štev. 176. V Ljubljani, sreda 23. julija 1911). II. leto. T/elja v Ljubljani in po pošti: «elo leto ... K 84— Pol leta . . . „ 42 — žetrt leta ... .21*— *s mesec; . . „ 7-— *a inozemstvo: 13'elo leto naprej K95— Pol leta „ „ 50-- • ** Četrt leta B „26-- 33 mesec _ _ p*™ i Na pismene noročbo brea pošlljatvo denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino UST* po nakazntcl. Oglar' se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter v45 mm širok prostor 2a enkrat 40 vin., za večkrat popust. Uredništvo je na Starem trgu štev. 10. Telefon ■tev. 860. _ Upravništro je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štor. H. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se ftrsinkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Konstatiramo. „ Pred dvema mesecema smo prl- DčiU članek »Politični hinavci", kjer li« °P°zorili našo javnost na zaku- deIovanie gotovih »jugoslovan- skleda e!!mtntov’ »ki ra5s,iio. da je ne„^^trankarsko- politične leče več .ed*nost in obstoj države, za ka-e darov - J !jše gin, uku siru * Ji ludi e 8e politične razmere v kratkem času tero ?e h n 0DSl0J orzave» : naihni;*„0Vala slovenska mati svoje “ sinove, kri svoje srčne krvi.** lrrt«L. i7~ 8030 obljubili, da bomo raz-nkali tudj hinavščino teh gospodov, članku ne izpremenijo v korist. izključno državno Zjll se nam, da ni več daleč čas, ko bo treba izpolniti to obljubo. Za danes konstatiramo le dejstvo, ki go-yori dovolj jasno vsem, ki so piiprav-•ieni braniti enotnost jugoslovanske države. »Generalna stavka0, napovedana od boijševlških elementov, je doživela f1?. fiasko. Boljševiški agitatorji knl ni°-ra2no deJ'ar,ie proti državi, Ta c fr5)vzena na vseh koncih in krajih. 'lKe 80 zavzeli vsi ministri, ie zastopnika SLS v ministrstvu, sta se prolivila prepovedi. Žalostno, toda resnično. Sicer sta kot v nekak protest hotela podati demisijo, toda sta se skesala. Zgodilo pa se je nekaj, kar je večje in pomembnejše važnosti nego odstop dveh nezadovoljnih ministrov. Pokrajinska vlada v Ljubljani jo vkljub Izrecni prepovedi centralno vlade dovolila boijševiškc manifestacijo v Sloveniji, kjer so boljše-e*emer,b uprizorili par slučajev Hm :£ax, terorja pred očmi oblasti, ki liani indirektno na roko. V Ljub-niiri ®° n.* pr' trg(?vcl in drugi posest-n;rJ?vmh b>kalov dobili od policije naročdo, naj zapro svoje lokale, ker nihče ne garantira za posledice ki hi jih izvajali stavkujoči boljševiki’v slu-čaju, ako ostanejo trgo^e VLADIMIR LEVSTIK. Taka naročila so v navadi v boljševiški Rusiji 1 Varnostnih organov — razven vojaških straž in za vsak slučaj pripravljenega vojaštva — ni bilo videti. Tu ne pomaga noben izgovor, če politična oblast ne zmore, da preskrbi za zadostno varnost javnega in zasebnega imetja, zakaj se ne obrne na vojaško ? V Ljubljani se nahajajoči ententni oficirji so se naravnost Čudili, kako more vlada dovoliti take obhode in celo »simpatizirati* z idejami in kiici, ki so se Čuii po ljubljanskih uiicah. Medtem ko jugoslovanski zastopniki v Parizu poudarjajo, da je močna in združena Jugoslavija edina ovira ruskemu in madžarskemu boljševizmu na poti proti zapadu, medtem ko naše oblasti v Celovcu pošiljajo čez mejo razne glavarje, ki širijo boljševizem med ljudstvom, se osmeli pokrajinska vlada v Sloveniji, da kralko-malo zavrže odredbe iz Belgrada in celo favorizira piotidržavnoagiiacijo in boljševiško propagando I Zgodili so se slučaji, ki so menda že v teku preiskave radi protidižavnih dejanj. Kakšen bo izid teh preiskav, ni treba omenjati, če je naša vlada v Ljubljani a prlori prevzela vso odgovornost za boljševiške izgrede. Slabo nam kaže, če bo šlo tako naprej. Čemu imamo sploli ministre v Belgradu 1 Ko bi bili gospodje vsaj toliko odkriti in bi povedali, da