga praznujmo s ponosom. doc. dr. Štefan Čelan 6 Štajerski TEDNIK MO Ptuj praznuje torek • 1. avgusta 2017 MZP Mlekarska zadruga Ptuj z.o.o. Ormoška cesta 29 2250 PTUJ Tel.: 02 749 32 32 Faks: 02 749 32 31 Občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim članom ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. UGODNA PONUDBA MESA ZA PIKNIK MESNICA SIRC Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30 Ormož, tel.: 031 741 510 e-pošta: info@mesnica.si www.mesnica-sirc.si Sodelavci mesnice Sire vsem skupaj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj. KUPON za 15% popust za en nakup veljaven v mesnici Ptuj in Podgorci, VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13, 2250 PTUJ, TEL. 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12 www.asfalti-ptuj.si,info@asfalti-ptuj.si KANTAR d.o.o. Podvinci 118A, Podvinci, 2250 Ptuj GSM 041 402 601 milan. horvat@kantar.si SERVIS IN PRODAJA TEHTNIC OVERITVE IN KALIBRACIJE TEHTNIC CciHth ob pwzwbi MO Ptuj GRADBIRO d.o.o Klepova ul. 12, Ptuj Tel: 02 - 748 14 03, fax: 02 - 748 14 04 www.gradbiro.si,Gradbiro@siol.net PROJEKTIRANJE * Urbanistična dokumentacija 4 Načrti hiš, poslovnih objektov Tipski projekti, legalizacije 4 Nadzor del, koordinatorstvo Varnostni načrti NEPREMIČNINE 4 Posredovanje nepremičnin Cenitve, pogodbe PRIPOROČAMO SE S CELOVITIMI, KVALITETNIMI IN STROKOVNIMI STORITVAMI Iskrene čestitke ob občinskem prazniku! center anma Ptuj Osojni kova cesta 12, Ptuj O/se«. občankam in občanom tel našim Cenjenim StJianfeam Čestitamo ob pJiazniku Mastne, občine Ptuj. Vabijo vas: servisno-vulkanizerska delavnica PE Ptuj, Osojnikova c. 12, ï PE ZamuSani, Zamušani 2, 78 00 420 !-. 71 92 272 Anfora GUMflhl prodajalna notranjih in vhodnih vrat ter oken restavracija za gurmane Osojnikova c. 12, Ptuj Osojnikova c. 12, Ptuj zabava za vse generacije Zamušani 2, Gorilnica h Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: tajnistvo@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si Zaposleni v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj s strokovnimi službami v kmetijski svetovalni službi, kontrolni in selekcijski službi v živinoreji, osemenjevalnem centru, v laboratorijih in službi za vodenje knjigovodstva na kmetiji ter člani območne enote KGZS si želimo dobrega sodelovanja za skupni napredek kmetijstva in podeželja. Vsem občankam in občanom mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj s SAVA ZAVAROVALNICA Ptuj d.o.o. S250 Ptuj. Vošnjakova 6 Ptuj d.o.o. 2250 Ptuj, VoSnjakova 6 Tel: 771-9511, 779-4361, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net 1 skrene čestitke za praznik občine Vtuj želimo vsem občankam in občanom! Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku! TELEf¿j5 - UM ■mu Vabljeni v ptujsko poslovalnico na Slovenskem trgu www.teleing.comtrgovina.teleing.com LSgf&ttr 080 35 38 Pokličite brezplačno torek • 1. avgusta 2017 MO Ptuj praznuje ŠtajerskiTEBKlK 7 Kicar • Nagrada za ohranjanje tradicije življenja na vasi Nagrada za ohranjanje tradicije Šprahovim Franc in Jožica Šprah iz Kicarja 112 a sta ponosna prejemnika letošnje nagrade za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine MO Ptuj v letu 2017 za majhno, pritlično prezidano hiško v Kicarju 112. Foto: Črtomir Goznik Franc in Jožica Šprah, prejemnika nagrade za ohranjanje tradicije življenja na uasi in arhitekturne dediščine MO Ptuju letu 2017 V tej hiški se je v revni družini 17. novembra 1894 rodil narodni heroj Jože Lacko in nekaj časa tu tudi živel; umrl je mučeniške smrti 18. avgusta pred 75 leti. Pri hiški, v kateri že 20 let ne živi nihče, so se redno ustavljali pohodniki ob 27. aprilu. Lastnika sta za vso pomoč in sodelovanje pri tem dogajanju leta 2002 prejela spominsko listo Kluba brigadirjev Ptuj. Franc in Jožica Šprah se po najboljših močeh trudita, da bi ohranila izvirno podobo hiše. Stara naj bi bila 200 let, podatki o njeni preteklosti pa so dokaj skopi. Podedovala jo je hčerka Marija, sestra narodnega heroja (poročena Koler). Po vsej verjetnosti je bila leta 1957 obnovljena, ko je bila vzidana spominska plošča z napisom, da se je v njej rodil narodni heroj Jože Lacko. Leta 1961 sta jo kupila Jožičina starša Jože in Terezija Repič. V Jožičino last pa je prešla leta 2006, po smrti mame Terezije. Zraven nje sta si z možem Francijem že leta 1974 postavila novo hišo. „Z mamo Terezijo sva leta 2000 MO Ptuj zaprosili za pomoč pri vzdrževanju in ohranjanju kulturne dediščine. Žal teh sredstev ni bilo na MO Ptuj, izostala pa so tudi iz države, ki smo jo prav tako zaprosili za pomoč," pove Jožica. Zanju je vzdrževanje in ohranjanje tega pomembnega objekta preteklosti velik zalogaj, a se trudita, kolikor le lahko. Hiško je leta 2008 zelo poškodovala toča, letos julija pa je ponovno udarila. Uničila je cvetlice, ki so bile po- nos pri hiški in hkrati pričevalec, da ta še vedno živi, četudi ni naseljena. Franc in Jožica Šprah pri sedemdesetih še obdelujeta svoj malo večji vrt, „majhno kmetijo", kot ga sama poimenujeta. Imata nekaj orne zemlje, nekaj starejšega sadovnjaka, nekaj trsov šmarnice, jurke in malo gozda. Cenita domačo hrano, na leto vzredita tudi do tri prašiče, kokoške pridno nesejo jajca, za jutranje prebujanje pa poskrbi petelin Čifo. Sicer pa je treba delati, kot v svoji pesmi pravi Adi Smolar. Najbolj pa si seveda želita, da bi pomen ohranjanja 200 let stare hiše v Kicarju, rojstne hiše narodnega heroja Jožeta Lacka, prepoznali tudi v širšem okolju. MG Ptuj • Pri Čehovih kmetija leta 2017 Kmetija z jasnimi cilji in prihodnostjo Kmetija Čeh iz Podvincev 30 je letos proglašena za kmetijo leta ptujske občine. Pri njih se že desetletja ukvarjajo z mlečno proizvodnjo. V hlevu imajo 60 molznic in pitajo okrog 200 bikov. Sandra Čeh si je kot mlada prevzemnica kmetije v letu 2016 skupaj z možem Matjažem zadala smele cilje za prihodnost. Tako so začeli na štirih hektarjih še pridelavo krompirja, na nekaj arih česna in na enem hektarju ptujske čebule. Skupaj obdelujejo 65 ha površin in pridelajo vso krmo za svojo živino doma. Dokupijo le krmila, beljakovinske mešanice in koncentrate. Na petih hektarjih njihove kmetije se razprostira gozd. Sandra Čeh je po izobrazbi inženirka kmetijstva in krajine, pa tudi vrtnarka. Kmetijo je prevzela od tasta in na njej živi v slogi več generacij: Sandra z možem Matjažem in hčerkama Hano in Hajdi, tast Janko in tašča Jožica ter Matjaževa dedek in babica. Štirim od njih kmetija tudi »uradno« daje kruh. „Sama nisem doma s kmetije, sem bolj iz vrtnarske družine. Doma smo imeli tudi veliko konjev. Osebna ljubezen, pa ljubezen do narave in dela z živalmi - vse to je pripeljalo do tega, da sem ostala na kmetiji. Delo z živalmi in v naravi je nekaj posebnega. Komur je to všeč, dela z veseljem. Delo si pri nas znamo razporediti, in ko ga opravimo, imamo čas tudi za počitek. Pa za dopust imamo čas, tako kot vsi drugi. Celoten svoj pridelek prodamo pod sloganom Darovi narave kmetije Čeh. Prodajamo doma, kjer imamo manjšo trgovinico, pa tudi na bližnjih okoliških sejmih. Nismo vezani na nobeno zadrugo, odločili smo se, da bomo vse, kar pridelamo, sami prodali. Prodajamo izključno svoje pridelke. S trgovsko verigo Spar se sedaj dogovarjamo za prodajo ptujske čebule, a o tem bomo lahko več povedali prihodnje leto. Do zdaj je kazalo na dober letošnji pridelek, ne vemo pa še, kakšne bodo posledice toče pred nekaj dnevi. Sicer pa obdelujemo 65 ha Sandra Čeh, mlada preuzemnica kmetijo leta v ptujski občini njivskih površin," pove Sandra Čeh, mlada prevzemnica kmetije, in dodaja, da se na kmetiji da preživeti; ne smeš pa tarnati, da se nič ne splača, kajti splača se vse. „Imeti moraš veselje do dela in predvsem mora družina dihati kot ena ekipa. Čeprav sem prevzemnica kmetije, tega nikoli ne izpostavljam. Mi smo kmetija, odločamo se skupaj. Imamo omizje, za katerim se odločimo, ali bomo v soboto pobirali čebulo ali je ne bomo ... 'Kdo je za to?' Tako to poteka pri nas, tak je naš način dela. In potem se ne gledamo grdo, po opravljenem delu smo vsi zadovoljni ..." Čehovi so veseli in ponosni, da je njihovo posestvo kmetija mestne občine za leto 2017. To je zanje že drugi tovrstni naziv, prvič so ga prejeli leta 2000, ko je bila kmetija še v rokah Janka in Jožice, Sandrinega tasta in tašče, zato je mladim to še posebej v ponos in veselje. „Dokazujemo, da smo tudi mladi sposobni biti kmetija leta. Že lani nas je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznalo kot obraz Agre, ker se mladi uspešno CVETLICARNA žmarin prazniku Mestne občine Ptuj zahvaljuje vsem občanom in občankam, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje. Se naprej se priporočamo s storitvami in ponudbo. Miklošičeva ulica 10, Ptuj, tel. 02 776 40 01; Bukovci 4a, tel. 02 766 2031 Foto: Črtomir Goznik kmetije, ki je letos proglašena za ukvarjamo s kmetijstvom. Kmetijo želimo posodobiti, prenovo hlevov smo že pričeli, načrtujemo nakup sodobne mehanizacije. Nekaj denarja bomo zagotovili sami, kot mladi prevzemniki kmetije pa lahko računamo tudi na evropska sredstva," je povedala Sandra Čeh, ki poudarja pomen vse večje samooskrbe tako Slovenije kot posamezne kmetije, vključno z njihovo, kjer za lastno oskrbo redijo še svinje, imajo pa tudi kokoši. Da bi del kmetije preusmerili v turistično dejavnost, za zdaj (še) ne razmišljajo, si pa puščajo odprta vsa vrata. Na Čehovi kmetiji je posebej živahno v sezoni prodaje pridelkov, ko imajo na kozolcu napisano, katere izdelke je mogoče takrat kupiti pri njih. Veliko kupcev se pri njih ustavi po naključju, ko se peljejo skozi Podvince in opazijo napis. Med njimi so tudi tujci; tem pokažejo tudi krave oz. celo kmetijo, če to želijo. Današnje kmetije živijo in delajo čisto po podjetniškem načelu, imajo svoje računovodstvo. Če delaš sproti, ni težav. Še posebej, če si mlad in znaš uporabljati sodobno tehnologijo. To je lahko za starejšega kmeta velik problem, kot je problem tudi izpolniti vse tiste silne papirje, ki so vezani na pridobitev evropskih in drugih sredstev. „Danes ima kmet več poklicev, najmanj deset, saj ni samo kmet ... Ne glede na to pri nas vsi delamo z veseljem in ponosom," sklene Sandra Čeh. MG Delovni čas: - od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure - sobota od 7. do 12. ure Potrčeva 11, Ptuj. Telefon: 02 771 0337 E-mail: antolic.maiko@siol.net Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želimo prijetno praznovanje občinskega praznika in se še naprej pripročamo s svojimi storitvami. Delavska hranilnica d.d. Ljubljana PE PTUJ, tel.: 02 620 93 60 vabi v poslovalnico v Ul. Heroja Lacka 12, kjer vas pričakuje prijazno osebje z ugodno ponudbo. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, svojim komitentom in poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 1. avgusta 2017 Ormož • Knjižnica s pomočjo najetega podjetja pričela izterjavo dolgov zamudnikov Zahtevajo poplačilo neporavnanih obveznosti tudi za več let nazaj Z neporavnanimi zamudninami in nevrnjenim gradivom se soočajo skorajda vse slovenske knjižnice. Tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pri tem ni nobena izjema, a želijo temu priti do dna. Tako preko najetega podjetja Creditexpress zahtevajo poplačilo zapadlih obveznosti tudi za več let nazaj. Knjižnice se s težavami glede neporavnanih obveznosti in nevrnje-nih knjig spopadajo različno. Medtem ko se nekatere zadovoljijo že s tem, da dobijo gradivo nazaj, druge zahtevajo zamudnino. Pred kratkim so v ormoški knjižnici začeli izterjavo dolgov, za kar so najeli zunanje podjetje Creditexpress, nam je pojasnila direktorica knjižnice Milica Šavora: »V juniju smo se odločili, da starim zamudnikom, ki niso poravnali terjatev, pošljemo opomine za plačilo zapadlih obveznosti preko podjetja Cre-ditexpress. Postopek še teče. To urejamo letos prvič. Radi bi uredili celotno bazo članov in iz evidenc trajno izbrisali vse, ki v knjižnico v zadnjem letu ne prihajajo več. To lahko storimo le v primeru, da posamezni član ne dolguje gradiva in nima neporavnanih obveznosti iz naslova zamudnine, opominov ali članarine. Do konca koledarskega leta bomo iz inventarnih knjig izbrisali tudi gradivo, ki ga nismo dobili nazaj in je zanj bila poravnana odškodnina.« Do konca junija dobra polovica poravnala svoje obveznosti Creditexpressu bodo za storitev plačali 18 % provizijo od izterjane vsote. Na vprašanje, koliko terjatev in v kakšni skupni višini so predali podjetju ter kako uspešni so bili pri izterjavi, direktorica odgovarja: »Nekih analiz za zdaj še nimamo. Morate razumeti, da smo izterjavo šele pričeli, postopek bo tekel še v naslednjih mesecih. Povem lahko le, da je zapadle terjatve do konca junija poravnalo okrog 55 % članov, ki smo jim poslali opomin preko podjetja; vseh primerov je bilo nekaj več kot 500.« Kot še opažajo v knjižnici, so z izterjavo najmanj uspešni pri tistih zamudnikih, ki dolgujejo tudi gradivo. Zakaj je tako, Šavorjeva pojasnjuje: »Veliko se jih je preselilo, tako da so opomini bili poslali na stare naslove. Nedolgo tega smo si pridobili njihove nove naslove. Težko bo pri tistih, ki so se preselili v tujino.« Na člana skoraj 40 enot gradiva »Radi bi uredili celotno bazo članov in iz evidenc trajno izbrisali vse, ki jajo več,« razloži direktorica knjižnice Milica Šavora. Osrednja knjižnica v Ormožu Krajevna knjižnica Središče ob Dravi Krajevna knjižnica Sveti Tomaž I Krajevna knjižnica \ | Ivanjkovci_1 Skupaj Število enot gradiva 92.269 8.927 7.407 354 108.957 Vir: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož (stanje na zadnji dan lanskega leta) Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož poleg osrednje knjižnice v Ormožu tvorijo še tri krajevne knjižnice. Prva je vrata odprla oktobra 2013 v Središču ob Dravi. Junija 2015 je v nekdanjih prostorih tomaževskega vrtca pričela delovati Krajevna knjižnica Sveti Tomaž, lani pa so začeli vzpostavljati še Krajevno knjižnico Ivanjkovci in za njeno zbirko kupili 354 knjig. Na zadnji dan lanskega leta je ormoška biblioteka štela vsega skupaj 2.779 aktivnih članov. Foto: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož v knjižnico v zadnjem letu ne priha- Po besedah direktorice pa na splošno velikih problemov z vračanjem gradiva nimajo. Tedensko v povprečju pošljejo okoli 25 opominov. »Trend nevračanje gradiva se v zadnjih letih nekoliko spreminja. Zaradi raznih načinov obveščanja o skorajšnjem poteku izposoje (preko SMS-sporočil, e-pošte) si vedno več članov pravočasno od doma po spletu podaljšuje gradivo, nudimo pa tudi možnost podaljševanja s telefonskimi klici,« še razloži. Koliko enot gradiva je izposojenih že več let, koliko je zamudnikov in kakšen je njihov skupni dolg ter kolikšen je dolg rekorderja, v knjižnici ne vedo. Zneski zamudnine in opominov relativno nizki Zneski članarin, zamudnin in opominov se od knjižnice do knjižnice zelo razlikujejo. Za ormoško knjižnico članarina za zaposlene znaša deset evrov, za pravne osebe 25 ter za dijake (od 18. leta), študente, upokojence, gospodinje in kmete osem evrov, medtem ko so nezaposleni in mladina do 18. leta tega plačila oproščeni. Če uporabniki gradiva ne vrnejo pravočasno, prejmejo pisni opomin. Poleg stroškov zamudnin je za prvi opomin treba plačati en evro, za drugega 1,50, še dvakrat toliko za tretjega, za četrtega (pred tožbo) pa štiri evre. Za prekoračene roke izposoje zaračunavajo zamudnino v višini 0,15 evra na dan na enoto knjižnega gradiva ter 0,40 evra za neknjižno gradivo. Monika Levanič Ptuj • Podpis pogodbe za nakup gasilske avtomobilske lestve Velika pridobitev za varnost Ptuja in Spodnjega Podravja PGD Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1870 in čez tri leta bo praznovalo 150-letnico. Je drugo najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji, skupaj s PGD Ljubljana - mesto in PGD Laško. V vsej svoji zgodovini takšne opreme, kot je gasilska avtomobilska lestev, društvo še ni imelo, zato je ta nakup ob jubileju hkrati velik tehnični mejnik, pomemben za celotno Spodnje Podravje, je poudaril predsednik PGD Ptuj Teo Rajh. Svečan podpis za nakup gasilske avtomobilske lestve je 29. julija potekal v prostorih PGD Ptuj. Udeležili so se ga tudi ptujski župan Miran Senčar, podpredsednik GZ Slovenije in vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janez Merc, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, občinski poveljnik Branko Lah, direktor podjetja Webo Maribor Uroš Predikaka, častni predsednik PGD Ptuj Štefan Čanačič, vodja ptujske Izpostave RS za zaščito in reševanje in regijski poveljnik CZ Dragomir Murko ter nekateri drugi. Za nakup gasilske lestve so si v tem okolju že dolgo prizadevali, tudi novo vodstvo PGD Ptuj si je leta 2014 ob prevzemanju mandata zadalo cilj, da jo je treba priskrbeti. Naredili so načrt izvedbe, od začetka pa so imeli tudi podporo župana Mirana Senčarja. Pri tem se je zelo angažiral tudi podpredsednik GZ Slovenije Janez Merc. To je velika pridobitev za PGD Ptuj, občane MO Ptuj in za prebivalce celotnega Spodnjega Podravja. „Ne gre za tehniko, ki bi stala v garaži in bi se z njo hvalili; gre za tehniko, ki bo pomembno pomagala pri zaščiti in reševanju. S poveljnikom Primožem Korošakom bova mirneje spala, saj bo tudi delo naših gasilcev s to tehniko varnejše. Danes bomo podpisali pogodbo za nakup gasilske avtomobilske lestve, v uporabo pa jo bomo predali 23. junija 2018, ko bomo na Ptuju organizirali veliko parado in po dolgih letih tudi gasilsko veselico," je povedal Teo Rajh. Lestev ni potrebna samo zaradi reševanja v visokih stavbah, temveč tudi v starem mestnem jedru, kjer je težko dostopati z vozili, je dejal župan Miran Senčar ter se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem za njihovo nesebično in požrtvovalno delo, saj pomagajo vedno, ko je potrebno. Sodobne intervencije danes temeljijo na teh platformah, zato je bil skrajni čas, da tudi Ptuj dobi takšno avtomobilsko lestev. Nove pridobitve se veselijo tudi v I 1 Iv Foto: Črtomir Goznik V prostorih PGD Ptuj sta pogodbo podpisala predsednik PGD Ptuj Teo Rajh in direktor podjetja Webo Maribor Uroš Predikaka, ki je gasilcem zaželel, da bi lestev več uporabljali za izobraževanje in vaje kot za intervencije. poveljstvu MO Ptuj; Branko Lah je povedal, da je zelo ponosen, da je lahko komandant tega poveljstva. Lestev bo stala nekaj manj kot 720.000 evrov, je povedal predsednik PGD Ptuj Teo Rajh. Dobrih 400.000 evrov je zagotovila MO Ptuj iz proračuna, okrog 210.000 so pridobili z razpisa Uprave RS za zaščito in reševanje, 110.000 evrov pa znaša delež, ki ga mora zagotoviti PGD Ptuj. „Društvo ima razvito gospodarsko dejavnost, kot so servis ročnih gasilnih aparatov in izvirnih dihalnih aparatov, požarne straže, podiranje dreves in vse drugo, kar opravljamo za naše občane. Vsa sredstva, ki jih pridobimo iz gospodarske dejavnosti, namenjamo za ta nakup in varčujemo za ta namen. Nekaj jih bomo poskušali zbrati v decembru letos, v času raznosa koledarjev bomo izpeljali tudi akcijo zbiranja sredstev zanjo med občani MO Ptuj ter podjetji na širšem območju Ptuja," je povedal Teo Rajh. MG torek • 1. avgusta 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Ptuj • "Amnestija" v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Zadnja priložnost za ugodno vračilo »pozabljenih« knjig V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj vsem članom, katerih dolg do knjižnice je presegel 40 evrov, letos od junija do konca avgusta ponujajo možnost, da svoje obveznosti poravnajo pod ugodnimi pogoji. Direktor ptujske knjižnice Matjaž Neudauer je ob tem opozoril: »To je zadnja tovrstna aktivnost, ki jo v knjižnici načrtujemo.« V navedenem terminu bodo v knjižnici ne glede na višino dolga za neplačane terjatve zaračunali le pavšalni znesek 20 evrov. Člane prosijo, da ob obisku vrnejo tudi izposojeno gradivo, če tega še niso storili. Tistim, ki so izposojeno gradivo založili ali izgubili, bodo za vsako enoto zaračunali polovico cene izgubljenega gradiva po ceniku knjižnice, torej 7,50 evra, stroškov ponovne obdelave gradiva pa ne bodo zaračunali. Še neporavnano članarino bo vseeno treba plačati skladno s cenikom knjižnice (zaposleni 13 evrov, upokojenci in študentje 10,50 evra ter brezposelni, mladi do 18. leta starosti in invalidi z najmanj 80 % invalidnostjo brezplačno). Tisti, ki so si gradivo izposodili v oddelku potujoče knjižnice, lahko obveznosti poravnajo tudi v mladinskem ali študijskem oddelku. Neudauer je dodal še: »Tistim, ki se našemu pozivu ne bodo odzvali, bomo izterjavo dolgovane-ga zneska ter nevrnjenega gradiva predali podjetju Creditexpress, d. o. o.« Zunanji izvajalec bo izter- V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj si člani letno izposodijo več kot pol milijona knjig in drugega gradiva. Število enot, ki jih bralci v knjižnico ne vrnejo več let, ni znano, se bo pa s predajo terjatev zunanjemu izvajalcu gotovo zmanjšalo ... tega leta. V ptujski splošni knjižnici so pojasnili, da je tak način izterjave dolgov postal praksa velikega števila slovenskih splošnih knjižnic. Koliko enot gradiva je izposojenih že več let, koliko je zamudnikov, kako pozabljivi so »rekorderji« in koliko znaša njihov dolg, v knjižnici zato ne vedo. Zamudnina za posamezno knjigo letno preseže 60 evrov Po pravilniku o splošnih pogojih poslovanja knjižnice si član ob enem obisku lahko izposodi največ 15 enot knjižnega in tri enote neknjižnega gradiva, rok izposoje za knjižno gradivo je 21, za neknji-žno pa sedem dni. Če gradiva ni rezerviral kdo drug, je rok izposo- je dvakrat mogoče podaljšati. Če bralci gradiva ne vrnejo pravočasno, prejmejo pisni opomin, deseti dan po izteku izposojevalnega roka prične teči še zamudnina. Za prvi opomin je treba plačati 2,50 evra, za drugega 5 in za tretjega 7,50 evra, dnevna zamudnina znaša 0,15 evrov na enoto. Za posamezno izposojeno knjigo stroški tako v enem letu presežejo 60 evrov. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so sicer povedali, da je trend ne-vračanja gradiva v upadanju, kar pripisujejo predvsem storitvi elektronskega obveščanja: »Vedno več uporabnikov se odloča za e-obveščanje pred iztekom roka izposoje, vedno pogosteje pa uporabljajo tudi servis Moja knjižnica, kjer si lahko sami pogledajo seznam izposojenega gradiva in po potrebi uredijo podaljšanje časa izposoje. Za to potrebujejo le številko članske izkaznice in geslo.« Po ocenah ptujskih bibliotekarjev se večina primerov reši najkasneje s prvim opominom, sicer pa vsaj z drugim ali tretjim: »So pa tudi situacije, ko bralci zaradi različnih (objektivnih) razlogov gradiva ne morejo vrniti (bolezen, nezgode, smrt, selitev itd.); takšne primere rešujemo individualno. Več let neplačane dolgove uredimo praviloma ob inventuri, ki jo po posameznih oddelkih izvedemo vsakih pet let.« Eva Milosic javo neplačanih obveznosti in vračila gradiva na osnovi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju in pogodbe o varovanju osebnih podatkov prevzel s 1. oktobrom Na člana Knjižnice Ivana Potrča Ptuj skoraj 30 enot gradiva ■■Studijski oddelek|| Mladinski oddelek llPotujoča knjižnicall Domoznanski oddelek 1 Skupaj Število enot gradiva 211.579 60.585 52.576 26.450 351.090 Število članov 6.295 3.921 1.590 102 11.908 Vir: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (stanje na zadnji dan lanskega leta) Promocijsko sporočilo Teta Frida - trenutek zame! Z norimi kombinacijami okusov in naravnimi sestavinami do drugačnosti Naravni sladoledi z okusom potice, pa bezga in zelenega čaja, najrazličnejše tortice, lastna čokolada... To in še mnogo več se kuha, peče, kreira v manufakturi Tete Fride, katere dobrote je mogoče okusiti tudi na Ptuju. »Želimo biti drugačni, kar nam uspeva s kombinacijo na prvi pogled nezdružljivih okusov in seveda z naravnimi sestavinami,« je poudarila Tanja Golob, soavtorica zgodbe o Teti Fridi, ki je v le petih letih postala prepoznana znamka in zagotovilo za v prvi vrsti zelo okusne, naravne in seveda kakovostne sladice najrazličnejših oblik in okusov. Da je naravno eno izmed temeljnih načel Tete Fride, ne potrjuje le lokacija manufakture na Limbuškem nabrežju, ki spada pod naravni park Naturo 2000, temveč seveda naravne sestavine. Ob našem prihodu so ravno izdelovali limonin sladoled, kar je pomenilo, da je bil na pultu velik kup iztisnjenih limon, v nosnicah pa je prijetno dišalo po tem citrusu. »Smo edini na Ptuju, morda so v Sloveniji še trije ponudniki, ki imajo tako kot mi res povsem naravne sladolede. Priprava naravnih sladoledov je namreč posebno zahtevna stvar. Naravni sladoled ni vedno enak, saj tudi sadje ni vedno enako zrelo ali sladko. Včasih je malce trši, včasih mehkejši. Imamo tudi certifikat globalnega združenja naravnih proizvajalcev sladoleda Ar-tisti del Gelato, ki naše delo nenapovedano nadzorujejo vsako leto,« je pojasnila. "Malina je pri nas res malina" Na zgodbi o naravnih sestavinah, brez ojačevalcev okusa in kemičnih nadomestkov, so osnovane vse sladice. To pomeni, da priprava sladic zahteva več časa in dela in tudi, da so sestavine posledično nekoliko dražje. Pa znamo potrošniki to ceniti? »Zaradi diet in skrbi za zdravje ljudje berejo, kaj vsebujejo sladice, in to cenijo. Ni vseeno, kaj za-užiješ. Pri nas je malina res malina, ne prašek z okusom maline. In pri nas so vse sestavine naravne, od prve do zadnje. To na primer pri sladicah pomeni veliko dodatnega dela, saj vse izdelujemo sami. Ne kupujemo biskvitov, krem v prahu, dekoracij, temveč vse naredimo sami.« Ne samo skrb za sestavine, štejeta tudi proces priprave in ustreznost prostorov. »Tega se zavedamo in tudi zahtevamo od zaposlenih, da upoštevajo vsa določila. Tako nas je zelo prizadelo, ko so nas neupravičeno uvrstili med lokale, kjer je bila vprašljiva higiena. Res je, tudi na Ptuju so nas obiskali inšpektorji, kot to redno počnejo v okviru svojih aktivnosti. A niso ugotovili higienskih pomanjkljivosti. Imamo nekatere sladice, ki ne vsebujejo glutena. Tako smo imeli zapisano, da so sladice 'brez glutena', pravilno pa bi bilo zapisati 'brezglutenske sestavine'. V dveh urah smo vse popravili. Neupravičeno smo se znašli med tistimi gostinci, ki so imeli neustrezne prostore, izdelke s pretečenim rokom ipd. Medij je sicer napako prepoznal, nas po dveh dneh umaknil, a škoda našemu ugledu je že bila narejena in nam je tudi odškodninska tožba žal ne more popraviti.« Vedno nekaj novega, svežega... V manufakturi Tete Fride pa ne zapeljujejo le tortice in druge slaščice, temveč najbolj priljubljena in razširjena sladica na svetu - čokolada, ki nastaja v čokoladnici Tete Fride! »Izdelava čokolade je zelo zahtevna, saj sta potrebni prava vlaga in temperatura, vendar pa ima Teta Frida zelo rada čokolado, zato odločitev, da v nabor svojih slaščic dodamo še čokolado, ni bila težka.« Ob čokoladni manufakturi je tudi tovarni- ška trgovina in sladka kavarna neposredno ob Dravi. Na svoje oči smo se prepričali, da se ob podpori vrhunsko opremljene proizvodnje lahko delajo čudovite naravne sladice. Vse te najdete tudi v Teti Fridi Evropa Ptuj v samem centru mesta, ki privablja tudi mnoge turiste, še posebej med polne police čokoladnih dobrot, s svojo vrhunsko ponudbo pa čudovito zaokrožuje turistično ponudbo mesta. Niso pa le okusi tisti, ki slaščice Tete Fride razlikujejo od drugih. »Mi ne sledimo trendom, ampak jih ustvarjamo. Tako smo bili med prvimi, ki smo v vitrino postavili LCHF-tortico, in prvi z LCHF-sla-doledom, in to stoodstotno naravnim. LCHF je način prehranjevanja z omejenim uživanjem ogljikovih hidratov, npr. brez moke in sladkorja, in povišanim vnosom zdravih maščob. Razvoj LCHF-sladoleda, ki je obstojen v vitrini, je bil med večjimi izzivi. Osnovna sestavina 'klasičnega' sladoleda je namreč sladkor, a nam je uspelo brez sladkorja; trenutno imamo tri okuse LCHF-slado-leda,« je zaupala Golobova. Ne glede na to, katero sladico boste zaužili, Teta Frida svetuje: »Sladico Tete Fride lahko zaužijete brez slabe vesti, je neke vrste nagrada in priložnost za odklop od vsakodnevnega vrveža, ko uživanje v sladkem razvajanju res postane trenutek, ki je samo zate.« Foto: CG 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 1. avgusta 2017 Ptuj • Pogovor z uličnim glasbenikom Borisom Zalokarjem »Igranje na klobuk« je vražje resen posel Tiste, ki jih pot v službo ali po opravkih vodi skozi podhod med Osojnikovo in Ormoško cesto na Ptuju, že skoraj dve leti razveseljuje zvok Ulkni gldSb6nik m0r3 harmonike. Vas zanima, kdo je edini »stalni« ptujski ulični umetnik in kako je izbral svoj »oder«? biti malo Stoika kapi sicer igra tudi pozimi, vendar je opozoril: »Harmonike se tudi v premrzlem vremenu, recimo pod minus 10 stopinj Celzija, ne sme igrati; vosek takrat postane krhek in lahko razpade.« Boris Zalokar iz Slovenske Bistrice klavirsko harmoniko v ptujskem podhodu praviloma igra ob ponedeljkih, sredah in petkih (občasno tudi ob sobotah) med okoli pol sedmo zjutraj in pol tretjo popoldan, vmes skoči na malico ali kavo. Če je treba, opravi tudi kakšno naduro ... Šolanemu glasbeniku, ki se je preizkusil v različnih glasbenih zasedbah, pa v duetih in kot »one man band« ter nekaj časa celo vodil zasebno glasbeno šolo in zapisoval note, je od vsega najljubše prav igranje na ulici. Najprej je poskusil v tujini, dve desetletji je igral v Mariboru, slednjič ga je privabil Ptuj. V njegovih nastopih se bo za vsakogar kaj našlo, saj glede glasbenih zvrsti ni izbirčen. »Najraje imam slovensko narodno-zabav-no glasbo, sicer pa praktično ni glasbene zvrsti, ki je ne bi igral. Za ulične nastope je uporabno prav vse, od grške in romske muzike, prek bosanskih sevdahov in dalmatinskih pesmi do klasične glasbe in celo countryja. Ulični umetnik mora obvladati in igrati čim bolj raznovrstno glasbo, da se ga ljudje ne naveličajo. Mimoidoče občinstvo je namreč zelo raznoliko,« je dejal Zalokar. Pripombe glede izbora glasbe so po njegovem mnenju povsem brezpredmetne: »Glasbeniki se zavedamo, da glasbe, ki bi ustrezala vsem, nikoli ni bilo in je nikoli ne bo.« Svoj »Igranje na klobuk« je popestritev dogajanja v mestu. repertoar še vedno širi; vsakič preseneti s čim novim. Njegovi harmoniki največ ljudi prisluhne dopoldan, v povprečnem dnevu se zvrsti nekaj sto poslušalcev. Harmonikar je povedal, da je občinstvo zelo pisano: »Poleg Ptujčanov in okoličanov je kar precej Hrvatov, Avstrijcev, Nemcev, tudi Angležev. Ptujčani so me zelo dobro sprejeli, čeprav so se me morali najprej navaditi. So zelo prijazni, preprosti ljudje.« Poudaril je, da dejavnosti igranja na ulici v Sloveniji ni treba prijaviti (kot denimo v Avstriji ali Nemčiji), zato tudi s policijo ali mestnimi redarji nima nobenih težav: »Igranje na ulici je popestritev dogajanja v mestu. V nekaterih občinah to razumejo in zato tovrstne dejavnosti ne preprečujejo.« Kdor da, da Boris Zalokar igra harmoniko že od devetega leta starosti, zadnji dve leti s svojo ljubljenko razveseljuje Ptujčane. Zalokar se tu in tam še vedno sooča z nerazumevanjem občinstva: »Ulični umetniki nismo berači, kot nas včasih kdo napačno razume. Niti ne beračimo niti ljudem ne pobiramo denarja. Kar zaslužimo, zaslužimo s svojim delom. Rekel bi, da na Ptuju to dobra polovica ljudi razume, ostali (še) ne.« Na kovček harmonike je zato svojemu občinstvu napisal osnovna navodila: »Vsega seveda ne morem napisati, niti med igra- njem ne morem tega razlagati ...« Povedal je, da ljudje njegovo glasbo plačujejo po svojih zmožnostih: »Če kdo ne more dati več kot en cent, je to zame povsem sprejemljivo.