Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casel. la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI
Posamezna štev. 50 lir
O
N
N A:
NAR četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETI IMANALE
ŠT. 715
TRST, ČETRTEK 10. OKTOBER 1968, GORICA
LET. XVII.
!Bodimo praVa Velika družina
Pri nedavni avtomobilski nesreči pri Domj-u sta se ubila dva mlada fanta, od katerih je bil eden gotovo, drugi pa verjetno slovenskega rodu. Hudo 'pa sta bili ranjeni dve 14 a-l 15-letni dekleti iz neke bližnje vasi, prav tako Slovenki (da ne govorimo o ranjeni družini v drugem avtomobilu, ki je tudi slovenska). Nesreča se je zgodila ob 11. uri ponoči, ko je drvel Fiat 500 obeh fantov s preveliko hitrostjo po predmestni cesti. Marsikdo je prebral novico o nesreči, jo morda še nekoliko komentiral, a novi dogodki so jo kmalu izrinili iz njegove zavesti. Saj avtomobilskih nesreč je toliko!
In vendar bi se morali ob tej nesreči nekoliko dalje ustaviti. Pretresljivo je namreč poleg tragedije same še nekaj drugega: trije od mladih, ki so se peljali skupaj v avtomobilu, še niso imeli dvajset let, dekleti niti petnajst. Kako da so se znašli iti mladi tako pozno zvečer na samotni cesti? Kako sta zašli tja tako mladi dekleti, ki sta obiskovali slovensko nižjo srednjo šolo?
Ena teh deklet baje nima staršev. O domačih razmerah druge nismo poučeni, a verjetno tudi Ona nima nikogar, ki bi dovolj skrbno pazil nanjo. Toda ali nismo mi vsi, vsa naša narodna skupnost, do neke mere odgovorni za vzgojo in usodo naše mladine? Nihče med nami ne more z mirno vestjo reči: kaj me to briga! Tem manj, ker je takih samim sebi prepuščenih mladostnikov med nami še veliko.
Mnogokrat diskutiramo v raznih krogih in društvih, kako poživiti med našimi ljudmi zavest narodne skupnosti, zavest ,da pripadamo isti narodni družini. Mislimo, da se da vzdramiti in netiti tako zavest samo s političnimi sredstvi, s propagando, s predavanji, z idejami, pri tem pa pozabljamo, da je tudi tu važna predvsem ljubezen. Nihče nima pravice hladno izjaviti : Sem mar jaz Varuh svojega brata, svoje sestre? Kajti resnica je, da smo vsi odgovorni za usodo drug drugega in s tem tudi za usodo vsega našega naroda in zlasti Vse naše narodne manjšine.
Med nami je slišati mnogo velikih fraz, a čutiti je malo ljubezni. Slovenci postajamo Iz vzrokov, o katerih tu ne moremo razpravljati, če so bam sploh dovolj jasni, narod mrzlih, nedružab-n*h, samoljubnih, vase zaprtih, skopuških ljudi. To -ni naša ugotovitev, to so že mnogi z grenkobo u9otoviIi pred nami. Beseda idealist je zadobila bted nami zaničljiv, posmehljiv pomen, če že ni Postala naravnost žaljivka in psovka. In ni slučaj, če imamo Slovenci rekord v pogledu samomorov.
Poznamo -mnogo primerov, ko bi bilo malo ljubezni, malo topline in pomoči, malo zanimanja ohranilo našemu narodu ne le posameznike, am-Pak cele družine, ki so se znašle osamljene in v tboralni ali materialni stiski. Toda nihče se ni bašel med nami Slovenci, ki bi jim bil izkazi tisto -malo ljubezni in pozornosti. Izkazali so (Nadaljevanje na 3. strani)
RAZPRAVA 0 POPRAVKIH USTAVE V JUGOSLAVIJI
Po vseh jugoslovanskih republikah in v političnih organizacijah ter intelektualnih krogih v središčih vodijo zadnji čas obširne razprave in polemike o popravkih sedanje ustave, ki naj bi jih v kratkem sprejela zvezna skupščina v Beogradu. Izkazalo se je namreč, da vsebuje sedanja ustava razne »luknje« in nedoslednosti, ki ovirajo razvoj, zlasti razvoj samoupravljanja in decentralizacije, pa tudi učinkovitost zakonodajnih postopkov. Predvsem sedanja ustava premalo jasno razmejuje pristojnosti republik in federacije, preveč nejasno stališče pa je, kot je razvidno iz sedanjih debat, zavzemala tudi do tistih narodnostnih skupin, ki ne tvorijo lastnih republik. Nejasnosti v po gledu samoupravljanja in vztrajanje pri določenem centralizmu pa so tudi ovirali razvoj gospodarstva in posebej še gospodarski in socialni razvoj posameznih republik oziroma narodov. Slovensko časopisje se je pogostoma pritoževalo, da je zvezna zako-nodaja jrreveč podrobna, lahko bi dejali tudi prebujna ali preveč birokratska, ker je daleč presegale okvire, kot so bili zamiš 1 1 jeni v ustavi. Predpisovala je vse podrob nosti in skušala spraviti vse različnosti v nacionalni in gospodarski sestavi Jugoslavije na isti imenovalec, na »povprečno merilo«, kar se je izkazalo za zmotno. Dušilo je zako nodajne pobude republiških skupščin in oviralo avtonomno oziroma samoupravno reševanje raznih specifičnih problemov v Sloveniji in prav tako tudi v drugih republikah.
Pri sedanjih debatah gre za to, da bi odpravili le pomanjkljivosti in zagotovili samostojnejši razvoj republik in gospodarstva ter reševanje problemov, ki kričijo po rešitvi in katerih zvezna zakonodaja ne more rešiti. Taki problemi so npr. v Slo-
veniji vprašanje pravičnih pokojnin, vzdrževanje šol in šolstva na splošno, finansiranje zdravstva in socialnega skrbstva v celoti, stanovanjski problem, modernizacija slovenske industrije, posebno kemične, gradnja avtocest itd. V bistvu bi iradi z ustavnimi popravki zagotovili učinkovitejše delovanje zvezne skupščine, ki je bila doslej preveč razdrobljena na pet zborov, ki pa niso imeli prave zakonodajne moči, in zagotovili repu-hlikam tako mero avtonomije, da bi lahko vsaj do neke najnujnejše mere same reševale svoje probleme. Vzporedno s tem pa gre tudi za vprašanje novega volivnega sistema zvezne skupščine, to je ali neposredne ali posredne volitve. Zdi se, da so posredne volitve, ki so bile uvedene s sedanjo ustavo, razočarale, ker so precej zmanjšale zanimanje javnosti za volitve. Debatira pa se tudi o vprašanju postavljanja kandidatur, kdo naj ima pravico predlagati kandidate itd.
Seveda prihajajo pri sedanjih razpravah do izraza različne težnje, tako tiste, ki bi hotele veliko mero avtonomije za republike, kot tudi take, ki bi hotele rešiti kar največ od centralizma, boječ se za enotnost gospodarskega in splošno družbenega sistema. Trenutno še ni mogoče reči, kakšne težnje bodo zmagale. Želeti je, da bi zmagale tiste, ki najbolj realistično presojajo današnje probleme v Jugoslaviji in ki so tudi dosegle in sprožile sedanjo razpravo o popravkih ustave, to je tiste, ki se zavzemajo za čim-večjo avtonomijo republik. Jasno je, da bo navezanost jugoslovanskih narodov na skupno zvezno državo in na socialistični sistem, kakršen je danes jugoslovanski, to je na sistem, ki načelno priznava delovnim in na-(Nadaljevanje na 7. strani)
Predlog za sociološko raziska vo
Če je res, da je število učencev m dijakov slovenskih šol zanesljiv pokazatelj stopnje narodne zavednosti — in o tem ne more biti dvoma — smemo danes trditi, da se je najbrž zaključil tisti negativni proces, ki je marsikaterega člana naše zamejske slovenske skupnosti izročil v bližnji preteklosti v objem tujega narodnega okolja. Povečanje števila letos vpisanih otrok v slovenske šole, poživljena dejavnost prosvetnih društev, živahno športno udejstvovanje naše mladine in še drugi znaki slovenske življenjskosti morejo zgornjo ugotovitev samo potrditi.
Ta preobrat nas seveda navdaja z zadoščenjem, ker vidimo, da so bili idealizem, požrtvovalnost, napori in vztrajnost sorazmerno majhnega števila ljudi vendarle kronani z določenim uspehom. To-
da naše zadoščenje, naš optimizem bi bila tem večja in zlasti tembolj -upravičena, če bi smeli hkrati ugotoviti, da je danes konec tudi drugega, gotovo bolj kompleksnega pojava, ki je v teh dveh zadnjih desetletjih rezal 'korenine celotnemu -našemu zamejskemu narodnemu deblu, to je znatnemu biološkemu nazadovanju, katerega glavni vzrok je bil padec rodnosti.