« S tako zbranim denarjem se sicer ne preživlja, temveč dopolnjuje družinski proračun. Kljub temu tistim mimoidočim, ki v nastavljeno košarico ne prispevajo ničesar, prav nič ne zameri: »Kdor da, da, kdor ne, pač ne. Vse je prostovoljno. Moja glasba je namenjena tudi tistim, ki zanjo niso plačali.« Lokacije za svoje nastope še zdaleč ni izbral po naključju. Še več: ptujski podhod, pri katerem večina opazi predvsem številne napake (preozko in prelomljeno klančino, nedelujoči dvigali, zama-kanje itd.), je zanj popoln. »V mariborskem podhodu na območju Slavije ne igram več, ker so ga predelali in pokvarili akustiko. Ptujski podhod z Osojnikove na Ormoško cesto pa ima perfektno akustiko in je za 'igranje na klobuk' idealen. Lenart • Poletne kulturne prireditve Len-art 2017 Zabava, ki bogati in spodbuja druženje Poletne kulturne prireditve Len-art imajo že enajstletno tradicijo in že od začetka so dobro obiskane. Program je namenjen zabavi vseh generacij. Ob kulturnih prireditvah so pripravili tudi zabavne in ustvarjalne delavnice za otroke, vse sobote v avgustu bo potekala knjižnica pod kostanji v mestnem parku dr. Jožeta Pučnika. Orga-nizatorica poletnega festivala je Občina Lenart, ki se trudi, da stroške za njegovo izvedbo pokrije s sponzorskim denarjem, tako da obiskovalci ne plačujejo vstopni- ne. Predvsem pa je njihova želja, da lenarškemu občinstvu približajo vrhunske domače in kulturne dogodke, da se jim ni treba voziti drugam. Prireditve potekajo na treh lokacijah v Lenartu: v domu kulture, športni dvorani in mestnem parku. Začeli so jih 13. junija, ko so v domu kulture pripravili že peto tradicionalno zaključno produkcijo Zasebne glasbene šole Muziklub s skoraj 100 učenci. Nadaljevali so z gledališkima predstavama za otroke, koncertom revijskega orkestra Konservatorija za glasbo in balet Maribor s solisti, v mestnem parku so otroci skupaj s starši na prenovljenem balinišču obujali igre, ki so se jih igrali nekoč, navdušili sta bolgarska folklorna skupina Tra-kia in madžarska Forras, pa tudi domačin iz Jurovskega Dola Marko Črnčec z Ruthenia kvartetom, Na Ptuju edino ta točka zadovoljuje potrebe ulične umetnosti. Preizkusil sem sicer tudi podhod pri ptujski železniški postaji, a se tam ne obrne dovolj ljudi,« je pojasnil glasbenik. Včasih mu je kdo svetoval, naj raje igra zunaj, na prostem, a je predlog vedno zavrnil: »Zunaj nisem dovolj izpostavljen. Poleg tega lahko v podhodu igram tudi, ko zunaj dežuje ali je zelo vroče. Paziti moram na instrument: harmonike se pri temperaturah nad 30, 35 stopinj Celzija ne sme igrati, saj se vosek v njej začne topiti. Potem odstopijo glasilke in je konec z njo.« V rokavicah in Fionna Higgins: Mamice Poletno sproščujoče branje poleg nepogrešljivih napetih kriminalk sestavljajo tudi nekoliko nežnejši romani. Ženski romani jim pravijo (da ne rečemo 'babji romani'), a niso prepovedani niti za bolj grobe moške duše. Se vsaj kaj naučimo iz njih - če ne drugega, kako ženskam pihniti na dušo ... svetovni popotnik Lado Klar je razstavil svoje fotografije, hkrati pa povabil na projekcijo filma Vzpon na sveto goro Ararat. Za prijetno sprostitev je poskrbela tudi Impro liga, več kot 700 obiskovalcev pa je pritegnil nastop FS Mladi glas iz To-ronta ob spremljavi ansambla Saše Avsenika, ki je bil 24. julija. Vrsta odličnih prireditev vabi tudi avgusta. Skupaj jih bo letos 20. MG Zalokar nam je vsaj malo odstrl pogled v skrivnosten svet uličnega ustvarjanja: »To je profesionalna zadeva, pri kateri so pravila do potankosti določena: kako se sme igrati, kako dolgo, kako mora nastopajoči pristopiti do občinstva in podobno. Tudi obleka mora biti brezhibna, glasbilo pa vzdrževano in uglašeno - kako bi pa bilo, če bi meh kje pihal ali kakšna 'štima' ne bi pela?« Tovrstna dejavnost, je dodal, velikokrat zahteva močne živce: »Ulični umetnik mora biti prijazen, potrpežljiv in toleranten, saj se mu lahko marsikaj pripeti.« In se mu tudi je. »Včasih pride do neprijetnih situacij, ampak to je normalna stvar, del posla. Pri tem delu se ne smeš pustiti spro-vocirati, tudi če kdo reče kaj povsem neresničnega. Pred kratkim je nek mimoidoči na glas rekel, da kradem ljudem, pa so ostali navzoči s smehom pokazali, kaj si o njegovi izjavi mislijo; osramotil je le samega sebe,« je povedal Zalokar. Doživel je tudi že poskus ropa, vendar ne na Ptuju. Dober ulični umetnik mora zato biti tudi malo stoika, da vse to mirno prenaša, je sklenil: »Ulični glasbeniki smo izpostavljeni, zato je to delo na nek način tudi nevarno.« Pa je tudi nasmehov in pohval precej, zato ima svojo »čisto običajno službo«, kot ji sam pravi, rad. Priznal je sicer, da je dolgotrajno igranje kar naporno, a takoj zatem dodal: »Navajen sem tega, harmoniko igram od svojega devetega leta.« Pogovor je sklenil s pojasnilom, da z raztegovanjem meha resda skrbi za dobro voljo mimoidočih, a je to pač njegovo delo: »Tudi, ko igram kaj veselega, je to še zmeraj vražje resen posel!« Eva Milošič Pri založbi Miš imajo med drugimi objavami tudi zbirko POPisano. Že prve tri črke povedo, da gre za popularno branje, namenjeno kratkočasenju. Vse skupaj pa, da gre za pisan izbor knjig. In vsaj tistih nekaj ur, ki jih boste namenili neki knjigi, vam bo prijetno. Iz te zbirke smo tokrat izbrali roman avstralske pisateljice Fionne Higgins Mamice. Gre za šest zgodb šestih novopečenih mamic, ki jih usoda poveže v materinski klub, kjer si delijo svoje izkušnje o vzgoji otrok, obenem pa spoznavamo njihove življenjske zgodbe, ki so sila različne, pa vendar prepletene: od mlade mamice z Balija (z ostarelim možem) do samohranilke (ki išče očka za svojega otroka), pa ambiciozne podjetnice (najprej delo, potem otrok), psihologinje z veliko poporodnimi zdravstvenimi in psihičnimi težavami ... Sila različne osebe, a vendar jih materinstvo in druženje usodno poveže. In niti niso tako različne: vse imajo rada svoje male štručke ... »Branje za oddih - in v premislek,« smo prebrali v Bukli ... Se strinjamo . Ocena: 4. jš Foto: CG Foto: CG Nogomet Dakinda v Dravo in na Ptuj vstopa z resnimi nameni Strani 12,13 Nogomet Na malih zaslonih tudi drugoligaši Stran 13 W'»P F jRiS«' 'mS Nogomet V Podvincah s Čehom ciljajo višje Stran 14 Nogomet Apače in Hajdina želita med prvih pet Stran 14 Strelstvo Tomaž Blazinšek in Jasmina Maček do srebra Stran 15 Tenis Dve zapravljeni »mali meč žogici«... Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupane, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajti na.i na ivztovmm ijilztu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si - Nogomet • 1. SNL, 3. krog Slab začetek ugasnil vsako upanje Kidričani so se ob zmagi s Krškim odkrito zavedali težav v obrambi, ki zaradi sprememb v sestavi še nikakor ni na pravem nivoju. Tokrat sta v Ljubljani manjkala še Luka Čagalj in Alen Krajnc in slika je bila še slabša. Ko se ob vsem tem na drugi strani znajde razpoložen tekmec, je poraz neizbežen ... Olimpija v Stožicah še naprej ostaja nočna mora Aluminija, saj Kidričani tudi v petem poskusu tam niso prišli do točke, niti niso dosegli gola. Za začetek evrogol Brkiča ... Trener Slobodan Grubor je na mesto Čagalja v centralni obrambi postavil Sanina Mumi-noviča, ki je vsekakor koristnejši v zvezni vrsti - tam je izpra- Olimpija - Aluminij 4:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Brkič (8.), 2:0 Bajrič (15.), 3:0 Abass (19.), 4:0 Ka-pun (64.). OLIMPIJA: Vidmar, Štiglec, Bajrič, llič, Apau, Čanadija (od 78. Cretu), Brkič (od 63. Tomič), Kapun, Alves, Savič, Abass (od 68. Eleke). Trener: Igor Biščan. ALUMINIJ: Janžekovič, Vezjak, Jakšič, Muminovič, Martinovič, Vrbanec (od 64. Rodin), Petrovič, Tahiraj (od 74. Nunič), Mesec (od 86. Horvat), Škoflek, Mensah. Trener: Slobodan Grubor. Rumeni karton: Martinovič. znjeno mesto zasedel Matic Vr-banec. Ljubljančani so v prvem polčasu povsem prevladovali, imeli žogo izrazito več v svoji posesti, sprožili deset strelov, posebej v prvih 20 minutah pa so bili tudi izjemno strelsko razpoloženi, saj so že v tem obdobju dosegli tri zadetke. Potop Kidričanov se je začel v 8. minuti, ko je Jakšič nesrečno posredoval z roko, Goran Brkič pa je izjemno izvedel prosti prvaliga TelekomSIovenije REZULTATI 3. KROGA: Olimpija - Aluminij 4:0 (3:0); Maribor - Rudar Velenje 1:0 (1:0); Krško - Triglav Kranj 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Poplatnik (14., iz 11-m), 1:1 Škrbič (55.); Ankaran Hrvatini - Domžale 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Klapan (5.), 1:1 Bizjak (40.), 1:2 Volarič (47.), 1:3 Repas (61.); Celje - Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Cvek (55.). strel z več kot 25 metrov - 1:0. Luka Janžekovič ni imel pravih možnosti za uspeh ... Sedem minut pozneje je bilo že 2:0: po podaji iz kota je obramba Aluminija slabo posredovala, žoga pa se je na koncu od Kenana Bajriča srečno odbila v gol. Le štiri minute pozneje se je še tretjič v sezoni med strelce vpisal Issah Abass, potem ko je zadel iz bližine po podaji Stefana Saviča z desne strani - 3:0. V prvem polčasu velja omeniti le dva poskusa gostov: Ve-dran Mesec je v 17. minuti dobro streljal z desetih metrov, a se je izkazal Nejc Vidmar, poskus Matica Vrbanca v 38. minuti pa je zletel tik mimo gola. Nogometaši Aluminija v Stožicah ob slabi igri niso imeli nobenih možnosti za pozitiven rezultat. Na fotografiji je lbrahim Arafat Mensah (Aluminij, rdeči dres), ob njem Dario Čanadija (Olimpija). ... za konec pa Kapuna »Ob polčasu sem rekel igralcem, naj gredo na igrišče z željo, da v 2. polčasu odigrajo čim boljše, naj se ne bojijo igrati in to so tudi poskušali. Znova pa smo prejeli evrogol, kar je vra- tarju zares težko ubraniti,« je povedal Grubor. Njegovi varovanci so res več poizkušali, bili več pri žogi, toda pravih priložnosti si niso uspeli pripraviti. Zato pa je v 64. minuti Olimpija povedla že s 4:0, potem ko je Nik Kapun sprožil s skoraj 30 metrov in žogo od prečke poslal v mrežo Aluminija. Zaključek so domačini odigrali z deseterico, saj je ob treh opravljenih menjavah moral z igrišča Alves. Aluminij je v tem obdobju dvakrat zapretil preko Marka Nuniča, a do spremembe rezultata ni prišlo. Aluminij bo v 4. krogu v petek gostil ekipo Celja. JM, sta 1. OLIMPIJA 3 2. MARIBOR 3 3. DOMŽALE 3 4. RUDAR VELENJE 3 5. KRŠKO 3 6. ALUMINIJ 3 7. CELJE 3 8. TRIGLAV KRANJ 3 9. ANKARAN HRVATINI 3 10. GORICA 3 9:1 5:2 8:3 5:3 5:6 4:7 2:7 3:4 2:6 1:5 MARIBOR - RUDAR VELENJE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Vrhovec (12.). MARIBOR: Handanovič, Palčič, Billong, Šuler, Viler, Pihler, Vrhovec, Hotič (od 62. Bajde), Bohar (od 70. Ahmedi), Tavares (od 78. Mešanovič), Zahovič. Trener: Darko Milanič. Nogometaši Maribora so pred svojimi navijači v derbiju nepo-raženih ekip rutinirano slavili proti Velenjčanom. Edini zadetek na srečanju je že v uvodu tekme dosegel Blaž Vrhovec, kar je zanj prvenec v vijoličastem dresu. Varovanci Marijana Pušnika so imeli svoje priložnosti, a jih niso uspeli izkoristiti. Državni prvaki tako na najpomembnejšo tekmo sezone na Islandijo odhajajo s popolnim izkupičkom v prvenstvenih srečanjih. V Reykjaviku bodo v sredo ob 20.30 proti Haflarflordorju v 3. krogu kvalifikacij za evropsko Ligo prvakov branili zadetek prednosti s prvega srečanja (1:0). Večna rivala pričakovano na vrhu, Gorica nepričakovano na dnu V 3. krogu se prvoligaši niso približali strelskemu dosežku iz prejšnjega kroga (21 zadetkov), tokrat so v polno zadeli 12 krat. Edina s popolnim izkupičkom ostajata največja slovenska - večna - rivala, Olimpija in Maribor. To je glede na tekmece pričakovano, a vseeno je pričakovanja lažje uresničiti »na papirju«, na igrišču je to veliko težje. Olimpija je zaenkrat najučinkovitejše moštvo lige (9), prejelo je tudi najmanj zadetkov (1). Trener Igro Biščan je s tem lahko zadovoljen, a najtežje preizkušnje Ljubljančane šele čakajo. Maribor je zaradi evropskih kvalifikacij za Ligo prvakov v drugačnem položaju, a ga zaenkrat izjemno uspešno obvladuje in nepoškodovan pluje po zaenkrat zelo mirnem morju 1. slovenske lige. Že tretjič pa se je na čereh poškodovala ladja Gorice. Po Krškem in Olimpiji jo je ugnala še sveže okrepljena zasedba Celja, ki sta ji do prve zmage v sezoni pomagala izkušena novinca Luka Žinko in Dejan Kelhar. Za prvo zmago Celja v sezoni je v polno zadel Lovro Cvek, nekdanji igralec Zavrča in Aluminija. Uspešen je bil še en bivši igralec Aluminija, Lovro Bizjak: dosegel je prvenec za Domžale, z njim pa je svoji ekipi pomagal do druge zaporedne zmage. Krško in Triglav sta se v petek razšla z remijem, znova pa je zadetek dosegel Srb Miljan Škrbič. To je bil v treh krogih že njegov peti, s čimer je takoj pritegnil veliko pozornosti. »Odločila premoč Olimpije na sredini • . »v v igrišča« Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Škoda je, da je bila tekma odločena že po 20 minutah igre. Olimpija je bila premočna na sredini igrišča in to je bil eden ključnih razlogov za visok zaostanek. Po tem se je bilo seveda težko vrniti v igro, še posebej zaradi razpoložene Olimpije, ki v tem trenutku deluje bistveno boljše, kot v pretekli sezoni.« Igor Biščan, trener Olimpije: »Kažemo vse boljši obraz, trdo delo s treningov se počasi kaže tudi na tekmah. V ekipi imamo veliko kvalitetnih igralcev, po dva na vsakem igralnem položaju. Zaradi tega so na treningih vsi prisiljeni k močnemu angažmaju in iskanju mesta v začetni enajsterici. Zame je to zelo pozitivno. Tokrat sem zadovoljen s hitrostjo gibanja, razmišljanjem, borbenostjo, učinkovitostjo - s celotno angažiranostjo igralcev.« Žiga Škoflek, Aluminij: »Olimpiji bi najprej čestital za zasluženo zmago. Sami smo sicer na igrišču dali vse od sebe, a so se nam v igri pojavljale številne napake, zato je bil poraz neizbežen. Iz tekme moramo izluščiti negativne stvari in jih odpraviti, nato pa se usmeriti k naslednjim tekmam.« Issah Abass, Olimpija: »Igramo tako, kot trener od nas zahteva. Nogomet je kolektivna igra, v kateri mora vsak posameznik opraviti tiste naloge, ki jih je dobil v slačilnici. Dosegel sem že tretji zadetek na tretji tekmi, a to je zanemarljivo v primerjavi z uspehom ekipe. Trenutno me trener postavlja na mesto bliže golu tekmeca, kar mi ustreza.« 0 9 0 9 1 6 1 6 1 4 2 3 2 3 1 2 2 1 3 0 12 Štajerski Šport torek • 1. avgusta 2017 i Nogomet • NK Drava Dakinda vstopa z Številni ljubitelji nogometa na Ptuju in okolici se še dobro spominjajo zlatih časov nastopa Drave v 1. slovenski ligi, trajali so od sezone 2003/04 do 2009/10. V tistih letih so v plavem dresu zaigrali številni nogometaši, ki so s svojimi nastopi pustili bolj ali manj globok pečat. Med njimi je zagotovo posebej izstopala trojica Ogu John Ogochukwo, Obi Eugene Ohunta in Odiri Jonathan Endourance. Tri mlade Nigerijce so na Ptuju navijači posebej toplo sprejeli, tista pa so se tudi njim močno vtisnila v spomin. To še posebej velja za Jonathana. »Na Ptuju so me imeli radi kot svojega sina« Ta je sicer za prvo ekipo Drave zbral le peščico nastopov, saj so ga precej mučile poškodbe, za nameček mu je ob kasnejšem igranju za ekipo Gerečje vasi nagajalo še srce. »Takrat sem v Sloveniji spoznal res izjemne ljudi, ki so mi pomagali v vsakem trenutku. Zame so naredili prav vse, kar je bilo v njihovi moči, za kar jim bom večno hvaležen. Ostali so v mojem srcu,« je dejal Jonathan. Izkušnje iz Slovenije ni nikoli pozabil, še več, vedno znova se je je rad spominjal, čeprav je bil tisoče kilometrov stran, v rodni Nigeriji. »Slovenijo sem zaradi bolezni zapustil pred desetimi leti. Odšel sem v Etiopijo in se pridružil eni tamkajšnjih ekip. Po eni sezoni sem odšel v domovino, v Nigerijo, tam sem štiri leta igral za eno največjih ekip v Lagosu. Potem me je ustavila poškodba in zaključil sem v Dravo in na Ptuj resnimi nameni igranje nogometa. Takrat sem začel delati za fundacijo Dakinda Football for Every Home. Še vedno sem imel kontakte s svojo bivšo ekipo Drave, in ko mi zadnjič prijatelj govoril o tem, kaj se sedaj dogaja v Dravi, sem se počutil slabo. Drava je namreč ekipa, ki me je naredila za takšnega nogometaša, kot sem bil. V mojem času na Ptuju so me imeli radi, imeli so me kot svojega sina, motivirali so me tudi, ko sem bil bolan ... Začutil sem, da je čas, da se vrnem, da spet delam z njimi in jim pomagam,« je svoj del pripovedi začel Jonathan. Ni ostalo samo pri besedah, prešel je k dejanjem. »Govoril sem s svojim šefom Emanu-elom, enim izmed lastnikov Dakinde, predstavil sem mu ekipo in ga prosil, da gremo pogledat v Slovenijo, če lahko na kakršen koli način pomagamo, da bi navijače Drave spet naredil vesele, da bi bil klub spet uspešen, kot je bil nekoč, ali pa še celo bolj.« »Dobri, srčni ljudje« Jonathanova pobuda je padla na plodna tla in tako se je mini delegacija iz Nigerije v zadnjih dneh že mudila na Ptuju! O tem več pove Emmanuel Oloja Akpakwu, eden izmed lastnikov podjetja Dakinda: »Super dežela! Spoznali smo dobre ljudi, srčne, sprejem je bil izjemen, vreme je dobro, sploh ni hladno (smeh). Vse tukaj je mirno, zato mi je zelo, zelo všeč.« Kako je sploh prišlo do potovanja v Slovenijo, pove še s svojega vidika. »Jonathan je nekoč igral za Dravo, še vedno je zaljubljen v ta klub, zato se je vrnil in si želi promovirati ta klub. Čeprav ni bil fizično v Sloveniji, je ostal ves čas povezan s klubom iz Ptuja. Navezali smo kontakte s predsednikom Drave Na-stjem Čehom, ki je zelo dober človek, iskren in odkrit. To me je motiviralo, da sem govoril s predsednikom naše družbe Innocentom Oche-jem Adahom in mu povedal o tem klubu, o Johnatanu in Nastju. Skupaj smo govorili s celotnim upravnim odborom družbe in sprejeli odločitev, da bomo sodelovali z Dravo.« Nogomet združuje Jonathana je tukaj res odigral odločilna vlogo. »Johna-tan je bil dober igralec in je veliko govoril o Ptuju, opisal ga je kot zelo lepo mesto. Zato smo si vzeli čas, da obiščemo Slovenijo in ga spoznamo iz prve roke, da preverimo klub. Zelo smo veseli, kar smo tukaj videli, gre za klub z bogato tradicijo! Sedaj smo na Ptuju že en teden in vse je super, Ptuj nas je povsem očaral. V Septembra na Ptuj prihaja tudi Kanu Projekt Dakinda Football for Every Home je v Afriki zelo poznan, z njim je povezan tudi Nwankwo Kanu. Gre za nekdanjega zvezdnika Arsenala, Interja in Ajaxa, ki je postal dvakratni afriški nogometaš leta, je nosilec zlate olimpijske medalje iz Atlante 1996 ... Kanu je eden izmed ambasadorjev projekta. »Kanu je eden največjih nigerijskih zvezdnikov vseh časov, septembra pa bo z nami prišel tudi na Ptuj - Nastja in Matija (Brodnjak, op. a.) že pripravljata vse potrebno za to srečanje. Dakinda in Drava bosta zares hodila z roko v roki in skupaj se bomo trudili, da bi nogomet v Sloveniji in tudi širše še bolj popularizirali, tudi s pomočjo Kanuja,« je povedal Innocent Oche Adah. nekaj dneh smo videli, kako lahko nogomet združi tako različni deželi, kot sta Nigerija in Slovenija. Zaradi tega je nogomet tako lepa igra,« je povedal Emmanuel. Skupaj so si ogledali sobotno prijateljsko tekmo na Mestnem stadionu, ko je Drava v generalki pred prvenstvom v 2. ligi gostila ekipo Odrancev. »Z videnim smo zelo zadovoljni, pomirjeni smo, saj je ekipa res dobra, mlada, perspektivna ... Želimo biti partnerji z Dravo in ji nuditi podporo, saj si jo zasluži in jo potrebuje. Želimo stopati korak po korak, v naslednjih štirih letih je cilj, da smo videti kot prava ekipa. Cilj je uvrstitev v 1. ligo, nato ostati v 1. ligi, ob tem pa kazati pravi ekipni duh in predanost klubu, to je najpomembnejše. S takšnim delom bi lahko mogoče v prihodnosti nastopili tudi v evropskih tekmovanjih. Ogu John, Eleke, Henty ... Jonathan je izjemno zanimiv sogovornik, posebej preseneti s poznavanjem nogometašev. »Z Ogujem Johnom sem ostal tesno povezan vse od najinega skupnega nastopa v dresu Drave. Sedaj igra za izraelskega prvaka Hapoel Ber Ševa, skoraj vsakodnevno se slišiva po telefonu,« pove o nekdanjem soigralcu, ki je že doslej v Izraelu naredil sijajno kariero. »Poznam seveda tudi številne druge nogometaše, ki igrajo v Evropi, prihajajo pa iz Nigerije. V Sloveniji npr. Blessinga Elekeja, ki igra za Olimpijo, pa tudi bivšega igralca Olimpije Hentyja, kije iz Ljubljane prestopil v Lokomotivo iz Moskve, sedaj pa je član madžarskega Videoto-na. Oba sta v času bivanja v Nigeriji že trenirala v trening centru naše Dakinda nogometne akademije.« Kot dokaz predloži fotografije z vsemi... Samemu mestu Ptuj želimo ob tem veliko veselja, tudi to je eden od ciljev.« To so precej visoki cilji . »Ja, res so, a jih je mogoče doseči s trdim delom, predanostjo in odločnostjo. Najprej moramo klub seveda stabilizirati. Nastja je pri tem že naredil veliko delo in sem vesel, da lahko delamo s takšnim človekom. Vsi skupaj se bomo - seveda tudi s pomočjo medijev - trudili, da bi promovirali NK Drava, da bi imeli igralci spodbudo. Karkoli bo ekipa potrebovala, smo mi tukaj zato, da jim to zagotovimo. Vsekakor pa je najpomembnejše ekipno delo, da delamo z roko v roki, da se čuti podpora mesta in navijačev.« Potrebujemo podporo navijačev Svoje videnje o teh ciljih Drave je podal tudi Jonathan. »Pričakovanja so velika, a pri tem poudarjam, da smo mirni ljudje in ne pričakujemo rezultatov čez noč, ampak si želimo postopno rast. Zavedamo se, da se v nogometu nič ne more zgoditi čez noč. Na prijateljski tekmi smo videli dobre igralce, ki imajo potencial. Z njimi in okrepitvami lahko Drava uresniči naša pričakovanja. Zavedamo se tudi, da brez ljudi na Ptuju mi ne moremo sami storiti ničesar, a vsaka pot se začne s prvim korakom. Tudi Maribor, Olimpija, Domžale, Gorica niso postali i« m «1 ** » * vvN vvvvi Vodilna moža podjetja Dakinda, ki Oche Adah ... ... in Emmanuel Oloja Akpakwu Foto: Črtomir Goznik Fotografija ekipe Drave iz leta 2007, v kateri so bili vsi trije mladi igralci iz Nigerije, ob njih pa za današnje razmere že kar zvezdniška zasedba: Mladen Dabanovič, Tomaž Murko, Rok Kronaveter, Marko Drevenšek, Mario Lucas Horvat, Doris Kelenc, Sead Zilic, Emil Šterbal ... Odiri Jonathan Endourance je pred le1 pa se mu je zapisal globoko v srce. uspešni kar čez noč, vedno je nekje začetek zgodbe. Olimpi-ja je npr,. v mojih časih igranja v Sloveniji igrala v 4. ligi, sedaj pa kroji vrh 1. lige. Tako lahko tudi Dravo naredimo uspešno kot nekoč, zato prosimo za podporo vseh, predvsem pa navijačev, medijev .« »V Nigeriji poznajo Maribor zaradi Lige prvakov« Zelo zanimivo oceno je na koncu podal tudi Innocent Oche Adah, ki še zdaleč ni novinec v nogometnih vodah. »Zagotavljam vam, da nismo novinci v tej panogi, sam sem npr. v nogometni administraciji prisoten že leta. Bil sem član uprave enega največjih klubov v Nigeriji, ki je tekmoval v afriški različici Lige prvakov. Igrali smo praktično po vsej Afriki, kjer smo si torek • 1. avgusta 2017 Šport Štajerski 13 Športno plezanje • Svetovni pokal Foto: Črtomir Goznik je novi sponzor NK Drava: Innocent Foto: Črtomir Goznik Ar,. "-V . X. Foto: Črtomir Goznik ti igral za Dravo v 1. ligi, klub iz Ptuja nabirali izkušnje, kako se vodi nogometni klub. A ker je klub financirala vlada, smo bili pod velikim pritiskom rezultatov, tudi polfinale leta 2012 ni bilo dovolj. Z bratom sva se nato skupaj odločila ustanoviti lasten nogometni klub Dakinda in si začrtala daljnoročne načrte. Priložnost so dobili mladi igralci in s tem so se začele uresničevati naše sanje. Sedaj preraščamo okvirje Nigerije in Afrike, v sodelovanju z Dravo lahko skupaj postanemo boljši. V prihodnosti lahko sanjamo tudi o evropskih tekmovanjih, katerih prepoznavnost je naravnost neverjetna. Tako npr. v Nigeriji vsi poznajo Maribor, ker je igral v Ligi prvakov. Nigerijci so strastni ljubitelji nogometa, vse skupaj meji že skoraj na religijo. Nogomet je absolutno šport številka ena, vsi drugi so daleč zadaj. Zagotovo se vsaj 90 % dečkov ukvarja z nogometom. V Lagosu imamo tudi nogometno akademijo, v katero je vključenih vel kot 150 igralcev različnih starosti. Imamo tudi igralce, ki bi bili primerni za to ekipo Dravo. V mislih imamo enega ali dva posameznika, ki bi lahko lepo zapolnila vrzeli v tej ekipi, to so zaenkrat naše sanje.« Je vaša strategija tudi to, da bi preko Drave v Evropo prihajali igralci iz Nigerije? Innocent Oche Adah: »V prihodnosti je del našega načrta tudi to. Takrat bi želeli v Slovenijo pripeljati našo ekipo iz Nigerije, da bi se tukaj na kakšnem turnirju merila s podobnimi ekipami in se dokazovala. Tako bi lahko evropski trenerji v živo spremljali igralce iz Nigerije in se prepričali o njihovih kvalitetah. Lahko bi prišlo tudi do prodaje igralcev, zakaj pa ne? A to ni mišljeno v tem trenutku, ampak v prihodnosti, sedaj je v prvem planu sodelovanje z Dravo.« Si želite ob nogometu v Evropi sodelovati tudi na drugih področjih? Innocent Oche Adah: »Prihodnost lahko prinese marsikaj, a še enkrat poudarjam, da sta v tem trenutku pomembna le nogomet in NK Drava. Če se nam bodo ponudile priložnosti za razširjeno sodelovanje, bi seveda razmislili tudi o tem. Na ekipo ne bomo izvajali nobenega pritiska, smo povsem mirni, skupaj moramo stopati korak za korakom. Zavedamo se, da je nogomet dolgoročni projekt, do končnega cilja, ko bo vse tako, kot mora biti, je dolga pot. Nič se ne more zgoditi čez noč, partnerstvo Dakinde z Dravo je šele na začetku.« Izkušnje nas silijo k previdnosti Izkušnje z vlagatelji v slovenske nogometne klube v preteklosti - v zadnjem obdobju v Gorico, Krško, Celje, Rudar ... - še zdaleč niso pozitivne, prej bi lahko rekli obratno. Z vlagatelji iz Afrike slovenski klubi praktično nimajo izkušenj, gre za prvi primer takšne vrste v Sloveniji, verjetno tudi širše. Na uvodu sodelovanja z Dravo na Ptuju so se predstavniki Dakinde iz Nigerije predstavili v izjemno pozitivni luči, z afriško sproščenostjo, z izjemno realnim pogledom na situacijo, brez obljub o dragih okrepitvah ... Zaenkrat je govor o povsem drugačni podpori, kot smo je bili od vlagateljev vajeni doslej. Kot pove Nastja Čeh, predsednik NK Drava, so doslej vse tudi izpolnili. Še celo več od tega . »Drava je nekoč, ko je zanjo igral Johnatan, že bila uspešna. Zakaj ne bi bila sedaj znova, ko je ta spet tukaj, na Ptuju, čeprav v drugačni vlogi! Ne vidim razloga, da ne bi bilo tako,« je bilo slišati na uvodni predstavitvi predstavnikov Dakinde. Vsekakor vredno podrobnega spremljanja . Jože Mohorič, David Breznik Garnbretova prva, zdrs Markovičeve v finalu Najboljši športni plezalci in plezalke sveta nadaljujejo pospešen tempo nastopov. Konec tedna je bila na sporedu nova tekma svetovnega pokala, tokrat v Franciji. Tekmovanje je spremljal močan dež, a tudi to ni zmedlo nove slovenske šampionke Janje Garnbret, ki je slavila še na tretji zaporedni tekmi. V finalu je nastopila tudi Mina Mar-kovič. 18-letna Korošica je bila trdno odločena, da po vrhovih v kvalifikacijah in polfinalu tudi v finalu poseže visoko, najvišje. Potem ko je vso konkurenco ugnala že na uvodnih dveh tekmah sezone v švicarskem Villarsu in francoskem Chamonixu, je 18-letnica iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu zmagala tudi v Brianconu v Franciji, četudi brez vrha. »Finalna smer je bila že na pogled težja od smeri v Chamo-nixu in Villarsu, zato sem zelo zadovoljna, da sem dobro odplezala. Veliko mi pomeni, da vem, da lahko dobro od-plezam tudi težke smeri,« se je veselila Garnbretova, ki je za gib ugnala drugouvrščeno Belgijko Anak Verhoeven. Druga slovenska finalistka Mina Markovič (ŠPK Plus) Tekma s SP Brianconu, rezultati: 1. Janja Garnbret Slovenija 39+ 2.AnakVerhoeven Belgija 38+ 3.Jain Kim J. Koreja 36+ 4. Julia Chanourdie Francija 30+ 5. Jessica Pilz Avstrija 26+ 6. Margo Hayes ZDA 26+ 7. Salome Romain Francija 26+ 8. Mina Markovič Slovenija 20+ Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Janja Garnbret Slovenija 300 2.AnakVerhoeven Belgija 210 3.Jain Kim Koreja 200 4. Jessica Pilz Avstrija 153 5. Mina Markovič Slovenija 146 6. Julia Chanourdie Francija 136 Foto: Luka Fonda Mina Markovič je na tekmi svetovnega pokala v Franciji nastopila v finalu. je po zgodnji napaki v finalu zdrsnila na osmo mesto. »Še sama ne vem, kaj se je zgodilo, kar naenkrat sem se znašla v zraku. Počutila sem se dobro, a mi je zdrsnila noga in v trenutku je bilo vsega konec. Ne spomnim se, kdaj me je nazadnje tako odneslo. Vse tekmovalke smo imele iste okoli- ščine, zato se mi ne zdi smiselno iskati izgovorov v vremenu in razmerah. Pomembnejše mi je, da sem res dobro od-plezala kvalifikacijski smeri, in ravno to, da sem se dobro počutila, me vodi naprej,« je občutke strnila Ptujčanka, ki je julija že osvojila naslov evropske podprvakinje, druga je bila tudi na uvodni tekmi svetovnega pokala v težavnosti. Na svojo paradno disciplino ostaja osredotočena v nadaljevanju sezone, nastopila pa bo tudi na evropskem prvenstvu v balvanih. Športne plezalce čaka krajši premor, nato pa tekme svetovnega pokala v Arcu (Italija) 25. in 26. avgusta. Teden pred tem se bo športnoplezalna elita pomerila še na evropskem prvenstvu v balvanih, ki bo 18. in 19. avgusta v Munch-nu (Nemčija). UR Nogometne novičke Prijateljska tekma: Uspela generalka pred očmi novih investitorjev DRAVA PTUJ - ODRANCI 8:1 (2:1) DRAVA PTUJ: Domjan, Ku-kovec, Lonzarič, Petek, Flis, To-mažič Šeruga, Školnik, Šporn, Vajda, Marcius, Panikvar. Igrali so še: Čeh, Kolar, Šalamun, Gajic, Lovenjak. Džafic, Golob. Trener: Simon Sešlar. Prekmurci so po dveh, treh zapravljenih priložnostih Ptuj-čanov povedli, saj je domača obramba zaspala. Ta morda v začetnih minutah ni delovala popolnoma prepričljivo, a se je med tekmo dvigovala, enako tudi celotna predstava domačih nogometašev. Ti so prevladovali v igri in so iz akcije prek Vajde izenačili, isti igralec pa je s pravim evrogolom s kakšnih 18 metrov postavil končni izid polčasa. V drugem polčasu je Drava še bolj pritisnila, medtem ko so se Odranci poizkušali organizirano braniti, a so kljub temu prejeli še šest zadetkov. Med strelce sta se po dvakrat vpisala Čeh in Šalamun, po enkrat pa Panikvar in Kolar. Slednji je med temi šestimi zadetki dosegel najlepšega, ko je rahlo z leve strani s kakšnih štirinajstih metrov streljal natančno pod prečko. Igralci Drave so še enkrat pokazali svojo hitrost in dobro fizično pripravljenost, prav tako pa so solidno delovale vse igralne linije. Vsi igralci so bili dodatno motivirani, da se izkažejo pred novimi investitorji Ti so bili s prikazanim zadovoljni, enako velja za prvega moža stroke, trenerja Simona Sešlarja. Po nizu pripravljalnih prijateljskih tekem so Ptujčani kljub številnim težavam s po- škodbami v času priprav na zavidljivem nivoju pripravljenosti in komaj čakajo prvo uradno tekmo te sezone, ko se bodo v Kranju pomerili z Zarico. Z videnim so bili zadovoljni tudi predstavniki novega Dra-vinega investitorja, nigerijskega podjetja Dakinde, ki so si tekmo ogledali v živo. David Breznik Farmteck Veržej: Prleki s povsem novim moštvom Nogometno vrsto veržej-skega Farmtecha je po končani minuli sezoni v 2. SNL zapustilo kar 12 igralcev, vrzel pa je bila zapolnjena s prihodom desetih novincev. Prišli so zlasti mladi igralci, ki še nimajo izkušen z igranjem težkih tekem v članski konkurenci. Zaradi dobrih odnosov z državnimi prvaki iz Maribora so se Veržejci okrepili s kar šestimi igralci, ki so v pretekli sezo- Na malih zaslonih tudi drugoligaši Ljubitelji slovenskega ligaškega nogometa lahko v letošnji sezoni po TV-sprejemnikih na Kanalu A in Sport TV spremljajo vse tekme Prve lige