Ni treba, da kličemo na -pomoč statistične podatke, kajti že samo bežen pogled po naši najbližji okolici nam pove, da je doba, ko je tudi pri nas vsaka družina imela kopico otrok, že davno mimo in da so take družine -danes izjema. V' tem pogledu smo Slovenci sicer preživljali enako krizo kot tukajšnji državljani italijanske narodnosti, ven-(Nadalievanie na 2. strani)
Ideologija kol sredstvo ruskega imperializma
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 13. oktobra, ob: 9.000 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.50 Glasba za harfo; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Michelangelo Buonarroti«; 11.40 Ringaraja za naše malčke;
12.00 Nabožna glasba; 12.45 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Calvino: »80. severni vzporednik«. Drama v 3 dej.;
17.05 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 »Kino, včeraj in danes«; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. Igra pianist Došek;
22.05 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 14. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušav-ce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Zbor »T. Bichebner« iz Tapogliana in Nogareda ob Teru; 19.00 Alpertov orkester; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Športna tribuna; 21.05 Zgodbe prve svetovne vojne; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Harfistka Uršič-Petrič; 22.20 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 15. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Pianist Tatum; 12.00 Bednarik: »Pratika«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 J. Jež: »Italijanščina po radiu«; 17.35 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič - Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele. Pianist Gherbitz; 19.10 Cankarjeve črtice; 19.20 Južnoameriška ritmična glasba; 19.45 Moški vok. kvintet »Zarja« iz Trsta; 20.00 Šport; 20.35 Gluck »Armida«, lirska tragedija.
♦ SREDA, 16. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 1150 Trobentač Hirt; 12.10 »Brali smo za vas«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslu-šavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.45 Ne vse, toda o vsem; 18.00 Ščepec poezije; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slavni pevci v tržaških gledališčih; 19.10 »Higiena in zdravje«; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (21.15) »Za vašo knjižno polico«; 22.30 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 17. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Znane melodije; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslu-šavce: Razkuštrane pesmi; 17.45 Moj prosti čas; 18.00 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelja; 19.00 Gul-da in njegov ansambel; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Molivi, ki vam ugajajo; 20.30 Šport; 20.35 de Obal-dia »Urbi et orbi«. Radijska drama; 21.35 Motivi dveh Amerik: 22.00 Komorne skladbe. Danieli: Mala suita za 7 glasbil; Izvajajo: pl. Danieli, fl. Pahor, cl. Brezigar in Emanueli, fg. Di Ccsare, trb. Cancelli in trbn. Resilia.
♦ PETEK, 18. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Curtis; 12.20 »Blagoznan-stva za domačo rabo«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade po-slušavce; 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Poje Mina; 19.10 Spinelli: Evropska ideja danes (3) »Uvedba hegemonij«; 19.25 Chaquitov orkester; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe;
22.00 Skladbo davnih dob; 22.10 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 19. oktobra, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Pozavnist Pezzotta; 12.10 »Iz starih časov«; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V 3/4 taktu; 16.45 Otrokov pravljični svet; 17.20 Dialog ■ Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Lopo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; Moj prosti čas; 18.45 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Zbor Marijine družbe iz Gorice, vodi Bratuževa; 19.10 »Družinski obzornik«; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 Neverjetne zgodbe; 21.30 Vabilo na ples.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphii« — Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
V torek je imelo predsedstvo češkoslovaške komunistične partije celodnevno sejo, na kateri je razpravljalo o rezultatih češko-slovaško-sovjetskega vrhunskega sestanka v Moskvi. Pomen seje je bil seveda le v tem, da so na njej moskovske sklepe, ki pomenijo v bistvu sovjetski diktat za prenehanje »nove smeri« na Češkoslovaškem, formalno odobrili .Druge izbire KPC nima. In zato je prezidij moskovski diktat seveda »odobril«. Pri tem je pokazal nekoliko prisilnega optimizma samo Dubček, ko je zatrjeval kolegom, da bo zamenjanih nekaj ljudi sicer »na važnih, a ne najvažnejših mestih«, čeprav zahodni tisk in češkoslovaška javnost že na splošno ugibljeta, kdaj se bo moral umakniti tudi Dubček in narediti prostor človeku, ki bo Sovjetom bolj pri srcu.
Dubček je ob tej priložnosti tudi pove dal, da bo ostalo na češkoslovaškem 50.000 sovjetskih vojakov, torej nekoliko manj, kol so prej javljali (70.000). Seveda je malo verjetno, da bodo Sovjeti vsaj tokrat držali besedo. Njihove divizije bodo baje razmeščene vzdolž češko-zahodnonemške meje, da bi »varovale« Češkoslovaško pred vdorom s tiste strani...
Tako Čehe kot demokratično javno mnenje v Evropi pa je moralo najbolj prizadeti tisto mesto v Dubčekovem pojasnjevanju, kjer je izjavil, da bodo lahko Čehi in Slovaki sami in ne Sovjeti določali, če je kdo »zakoreninjen v načelih marksizma leninizma in proletarskega internacionalizma« ali ne. Taki ideološko pravoverni ljudje naj bi namreč v smislu moskovskih sklepov zamenjali tiste češkoslovaške visoke funkcionarje, katerih ideološke korenine segajo premalo globoko. Ne glede na ironijo teh fraz je razbrati iz njih tudi brutalno dejstvo, da je postala Sovjetom ideologija marksizma leninizma, ali tistega kar pojmujejo pod tem izrazom, samo sredstvo njihovega veli-koruskega imperializma.
Ta pojav bi zaslužil jasnejše osvetlitve in poglobljeni študij sociologov in strokov-
dar posledice pri njih niso tako vidne, ker je »zgubo« nadomestila, vsaj na Tržaškem, množična priselitev istrskih pribežnikov in delno tudi imigracija iz drugih italijanskih pokrajn.
Pojav sam na sebi ni tudi prav nič izrednega, ker je značilen za družbo, ki doživlja globoke in nagle strukturne spremembe, ki jih terjata industrializacija, razvoj terciarnih dejavnosti in drugi pojavi sodobne industrijske dobe. Sele znanstvena sociološka raziskava bi nam povedala, kakšen je trenutni položaj glede tega izredno važnega problema in bi hkrati omogočila, da bi se določila sredstva in sprejeli ukrepi, ki naj vplivajo na nadaljnji razvoj naše slovenske skupnosti. Žal pri nas dozdaj ni bilo posluha za tovrstno delovanje in je zato skrajen čas, da se v naših odgovornih krogih začne resno razmišljati o takšnih pobudah, kajti drugače bomo tudi življenjsko važna vprašanja nadaljevali obravnavati diletantsko, medtem ko bi jih bilo treba proučevati in reševati z vso znanstveno resnostjo in natančnostjo.
Vemo, da so v sosedni Sloveniji družbene vede v polnem razmahu, da obstajajo inštituti in
njakov za politične vede, vendar ni dvoma, da obstaja. Na tem nič ne spremeni pridevnik »sovjetski«, kajti v Sovjetski zvezi je velikoruski narod tisti, ki izvaja hegemonijo nad vsemi drugimi nat odi in jih skuša etnično počasi, trenutno na »lep« način asimilirati (četudi ni manjkalo tudi manj lepih načinov). Na tem tudi nič ne spremeni sklicevanje na ideologijo in ne na raso, kajti niti Hitlerjev imperializem se nasproti drugim narodom ni skliceval na raso (to je zavest je gojil le v Nemcih 'in doma), ampak na ideologijo voditeljstva, boja proti »plutokracijam«, gnilim »demokracijam«, judovstvu in drugemu, kar je smatral za oviro »novemu redu«, ki ga je oznanjal in skušal zagotoviti s tanki. Kamor je prišel, je prišel, kakor je znano, tudi on kot »osvoboditelj« (Avstrija, Češka, Slovaška, Jugoslavija itd.) Vsak imperializem namreč nujno potrebuje za nosivca kako ideologijo, že od časa Mohameda in Karla Velikega naprej. Tako tudi ruski.
—•—
Novice po svatu
V Rimu so voditelji sredinsko-levih strank pridno na delu, da bi zvarili novo sredinsko-levo koalicijo, ki nudi edino možnost trdne vlade in konstruktivne politike v Italiji. PaČ pa bo nova sredinska levica verjetno omejena v času in bo -imela točno določen program.
☆
Na mejah z Zahodno Nemčijo stoji trenutno 42 sovjetskih divizij. Nemčija se boji vdora.
☆
Sovjeti baje zahtevajo od Finske vojaška oporišča v Batskem morju. To je zahteval Kosigin na sestanku s finskim predsednikom Kekkonenom.
☆
Družbi Fiat in Citroen se pogajata za sklenitev pogodbe o tesnem medsebojnem sodelovanju.
☆
Izrael je predložil realističen in za Arabce sprejemljiv načrt za mirovno pogodbo.