Telekom Slovenije. A to še ni vse, letos bo mogoče na malih zaslonih spremljati tudi nekatera srečanja 2. lige. Nogometna zveza Slovenije in Sportklub Slovenija sta namreč sklenila dogovor o prenosih 2. SNL na Sportklubu. Drugoligaško tekmovanje bo letos še posebej zanimivo. Liga se je z desetih klubov razširila na šestnajst, v tekmovanju, kjer se klubi borijo za vstop med najboljše, pa so tudi klubi iz tradicionalno nogometnih pokrajin. Atraktivnost tekmovanja so prepoznali pri Sportklubu, kjer bodo pripravili dvajset prenosov v sezoni, še najmanj dvajset tekem pa si boste lahko ogledali tudi v spletnih prenosih, saj bo prenose na svojih spletnih platformah nadaljevala tudi Nogometna zveza Slovenije. Drugoligaški ples se pričenja v petek, 4. avgusta, ko se bosta ob 20. uri pred kamerami Sportkluba pomerila Nafta 1903 in Roltek Dob, v drugem krogu pa si bodo nogometni navdušenci lahko ogledali kar dve tekmi - dvoboja ekip Mura in Kalcer Radomlje na Sportklubu ter Jadran Dekani in Brežice Terme Čatež na NZS.si. UR Foto: NS Marko Lešnik, trener Farmte-cha Veržeja ni nosili dres mladinske vrste (članske B-ekipe) Maribora: Juretom Volmajerjem, Ma-ticem Fickom, Markom Ma-učecem, Janom Germekom, Andražem Sorkom in Ninom Irgoličem. Trener Farmtecha Mar ko Lešnik s kadrovsko zasedbo ni povsem zadovoljen, zato si skupaj z vodstvom kluba prizadeva poiskati še dodatne, vsaj tri kakovostne igralce. »Novinci so se na treningih izjemno trudili, prav gotovo se bodo želeli dokazovati tudi v prihajajočem prvenstvu. Odlično za ekipo je, da se šesterica Mariborčanov med seboj odlično razume, kar se bo zagotovo pokazalo na tekmah,« pravi Lešnik. Zadnjo pripravljalno tekmo pred prvim krogom v 2 SNL, ko v soboto, 5. avgusta, v Veržej prihaja vrsta Jadrana iz Dekanov, so veržejski nogometaši odigrali proti Rakičanu (3. SNL) v gosteh in zmagali s 3:1. Zadetke so dosegli Golob, Sorko in Germek. NŠ 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 1. avgusta 2017 Nogomet • NK Podvinci S Čehom ciljajo višje V lanski sezoni so Podvinci komaj obstali v Superligi, zato je uprava kluba ukrepala in ekipo pred novo sezono močno okrepila. Kot trenutno kaže, bi morala biti prihajajoča sezona za Podvinčane sezona vzpona, osnovni cilj pa bo vsekakor liga za prvaka. Jedro moštva je ostalo skupaj, odhodov ni bilo, le Nikolaj Topolovec se je odločil, da si vzame leto dni premora od nogometa. Na drugi strani je bilo precej prihodov. Največja pridobitev je nedvomno prihod Aleša Čeha iz Gerečje vasi, tu pa so še Denis Ku-serbanj, Žan Zamuda Horvat (oba Gerečja vas), Robert Ni-kollaj (Apače), Jan Žgeč (Apače) in Metod Majcen (Drava). Podvinci v tem trenutku iščejo še vratarja, ki bo najverjetneje zaokrožil seznam okrepitev. Treninge so pričeli 24. julija, odigrali pa bodo kar nekaj prijateljskih preizkušenj. V prvi vrsti se bodo udeležili turnirjev, ki jih v pripravljalnem obdobju ne manjka v okolici. Tako so konec preteklega tedna gostovali v Rogoznici, kjer so poleg njih nastopili še domačini, Dornava in Marjeta. Sledi domač turnir, nato pa še turnir v Dornavi. V dogovoru je še prijateljska tekma z Marjeto, strateg Andrej Dukarič pa išče še kakšnega močnejšega tekmeca. Podvinci torej mislijo nadvse resno, okrepljena ekipa je porok, da se lanska slaba sezona ne bo ponovila, že uvodna domača tekma proti novincu s Pragerskega pa bo razkrila, ali so smelejši cilji Dukaričevih varovancev upravičeni. tp Nogomet • NK Hajdina Prihaja še nekaj novincev Tudi nogometaši Hajdine se pod vodstvom Mirana Klajderiča že nekaj časa pripravljajo na novo sezono v Superligi. V lanski sezoni so dosegli svoj cilj, saj so nastopili v končnici za prvaka, nekaj podobnega pa name- Ekipa Hajdine v prestopnem roku zaenkrat ni doživela velikih sprememb. Nogomet • NK Apače Apače želijo med prvih pet V lanski sezoni petouvršče-na ekipa Superlige želi nekaj podobnega ponoviti tudi v sezoni 2017/18. Apačani se bodo skušali uvrstiti v končnico za prvaka in s tem dokazati, da stalna rast ekipe v zadnjih sezonah ni bila naključna. Fantje trenirajo od petka, 14. julija, trener Damjan Bezjak pa bo imel v novi sezoni na voljo nekoliko spremenjen igralski kader. V klubu se je zgodilo kar nekaj prihodov in odhodov, na veselje stratega pa je bilo prvih več. Tako so Apače okrepili povratnik Robert Ši-rovnik, Gregor Sluga je prišel iz Gerečje vasi, Luka Šprah se je moštvu priključil iz domačih mladinskih vrst, tu sta še izhodna letnika mladine Hajdina Aljaž Avguštin in Frank Matic Ličina, Boštjan Kurež in vratar Jure Pšajd pa sta prišla iz članskih vrst Hajdine. Apače so za- pustili Jan Žgeč in Robert Ni-kollaj, ki sta okrepila Podvin-ce, Klemen Širec je prenehal igrati nogomet, vratar Beno Valentan pa je odšel v Tržec. Omenimo še, da je bila lani Foto: Črtomir Goznik Zasedba Podvincev je v lanski sezoni končala pri dnu tabele, v novi bodo ciljali precej višje. ravajo tudi letos, čeprav se zavedajo, da bo konkurenca precej močna. Zaenkrat v moštvu Hajdi- Foto: Črtomir Goznik ne večjih igralskih pretresov ni bilo, saj sta ekipo zapustila zgolj Boštjan Kurež in vratar Jure Pšajd, ki sta okrepila konkurenta iz Apač. Na drugi strani je za zdaj potrjen kot novinec le Robert Travnikar, ki se je na Hajdino vrnil iz Vidma. Vsekakor s tem igralski kader Hajdine še ni zaključen, saj so v igri za prihod vsaj tri imena, a so zaenkrat še neznanka. Ko bo dogovor z njimi sklenjen, se bodo nemudoma priključili treningom, najpomembnejše pa je vsekakor spoznanje, da jedro moštva ostaja enako kot lani. V klubu so obenem odgovorno začeli pomlajevanje zasedbe predvsem s fanti iz lastnih vrst. Občinska nogometna šola Hajdina velja za eno najbolje organiziranih nogometnih šol na tem območju. Hajdinčani zaenkrat trenirajo trikrat tedensko, moštvo pa bo odigralo pet prijateljskih tekem: z Markovci, Pohorjem, Gorišnico, Skorbo in Zavrčem. tp mladinska ekipa Apač prvak lige MNZ Ptuj. Večina izhodnih letnikov mladine je odšla na enoletno kaljenje v druge bližnje klube, predvsem Lovrenc in Majšperk, vsekakor Namizni tenis • Primož Kancler Sredi priprav na domače EP Nogometaši iz Apač so v sezoni 2016/17 v zadnjem delu sezone igrali v ligi za prvaka, podobne cilje si zastavljajo tudi za sezono 2017/18. pa je želja vodilnih v klubu in tudi trenerja Bezjaka, da se s pridobljenimi članskimi izkušnjami vrnejo v tabor rdečih. Apače bodo v tem pripravljalnem obdobju opravile okrog 20 treningov ter odigrale šest prijateljskih tekem. Prva, proti Rogaški, je bila odigrana že v sredo, sledijo pa še Hotiza, Dornava, domači memorial, kjer bodo poleg Apač nastopili še Tržeč, Pragersko in Lovrenc, ter generalka z Majšperkom. Apaški rdeči bodo v novi sezoni spet skušali priti v končnico za prvaka, kar je osnovni cilj kluba. Glede na dejstvo, da se je kar nekaj ekip v ligi močno okrepilo, ljubitelje nogometa nedvomno čaka nova napeta sezona, kar igralcem in strokovnemu vodstvu Apač pomeni pravi športni izziv. tp Spekter športov za invalide je precej pester. Najuspešnejši so Slovenci v strelstvu, v katerem so npr. na olimpijadi v Riu osvojili dve medalji (zlato Veselka Pevec, srebro Fran-ček Gorazd Tiršek), visoko na lestvici priljubljenosti pa je tudi namizni tenis. S tem atraktivnim športom se ukvarja tudi Primož Kancler iz Studenic pri Poljčanah. „Z namiznim tenisom sem se začel ukvarjati pred desetimi leti, takrat še kot pravi začetnik. Najprej sem to jemal kot rekreacijo, saj ni prijetno ves dan samo posedati na vozičku - treba se je pač razmigati. Sčasoma sem opazil napredek v igri, kar mi je dalo dodatno motivacijo za treniranje. Kar nekaj časa pa je še trajalo, da sem prišel do sedanjega nivoja," se je 35-letnik uvodoma spomnil začetkov športnega udejstvovanja kot invalid. Sedaj je stalni član reprezentance Slovenije, s katero se udeležuje številnih tekmovanj doma in v tujini. „Letos smo imeli kar pester program tekmovanj. Tako smo marca na turnirju v Italiji osvojili ekipno 5., junija pa v Nemčiji celo 3. mesto. Vmes nas je maja čakal nastop na svetovnem prvenstvu na Slovaškem, kjer smo na koncu zasedli 5. mesto. Bili smo blizu tudi borbam za medalje, a smo tesno izgubili z večnimi rivali, sosedi iz Avstrije," je o letošnjih tekmovalnih aktivnostih povedal Primož, o treniranju pa dodal: „Trikrat na teden treniram z reprezentančnimi kolegi v Ljubljani, v preostalih dnevih pa se po potrebi dogovorim za sparinge v Cirkovcah ali sedaj tudi v Kidričevem. Pri tem mi veliko pomaga Metod Ska-mlič, ki vedno prisluhne mojih željam." Najpomembnejši letošnji nastop čaka igralce namiznega tenisa konec septembra in v začetku oktobra, ko je v Laškem na sporedu evropsko prvenstvo za invalide. „To bo res nekaj posebnega, da EP gosti Slovenija. Priprave so zaradi tega nekoliko intenzivnejše kot drugače, saj smo za en teden npr. odšli na Hrvaško, kjer imajo prav tako dobre igralce in lahko kakovostno treniramo. Precej časa smo tudi v Laškem, a zaenkrat se še ne čuti posebne napetosti," je zaključil Primož. JM Primož Kancler (levo) in Andrej Žnidar v družbi Nike Belaj torek • 1. avgusta 2017 Šport, šport mladih Štajerski 1S Strelstvo • Evropsko prvenstvo Baku 2017 Ormožan Tomaž Blazinšek in Jasmina Maček do srebra Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožan Tomaž Blazinšek si je v paru z Jasmino Maček na EP v Bakuju pristreljal naslov evropskega podprvaka v streljanju s puško šibrenico v mešanih parih. Ta disciplina bo na sporedu na naslednjih OI v Tokiu 2020. V azerbajdžanskem Bakuju je evropsko prvenstvo v streljanju z malokalibrskim in velikokalibrskim orožjem ter puško šibrenico tik pred zaključkom, Slovenci pa smo v minulih dneh dočakali nekaj bleščečih trenutkov naših tekmovalcev in osvojili kar troje odličij. Odlično v dramatičnem izločilnem tekmovanju mešanih parov Prvo sta si v petek priborila Ormožan Tomaž Blazinšek in Jasmina Maček iz Murske Sobote. Slovenska dvojica se je odlično odrezala na premierni tekmi nove olimpijske discipline trap - mešane ekipe, ki bo na sporedu tudi na naslednjih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2020. Osvojila sta naslov evropskih podprvakov ter presenetila številne na papirju bolje rangirane ekipe. Najprej sta v kvalifikacijah dosegla 94 zadetih tarč (Blazinšek s serijama 24 in 24 ter Mačkova s serijama 22 in 24), kar je bil tretji najboljši rezultat, ki sta si ga delila s predstavniki Rusije in Slovaške, a bila nato boljša od njih po prvem dodatnem razstreljevanju na tri zadete tarče. Najboljše streljanje v uvodnem delu tekme sta pokazala Sanmarinčana, ki sta zadela kar 97 od 100 možnih tarč, med finaliste pa se je kot šestouvrščena ekipa za las uvrstila tudi Italija s 93 zadetki. V drugem polfinalu sta Slovenca za tekmece dobila Slovake in Špance. A težji kot so bili konkurenti, bolje sta streljala. Prva sta popustila Rezultati EP Baku, člani - trap: 1. David Costeleczky, CZE 12Q t 46 2. Josip Glasnovič, CRO 12Q t 44 3. Giovanni Cernogoraz, CRO 119 t 35 30. Tomaž Blazinšek, SLO ll3 34. Matjaž Lepen, SLO ll2 40. Denis Vatovec, SLO llQ ekipno - trap: 1. Portugalska 35l 2. Hrvaška 35Q 3. Češka 34S 8. Slovenija 335 članice - trap: 1. Arianna Perilli, SMR 7Q t 37 25. Jasmina Maček, SLO 62 mladinci - trap: 1. Vili Kopra, FIN 117 t 41 19. Rene Maček, SLO lQ2 22. Miha Nahtigal, SLO 1QQ puška - 3GG m, leže: 1. Jan Lochbichler, SUI 59S 2. Frank Fleischmann, GER 595 3. Rajmond Debevec, SLO 595 5. Robert Markoja, SLO 594 29. Dušan Ziško, SLO 5SQ ekipno: 1. Francija 1775 2. Slovenija 1769 3. Nemčija 1764 Španca in s 23 zadetki osvojila 3. mesto v skupini. Na 15 tarč sta Slovenca dosegla 14 in 13 zadetkov, skupno 27 tarč, enak rezultat pa sta dosegla tudi Slovaka, proti katerima sta morala naša strelca v novo razstreljevanje. Tam pa sta pokazala jeklene živce in veliko zbranosti ter ob bučnem vzpodbujanju preostalih reprezentančnih kolegov na tribunah tega prekrasnega, a sila zahtevnega strelišča dvoboj dobila na maratonsko 19. dodatno tarčo! Velika zmaga Slovenije v drugi polfinalni skupini je našima strelcema prinesla boj za zlato odličje! V poslastici finalnega boja zlati Italijani, srebrni Slovenci V finalnem boju za zlato odličje sta se Slovenca pomerila z italijanskima trofejnima olimpijcema Giovannijem Pellielom in Jessico Rossi. Boj proti favoriziranima strelcema pa je bil zelo enakopraven, ekipi sta bili povsem poravnani na 28 zadetih tarč. Dominiral je Blazinšek s 16 zadetki, sledila sta Italijana s po 14 zadetki in Mačkova z 12 zadetki. Do konca polne serije na 25 tarč sta bila nato za odtenek boljša Italijana z 21 in 20 zadetki, Blazinšku je pripadla čast najboljšega finalista z 22 zadetki, Mačkova pa je tekmo zaključila s 17 zadetimi tarčami. To je Italijanoma prineslo skupno zmago z 41:39. S streljanjem zelo zadovoljna Slovenca sta svoji ekipi prinesla prvo odličje na EP! »To je uspeh, ki ga ni nihče pricakoval! Danes sem streljal zelo dobro in dosegel po 24, 24 in 24 zadetkov ter v finalu še 22 zadetkov. Posebna zahvala gre mojemu trenerju Nikolaju Mejašu za vso tehnično pomoč in predvsem za to, da je verjel vame. Zahvalil bi se tudi reprezentančnemu kolegu Denisu Vatovcu, ker mi zmeraj pomaga in me prenaša, tudi ko 'norim' po streliščih po vsem svetu. Zahvalil bi se svojemu društvu Trap Ormož za dobro skupno delo in vsem, ki me poznajo in so na kakršen koli način pripomogli k mojemu uspehu, ki je velik kot Triglav. Hvala vam,« nam je po tekmovanju navdu- šen povedal nadarjeni 37-letni ormoški strelec. Blazinšek najboljši Slovenec tudi med posamezniki V posamični konkurenci dan prej je bil Ormožan Tomaž Blazinšek s 113 zadetki najboljši Slovenec na 30. mestu (po serijah 21, 24, 23, 22 in 23), v prvo polovico nastopajočih pa sta se uvrstila tudi preostala Slovenca Matjaž Lepen s 112 zadetki na 32. mestu in Denis Vatovec s 110 zadetki na 40. mestu. Četrti Slovenec, Ivan Krkač, je zunaj konkurence dosegel 105 zadetkov. Zmagovalni oder je pripadel zadnjim trem olimpijskim prvakom: slavil je Čeh David Kostelecky pred Hrvatoma Josipom Glasnovicem in Gio- vannijem Cernogorazom. Za vstop v finale so strelci morali doseči 119 zadetkov. V ekipni tekmi so s prednostjo ene zadete tarče slavili Portugalci (351) pred aktualnimi prvaki Hrvati (350) in Čehi (348). Slovenci so v težkih vetrovnih razmerah, ki jih niso izkusili še nikjer drugje, dosegli 335 zadetkov in osvojili dobro 8. mesto med 22 ekipami. Med dekleti v trapu se je Jasmina Maček z 62 zadetimi tarčami uvrstila na 25. mesto, zmagala je Sanmarinčanka Arianna Perilli (70). Med mladinci je Ormožan Miha Nahti-gal dosegel 100 zadetkov (18, 19, 19, 22, 22), boljši od njega pa je bil mlajši Rene Maček s 102 zadetima tarčama (22, 21, 17, 22, 20). Zmago je slavil Finec Vili Kopra, za vstop v finale pa je bilo potrebnih 111 zadetkov. Z uvrstitvami svojih varovancev je bil zadovoljen tudi vodja reprezentance Nikolaj Mejaš z mladinskim trenerjem Savom Strmoletom. Z odličji tudi v ležečem položaju Že naslednji dan so se Slovenci pod vtisom velikega uspeha v trapu veselili novih dveh odličij. S puško velikega kalibra si je posamični bron s 595 krogi priboril Rajmond Debevec, Robert Markoja je s krogom manj osvojil 5. mesto, Dušan Ziško pa je s 580 krogi pristal na 29. mestu in veliko prispeval k ekipi, ki je osvojila zgodovinsko prvo odličje v tej disciplini na EP za Slovenijo. Sledita še dve disciplini na 300 m, kjer so Slovenci letos že dosegali velike uspehe na tekmovanjih evropskega pokala. Simeon Gonc Teniške novičke Dve zapravljeni »mali meč žogici« ... Blaž Rola (244.) je v Bing-hamtonu nastopil na 75.000 dolarjev vrednem turnirju challenger. V prvih dveh krogih je bil uspešen, v petek pa je bil v četrtfinalu njegov tekmec 21-letni Britanec Cameron Norrie (275.). Pred nastopom smo bili optimistični, saj je Blaž najboljše predstave letos kazal v ZDA, zato je bila Turnir Binghamtonu (ZDA), 75.000 dolarjev: 1. krog: Rola (8.) - JC Arago-ne (ZDA) 6:4, 7:6 (2); 2. krog: Rola (8.) - Alex Bolt (Avstralija) 6:3, 6:2; četrtfinale: Rola (8.) - Cameron Norrie (VB) 6:3, 4:6, 4:6; finale: Norrie - Jordan Thompson (Avstralija, 1.) 