☆
V Rimu so odkrili skupino vohunov za Rusijo. De-I lovali so v zunanjem ministrstvu, s povezavo v trgovskih krogih.
ustanove, ki razpolagajo z dobrimi strokovnimi kadri in z obilnim znanstvenim materialom. Mislimo zato, da bi ne smelo biti težav za pripravo in izvedbo temeljite znanstvene sociološke raziskave o stanju tukajšnje slovenske manjšine, tako da bi 'se osvetlili vsi najvažnejši aspekti njenega življenja. Rezultati takšne raziskave bi bili dragoceno gradivo za vodstva vseh naših manjšinskih organizacij in ustanov, kar bi gotovo pripomoglo, da bi postalo njihovo delovanje še bolj učinkovito, s čimer bi še krepkeje zagotovili tukajšnjemu slovenskemu ljudstvu miren in plodovit razvoj.
TEDENSKI KOLEDARČEK
13. oktobra, nedelja: Edvard, Valuk 14 oktobra, ponedeljek: Borut, Kalist
15. oktobra, torek: Terezija, Gorazd
16. oktobra, sreda: Hotimir, Jadviga
17. oktobra, četrtek: Hedvika, Mira
18. oktobra, petek: Puka, Vojnomir
19. oktobra, sobota: Etbin, Lavra
Predlog za sociološko raziskavo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nova žalitev za horoške Slovence
Starodavna Gospa Sveta nad Gosposvetskim poljem, kjer stoji vojvodski prestol, je s tem vred zgodovinska priča slovenstva, verskega in narodnega, v srcu slovenske zemlje od 8. stoletja dalje, v Karantaniji.
Neizpodbitni zgodovinski viri pričajo, da se je slovenski jezik slišal pri vojvodskem prestolu ob ustoličevanju karantanskih knezov do Ernesta Železnega v 15. stoletju. Prav tako izpričujejo Ivan Vetrinjski in drugi tedanji zgodovinarji, da se je pod oboki cerkve pri Gospe Sveti razlegal tudi slovenski glas in da prav tam počiva sveti škoi Modest, ki se je uprl tedanjemu germanskemu načinu pokristjanjevanja karantanskih Slovencev s silo ali »v desnici meč, v levici križ« in je učil oznanjali sveti nauk v materini besedi.
Zato se tem neverjetneje sliši, da je po tisoč letih izšla prav pri Gospe Sveti brošura, ki zanika pravico do verouka v jeziku staršev.
Knjigo na 154 straneh je izdal tamkajšnji župnik VVilhelm Mucher pod naslovom »Die Sprache des Religionsunterrichtes in
N
Bodimo prava velika družina
(Nadaljevanje s 1. strani)
jim jo morda drugi in jih navezali na drugo narodno skupnost. Mislimo, da ni treba navajati konkretnih primerov, vsakdo jih pozna.
Posameznik res ne more veliko -storiti, včasih je tudi oviran zaradi raznih pomislekov ali ozirov. Toda kdo nam brani, da se povežemo in skup.io organiziramo tako -pomoč? To naj bi bila ®na izmed nalog Slovenske skupnosti, če hoče po Pravici nositi to ime, a še bolj kot naloga določene politične organizacije je to naloga nas vseh, Posebno ljudi krščanskega prepričanja, socialno miselnosti in žive narodne zavesti. V vsaki fari naj bi ustanovili skupino s sodelovanjem duhovnika in učiteljstva, 'ki bi skušala z ljubeznijo skrbeti za tiste, ki so potrebni naše pomoči in nasveta : za zapuščene mladostnike, za zaostale otroke, za osamljene stare ljudi, za vdove in siroto, ki se znajdejo ob nenadni smrti svojega rednika v materialni in duhovni stiski. Ustanovimo si »Slovensko družino«, preko katere naj seže do teh lju bi naša ljubezen!
To je samo predlog, ki pa je vreden, da raz mislimo o njem.
Sudkarnten — Cyrill und Method« — Veroučni jezik na južnem Koroškem — Ciril in Metod«.
Brošura je napisana v strupenem duhu proti Slovencem. Pisatelj trdi, -da ni bil sv, Modest slovenski apostol. Ciril in Metod, pravi v svojem strupenjaštvu, da sploh nista svetnika, marveč apostola slovanskega nacionalizma. Namenoma je izbran tudi čas za izdajo te brošure, ko morajo starši ob začetku šolskega leta posebej zahtevati, da se bodo njihovi otroci učili v šoli tudi slovenščine. Naključje — morda samo to — je pa zahtevalo, da je bil pisan ta napad na slovenstvo, pod versko krinko, prav pri Gospe Sveti, v srcu nekdanje slovenske Karantanije. Marsikatere starše je ali bo takšna brošura preplašila, da ne bodo terjali slovenskega pouka za svoje otroke.
PLAH ODGOVOR
Dne 22 septembra je prinesel slovenski cerkveni list krške škofije »Nedelja« odgovor Mucherjevo pisanje. Pričakovali bi, da bi ordinariat prepovedal širjenje lažnivih trditev, napadov na svetništvo kljub papeškim pismom od Hadrijana II. dalje pa do 'Janeza XXIII., pa četudi je pisatelj, žal, župnik pri Gospe Sveti. Škofijski tiskovni urad v Celovcu izjavlja (z datumom 7. -sept. 1968), da nadpastir obžaluje, ko se javno
obdolžujejo slovenski sobratje in dodaja da se ne smejo preveč poudarjati nacionalne vrednote. To se lahko razume tudi v smislu, da se starši ne smejo potegovati za pouk veronauka v materinščini in tudi ne za uveljavljanje materinščine v cerkvi, kot sta to želela in za to delovala sveta brata.
Celovški ordinariat ne obsoja niti z besedico Mucherjcvega stališča, marveč ga celo dvoumno dopušča s svojimi splošnimi izjavami, ki so bolj naperjene proti napadenim kot pa proti navadavcu.
Človeka in katoličana mora boleti tako početje. Nas, -sinove slovenskega rodu pa še bolj, ker prihajajo krivični napa di prav od tam, kjer je bilo naše versko in narodno središče.
☆
Iz Trsta
PREVAJAVCI PRI PRIZIVNEM SODIŠČU
Pravosodno ministrstvo je te -dni izdalo odlok, s katerim so bili imenovani pri prizivnem sodišču v Trstu prevajavci in 'tolmači za slovenščino, srbohrvaščino in nemščino. Imenovani so bili: dr. Avgust Sfiligoj (za slovenščino), dr. Franc Baša (za slovenščino, srbo hrvaščino in nemščino), Edi Košuta (za slovenščino in srbohrvaščino), dr. Dario Rustia Traine (za hrvaščino), Remigij Starc (za slovenščino in srbohrvaščino) in Egon Donners-berg (za nemščino).
Lurdski list o slovenskih romarjih
Lurdski cerkveni štirinajstdnevnik »Journal de la Grotte« je prinesel v svoji 18. številki z dne 8. septembra celostransko poiro-čilo o slovenskih romarjih. Poročilo, ki je opremljeno z dvema velikima fotografijama romarjev (zlasti Tomaric) v slovenskih narodnih nošah, pravi med drugim, da je bila to največja skupina romarjev iz Slovenije po drugi svetovni vojni. Vodil jo je ljub ljansk-i pomožni škof Lenič. List je kar dobro poučen o slovenskem narodu in slovenski zgodovini, o kateri pravi, da je bila »razgibana tako nekdaj kot v novejšem času«.
V poročilu je tudi rečeno: »Romanje, katerega organizacija je bila zaupana agenciji »Putnik« v Ljubljani, je padlo v dni, ko je drugi udar v Pragi vznemiril ves svet, posebno pa še Slovence, ki so 'tako v jezikov-
nem kot v psihološkem pogledu tako blizu Čehom in Slovakom; zgodovina jih je pogc-sto združila v istem boju za njihovo nacionalno svobodo.«
Članek tudi pravi, -da so Slovenci že zve sto sprejeli nove liturgične obrede, katerim so dale njihove veličastne pesmi hkrati -nacionalni in katoliški značaj, »to se pravi, da se je liturgija, ki je skupna vsej Cerkvi, intimno povezala z njihovim narodnim značajem. Kajti kadar Slovenci pojejo, pojejo vsi, kar je začudilo vse romarje v Lurdu.«
List hvali tudi lepe slovenske -ljudske noše ter poroča, da so Slovenci ob prihodu in odhodu iz Lurda peli svojo -lepo pesem »Marija, skoz življenje voditi srečno znaš«, 'ter navaja ta verz poleg prevoda tudi v slovenščini, brez napake.
F. J,-35 SMRT V POMLA
»Tu imaš večerjo,« je rekla s tihim glasom, v katerem je drgetal jok.
»Hvala lepa, mama,« je dejal. Rad bi ji bil rekel nekaj dobrega in nežnega, pa ni vedel kaj. Tiho je spet odšla -iz sobe. Prižgal je luč in pojedel, kar mu je prinesla. Potem je spet legel hitro zaspal, četudi mu je bilo še vedno tesno zaradi matere.
Drugo jutro se je odpeljal v Maribor, da bi govoril z ravnateljem. Bilo je še zgodaj, zato je skoro dve uri hodil po ulicah in po zivilsčem trgu pred bogoslovjem, dokler se ni približala ura, ko je vedel, da ga bo dobil v pisarni. Še prej je stopil v cerkvico zraven bogoslovja, da bi nekoliko pomolil. Bila je zapuščena, saj je bil deloven dan in maše so že zdavnaj minile. Le nekaj kmetic, ki so bile prodale, kar so prinesle na trg, je sedelo v klopeh, ob katerih so stale prazne košare. Ko je vstopil, ga je zajel domčnostni vonj po
kadilu in svečah, po plemenitem lesu in škrobljenem cerkvenem perilu, ki se mu je bil zdel včasih tako trpek, zdaj pa mu je bil prijeten, kakor rahlo otožen spomin na leta, ki jih je preživel pod to streho, leta hrepenenja in notranje osamljenosti. Sedel je v zadnjo klop in skušal moliti, pa ni mogel. Gledal je podobo svetega Alojzija na oltarju, ki so jim ga med duhovnimi vajami tolikokrat stav-ljali -za vzgled, in podobe drugih svetnikov in svetnic, -ki jih je v teh preteklih dveh -letih tolikokrat gledal, ter premišljal o tem, kar je nameraval storiti. Nič več ni tehtal svojega sklepa. Bil je trdno odločen zaživeti življenje, ki ga je klicalo in mamilo izmed teh debelih zidov, in zdaj, ko je bilo maj težje že za njim, ga ni moglo nič več zadržati. A vendar mu je bilo težko pri srcu. Nikogar ni imel, s komer bi se mogel pogovoriti od srca do srca, in -pot pred njim je bila tako temna in negotova, toda ni se mogel več upirati klicu, ki ga je vabil nanjo. Slovo od vsega tega, kar je bilo oblikovalo njegovo dozorevajočo mladost in jo preželo s svojim trpkim vonjem, pa je bilo vendar težko.
Potem je vstal in pozvonil pri vratih bogoslovja. Odprla mu je debelušna sestra Elizabeta, ki je gospodinjila v kuhinji.
(Dalje)
£# TVs* f & hviju -----------------
Obisk v „ kraški hiši" v Velikem Repnu
Značilna »'kraška hiša«, ki so jo odprli na praznik »kraške oh četi« v Velikem Reipnu, je zdaj, kot znano, urejena kot muzej in odprta za javnost. Obiskali smo jo eno zadnjih nedelj in se prepričali, da je urejena naravnost vzorno, za kar zaslužijo vsi tisti, ki so se trudili za to, zahvalo naše in vse slovenske javnosti, ki je dobila tako nov spomenik svoje stare kmečke kulture.
Vsi prostori v hiši, od kleti do kuhinje in spalnice so takšni, kakor so bili v nekdanjih časih v tipični slovenski kraški domačiji. V kleti stoje sodi in videti je tudi nekdanje značilno orodje in priprave. V kuhinji so razpostavljeni stari krožniki, sklede, bakreno posodje in vse drugo, kar je spadalo v kraško kuhinjo. Seveda ne manjka niti ognjišča, iz katerega še diše napol sežgana polena, prekrita s pepelom. V spalnici pa vidimo preproste postelje in zibke, a tudi starodavne isvete slike na stenah, velik molek na kredenci in drugo. Vse to nam vzbudi živo predstavo nekdanje kraške hiše in življenja v njej.
Tudi dvorišče z značilnim kamenitim vodnjakom je lepo urejeno, tako da smo kar razočarani, ko pogledamo v vodnjak in vidimo, da v njem ni »prave« vode.
Posebno zanimiv pa je muzej v značilni in po svoje lepi, čeprav preprosti kamenrti stranski zgradbi, ki je služila nekdaj za skedenj. Že zgradba sama je vredna, da pride »v muzej«. Po naravnih iz kamenja zloženih stenah v njej so razvrščeni mavčni odtisi raznih kameni tih spomenikov kraške kulture iz prejšnjih dob, od kmečkih portalov do kultnih prizorov, krščanskih, in kot se zdi, tudi še predkrščanskih, npr. na značilni plošči, kjer človek moli sonce, škoda je le, da mi pod temi spomeniki napisov, ki bi pojasnili, od kod so in v čem je njihova znamenitost. To bi bilo treba nujno oskrbeti, ali pa izdati brošurico (v
obeh jezikih), ki bi to pojasnjevala (kot tudi vse drugo, kar je v zvezi s »kraško hišo« in njeno opremo ter našo staro kraško kmečko kulturo sploh). Prepričani smo, da bi vsakdo rad kupil tako brošuro, če bi bila na razpolago zraven spominske (vpisne) knjige. Lepo bi bilo, če bi kateri od naših kulturnih delavcev napisal tako knjižico. Izdajatelj bi se že našel, gotovo bi bila zadruga, ki je poskrbela za to kraško hišo, sama zainteresirana na tem.
Marsikdo je že izrazil misel, da je škoda, da se ne zbirajo od obiskovavcev prostovoljni prispevki za vzdrževanje »kraške hiše« in za nadaljnje po bude v tem smislu. Gotovo bi večina obiskovavcev
Deželni odbornik za kmetijstvo Comelii je ledni odgovoril na vprašanje, ki ga je svoj čas postavil svetovavec Štoka o škodi, katero divjad povzroča tržaškim kmetovavcem. Znano je namreč, da so posamezne lovske družine tudi umetno pomnožile število div jadi, ki povzroča zato občutno škodo v vinogradih, nasadih, travnikih itd. Kakih 100 kmetov je zato leta 1966 vložilo na lovsko zvezo zahteve za poročilo škode. Odbornik Comelii je priznal, da škoda obstaja, vendar je pristavil, da ni nobenega zakona, ki bi predvideval povračila škode, povročene od
IHI	V	soboto, 12. oktobra, bo ob 21. uri v dvo-
jjjjjjjj	rani prosvetnega društva Igo Gruden v Na
INI	brežini uprizorjena kriminalna komedija
™	OSEM	2ENSK
lama Igrajo člani p.d. Prosek-Kontovel. Režira Stane Rastresen.
UOBD	Vljudno	vabljeni!
rada kaj prispevala. Mogoče bi 'bilo dobro pritrditi ali vzidati 'kje pri vhodu kakšno puščico ali skrinjico v ta namen.
Mnogi pa so tudi že izrazili bojazen, da ne bi stari in tudi dragoceni predmeti v »kraški hiši« zamikali tatov, ki jih nikdar ne manjka. Zato bi bilo potrebno, da je v času obiskovanja hiše vedno kdo navzoč v prostorih, ki bi pazil, da ne bo nič izginilo.
Spominska knjiga v muzejskem prostoru dokazuje, da je Obiskalo hišo in muzej že veliko število ljudi, na stotine in stotine. Veliki Repen je dobil s to hišo znamenitost, na katero je lahko ponosen; in ne le naši Repenči, ampak vsi Kraševci naj bi iz tega spoznali, kako lepe so njihove stare kraške hiše. Zato naj jih ne bi pri povečavah in prezidavah uničevali ali celo podirali, ampak samo funkcionalno dopolnjevali in lepšali. 'Le v tem je pravi napredek. Škoda bi bilo, če bi grde nove hiše čisto skvarile lepi in dostojanstveni obraz naših kraških vasi	F.	J.
divjadi. Ne glede na to so kmetijska nad-zorništva dobila nalogo, naj ugotove škodo, hkrati pa se pripravlja pravilnik o lovu, ki bo predvideval tudi ureditev tega vprašanja.
Svetovavec Sloka je v tej zvezi pripornih da bi morali zadevo urediti z zakonom. Dokler se pa to ne zgodi, naj se pri kmetijskem odborništvu ustanovi komisija, ki naj prouči kmetove prijave o škodi.
—•—
ZAHTEVE SREDNJEŠOLCEV
V publikaciji, ki je izšla pred dnevi v Trstu z naslovom »Noi študenti« in so jo razdeljevali po slovenskih in italijanskih šolah, je na zadnji strani objavljenih šest zahtev srednješolskih študentov. Študenti zavračajo sedanji način poučevanja in predlagojo pouk, ki naj sloni na skupnem iskanju in v kritičnem odnosu do predmetov; predla, gajo cikluse predavanj — diskusij, ki naj dopolnijo šolski pouk; predlagajo, naj so profesorji ča. sovno dalj časa vezani na šolo, da se lahko bolj posvetijo svojemu predmetu; ugotavljajo, da sedanji način ocenjevanja študentove zrelosti ne odgovarja potrebam časa; študenti zahtevajo, da so njihovi predstavniki prisotni pri vseh sklepanjih in sestankih profesorskega zbora in končno zahtevajo pravico do študija za vse sloje in do 18. ■eta starosti.