6:4, 0:6, 6:4. priložnost za nov odmeven rezultat na dlani ... Začetek je bil takšen, kot bi si ga lahko samo želeli. Edini break v šesti igri prvega niza je bil dovolj, da je Blaž prešel v vodstvo 1:0 v nizih. Do izida 4:4 je bil izenačen tudi drugi niz, v deveti igri pa je znova do priložnosti za break prišel naš igralec. Če bi jo osvojil, bi v naslednji igri potreboval le še potrditev zmage . A do tega ni prišlo, Britanec se je ubranil, nato pa sam odvzel servis našemu predstavniku, čeprav je ta vodil 40:0 . Povsem identična zgodba se je ponovila v 3. nizu, saj si je Blaž pri 4:4 na servis Norria še enkrat priigral »malo zaključno žogico«. Tudi ta je splavala po vodi in nato z breakom Britanca še celotno srečanje . Končno razmerje v osvojenih točkah je bilo 89:90 v korist Britanca. Ni treba posebej ugibati, kdo je na koncu osvojil turnir - to je bil Cameron Norrie, ki je v finalu na podoben način ugnal še 1. nosilca Jordana Thompsona(79.). V tem tednu bo Rola igral na turnirju challenger v Lexingtonu, njegov tekmec v 1. krogu bo 20-letni Avstralec Omar Jasika (258.). OFEM v Gyoru: Vidovič nastope končal v 1. krogu V Gyoru na Madžarskem poteka olimpijski festival evropske mladine (OFEM 2017). Na igrah nastopa okrog 2500 mladih iz 50 držav. Festival je največji športni dogodek za mlade športnike med 15. in 18. letom, ki si nabirajo izkušnje za nadaljnja tekmovanja in se hkrati prvič srečajo z olimpizmom ter se povezujejo v okviru ferpleja in novih prijateljstev. OFEM ima otvoritveno in zaključno slovesnost, kjer se mladi športniki posamezne države predstavijo s svojo zastavo. Med igrami gori olimpijski ogenj in tako športniki kot tudi sodniki izrečejo vsak svojo zaprisego. V čast najboljšim v posameznih disciplinah organizator ob podelitvi priznanj zaigra himno zmagovalca in dvigne nacionalne zastave najboljših treh tekmovalcev. Slovenska teniška odprava na OFEM 2017 v madžarskem Györu Slovenija bo imela na Madžarskem zastopstvo v 9 športnih disciplinah, med njimi tudi v tenisu. Na teniškem turnirju U-15 našo državo zastopajo Živa Falkner, Pia Lo-vrič, Nik Jurjevčič in Blaž Vidovič. Slednji je član TK Terme Ptuj, med posamezniki pa je izgubil v uvodnem krogu, ko ga je z 0:2 ugnal Armenec Ar-tur Soghoyan. Mlada Slovenca sta zgodnji izpad doživela tudi med dvojicami, ugnala sta ju vrstnika iz Izraela. Nika do lovorike na Malti Pred kratkim je na turnirju serije Tennis Europe U-14 na Malti nastopala Nika Strašek. Lep uspeh je zabeležila v konkurenci dvojic, saj je skupaj z Avstralko Chloe Isabello Tsang osvojila turnir. V finalu je bila slovensko-avstralska naveza boljša od ameriško-ka-zahstanske dvojice Baranov--Malgunosova z rezultatom 6:2, 6:4. JM 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 1. avgusta 2017 Gorišnica • Ob prazniku tudi rekreacija Gorišnica v gibanju Športna zveza občine Gorišnica, ki jo vodi predsednik Ratko Matjašič, je ob letošnjem občinskem prazniku znova pripravila vrsto športnih dogodkov, ki poleg rekreativne nosijo tudi družabno noto. Niz rekreativnih prireditev so pričeli z vaško olimpijado v športnem parku v Moškanjcih. Letošnja je bila 19., na njej pa je sodelovalo 1.065 udeležencev iz vseh vasi gori-šniške občine. Tekmovalci različnih starostnih skupin so se pomerili v 17 športnih disciplinah, med drugim v nogometu, košarki, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, streljanju s fračo, šahu, ribolovu, metu kamna, vleki vrvi, hitrostnem badmintonu, odbojki, kegljanju z visečo kroglo, peteroskoku, skakanju z vrečo in igri med dvema ognjema. Izbirali so najhitrejšega občana v teku brez obutve na 60 metrov in najspretnejšega občana (tri discipline: prenos vreče, vesa v zgibi, držanje medicink). Tekmovalci so bili po igrah razporejeni glede na spol in starostne skupine: najmlajši (od šestega leta), mladina in odrasli. Za občinske svetnike so letos pripravili igro, ki so jo poimenovali vaška trgatev. Na drog so obesili grozdje, tekmovalcem so roke zavezali na hrbet, grozdje so morali pobirati z usti, pred tem pa preteči pet metrov razdalje. Za prvo mesto so se tudi letos potegovali večni konkurenti - ekipi Go- rišnice in Moškanjcev. Zmago so domov odnesli slednji, Gorišničani so bili drugi, tretja je bila ekipa vasi Gajevci-Placerovci. Prve tri ekipe so prejele pokale, zmagovalci pa še prehodni pokal. Tako kot v skupnem seštevku so tudi v vleki vrvi slavili Moškanjčani. Dobro udeležbo so zabeležili tudi na teku in v nordijski hoji na sedem km. Teka se je udeležilo 40 odraslih in 29 otrok. Trasa proge za najmlajše (mini tek) je bila speljana okrog župnišča v središču Corišnice, za tekače in nordijsko hojo pa od občinskega trga, mimo nekdanjega športnega parka čez polje do Zagojičev, nato v smeri bencinskega servisa Žiher in po polju nazaj proti Corišnici. V ab- Udeleženci mini teka Foto: Davorin Zorli Vaške olimpijade se usako leto udeleži okrog tisoč tekmovalcev različnih starosti. Foto: Davorin Zorli solutni kategoriji je prvo mesto med moškimi osvojil Aleš Zver iz Odrancev, med ženskami pa Sonja Sukič iz Miklavža na Dr. polju. V občinski kategoriji do 40 let (moški) je bil prvi Blaž Vozlič, v kategoriji nad 40 let pa Bojan Vozlič, oba iz Zamušanov. V ženski konkurenci je prvo mesto zasedla Ines Sok iz Placerovcev. V sklopu prireditev ob občinskem prazniku je ŠZ Gorišnica pripravila še teniški turnir. Udeležilo se ga je 16 tekmovalcev, igrali so v dvojicah, najboljše pa sta se odrezala Boris Petek in Leon Šterbal. Za zaključek julijskih športnih dogodkov so tudi letos organizirali kolesarjenje po vseh vaseh gorišniške občine. Prekolesarili so 25 km. Mojca Zemljarič Draženci • Ribiški car Najboljši je bil Miran Draženski ribiči vsako leto izberejo ribiškega carja. Izvoljen je tisti, ki ulovi najtežjo ribo. Car postane ribič, ki v štirih urah ujame najtežjo ribo, nato ga ostalo članstvo ustoliči na položaj, mu dodeli za pomoč pri njegovem vladanju dva pomočnika - spremljevalca; to sta drugo- in tretjeuvrščena tekmovalca. V nedeljo, 23. julija, so člani ŠRD Žejne ribice iz Dražencev izbirali svojega vodjo - ribiškega carja za naslednje leto in njegove pomočnike. Pomerilo se je 11 kandidatov. Po žrebanju lovnih mest se je začelo zares in čez štiri ure je tehtnica pokazala uspešnost tekmovalcev. Največji ribiški plen je uspel Miranu Rodvajnu, ki je ujel 7,3 kg rib. Drugouvrščeni je bil Zvonko Mohorko (6,18 kg) in tretji Jože Kam-pl (5,76 kg). Novoimenovani car Miran Rodvajn pravi: »Kljub ostri konkurenci ostalih ribiških kolegov in vročemu vremenu mi je uspelo vse premagati in zato sem zadovoljen. Leto dni bom v vlogi carja vladal našemu ribiškemu društvu.« Predsednik ŠRD Žejne ribice Draženci Dušan Černešek pa dodaja: »Tekma za carja je vedno negotova, saj smo večje in težje krape preselili v ribogojnico Dramlje, vendar se je še vseeno našlo nekaj večjih rib. Zato je potrebno veliko sreče in znanja.« Ignac Habjanič Foto: Denis Krajnc Prvi trije po ulovu rib Ormož • Z raziskovalnega tabora Zabavna znanost Mladi so se prelevili v znanstvenike Na letošnjem raziskovalnem taboru, imenovanem Zabavna znanost, se je kakih 20 udeležencev prelevilo v znanstvenike in ves pretekli teden izvajalo celo vrsto najrazličnejših eksperimentov. Ljudska univerza Ormož -enota Mladinski center Ormož je tudi letos organizirala počitniški raziskovalni teden, tokrat pod imenom Zabavna znanost. Od 20 do 23 otrok iz bližnje okolice in tudi od drugod (obiskovali so ga tudi otroci, ki so v Prlekiji na počitnicah pri starih starših) je cel pretekli teden izvajalo poučne in zabavne eksperimente iz biologije, kemije in tehnologije. Tako so uživali z mladimi ustvarjalci iz Maribora na delavnicah lego robotike, kjer so izdelovali čisto prave lego robote. Kot je bilo slišati od otrok, je posebno navdušenje požel prikaz delovanja vulkana - otroci so namreč pod vodstvom profesorice kemije in biologije Simone Tomažič s pomočjo gline izdelali vulkane in nato pričarali vulkanske izbruhe. Navduševali so se nad čarobnimi efekti cele vrste eksperimentov, od faraonove kače do nevidnega gasilca in lava lučke. Pod mentorstvom profesorja tehničnega pouka Simona Hebarja pa so z različnimi poskusi dokazali, da so fizikalni pojavi pravzaprav povsod okoli nas. Tako so med drugim naredili katapulte, zvezde podnevi in iskali šivanko v kupu zobotrebcev. Zadnji dan, v petek, so rezultate svojih odkritij s pomočjo plakatov pogumno predstavili staršem. Kot je na zaključni prireditvi pojasnila vodja mladinskih programov Marijana Korotaj, je bil tabor za vse udeležence brezplačen. Dejavnosti mladinskega centra sicer financirata Urad RS za mladino in Občina Ormož, za poletne in počitniške aktivnosti pa so porabljena tudi sredstva donacije trgovine DM Ormož. S tem pa poletnih aktivnosti v MCO Ormož še zdaleč ni konec, saj so v okviru Počitniškega kompasa 2017 pripravili cel kup dogodkov. Več informacij najdete na njihovi spletni strani ali se oglasite na njihovem sedežu. Monika Levanič Foto: ML Mladi so na letošnjem raziskovalnem taboru spoznavali, da je znanost lahko tudi nadvse zabavna. torek • 1. avgusta 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • Nova lepotica na Muzejskem trgu 3 Mala hiška za turistične uživače Ob poti na ptujski grad iz Prešernove ulice, v neposredni bližini Sončnega parka in dominikanskega samostana, je te dni v vsej lepoti zasijala Mala hiška - apartmaj-ska hiša, ki jo je uredila ptujska gostinska in turistična delavka Mira Korošec in predstavlja krono njenega 30-letnega dela v tej dejavnosti na Ptuju. Mira izhaja iz Zabovcev, iz znane podjetniške oz. mlinarske družine Korošec. Pred 30 leti je svojo turistično pot začela na koncu Prešernove ulice z odprtjem bifeja (bistroja) Amadeus, danes je na tem naslovu gostilna Amadeus s kavarno, ki nosi letnico 1997. Sedaj pa je svojo ponudbo zaokrožila še z apartmajsko hišo na Muzejskem trgu 3. „Ko sem začela, so v gostinstvu prevladovali manjši lokali s ponudbo kave. Uredila sem ga v kleti, z leti pa ga razširila v gostilno. Ko sem pred 30 leti prišla v Prešernovo ulico, je bila ta vse prej kot urejena. Danes skorajda ni fasade, ki ne bi bila polepšana. Ulica je v celoti urejena, le ponudnikov je premalo. Manjkajo male trgovinice s ponudbo, ki jo iščejo turisti, tudi z živilsko. Da bomo vse 'reševali' gostinci, je iluzorno pričakovati; očita se nam tudi, da smo brez ponudbe, a to ni res, ker sicer ne bi imeli v Štajerski Mira Korošec z očetom Vadom, ki jo skupaj z družino vseskozi podpira v njeni ptujski gostinski in turistični dejavnosti. Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si □ I Stajerskitednik Stajerskitednik gostov. Ni premalo ponudbe, le premalo pestra je. Vsi ne moremo imeti vsega. Vztrajati v ptujski gostinski in turistični ponudbi je zelo težko. Vsako leto čakam, da bo druga- če. V takšnih razmerah se ne gre čuditi, da nekateri omagajo in opuščajo dejavnost. Tudi sama sem bila včasih že tako daleč, da bi vse skupaj pustila. V takih trenutkih pa mi je družina ve- dno stala ob strani. Oče Vlado je vedno dejal in še danes poudarja, da je treba ne glede na vse vztrajati in iti naprej. Lahko rečem, da sem se ponovno našla, našla nov izziv, ki upam, da Zavrč • Pete Konjeniške igre Zavrč S konji je treba vzpostaviti pristen odnos Konjeniški klub Borl je ob bližajočem se 21. završkem občinskem prazniku minuli konec tedna na Vukovem posestvu v Turškem Vrhu v sodelovanju z različnimi domačimi društvi pripravil pete Konjeniške igre Zavrč. Na ranču v Turškem Vrhu se je zbralo okoli 30 štiri- in še precej več dvonožnih gostov. Na prireditvi so sodelovala društva s te in one strani bližnje slovensko-hr-vaške meje: Konjeniško društvo Središče ob Dravi, društvo Slo-venjegoriška konjenica, društvo Kočijaž Loperšice, Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih, Ludbreški konjari, društvo Konj, moj prijatelj iz Zelendvora, Medi-murski konjari iz Čakovca in Zagorska udruga uzgajivača konja Krapina. Igre so odprli s slavnostnim mimohodom, sledili pa sta tekmovanji v spretnosti vožnji dvovpreg in spretnostnem jaha- nju. Podpredsednik borlskega konjeniškega kluba Pero Popovič je povedal: »Tako za dvovprege kot za jahače smo pripravili steze z različnimi ovirami. Udeležencem smo razdelili sheme poti, a se kljub temu kdaj zgodi, da kdo zaide. V maneži, kjer smo uredili progo za jahače, smo letos postavili V Turški Vrh so prišli tudi številni gostje s Hrvaške, že ta konec tedna pa bodo Člani borlskega konjeniškega kluba obisk vrnili; podali se bodo v Hrastovo na oni strani meje, kjer bodo Ludbreški konjari pripravili Konjičke igre. celo vodno prho.« Za najspretnej-šega kočijaža se je izkazal Uroš Plojer iz središkega konjeniškega društva, med jahači je zmagala Maja Piljek iz zagorskega združenja rejcev konj. V borlskem konjeniškem klubu so aktivni od leta 2000, konjeniške igre pa so po lanskoletnem premoru letos pripravili petič. Popovič se je ob tem Občini Zavrč in županu Miranu Vuku zahvalil za podporo društvu: »Če nam župan ne bi odstopil svojega posestva, prireditve ne bi mogli izpeljati.« Po njegovih besedah se število rejcev konj na tem območju rahlo povečuje, čeprav časi konjeništvu niso naklonjeni: »Ljudje imajo vse manj časa, s konji pa se je treba veliko ukvarjati. Smisel ni konju dati jesti, piti in nato oditi; z njim je treba vzpostaviti pristen obojestranski odnos.