Tudi sicer prevladuje v listu umerjen ton, kljub mladostnemu frazarjenju in čeprav so ugotavljanja in izsledki tu in tam pretirani, kot recimo, da »današnja šola sploh ne dovoli mladim, da bi začeli misliti s svojo glavo«; ali recimo, »naj bi v eni avli profesor razlagal Cicerona, v drugi pa naj bi bilo trudnim študentom dovoljeno plesati.«
V listu je tudi članek v slovenščini o problemih slovenske šole, in sicer o pomanjkanju tehničnih strokovnih šol v Trstu in v Gorici in o pomanj. kanju primernejših tekstov. Govora je tudi o nujnosti srednješolske organizacije. Vsekakor je čudno, da se nekateri profesorji protivijo taki organizaciji, ki bi lahko uredila marsikakšne probleme. Na drugi strani pa ni prav jasna pozicija študentov, ko pravijo, »da pripravljamo organizacijo, ki naj bi združevala napredne študente.« V tej začetni lazi študentovskih zahtev je slej ko prej potreben skupen nastop bolj naprednih, manj na. prednih, ali sploh nič naprednih srednješolcev in je v tem slednjem še posebno treba nuditi možnost, da se soočajo s stvarnostjo in da obrazložijo svoja gledanja.
f^oda, hi jo porsroca divjad
Folklorni nastop pri odprtju »kraške hiše«
V NEDELJO NA OPČINAH PONOVITEV IGRE »PEPČEK SE ŽENI«
Prosvetno društvo »Tabor« na Opčinah bo ponovilo v nedeljo popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah veseloigro v domačem narečju »Pepček se ženi«. Kot znano, je doživela krstna predstava zelo lep uspeh. Rrežira prof. Ivan Artač.
Začetek ob 17. uri. Ce sc hočete nasmejati in sprostiti, si oglejte to predstavo.
------------------Jz fJ o'tih h v
Za turistični razvoj
V Gorici se pripravlja uresničitev marsi-
STOLETNICA ŠEMPASKEGA TABORA
V ponedeljek je povabil predsednik pripravljalnega odbora za šempasko slavje Milo Vižintin zastopnike tiska na razgovor, kjer jim je razložil potek priprav in glavni spored za proslavo stoletnice šempaskega tabora, ki bo 20. oktobra.
Slavja se bodo začela že v petek zvečer ob 20. uri v kinodvorani Soča v Novi Gorici. Goriško gledališče bo priredilo v slogu 'in besedi prireditev, ki bo odgovarjala nekdanjim čitalniškim »Besedam«. Predvajali bodo Vilharjevo enodejanko »Poštena deklica«. Zbori bodo nastopali v tedanjih kostumih in peli skladbe taborskih skladateljev ob spremljavi glasbil tedanjega časa. V soboto se bo »Beseda« ponovila ob 19.30. Po-Prej pa bodo odkrili Lavričev spomenik na Erjavčevi cesti. Govoril bo muzejski ravnatelj dr. Marušič. V nedeljo ob 10. uri bo odkritje spomenika padlim borcem v Ozeljanu. Ob 11. uri bo odkritje taborskega spomenika na Veliki Otavi. Ob 14. uri pa bo taborsko zborovanje v Šempasu, kjer bosta 'mela slavnostna govora dr. Vidmar in dr. Vilfan. Nastopil bo tudi gledališki igralec Ferari z interpretacijo govora dr. Lavriča Pred sto leti. Sledil bo bogat kulturni spored in potem ljudska zabava.
'Prireditelji računajo, da se bo udeležilo te 'stoletnice najmanj deset tisoč ljudi. Odbor je izdal že posebne taborske značke in razglednice s sliko tabora pred sto leti.
GORIŠKO PREBIVAVSTVO
Dne 30. junija so našteli v petindvajsetih občinah goriške pokrajine 140.611 stalno naseljenih prebivalcev, žensk je 5641 več Fot meških. Družinskih skupnosti so ugotovili 44.737.
Gorica šteje 43.603 ljudi. Ženske so tudi tu v večini, in sicer za 3.081 enot. Po šte-V|'u prebivalstva sledijo Gorici Gradiška z J0.042 prebivavci; Ronki z 9963 in potem sele Krmin s 7.644 naseljenci.
. Slovenske občine v goriški pokrajini pa 'majo: Sovolnje 1774 rezidenčnih prebivav-Cev, Doberdob 1368 in Števerjan 824.
Osnovne šole na Goriškem so že v pol tem šolskem življenju. Za razvoj šolstva, P°sebno slovenskega, so precej važne tudi Vtevilke o vpisanih otrokih. Seveda ,gola evilka in še manj kako številčenje z od stotki še ni varen odraz kvalitete našega s°lstva, vendar se pa more iz padanja ali 'Vraščanja števila šolarjev sklepati na živ-Jenjsko rast in narodnostno zavednost na-Se2a ljudstva.
V letošnjem letu smemo na splošno reči, je število učencev v slovenskih šolah na °riškem ostalo približno isto. Uradne sta-'stike kažejo v začetku letošnjega šolskega 266 vpisanih v goriškem didaktičnem krožju; to je za šest manj kakor lani.
Zvišalo se je število v obeh mestnih šd-b» toda s pritokom iz vasi. Za po dva cenca se je zvišalo tudi število v Pevmi in a 'Plešivem. Bolesten je pa padec v Stan-rezuI to pa zato, ker so slovenski starši ^Pisali svoje otroke drugam. Za tem slabim 2gledom capljajo tudi v Doberdobu.
Doberdobsko didaktično ravnateljstvo izruje te številke: 191 letos, 190 lani. Porast
katerih načrtov za pospeševanje turizma. Doslej je bila naj večja težava za turistični razvoj pomanjkanje ustreznih gostišč in prenočevališč.
Od poletja -sem sc pa v tem oziru že nekaj izboljšuje. Gradijo se trije novi hoteli. Pri južni postaji je prvi že pod streho. Drugi bo na Korzu in je šele v delu. Načrti so izdelani še za tretjega, ki bo zgrajen na Tržaški cesti v bližini vojašnic in v bližini bodočega novega avtomobilskega obmejnega prehoda preko vrtojbenskega in Šlandre-škega polja.
Zgradil ga bo avtomobilski klub za 330 mi lijonov lir. Motel bo imel samo eno veliko poslopje. Spodaj v prikletju bo velika garaža za avtomobile, zgoraj pa moderni gostiti ski prostori in 48 dvepostelnih sob.
☆
Krmin
INDUSTRIJSKA PODJETNOST — TRGATEV
V soboto 'se je pripeljala v Krmin zelo številna delegacija zastopnikov lesne industrije z Reke. Vodil jo je tajnik reške gospodarske zbornice Ante Vidulič. Trgovski odposlanci so si ogledali že prejšnje dni različna lesna podjetja v tržaški in videmski pokrajini z namenom, da se pomnožijo trgovinski in industrijski stiki med našo deželo in Hrvaško.
V Krminu so si lesni strokovnjaki in gostje, kakih trideset po številu, predvsem ogledali prenovljeno Prinčičevo tovarno po hištva. Vodil jih je lastnik sam, ki jim je razkazal vse stopnje proizvodnje, od deske do spalnice, čeprav obnova velikega podjetja še ni dokončana. Obiskovavci so bili izredno zadovoljni in so poudarjali funkcio
se opaža, čeprav malenkosten, v Jami j ah, na Vrhu in v Sovodnjah. V Doberdobu in v Ru-pi zaznamujemo padec, v Dolu in v Gabi'-j ah je število isto.
Iz gornjih številk posnemamo, da je ostalo število osnovnošolskih otrok na Goriškem približno isto kot lani; padec znaša 5 enot. Ugotovljeno pa je, da bi moralo biti število precej višje. Vzrok je pa še vedno nesrečne mišljenje nekaterih staršev, ki silijo svoje otroke v drugojezične šole. Med temi so žal tudi nekateri naši šolniki, sedem ali osem po številu. Ni jih torej prav veliko, značilno pa je le, da slovenski šolnik svoji lastni šoli ne zaupa. Take zavrelice bo -slovensko ljud sivo izpljunilo iz svojih ust.
☆
KONCERTNI VEČERI
V ponedeljek se je začela jesenka koncertna sezona v prostorih glasbene šole Cit-tb di Gorizia v Oberdanovi ulici. Ti glasbeni večeri ob ponedeljkih so dosegli prejšnja leta visoko umetniško raven in tudi udeležba glasbenih ljubiteljev je bila povoljna. V tej glasbeni dobi je na sporedu deset koncertov. Vstopnina za vseh deset večerov znaša 3000 lir, za dijake pa 1000.
nalnost naprav in svojskega postopka izdelave. Pri poslovilnem kozarcu domačega bri-ca je Prinčič podčrtal potrebo takih obiskov in stikov, ki bi koristili lesni industrijski podjetnosti.
Mi potrebujemo surovine, je izvajal, ki nam jih lahko nudi Jugoslavija. Delo pa bi se moralo še bolj razdeliti, tako da bi mi lahko uvažali t-udi polizdelke. Vidulič se je iskreno zahvalil za ogled, pogostitev in strokovna izvajanja ter povabil Prinčiča, naj pride na Reko, da se vzpostavijo praktični stiki.
V našem okolišu se je trgatev že končala. Pridelka pa je povprečno dve tretjini lanskega. Po kakovosti pa ne bo vino tako slabo, kot so si nekateri predstavljali; posebno iz tistih vinogradov, kjer so vinogradniki imeli skrb, da so gnilo grozdje prej pobrali.