« Završke konjeniške igre so sklenili s pogostitvijo in družabnim srečanjem. Kočijažem in jahačem so se pridružili tudi kolesarji, ki so se istega dne podali na 7. kolesarjenje po završki občinski meji v organizaciji Društva upokojencev Zavrč. Eva Milosic vodi v nove čase," je povedala Mira Korošec. Zgodba z Malo hiško na Muzejskem trgu 3 se je začela pred štirimi leti z nakupom hiše, ki je zgorela v požaru, tako da niso niti vedeli, v kakšnem stanju je in kaj vse jih čaka pri obnovi. Zagotovo pa ni šlo le za obnovo oken in ocvetličenje, kot so nekateri 'strokovno' predvidevali na začetku obnove. V bistvu je požar hišo v celoti uničil, vse je zgorelo, tudi lestenci, kakršne je tudi sama iskala. Celotna obnova, ki se je začela od temeljev, je potekala pod budnim očesom stroke - Zavoda za spomeniško varstvo, vključno z arheologom, četudi sama stavba in zemljišče ne sodita pod varstveni režim, a je pod to zaščito grajski hrib. Na koncu so se nekako sporazumeli, našli kompromis med Mirinimi željami in zahtevami oz. pogledi stroke: nastala je nova podoba hiške, ki je danes apartmajska Mala hiška, namenjena za pravi dopust tistih, ki znajo uživati v lepotah Ptuja, v njegovi zgodovinsko in kulturno zanimivi dediščini, saj je vse je na dosegu roke: grad, dominikanski samostan, knjižnica, Prešernova ulica ... Na tem delu Ptuja je tudi zelo mirno, prometa skorajda ne občutiš. Pred hiško je zelenica, ima lepo urejeno dvorišče, kjer je mogoče uživati tudi pod streho, in parkirišče. Apartma ima tri zvezdice, v njem je tudi kuhinja. Iz malega nakupa je tako na koncu nastala velika investicija. Vsaka investicija v starem mestnem jedru je po svoje velik zalogaj, ki ga zmorejo le redki; pa ne samo zaradi denarja, temveč tudi vseh drugih zahtev, ki jih morajo izpolniti, če želijo graditi novo na temeljih preteklosti; predvsem pa morajo imeti radi Ptuj. Mira Korošec si želi, da bi bila Mala hiška polna vse leto, da bi bila ptujska turistična ponudba zanimiva za turiste vse leto, ne samo v poletni sezoni. Tudi zato jo je treba oblikovati tako, da ne bo v pretežni meri odvisna zgolj od „domačih" turistov oz. domačinov, saj ti ne morejo reševati ptujskega turizma. Ko se dogajajo festivali, je mesto polno, a to podobo je treba razvleči čez celo leto, prav tako pa bi bilo treba več dogajanja prenesti na konec Prešernove ulice. Z Malo hiško je mesto dobilo dodaten turistični utrip. K temu sodi tudi muca Minka, ki jo je Mira nevede dobila z nakupom hiške, četudi zanjo niti ni vedela. Cela štiri leta je muca preživela sama, do nakupa hiške v letu 2013, ko jo je Mira odkrila. Zdaj je z njo že štiri leta. In kot zanimivost: muca je pri obnovi „po-sodila" svoje barve (belo, črno, rjavo). MG Foto: Črtomir Goznik Mala hiška že sprejema goste v apartmajih. Foto: EM 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 1. avgusta 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Letos že četrtič nenormalno vroče V letošnjem letu sicer vrtnine na vrtovih kar dobro uspevajo, upam, da se z mano strinjate. Mislim, da se že vsi veselite pridelka. Pri tem seveda ne mislim dražiti tistih, ki vam je toča uničila vaše delo. Zal je letos kar nekaj tudi takih. A kljub temu lahko, ko se bosta vročina in suša končali, pričakujemo več težav. Letošnje vreme je bilo stresno za nas in tudi za rastline. Pokazalo nam je pravzaprav, kaj pomenijo klimatske spremembe. Pomenijo več ekstremnih primerov: toča, mraz, vihar, neurje, visoke in zelo nizke temperature. Temu se bo treba prilagoditi, druge izbire ni. Zagotovo je namakanje eden izmed posebnih načinov prilagajanja. O tem smo nekaj že govorili, pa bomo zagotovo še kdaj. Prilagajanje je tudi to, da sejemo čim več različnih vrtnin, tako da bo pridelek zadovoljiv tako v vročem kakor v hladnem in vlažnem poletju. Vedno pa velja, da prav vse nikoli ne bo uspelo tako, kakor ste si zamislili spomladi. Če imamo to v glavi in se veselimo uspehov, neuspehe pa skušamo čim prej popraviti, vam bo vrt vedno v zadovoljstvo. Temperatura in setve na prosto Največ težav zaradi nepoznavanja toplotnih zahtev prihaja pri vrtninah spomladi pri setvah in sajenju. V želji po čim zgodnejšem pridelku so mnogi pričeli prehitevati naravo in sejati ali presajati zelo zgodaj. Pri tem pozabljajo, da seme polagamo v zemljo, se pravi, da bi morali takrat, ko se odločamo za začetek setve, upoštevati temperaturo zemlje, ne pa zraka. Najlepši primer so letošnje bučke in kumare. Še zdaj si niso povsem opomogle zaradi mrzlega maja. Veliko število moških cvetov je posledica tega, da se koreninski sistem spomladi ni dovolj razvil, to pa čutijo rastline vedno, kadar vreme zanje ni ugodno, tudi zdaj, ko je prevroče. Spomladi naredimo temelje za dobro rast in zdrave vrtnine. Tako lahko v resnično hladno zemljo, ki se ni uspela ogreti niti na 5 oC, sejemo samo bob in grah. Solato posejemo takrat, ko se zemlja segreje vsaj na 5 oC , vendar sejemo edino ne prestaro (2-3 leta) seme. S starejšim semenom bodo pri teh temperaturah še težave. Med solato lahko posejemo seme mesečne redkvice. Namesto nje lahko med vrste solate posejemo rukolo; posebej nova, divja rukola ni občutljiva na mraz, saj pogosto na prostem tudi prezimi. S setvijo drugih vrtnin čakamo, da se zemlja ogreje vsaj na 10 oC , bolje pa, da ima 15 oC . Šele takrat posejemo korenček, peteršilj in nizek fižol. V letošnji pomladi je bil sicer ta prag presežen prvič že v prvem tednu aprila, a se je zemlja potem ohladila in se ni več segrela do 20. maja. Zaradi tega je letos s plodovkami ponekod veliko težav. Spodnja tabela nam kaže območje, v katerem seme posameznih vrtnin še ugodno kali, in najide-alnejše temperature. Kot vidite, so po mnenju nekaterih znanstvenikov (podatki so z Univerze Florida v ZDA) optimalne temperature dokaj visoke, medtem ko so območja za vznik semena dokaj široka ali pa zelo ozka. Predvsem bi rada opozorila, da na primer seme peteršilja res kali že pri 10 oC, vendar takrat potrebuje za vznik tudi do 20 dni. To pomeni dodatne težave zaradi zbite zemlje, kar se v času kaljenja prav gotovo zgodi, veliko plevelov, ki vzkalijo v teh 20 dneh, in končni rezultat vznika je še vedno slab. Zato naj se spomladi pri setvah ne mudi. Mnogi menijo, da pokrivanje z agrokoprenami ogreje zemljo. To seveda ni res. Zemlja se ne ogreje niti za stopinjo, kaj šele več. Agro-koprene delujejo samo kot plašč na že vzniklih, pa tudi dovolj velikih rastlinah, saj se med njimi in kopreno ustvari mehur zraka - in prav zrak je izolator. Če leži kopre-na na tleh, izolacije ni. Poleti temperature ravno tako vplivajo na vznik, saj se zemlja v pravem, vročem poletju, ki ga sicer že nekaj let nismo imeli, lahko močno ogreje. Zato je poleg zadostne vlage poleti nujno treba poskrbeti za senčenje setve, da bomo kasneje zadovoljni s pridelkom. Presajanja na prosto Tako kakor s setvami se mnogim zadnja leta mudi tudi s presajanjem na prosto. Predvsem plodovke presajajo pogosto že sredi aprila. Prav tako mnogi menijo, da agrokopre-na in različne druge prekrivke, ki jih kupimo v trgovinah, pomagajo, da rastline ne zmrznejo. A ne vidimo, kaj se dogaja s koreninami, pa tudi ne v rastnem vršičku s skritimi cvetovi. Plodovke so preprosto rastline toplih, južnih krajev, zato njihove korenine pri temperaturah zemlje pod 15 oC niso sposobne sprejemati hranil iz tako hladne zemlje. Predvsem sprejem fosforja je skoraj onemogočen. Najmanj motena je prehrana z dušikom. Za nepoučenega pomeni to, da rastline nemoteno rastejo in se razvijajo. V resnici pa zaradi slabega sprejema fosforja v tleh koreninski sistem raste zelo počasi, nesorazmerno z nadzemnim delom rastline. Tako ima rastlina slabe temelje, s tem pa težave s prehrano celo svojo rastno dobo. Še nekaj se lahko zgodi. Rastlina ima nastavljene prve cvetov vedno v tistem zalistju (nadstropju, etaži), kot ji zapoveduje njena dedna zasnova. Prvi cvetovi so oblikovani zelo hitro, že pri sadiki. Če pride do pomanjkanja hranil, se cvetovi preprosto ne oblikujejo, lahko celo odpadejo, skratka z zgodnjim sajenjem nismo pridobili zgodnjega pridelka. Cvetovi, ki se oblikujejo takrat, ko je še prehladno, lahko dajo izmaličene, poškodovane plodove. Pri kumarah in bučkah nam lahko vznik močno ovirajo bakterijska obolenja, zaradi katerih ravno tako ne pridobimo pri zgodno-sti. Seveda pa lahko že zelo zgodaj na prosto presajamo kapusnice, peteršilj, solatnice in čebulnice. Te sprejemajo hranila tudi pri veliko nižjih temperaturah zemlje. Solato (pa tudi cvetačo ali brokoli) poleti sadimo v senco višjih rastlin. Nekatere vrtnine so za hladno, druge za vroče Ravno tako je pomembno, kako toplo je ozračje. Nekatere zelenja-dnice v poletni vročini preprosto ne uspevajo. Seveda so najbolj to-ploljubne vedno plodovke - tako razhudniki (paradižnik, paprika, jajčevec) kakor bučnice. Njim moramo zagotoviti najbolj sončna, topla in zavetna mesta na vrtu. Kljub temu pa nam mora biti v glavi vedno tudi osnovno pravilo: ustrezno kolobarjenje. Poleg plo-dovk se je v zadnjih nekaj letih na naših policah pojavilo še seme treh toploljubnih stročnic, to so leča in čičerika,ki sta nizki grmičasti rastlini, in dolga vigna, stročnica, ki potrebuje oporo, veliko toplote in malo vode. Te rastline letošnje poletje najbolje prenašajo. Prav dolge vigne smo lahko veseli zato, da si bomo tudi v zaščitenih prostorih in pod strehami, ki so zadnja leta zrasle na vrtovih, lahko zagotovili vsaj dvoleten kolobar. Kljub temu pa je treba vedeti, da previsoke temperature povzročajo težave tudi plodovkam. Vse, kar je nad 30 oC, namreč uničuje cvetni prah. Zato je oplodnja slaba in po- Foto: Miša Pušenjak sledično so plodovi najprej manjši, kasneje izmaličeni ali pa jih sploh ni. V takih poletjih, kot je letošnje, je manjše rastlinjake treba zasenčiti. Poleti jih avgusta ponoči nikoli ne zapirajmo, saj je zračenje eden najpomembnejših ukrepov varstva rastlin. Kljub temu pa morate vedeti, da pri takih temperaturnih razmerah gnitja plodov paradižnika in paprike pri konici ali ob straneh ne boste preprečili. Kdo ne mara vročine Ravno obratno pa imajo z vročino druge vrtnine velike težave. Kapusnice ne rastejo, vendar jim Temperaturna območja, primerna za rast vrtnin Zelenjadnica Temperatura v času rasti (v oC) idealna najnižja najvišja radič, drobnjak, česen, čebula, črni koren, šalotka 13-24 7 27 pesa, fižol, brokoli, brst. ohrovt, kardij, hren, listnate kapusnice, ohrovt, koleraba, peteršilj, redkvica, repa, špinača 16-18 5 24 artičoka, korenček, cvetača, zelena, kit. kapus, endivija, sladki komarček, solata, pastinak, grah, krompir 16-18 7 24 fižol 16-22 10 27 sladka koruza, novozelandska špinača 16-24 10 35 čajota, bučke in buče 18-24 10 32 kumare, melone 18-24 15,5 32 paprika, paradižnik 21-24 18,5 27 jajčevec, okra, sladki krompir, lubenice 21-30 18,5 35 Vir: Miša Pušenjak ni hudega, pač čakajo na nekoliko prijetnejše temperature. Pomagamo jim tako, da jih hladimo z zalivanjem - zalivamo z razpršilci, ki naj bodo čim bolj fini, tako da ustvarjajo čim manjše kapljice. Veliko težav imajo tudi stročnice, ki ne marajo vročine, to so fižol, grah in bob. Ne samo da jih napadejo pršice in pepelaste plesni, tudi oplodnja je zelo motena, zato »cvetovi padajo dol«, kot pravijo. Posebej nevarni so hitri temperaturni skoki, ki smo jim bili priča letos. Takrat imajo težave tudi bučnice. Kumare dobijo grenke plodove, bučke ne nastavljajo več ženskih cvetov. Če nam vremenska napoved napove tak skok, že pred tem in vse do konca temperatur nad 30 oC rastline redno škropite s pripravki iz alg ali aminokislin. Tako jim pomagamo, da kljub vročinskemu stresu vsaj nekoliko funkcionirajo. Seveda pri plodov-kah pride še do pomanjkanja kalcija, saj se ta v vročini ne prestavlja več po rastlini. Zato je dobro, da preko listov dodajamo tudi tega. Vse te težave so pri plodovkah še večje, če pretiravamo z gnojenjem. Predvsem pa bi letos opomnila na redno namakanje. Dež iz prejšnjega tedna je zadoščal le za eno namakanje. Zdaj še ni počitka, namakati je treba naprej. Letos za razliko od preteklih let ne velja, da lahko namočite za nekaj dni, žal tako ekstremne vremenske razmere zahtevajo pogosto namakanje in obvezno zastiranje tal, da so vsaj korenine na hladnem, v senci in da čim manj vode izhlapi. Nekatere rastline v vročini preprosto ne uspevajo, pobegnejo v cvet ali pa je njihov okus veliko manj prijeten. Radič pogreni, čebula postane bolj ostra in tudi rukola dobi premočan okus. Zato sadimo, sejemo rastline vedno v času, ki jim ga je namenila narava. Če imamo opravek z vročim poletjem, ga izkoristimo in še vedno lahko posejemo nekaj bučk, kumar, uživajmo v plodovkah, solate pa ne sadimo, dokler vročina vsaj malo ne popusti, in obratno: mo-tovilca in špinače ne sejte, dokler se temperature ne spustijo pod 30 stopinj. Lahko pa si vzgojite sadike nekje v polsenci, če ju imate res tako radi. Vedite: narava bo vedno močnejša od nas. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Ugoden vpliv krmnega graha ■ ■ V, v v prehrani prašičev Krmni grah je preizkušena kultura uvajanja doma pridelanih beljakovinskih komponent. Grah je dobrodošel tudi pri izvajanja kolobarja na kmetijah, saj je to rastlina, ki veže dušik iz zraka in zemljo bogati. V Sloveniji je bilo v zadnjih leti veliko narejenega pri pridelavi krmnega graha, kar lahko s pridom izkoristimo. Zavedati se moramo, da z njim sicer ne moremo v celoti pokriti beljakovinskih potreb. Njivski grah vsebuje v kg semena z 88 % sušino okrog 22 % surovih beljakovin, 13,8 MJ ME, od aminokislin ima 15,8 g lizina. Po kvaliteti beljakovin je nekoliko manj bogat od sojinih tropin, vendar se z njimi dobro dopolnjuje. Poudariti je treba, da ima krmni grah 79% prebavljivost surovih beljakovin, lizin pa ima 84% prebavljivost. Po vsebnosti metabolne energije je grah bliže žitom, ker vsebuje kg semena kar veliko škroba (418 g) in sladkorjev (53 g), zato ga prašiči zelo radi jedo. Pri izračunavanju dnevnih obrokov moramo ustrezno dopolniti esencialne aminokisline. Pri mineralih izstopa višja vsebnost fosforja v primerjavi z žiti, vendar je ta slabše izkoristljiv, ker je od 40 do 60 % fosforja v fitatni obliki. Plemenskim živalim dodajamo v mešanico od 10 do 15 % krmnega graha, pujskom od 5 do 10 % in pitanim prašičem od 10 do 15 %. Ni pa problematično dodajati tudi višjega deleža, ker nima negativnih stranskih učinkov. Za boljše izkoriščanje fosforja v prebavilih dodajamo mineralno-vitaminske mešanice z višjo vsebnostjo sintetičnih aminokislin in obogateno z encimom fitaza. Z grahom ne moremo popolnoma pokriti potreb po beljakovinah, lahko pa dobro dopolnimo beljakovinski del obroka za prašiče, posebej v času, ko so cene sojinih tropin na trgu visoke. Če je cena sojinih tropin več kot 36 centov na kg, je ekonomsko upravičeno pridelovanja graha za prehrano prašičev, če ga pridelamo do cene 50 centov na kg. Ob dobri tehnologiji pridelave lahko dosegamo pridelek med 4 do 5 t zrnja na ha, to pa že pokriva stroške pridelave in ciljno ceno zrnja krmnega graha. Ob žetvi vsebuje zrnje graha pod 20 % vlage, precej odvisno od vremena. Zaradi visokih vsebnosti lahko topnih ogljikovih hidratov je zrnje zelo podvrženo razvoju plesni, to pa zaradi prisotnosti toksinov pomeni nevarnost v prehrani prašičev. Primerno za skladiščenje je zrnje z maksimalno 12 % vlage, zato ga ustrezno posušimo. Pri tem moramo paziti na pravilna razmerja med krmnimi komponentami. Zavedajoč se dejstva, da je grah po vsebnosti in prebavljivosti aminokislin pomanjkljiv v primerjavi s sojinimi tropinami, moramo posebej skrbno uravnati obroke po esencialnih aminokislinah (metionin/cistin in lizin). Prednost pred pridelavo soje na prašičerejskih kmetijah ima grah tudi zato, ker ga pred uporabo ni treba toplotno obdelati. Pri soji je toplotna obdelava nujna zaradi izkoristka beljakovin. Krmni grah v primerjavi s sojinimi tropinami ne ustvarja bazičnih pufrov v prebavilih, zato v želodcu prašičev ohranja nizek pH. Posledično je manj težav pri vzreji pujskov po odstavitvi, če vsaj del sojinih trpin nadomestimo s krmnim grahom. Pri pujskih in drugih kategorijah prašičev bo manj drisk in s prebavo povezanih težav, če bomo del soje nadomestili z zrnjem krmnega graha. Posebej pomembno je to v fazi prehoda (odstavitev, naselitev tekačev v pitališče, plemenska svinja po prasitvi, plemenska svinja ob odstavitvi), ko so živali še pod dodatnim stresom in so praviloma prisotne prebavne motnje. KGZS Zavod Ptuj KSS - Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. torek • 1. avgusta 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 skrinja slovenskih viž - Vesele Štajerke Glasba je nekaj najlepšega, kar lahko daš ljudem Ansambel Vesele Štajerke bo oktobra letos praznoval že 23. obletnico prihoda na slovensko narodno-zabavno sceno. Obletnice ne bodo posebej proslavljale, saj praznujejo le „okrogle" obletnice, kot so 18. rojstni dan (polnoletnost), 20-letnico, velik žur pa bo zagotovo njihova 25-letnica, je povedala Loti Žlaus. Vse so neumorne glasbenice, tudi letos bodo velikokrat stopile na oder. Od nedavnega nastopajo v spremenjeni zasedbi; ker je Laščanka Marjana Rakovnik v veselem pričakovanju, se jim je pridružila Klementina Belaj iz Gornjega Grada, do nedavnega članica skupine Car, s katero je nastopala deset let. Ko je bila lani na porodniškem dopustu harmo-nikarka Mojca Crešnar, so si vzele odmor, obljubo, da se vrnejo na oder, pa izpolnile. Tako sedaj Vesele Štajerke nastopajo v zasedbi: Mojca Crešnar iz Oplotnice (har-monikarka, bas kitara in vokal), Vida Sadek iz Zreč, živi v Ljubljani (vokal in bobni), Klementina Belaj iz Zgornje Štifte (basistka, Foto: zasebni arhiv Vesele Štajerke v novi zasedbi: (od leve) Vida Sadek, Klementina Belaj, Mojca Črešnar in Loti Žlaus. klaviaturistka in povezovalka programa) ter Loti Žlaus iz Globoč pri Vojniku (vokal in kitara), kjer je tudi sedež ansambla. Vesele Štajerke so bile prvi ženski ansambel v Sloveniji in prve v narodno-zabavni glasbi, ki so zažigale z minicami in igrale narodno-zabavno glasbo v diskotekah. Ko so začele igrati leta 1994, še nihče narodno-zabavne glasbe ni igral v diskotekah, razen ansambla Slapovi. Med mladimi včasih narodno-zabavna glasba niti ni bila popularna, saj je bila t. i. goveja muzika nekaj manjvrednega. V 23 letih so si ustvarile bogat repertoar, več kot 120 skladb različnih avtorjev. Kot avtor glasbe se je največkrat podpisal Igor Podpe-čan, pod besedila pa Vera Šolinc. V preteklosti so uspešno nastopile na številnih festivalih (Slovenska polka in valček, Števerjan, Cer-kvenjak, Vurberk in tudi ptujski festival). Danes na njih nastopajo le še kot gostje, tekmo za nagrade so prepustile mlajšim ansamblom, ki jim sporočajo, naj bodo pogumni na tej poti, saj je res lepa, če uživaš v glasbi. Narodno-zabavno sceno so obogatile s številnimi uspešnicami: Ljubček moj, srček moj, Na Štajersko gremo, Tota Pesnica, Hanzi, Stane iz Ljubljane, Ujela sem šepet, Sreča se vrne, Slovenija, najlepši cvet ... Nastopile so tudi v celovečernem filmu Maje Weiss Varuh meje. V tem času se veselijo poletnih nastopov in snemanja videospota, skratka poletje bo veselo in zabavno, kot je vselej na njihovih nastopih in druženjih z ljubitelji njihove glasbe. V oktobru jih čaka pot v Švico, nastopile pa bodo tudi v sosednji Hrvaški. Glasba je način življenja; kot enkrat živiš z glasbo, si težko predstavljaš življenje brez nje, je nekaj najlepšega, kar lahko daš ljudem, sklene Loti Zlaus. Majda Goznik SM d IZ VSEBINE UrajMje obmofc* Potit «v* («trto 7) KuHutai Airvi (»trto 8) OundMt tfcKlik U VCitMMI Uli M 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBCMf PTUJ Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor S SUC KOWITEJ« OK WS PTUJ gj^ÄSiW'-.. Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas a(i vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase a(i jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! I Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCLJCVSki TEl vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. RADIOPTUJ 89,8«98,2«I04;3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersRi TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO -48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO www.tednik.si tednik@tednik.s 3838898114427 petek • 28. julija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski TEDNIK 08:00 Oddaja iz občine Decslrnik 09:50 CJosEilna pr' Franco!' 10:50 Oddaja iz preleklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1 S:OC Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Oddaja iz občine Destmik 21:40 MajSperk - Oddaja iz preteklosti I 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Petje pod lipo na Polenšaku 09:10 Ljudski pevci sc predstavijo 10:50 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Praznik žetve na Polenšaku: I.del 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SIP 08:00 Oddaja iz občine ifajdina 10:00 110 let zborov v Sariata 11:05 Glasbena oddaja 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 3 S:00 Oddaja iz občine Starše 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 llajdina - Oddaja iz preteklosti [22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siplv.si Marketing: Megamgrkeling d.O.o.; 02 74 9 34 27: 031 627 340 V SPOMIN Danes, 1. avgusta, mineva 15 let, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Bezjak IZ DOLAN 20 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. Pogrešamo te tvoji najdražji * • * V. J PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA l ok'h K 1. avgust 7:30 Glasbena osmica {slo.}, oon. 8:00 Minuta za MS MOP: dr.^tetan Celan, pon. 8:15 Minuta za MS MOP: Janez Rožmarin, pon, 8:25 Risanke, pon. 8:45 Kuhinjo, pon, 9; 10 G uliverjevo i« : Anja Čvirn ¡"poi" 1:40 Sekvenca, pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. v . 2:25 Minuta za MS MOP: ar. Štefan Celan, pon. 2:40 Minuta za MS MOP: Janez Rožmarin, pon, 2:50 Glasba za vse, pon. 3:20 Pogled nazaj, pon. 3:45 Cista umetnost - julijjpon, 4:20 Sreda v sredo: Franc Breznik, pon. 5:10 Videostrani 7:35 Kuhinjica MM^N^G^k 8:35 Minuta za MS MOP: Milan Krajnik 8:45 Glasbena osmica Ctuja}, pon. 9:15 Sport(no): Nasfia Ceh, pon. 9:40 Risanke, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Minuta za MS MOP: Nuška Gajšek, pon. 20:35 Mmuta za MS MOP: Milan Krajnik, pon, 20:45 Boksarski magazin S02E04, pon. 21:45 Potovanje na luno, pon, 22:00 Ptujska Icronika,pon. II Minuta S M? m8p: Milan 22:45 Javne službe Ptuj. pon. 23:55 Videostrani ČETRTEK 3. avgust 7:30 Glasbena osmica (sloj, pon. 8:00 Minuta za MS MOP: Branko 8:10 Minuta za MS MOP: Robert 8:20 Risanka, pon. 8:40 Regi GonŠnica, pon, 9:40 Sreda v sredo: Tomaž Lisec, pon. pon, 'U.pon. SREDA 2. avgust 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:00 Minuta za MS MOP: Nuska Gajšek, pon. 8:10 Minuta za MS MOP: Milan Krajnik, pon, 8:20 Risanke, pon. 8:40 Glasba, pesem združuje, pon, 9:35 Koncert zasedbe Plamen, pon. 10:55 Glasba za vse, pon 11:25 Povabilo na kavo: Zavod BOD1DOBRO, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Minuta za MS MOP: Nuška Gajšek, pon, 12:35 Minuta za MS MOP: Milan Krajnik, pon. 12:45 Dan vrtca Ptuj, pon, 13:20 Gostilna »Pr Francet«, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Minuta za MS MOP: Branko Kumer 18:35 Minuta za MS MOP: Robert Šegula 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 18:15 Pogled nazaj, pon, 19:35 Potova nje na luno, pon. 19:45 Risanke, pon. 20:00 Ptujska kronika,pon, 20:25 Minuta za MS MOP: Branko Kumer, pon. 20:35 Minuta za MS MOP: Robert Šegula, pon, 20:45 Sreda v sredo: Tomaž Lisec 21:40 Sekvenca, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOP: 22:35 Minuta za MS MOP: Robert 22:45 Regi GoriŠnica, pon, 23:45 Vide Branko Kumer, pon, Seguía, pon. ¡ranko Kumer, pon. Seguía, pon, 2:00 Ptujstca kronika, pon. 2:25 Minuta za MS MOP: Branko Kumer, pon. 2:35 Minuta za MS MOP: Robert Segula, pon. 2:45 Dan vrtca Pttg, pon, 3:20 Pogled nazaj, pon. 3:40 Glasba za vse, pon. 7:35 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:25 Minuta za MS MOP: K 8:40 Minuta za MS MOP: Miša Pušenjak ^baHie Chaplin: Boksarski prvak, pon, 19:40 Risanke, pon^ 2000 Ptujska kronika,pon, 20"_25 Minuta za MS MOP: Marjan Kolarič, pon. 20:45 Minuta za MS MOP:. Miša Pušenjak, pon. 20:55 Glasbena osmica (tuja) 21:25 Dan vrtca Ptuj, pon 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Minuta za MS MOP: Marjan Kolarič,, pon. 22:45 Minuta za MS MOP: Miša Pušenjak, pon 22 55 Boksarski magazin S02E07, pon Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si 1 ■Stajerskitednik I Stajerskitednik KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM kravo simentalko, pašno, na novo pripuščeno, dobro dojnico, in teličko simentalko, težko okrog 140 kg. Tel. 070 250 441._ PRODAM črpalko za mošt in vino. Cena 100 €. Telefon 041 244 239. UGODNO prodamo metrska in nažagana bukova drva na 25, 33 ali 50 cm. Možna je tudi dostava. Tel. 041 914 263, Marjan Kučiš._ TRAKTOR Torpedo 75 prodam. Tel. 041 521 863._ PRODAM 6 mesecev brejo telico, staro 2 leti. Tel. 768 62 31. DOM STANOVANJE V UMAGU oddam apartma od 3. 8. do 26. 8. v najem in oddamo hišo v Halozah za dobo do 1 leta. Telefon 041 872 075 in 02 740 70 22. www.tednik.si tednik@tednik.si Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek in brat Drago Dodlek upokojenec Splošne bolnišnice Ptuj IZ DORNAVE 27/A Od njega se bomo poslovili v sredo, 2. avgusta 2017, ob 16. uri na pokopališču v Dornavi. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Molitev za pokojnega bo v vežici v torek, 1. avgusta, ob 19. uri. Njegovi najdražji Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni, ostala je tišina, ki močno boli ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moza, očeta, tasta, dedija in pradedija Jožefa Zagorščaka 1935-2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se patroma Benjaminu in Andreju, govorniku Dragu, pevcem, pogrebnemu podjetju MIR, Talumu Kidričevo ter sosedama Dragici in Tatjani. Žalujoči žena Anica, hči Darinka in Štefka z družino, vnuki in pravnuki in Nevenka Slovenija •Vroče sonce nevarno za razvoj kožnih bolezni Zaščita pred soncem za ohranitev zdravja Ultravijolično sevanje je najpogostejši povzročitelj kožnega raka. Po podatkih onkološkega inštituta Ljubljana, kjer vodijo register raka, v Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3.000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. »Če k temu dodamo še sončne opekline in tveganje zaradi dela pri visokih temperaturah, od poškodb pri delu do zdravstvenih težav zaradi dehidracije in pregretja telesa, je argumentov za pravočasno ukrepanje več kot dovolj. Svetujemo, da delavci, ki so izpostavljeni vročemu soncu, poskrbijo za preventivne zaščitne ukrepe. To pa ni samo naloga delavca, temveč tudi delodajalca. Med najbolj izpostavljenimi sončnemu UV-sevanju in delu pri visokih temperaturah so delavci, ki pretežno delajo na prostem: gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, policisti, vojaki, vozniki in številni drugi. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam lahko zaradi prekomernega znojenja in nezadostnega vnosa tekočine povzroči nezmožnost vzdrževanja normalne telesne temperature, dehidracijo in pregrevanje telesa, to pa vodi Foto: Črtomir Goznik Vremenoslouci napovedujejo še en vročinski val. Izpostavljenost močnemu in žarečemu soncu pomeni tveganje za zdravje v slabost, glavobol, omotičnost, vročinske krče, v najtežjih primerih tudi v vročinsko kap, ki zahteva nujno medicinsko pomoč. Po priporočilih naj bi delavci pri fizičnem delu na prostem spili kozarec tekočine (nesladkane osvežilne pijače ali vode) vsakih 15 do 20 minut oziroma od šest decilitrov do enega litra na uro oziroma po potrebi. Svetujemo, naj delavci med delom, če je le mogoče, valom. Kožo je dobro zaščititi s poiščejo senco. Priporočljivo je prekriti dele telesa z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami (gosto tkana, ohlapna tkanina), glavo in vrat pa zaščititi s pokri- kremo (faktor 30 ali več), med delom pa popiti čim več vode,« svetujejo na oddelku za promocijo zdravja UKC Ljubljana. MZ Podravje • Zemlja skriva tudi"presenečenja" "Teh predmetov se ne dotikajte!" Veliko ljudi vsakodnevno opravlja razna zemeljska dela - od temeljev za hišo in izkopov za razne vode in napeljave do oranja njiv. Le redki pa se zavedajo, da zemlja včasih skriva nevarna presenečenja, še posebej pri globokih posegih vanjo. Nemalokrat ljudje naletijo na "čudne" kovinske predmete, ki so nekoč bili namenjeni uničevanju, a se iz neznanega vzroka niso aktivirali. Te predmete s kratico imenujemo NUS - neeksplodirana ubojna sredstva (mine, bombe, projektili, vžigalniki ipd.). Njihova velikost, oblika in teža je različna. Vžigalniki so po navadi cevaste oblike, veliki od nekaj centimet- rov do velikosti svinčnika ali kozarca za 2 dl. Protioklepne mine so po večinoma okrogle oblike, težke do okoli 5 kg, mine za mino-mete in topove so težke od 5 do 30 kg ter dolge do okoli 60 cm. Kot pa smo te dni doživeli na našem koncu, na Vurberku, se lahko - in to ne redko - najdejo tudi letalske bombe in projektili. Ti predmeti so zelo veliki in tehtajo do nekaj sto kg, so velikosti soda za 200 litrov ali kot manjša kanalizacijska cev dolgi več kot 1 meter. Zelo pomembno je, da se teh predmetov ne dotikamo! Če je možno, je treba NUS čim hitreje označiti (z rdečo ali rumeno zastavico ali trakom) in takoj poklicati številki 112 - Center za obveščanje ali 113 - Policijo. Pri tem navedite svoje podatke (ime in priimek), čim natančnejši naslov kraja najdbe NUS-a in po možnosti njegov kratek opis. Po tem onemogočite pristop drugim osebam; še posebej otrokom temeljito preprečite, da bi se približali temu kraju! Tudi sami se umaknite na varno razdaljo in po možnosti počakajte na protibombne strokovnjake ali policijo. Ta sredstva načeloma niso nevarna, temu kraju vse dokler se ne premikajo, a rokovanje z njimi prepustite strokovnjakom. Da ne bi povzročili nepotrebnega prevelikega preplaha, je treba povedati, da ne gre za novo ali povečano nevarnost, saj je ta prisotna že desetletja od prve in druge svetovne vojna pa vse do konca osamosvojitve Slovenije. MatjazHorvat, dipl. ing., zunanji sodelavec ICZR Ig Osebna kronika Rojstva: Iva Koželj, Rogaška cesta 1, Ptuj - deklica Sofija; Mateja Gabrovec, Zgornje Gru-škovje 26 a, Podlehnik - deček Tim; Sanja Zagoršek, Bukovci 72, Markovci - deklica Zala; Karolina Harl, Osek 18, Sveta Trojica v Slov. goricah - deček Nik; Arjete Brojaj, Ob Dravi 3, Ptuj - deklica Laureta; Tanja Horvat, Žeta le 61, Žeta le -deček Anže; Maja Slatič, Abra-mičeva ulica 7, Ptuj - deklica Žana; Laura Planinšek, Pleter-je 34, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Lili; Nataša Rudolf, Branoslavci 16, Ljutomer - deček Staš; Mihaela Hunja-di, Radomerje 14 b, Ljutomer - deklica Stela; Katja Zajšek, Sedlašek 120, Podlehnik - deček Lin; Mateja Šerod, Sodince 91, Velika Nedelja - deček Kevin; Valerija Kolarič, Vodranci 20, Središče ob Dravi - deklica Sara; Damjana Podgoršek, Že-tale 96, Žetale - deklica Tara; Simona Zidanšek, Spodnja Korena 28 a, Zgornja Korena - deček Mark; Karmen Dogša, Vuzmetinci 33 a, Miklavž pri Ormožu - deklica Zoja; Amadeja Avguštin, Vegova ul. 10, Kidričevo - deček Lio; Tjaša Kirbiš, Bodkovci 47, Juršinci - deklica Ana; Patricija Emeršič, Bišečki Vrh 32, Trnovska vas - deklica Tina; Andreja Sever, Drstelja 9/ b, Destrnik - deček Urban; Patricija Potočnik, Dragovič 40, Juršinci - deklica Zara. Umrli so: Franc Adam, Zgornja Sveča 21, roj. 1932 - umrl 21. julija 2017; Emilija Majcen, roj. Zadravec, Cvetkovci 86, roj. 1938 - umrla 22. julija 2017; Franc Tominc, Planjsko 18, roj. 1932 - umrl 23. julija 2017; Cecilija Kaučič, roj. Veldin, Podgorci 100, roj. 1956 - umrla 24. julija 2017; Ivan Šuper, Zgornja Pristava 48, roj. 1960 - umrl 8. julija 2017; Josip Zagoršcak, Zakl 7, roj. 1935 - umrl 23. julija 2017; Roza Štrafela, roj. Solina, Markovci 71, roj. 1925 - umrla 21. julija 2017; Stanko Hoedl, Ptuj, Ra-belčja vas 36, roj. 1953 - umrl 23. julija 2017; Ana Dajnko, roj. Kolar, Dobrina 1, roj. 1930 - umrla 24. julija 2017; Jožef Krajnčič, Ptuj, Vičava 135, roj. 1956 - umrl 25. julija 2017; Jožef Verdenik, Gerečja vas 9, roj. 1930 - umrl 25. julija 2017; Gina Plohl, roj. Micic, Bukovci 79 A, roj. 1949 - umrla 26. julija 2017; Matilda Plohl, roj. Šuen, Brezovci 6, roj. 1934 - umrla 25. julija 2017. Poroke - Ptuj: Jernej Bro-dnjak in Laura Grgec, Gori-šnica 174 A; Slavko Koroš in Cvetka Verdnik, Šentanel 27 C; Boštjan Kolednik in Mateja Kmetec, Levanjci 15; David Jerič, Dragonja vas 1, in Vesna Žnidarič, Zamušani 78 A; David Lah, Sobetinci 21, in Eva Bratec, Sobetinci 8; Dimitrij Repič in Jasna Bolkovič, Rot-man 27. Poroke - Ormož: Tonček Gre-gorič in Jasmina Krajnc, Zamu-šani 60. Danes bo jasno in še bolj vroče. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 23, najvišje dnevne od 31 do 37 stopinj C. Opozorilo Predvidoma do začetka prihodnjega tedna bo predvsem sredi dneva in popoldne velika toplotna obremenitev. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno jasno in zelo vroče. Predvsem v sredo zvečer lahko ob meji z Avstrijo nastane vročinska nevihta. Vremenska slika Nad južno polovico Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah priteka nad naše kraje od jugozahoda zelo topel in suh zrak. Napoved vremena za Slovenijo Ce se avgusta po gorah kadi, 19/35 kupi si kožuh za zimske noči. Foto: MH