S kupčijo pa je tako, da so vinogradnik: precej grozdja prodali vinskim predelovalcem. Cene so se sukale precej samovoljno. Zato se še bolj čuti potreba po zadružni kleti, da pride pridelovalec do poštenega izkupička. Sliši se, da bo konzorcij zadružne kleti uradno ustanovljen v najkrajšem času.
Plešivo
NAŠE RAZMERE IN TEŽNJE
V naših zaselkih smo Krminu za hrbtom, Bricem pa precej od rok. Vendar nas z obojimi povezujejo dobre asfaltirane ceste. Vsakdo bi mislil, da imamo tudi telefonsko povezavo s svetom. Pa ni tako! Že lansko jesen je posredovala k-rminska občina za napeljavo telefona v Plešivo. Pristojni oblastniki -so zagotavljali, da bo kmalu napeljan. Izbrskali so colo nekatere akte iz leta 1964, ki pravijo, da je bil že tedaj obljubljen telefon. V začetku letošnjega leta so res prišli nekaj merit in iskat prostor za kabino, menda pri Sirku. Zdaj pa spet ni nič, ker za plešivski telefon baje ni denarja v nobeni državni postavki. In tako bomo še za naprej v brezžični zvezi s svetom.
Naša soseska bi tudi rada imela nedeljsko slovensko mašo pri Subidi. Tudi ta nam je bila že pred časom obljubljena, a se nič več ne sliši o tej maši pri naši starodavni cerkvi. Saj je tu nekaka zaobljubljena božja pot, ko je razsajala v starih časih tod huda kuga. Prošnje procesije romajo še danes v nedeljo po veliki noči iz Krmina v cerkev na Subidi. Občinarji s Plešivega, saj nas je okoli dvesto, prosimo -cerkveno oblast, da bi tej naši -težnji na kak način ustregla.
Pa še o naši šoli. Obiskuje jo -letos deset šolarjev, ni vendar se še najdejo tako nezavedni slovenski starši, da ne pošljejo svojih otrok v domačo šolo, ki stoji pred nosom, ampak raje v tujo v Krmin.
☆
Italijanski narodni dohodek bo po-predvidevanjih narastel letos za 5%, kot predvideno v petletnem programu. Vendar so upali gospodarstveniki v večji porast, toda to upanje se je izkazalo za pretirano.
Jlaše osnovne šole
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA PogoVor	s	prof.	Iv
Prinašamo pogovor s prof. Ivanom Artačem, ki je bil eden od nosivcev proslave stoletnice Čitalnice na Opčinah, za katero je pripravil in zrežiral igro »Pepce se ženi«, k' jo bodo v nedeljo ponovili.
Kdo je avtor igre »Papžek r.e ženi«?
Prosvetno društvo »Tabor« na Opčinah me je povabilo, da bi za proslavo 10'' letnice Čitalnice pripravil dramski nastop domačih igrav cev. Predložilo mi je besedilo, o kale. rem pa sem menil, da ni primerno za tako priložnost. Zato sem ga predelal
ter postavil dejanje iz nekdanje preteklosti na openska tla, da bi ga s	tem	približal	času,	v	katerem so Openci ustanavljali	Čitalnico.	Tako	je	nastala nova dvode
janka »Pepče se ženi«.
Zakaj ste izbrali to igro v narečju?
igra ni bila napisana v narečju. Ker pa je bila splošna želja, da bi ljudje videli in slišali nekaj domačega, smo se skupaj z igravci lotili te naloge. Narečno besedilo je pripravil Atili j Kralj, ki je zelo duhovito podal tudi glavnega junaka Pep-četa. Njemu se moramo poleg ostalih sodelavcev zahvaliti, da je ljudem predstava ugajala in doživela uspeh.
Se Vam zdi, da so naši ljudje še dovzetni za take igre?
Odgovor na vprašanje je enostaven. Narečno besedilo so zahtevali preprosti ljudje, katerim je igra ugajala. Dostavil bi še, da v tem ne smemo pretiravati. Taki nastopi naj bi bili samo priložnostni in stoletnica Čitalnice nedvomno spada mednje.
Kakšne probleme ste morali reševati pri režiranju V
Naloga režiserja je, da s pametnimi igravci pri pravi na odru enotno sliko dramskega dela. Pri tem naleti pri diletantskih skupinah na specifične ovire, ki pogojujejo uspeh. V našem primeru je šlo največ za težave glede skupnih vanj. Igravci so bili namreč vezani na svoje poklicne delo in študij.
Kaj sodite o igravcih in igravkah?
Najprej bi pripomnil, da sem se z veseljem lotil naloge, ko so mi priporočili igravce, ki so znani domači prosvetni delavci še iz nekdanjih ča sov. Z vso prizadevnostjo so se vživeli v vloge ter jih podali po svojih najboljših močeh. Predvsem bi rad omenil g. Antona Kalca in g. Olgo Gulič, ki sta prepričljivo odigrala vlogo čevljarja Fonzeja, oziroma Reze. Od mlajših sta se izkazala gdč. Pavla Kramar in g. Atilij Kralj. Slednji ima izrazit dar za komične vloge ter ga bomo gotovo še videli na naših odrih, saj je bil to komaj njegov prvi večji nastop. Potrudila sta sc tudi Stanko Hrovatin kot Luka ter Ivanka Dolenc kot Tona.
Boste nadaljevali z uprizarjanjem takih ljudskih iger?
Odgovor ni odvisen od mene; pristavil bi le' želeti bi bilo.
Kaj menite giede uprizarjanja mladinskih iger, glede na to, da ste pred kratkim ponovno postavili na oder »Slano vedo«? Kako je irdadine sprejela to pobudo?
Na srednji šoli na Opčinah, kjer poučujem, sem se seznanil z g. Alojzom Cijakom, ki je bil dolgo časa nameščen na našem zavodu. Na zaključne šolske prireditve smo vedno skušali pritegniti čim več staršev, obenem pa dati tudi možnost mladim dijakom, da pokažejo svoje sposobnosti. Tu sva se večkrat znašla s Cijakom v prvi liniji. On mi je kot pisatelj preprostih ljudskih iger priskočil na pomoč, jaz pa sem njegova dela, polna ljudske modrosti in šegavosti, postavil z mladimi igravci na oder. Ljudem so te domače igre ugajale, saj smo jih morali večkrat ponoviti. Zadnja med temi je tridejanka »Slana voda«, ki je okviru proslav stoletnice čitalnice doživela nov uspeh. Kaj naj rečem o mladini? Mladina skriva v sebi neizčrpne zaklade dobre volje, poguma it’ nadarjenosti. Treba se je ;približati, ji prikazati lepoto ciljev in uspeh ne izostane.
Se to bi radi vprašali: kakšno je Vaša mnenje o današnjih oblikah prosvetnega dela pri nas?
Današnji moderni čas je s svojim tehničnim napredkom že povsem zajel tudi naše kraške vasi. Ob večerih se ljudje zbirajo ob televizijskih in radijskih sprejemnikih in skoraj ne najdejo časa za pevske vaje in drugo prosvetno delo v društvih, ki so bila včasih zelo delavna. Ob nedeljah pa mnogi raje gredo s svojimi avtomobili na krajše izlete v bližnjo ali daljno okolico, kakor pa da bi se udeležili kulturne predstave v domači vasi. Pritegne jih morda le še zabavna prireditev s plesom, kjer je poskrbljeno za materialne ugodnosti. Mladina, ki je bila včasih mnogo bolj dovzetna za društveno življenje, sedaj napolnjuje kinodvorane, ali pa vse preveč nepremišljeno drvi z motornimi vozili po cestah, kjer
V Frankfurtu na Nemškem je bil poleti odprt 20. mednarodni knjižni semenj. O pomembnosti te kulturne prireditve povedo nekaj že gole številke. Razstavni prostor je meril 36 tisoč kvadratnih metrov. Obiskovalcev, ki so knjige tudi kupili ali kako drugače doprinesli nekaj k uspehu razstave, je bilo 180 tisoč; morda enako število so našteli mimoidočih in bolj radovednih obiskovalcev.
Važnejši kot te številke in zunanji okvir je pa psihološki prerez te razstave. Zanimivo za sedanje kuiturno-politično raven bravcev je namreč vprašanje, po kakšnih knjigah je bilo največ povpraševanja, ali drugače zastavljeno, kakšno vsebino iščejo bravci v knjigah.
Ob ocenah razstavljenih del in iz izbire pokupljenih knjig so knjigotrški psihologi ločevali knjižnega uporabnika ali povprečnega bravca od umetniškega lepokusca. Bravcev, ki bi segali po knjižnih stvaritvah s čisto umetniško vsebino, je vedno manj. To so le izbranci. Poezija, pa tudi povest in roman nista več tako cenjena. Zato se opaža, da usmerjajo mojstri besedne umetnosti svojo pisateljsko dejavnost v drugo smer, in sicer v razglabljanje in opisovanje sočasnih perečih vprašanj. Vračamo se v esejistiko, kar pričajo tudi mnogi naši literarni obzorniki, ki so le v manjši meri ostali literarni.
In zopet to ni krivda ne uredništev ne pisateljev, marveč okusa m teženj bravcev, katerim morajo ustreči slovstveni časopis in njegovi sodelavci. Prav to, kakšen je okus in kakšne so težnje čitajočega občinstva, je pokazal frankfurtski knjižni semenj.
Ljudje, izobraženci seveda, iščejo odgovora na aktualna vprašanja. Zanimala so jih dela, ki so se bavita s položajem in usodo Češkoslovaške ob sovjetskem napadu. Drugo zaželeno vprašanje izobraženih bravcev so bile knjige o sodobnih revolucijah in revolucionarjih. V prvi vrsti so iskali knjige o Fidel Castru in Che Guevari, ki je postal že mit brez trdne zgodovinske podlage.
Kot tretje zanimanje vzbujajoče vprašanje so se pojavila plemenska nasprotja in vstajanje drugih ras. Plemenska (»apartheid«, politika v Južni Afriki,
izpostavlja svoje življenje. Po vsem tem izgleda, da so sc stare oblike prosvetnega dciovanja, ki so nekoč pritegovale vaščane v društva, že preživele. Še veliko bolj zastarela pa so naša prosveLna središča. Modernih dvoran, kjer bi bile primerne za manjše prireditve, je na podeželju šc vedno premalo. O sodobni opremi društvenih prostorov, kjer bi mladina našla košček domačnosti, pa raje ne govorim.
Kaj bi bilo potrebno storiti?
Iz prejšnjega sledi, da je treba poiskati finančna sredstva za primerno opremo društvenih prostorov. Poleg običajnega razvedrila, ki ga nudijo razne igre (šah in podobno), bi morala imeti društvena središča tudi manjšo knjižnico ter dnevno časopisje in primerne revije za branje. Ljudem bi morali nuditi več filmov, razna predavanja pa opremiti z diapozitivi. Glede predstav in iger bi pripomnil, da še vedno pritegnejo predvsem tiste, ki so izraz ljudskega mišljenja. Društvena središča naj bi bila tudi opremljena s primernimi športnimi napravami.
Kako naj bi po vaših izkušnjah reševali vprašanje prosvetne vzgoja pri mladini?
Italijanska šolska reforma, ki se opira na moderne pedagoške prijeme, daje šolnikom vsestranske možnosti za prosvetno vzgojo mladine. Cilj sedanje šole namreč ni natrpati znanje dijakom, ampak vzgojiti mladega človeka tako, da se bo koristno vključil s svojimi sposobnostmi v družbo. Na žalost so ta navodila preveč splošna ter sc marsikateri šolnik ne znajde pri praktičnem izvajanju. Razen tega zavisi način prosvetne vzgoje tudi od okolja in stopnje šole. šolniki bi morali težiti, da v mladini vzbudijo čim večjo ljubezen do branja. V ta namen bi lahko tudi pri nas organizirali v osnovni m nižji srednji šoli tekmovanja za bralne značke. Morda bi bila tudi izvedljiva tekmovanja med posameznimi šolami v znanju iz raznih predmetov. Važno sredstvo za poznejše delo na odrskih deskah pa so nastopi z deklamacijami, pevskimi točkami in še predvsem zaključne šolske prireditve. Na tem področju pa smo dosegli že lepe uspehe, saj je ni skoraj slovenske osnovne šole na Tržaškem, ki nc bi ob koncu šolskega leta razveselila starše z nastopi njihovih otrok. Želeti je le, da bi se to nadaljevalo.
proličrnska politika v nekaterih državah ZDA, je sprožila razumljivo zanimanje sodobnega povprečnega razumnika.
Prav tako segajo tudi po življenjepisih sedanjih državnikov od Ho-čiminha, Tita, do Pavia VI. in španskega Franca. Nazadnje pa, kar je še najbolj čudno, ljudje se zopet zanimajo za nove knjige o stari zgodovini.
Vse to velja v prvi vrsti za nemško čilajočo javnost. Podoben kulturni barometer bi bil potreben tudi za naše sedanje razmere na knjižnem trgu.
☆
Kulturne novice
Pri mariborski založbi »Obzorja« bo v kratkem izšel prvi del romana Vladimirja Kavčiča »Žrtve«. Zgodba se dogaja v Poljanski dolini med zadnjo vojno. Roman je napisan zelo iskreno.
☆
Bogdan Pogačnik je v zadnjem sobotnem »Delu« zanimivo opisal zborovanje, ki je bilo od 21. do 25. septembra na goriškem gradu pod naslovom »Vrednote in funkcije tradicionalne kulture«, na katerem se je zbralo okrog 60 etnologov in pisateljev iz srednjeevropskih dežel, med njimi Slovenci Emilijan Cevc, Uroš Krek, Niko Kuret, Milko Mati-četov, Vilko Novak in Valens Vodušek.
☆
Državno učiteljišče »Anton Martin Slomšek« s slovenskim učnim jezikom v Trstu je izdalo »Izredno izvestje« za letošnje leto, na čast ravnatelju dr. Antonu Kacinu, ki odhaja v pokoj. Izvestje prinaša poleg šolskih poročil in podatkov več zanimivih literarnih razprav. O njem bomo še poročali.
☆
Boris Pahor ima v tisku knjigo svojih »Glos«, ki so vzbudile v slovenski javnosti toliko pozornost in jo razgibale.
☆
Na Opčinah pripravljajo literarni večer tamkaj bivajočih slovenskih pisateljev.
Mednarodni knjižni semenj v Frankfurtu
ENA	m DOM
Ctrofzov razvoj
Čeprav je otrokov prvi rojstni dan velik družinski praznik, ne bi mogli roji, da predstavlja ta datum pomembnejšo prelomnico v otrokovem razvoju. Kljub temu, da je otrok v tem času uradno prenehal biti dojenček, mu je po svoiem vedenju Se vodno precej podoben. Sele v prvih mesecih drugega leta življenja, predvsem okoli 15. meseca, postanejo očitne spremembe v otrokovem razvoju. V tem času večina otrok dokončno shodi tn njihova hoja postaja iz dneva v dan bolj gotova. Otrok z vsakim tednom bolje nadzoruje in obvladuje tudi druge mišice svojega telesa.
Predvsem pomembno za otrokov razvoj je urjenje roke. Otrok se nauči v prvem letu prijemati predmete, dočim se šele v drugem letu uvežba v izpuščanju predmetov. Znano je, da otrok v tem času rad meče predmete iz rok. Tako metanje predmetov je vaja za otroka. Z njo zadohiva ročno spretnost in postaja gospodar svoje roke. Vsakokrat ko vrže predmet iz rok, vr.žba usklajevanje dela in napetosti posameznih mišičnih skupin roke, od katerih se ene morajo krčiti, druge Pa sprostiti In ko že nejevoljni desetič pobiramo isti predmet, ki ga je malček vrgel na tla, ne smemo hiti jezni, če sc pri tem zadovoljno smeh-Ija. Njegovo zadovoljstvo pomeni, da je dobro opravil in je vesel, ker ga roka tako dobro uboga. Skoraj brez pomena je prepovedati otroku metanje predmetov po tleh. Ko ho otrok to veščino Popolnoma znal in to se bo zgodilo v nekaj mesecih, ne bo več čutil notranje potrebe po metanju in bo ta za starše včasih neprijetna otrokova navada sama od sebe prenehala.
V drugem letu življenja prične večina otrok tudi kontrolirati svoje odvajanje in otrok postane vsaj čez dan čist. Danes ne priporočamo več materam da bi otroke prezgodaj in na silo navajale na čistočo. Vemo namreč, da ima vsak otrok svojstven tempo dozorevanja. Eni so nekoliko hitrejši v svojem zorenju, drugi malo počasnejši, kar pa še nikakor ne pomeni, da se ne bodo prav
RAZPRAVA O POPRAVKIH USTAVE V JUGOSLAVIJI
(Nadaljevanje s 1. strani)
rodnim skupnostim pravico do samouprave in dopušča človeku znatno mero svobode, lem večja, čim bolje se bodo počutili v njej. Počutili naj bi se čimbolj svobodno, čimbolj brez skrbi za svoj narodni razvoj in svojo narodno samostojnost ter kulturno individualnost in imeli zavest, da nič ne obvira nji hovega gospodarskega ter socialnega razvoju in da je ta odvisen le od njih samih, od njihovega dela, izobrazbe in ustvarjalnosti.
Strah pred centralizmom in pojem centralizma sploh naj bi čimprej izginil iz medsebojnih odnosov jugoslovanskih narodov, in sedanji popravki ustave nudijo priložnost 2a to. S tem pa bo tudi utrjena v njih pripadnost jugoslovanskemu družbenemu sistemu in skupni zvezni državi, hkrati pa tudi obrambna volja in pripravljenost, kar je Posebno važno v tem zgodovinskem hipu, Slede na evropsko in svetovno dogajanje.
Bližnji popravki ustave in tudi že sedanje razprave o njih so edinstvena priložnost, da se vžge tudi v jugoslovanskih narodih tako navdušenje in taka ljubezen do svobode in neodvisnosti, kakor so ju pokazali Cehi in Slovaki v najbolj bolečih urah svoje zgodovine v tem stoletju in kakor so ju pokazali že tudi jugoslovanski narodi v boju proti 'tujim okupatorjem med zadnjo vojno. V bistvu ne gre toliko za tehnične Podrobnosti kot za duha in vsebino ustavnih Popravkov.
v drugem tetu
tako normalno razvijali kot prvi. To spoznanje .->e nam zdi izredno .pomembno, žal pa mnogi starši niso seznanjeni z njim. Hudo so zaskrbljeni, če se sposobnosti njihovega otroka ne odvijajo strogo po pravilih, ki jih najdejo napisana v knjigah ali pa jih vznemirja dejstvo, da sosedov malček pri 18. mesecu že prosi za na posodo, dočim njihov enako star še vedno moči plenice.
V glavnem svetujemo staršem takole: če otroka do 18. meseca še niso poskušali navaditi na čistočo, je sedaj čas, da to poskusijo. Najbolje je, če skušajo najprej ugotoviti riiteim otrokovih odvajalnih potreb in ga ob času, ko menijo, da bi moral otrok opraviti potrebo, posadijo na nočno posodo.
Ce ima otrok mehko stolico in če odvaja brez težav, se ne bo upiral. Pogoj za to pa je seveda tudi, da doslej še mi imel slabih izkušenj gl de odvajanja, to se pravi da ga starši niso kaznovali ali prestrašili, če ni opravil potrebe v posodo. Ce se otrok iz kakršnegakoli vzroka1 močno upira .cm prvim poskusom navajanja na čistočo, je bolje počakati še dva ali tri mesece. V tem času bo otrok pozabil na svoj odpor do nočne posode m toliko napredoval v svojem razvoju, da bo navajanje na čistočo tako za starše kot za otroka manj težavno. Otroka smemo pustiti na nočni posodi le nekaj minut. Ce se kljub temu, da že pozna njen pomen in ve, kaj od njega pričakujemo, potem, ko je sedel na posodi, podela v hlače, ga ne smemo zaradi tega oštevati. Obratno, oh uspešnih prvih poskusih navajanja na čistočo, je prav, da ga pohvalimo.
Dr. Anica Kos
KAJENJE MED NOSEČNOSTJO ŠKODUJE OTROKU
Profesor C. S. Russel, ravnatelj ženske klinike v Sheffieldu (Anglija) je po dolgotrajnih in natančnih preiskavah prišel do zaključka, da od tisoč novorojenčkov štirje umrjejo zato, ker so matere med nosečnostjo kadile.
V' skupini mater kadilk je isti profesor ugotovil 31 odstotkov nepravilnih, prezgodnjih in mrtvih porodov, pri materah neka dilkah pa samo 14 odstotkov. Po njegovem mnenju je zanesljivo dokazano, da otroci mater kadilk tehtajo ob rojstvu precej manj, kakor je normalna teža novorojenčkov.
USPEŠNO GOSTOVANJE BOROVIH NARAŠČAJNIKOV V KRANJU
Skoraj 40-članska skupina naraščajnikov Bora je preteklo nedeljo nastopila v Kranju proti tamkajšnjemu Triglavu. Odigrali so srečanje v košarki in se pomerili v atletiki.
Košarkarsko srečanje je bilo zelo izenačeno in mladi borovci, ki se vneto pripravljajo na bližnje prvenstvo naraščajnikov, so ga osvojili z razliko ene same točke 30:29. Za Bor so nastopili mladi košarkarji: Franeta, Pertot, S. Corbatti. W. Cor-batti, Grgič, Sosič, Barazzutti, Sirca, Štokelj, Deško in Ljubič.
Kljub zmagi ekipa ni povsem zadovoljila. Precej slabi so bili v podajah in netočni v prostih strelih. Vendar igrali so borbeno in povsem zaslužili zmago ki pa bi bila lahko izdatnejša.
V atletiki so se domačini izdatno oddolžili za poraz v košarki. Vendar tudi naši niso razočarali in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Deklice so postavile celo dva nova članska rekorda Bora. Ta podvig je uspel Rosani škerlavaj, ki je z znamko 4,31 m postavila nov članski rekord Bora v skoku v daljino, in ženski štafeti 4x100 m s časom 64"5.
Tudi ostali borovci so večinoma izboljšali svoje
S TRŽAŠKEGA
ZA RAZPIS NATEČAJA
Deželni svetovavec Slovenske skupnosti, dr. Štoka se je te dni s posebno interpelacijo obrnil na deželni zbor in se zavzel, da bi pristojni odbornik posredoval, naj bi ministrstvo za šolstvo razpisalo natečaj tudi za učitelje slovenskih osnovnih šol. Šolski skrbništvi v Trstu in Gorici sta pred kratkim razpisali natečaj za italjanske učitelje, ker je tako predvidevala ministrska okrož nica, nista pa mogli sprejeti enakega ukrepa za naše učitelje, ker ju omenjena okrožnica ni za to pooblastila. Zanimivo pa je, da je ista okrožnica predvidela posebne norme za natečaje v Dolini Aosta in v Južnem Tirolu, kjer živila francoska in nemška manjšina, medtem ko je povsem prezrla našo manjšino.
Kot znano, je tako na Tržaškem kot na Goriškem več učiteljskih mest prostih in bi bilo zato pravično, da se čimprej razpiše natečaj, tako da bi omenjena mesta zasedli stalni učitelji.
Sovodnje NEKAJ POPRAVLJAJO
V našem okolišu se zdaj tu zdaj tam od časa do časa nekaj dela in popravlja, pa ne gre po navadi nič kaj od rok.
Priznati pa moramo, da se je vsaj v vasi Trčmun le nekaj naredilo. To je cesta iz vasi do pokopališča na hribu. Doslej se je bilo treba več kot pol ure pomikati tja gor po slabi poti, ki je bila pozimi in v dežju skoraj nedostopna. Pokopališče obiskujejo tudi tujci, ker je tam pokopan msgr. Trin-ko.
V sovodenjsko občino spada tudi Matajur. vas in hrib. Ze leta in leta se govori o turističnem naselju na tem kraju, o vzpenjačah, smučiščih in hotelih. Najprej pa je treba zgraditi cesto od Matajurja do Bajte. Njena gradnja na leze res po dolgih ovinkih prav počasi. Dolgo časa ni bilo slišati lopat in krampov na njej. Zdaj se spet nekaj sliši. Dokler ne bo ceste, tudi hotelov ne bo.
osebne rekorde, čeprav proti zelo močnim domačinom niso v nobeni panogi zasedli prvega mesta. V teku na 100 m (moški) je bil Boris Guštin s časom 12”9 četrti, presenetil pa je komaj 12-letni Crt Siškovič z zanj odličnim časom 14”5. V teku na 60 m (ženske) sta se zelo dobro izkazali Rosana Škerlavaj, ki je bila s časom 9” tretja, in Evelina Jeza, ki je s časom 9”6 zasedla četrto mesto. Najboljšo uvrstitev pa je dosegla Lorcdana Kralj, ki je v metu krogle zasedla z metom 7,71 m odlično drugo mesto in skoraj za cel meter popravila svoj osebni rekord. Naj omenimo še mlado borovko Purger, ki je bila v skoku v višino tretja z novim društvenim rekordom za deklice: 115 cm.
Za mlade atlete je prijetno gostovanje v Kranju pomenilo praktično konec sezone, za košarkarja pa je bila tekma proti Triglavu koristna preizkušnja za bližnje naraščajniško prvenstvo.
DRŽAVNI TURNIR V iPARABIAGU
Državnega namiznoteniškega turnirja v Parabia-gu pri Milanu sta se od Tržačanov udeležila Ukmar in Cattonar, člana nabrežinskega Sokola. Tako v dvojicah kot med posamezniki 3. kategorije sta se oba uvrstila med prvih 16. Njun prvi letošnji nastop je torej kar zadovoljiv.
ŠPORT MED NAŠO MGADINO
6
ZGODBA O
# Bučk
^ ii rr Cj C CC
ra OJ
'J) hi
u >m C
tr* eri v
o n
0< d)
bfl>u
D >c/>
N O
n i ^
ra
^ OJ C >0 N 0)
> c. Z
m
c/i cc
l> ra
3J C/l
- O, 2« ^ 1>
ra m< ra o ></>
u o
OD p
OJ
o C >o
‘ nj
d) d)
c/3 >n ^
3S g fi
« XI - •
P - 3 2 a*"E^
(D N
i
r- •_• <u
frt C5 C/)
-af K
_ ra O H
Q a c
e
>vj
d) d>
/i ra
c
n c3 C > *3
<u >o o g
s ^ ^
- O d> X ^ VI > A“
u .— o 3S'j«
J N C.
O > _ s
V
K- u >co O
o ° 3 73 P.„q ^ ^
<]> V1
> C ° _ O O, P -
p. >o