se za odredbe mnistrskega sveta sploh ne menijo 1 Na vsak način pa sta dobila užaljena ministra Korošec in Gostinčar čedno zadoščenje z boljševiškim obhodom v Ljubljani. Taki so v praksi jugoslovanski voditelji. Poštena slovenska Javnost obžaluje korak deželne vlade v Ljubljani In obsoja energično vsak poskus prottdržavno agitacije in naj pride od še tako »poštenih In pravičnih demokratov**, katerim je pa hinavščina in deinagoštvo več nego enotnost države. Mahtevojte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicahi Pridobivajta novih naročnikovi Franjo S.: Emisijska banka. V zadnjem času se je vdomačila v Belgradu navada, da ministrski svet precej absolutno vlada. Sklepajo se dogovori z mlinarskimi velepodietniki pri čemur se dovoljujejo za pšenico cene po 2'40 K in kratkomalo priznajo velemlinarjem stroški in zaslužek, kakor si ga sami izračunajo, vsled česar bode stala ta uradno kon-cesijonirana moka menda 5 do 5 50 kron, dočim se je za časa preobrata dobivalo žito v Bački in Banatu po 80 v do 1 K, in je stala moka do največ 3 K, —- Kupuje se olje, za 500000 K, ki ga pa potem pride komaj par sodov v Belgrad, in še to pokvarjeno. Kupuje se v Solunu razno blago kar na milijone — ki baje ni vporabno, ali vsaj ne neobhodno potrebno, ki bode tedai ležalo v raznih magacinih, in se seveda pokvarilo, več ali manj. Naglašamo, dasmo prepričani, da vlada vse skozi dobra volja, toda ta ne zadošča vedno. Zakaj se v takih stvareh ne razpravlja v parlamentu? Ali je to demokracija? Zakaj se ne zaslišijo izvedenci in strokovnjaki ? Mi, misera contri-buens piebs, oddaljena od Belgrada za brzojave 3—4 dni, za pisma celo 7—8 dni — izvemo o vseh teh deloma jako dalekosežnih sklepih samo iz interpelacij, stavljenih v parlamentu. Sedaj sc je zopet poskusilo, rešiti valutno vprašanje in vprašanje emisijske banke potom vladne odredbe (ali 3mo zopet pri zloglasnem bivšem avstrijskem § 14?), pri čemur se je očividno računalo na utrujenost —- parlamenta. Ali je to demokracija ? o varimo kar najodločnejše vlado v Belgradu pred takimi e k sp er im en ti 1 Tukaj gre za eksistenco dveh tretjin državljanov cele Jugoslavije, in zato bi bilo pač umestno, da bi se o zadevi razpravljalo kaj, najobširnejše, če že ne po enketah, pa vsaj — v parlamentu! Velika napaka se je zgodila že pri žigosanju, ki je odprlo vrata na stežaj poplavi nemške-avstrijskih kron in ponarejenih žigov. V tem smo vsi edini, da je to treba Čim preje popraviti z izdanjem novih bankovcev. Po naši sodbi pa naj bi te bankovce izdala država sama, in naj bi se ti novi bankovci, ki bi se lahko glasili na ime krone ali dinarja — to je postransko — zamenjali z žigosanimi kronami — ali pari, t. j. 1:1. Tako je zahtevala tudi enketa pri trg. zbornici, torej gotovo strokovnjaško mnenje. Lahko bi se pri tem pobiral davek recimo do 33 73% — da bi se tedaj dobilo za 3 krone — 2 nova dinarja, S tem bi se zaenkrat doseglo: da bi se ustavilo množenje kronskih bankovcev; za zamenjavo bi se lahko določil jako kratek rok, kar bi državi zopet pripomoglo do lepih dobičkov, in vedeli bi vsaj, koliko ie tega denarja pri nas! To je nujno, to naj se reši takoj, seveda pa parlamentarno. Druga stvar pa je z emisijsko banko, ki je v najtesnejši zvezi z regulacijo valute.. Svarimo resno pred prezgodnjo ureditvijo valute, ker je ta vendar odvisna tudi od svetovnega položaja, konference v Parizu in drugih okoliščin — lahko nam prinese vsak dan ugodno priliko, katero bi pa zaigrali s tem, če prezgodaj določimo razmerje. Taka prezgodnja rešitev valutnega vprašanja bi lahko postala katastrofalna za konsohdirauje naše mlade države! Nikar torej izzivati nevarnost, nikar igrati se z žveplenkami! Dve tretjini prebivalcev naše nove države bi bili po krivični regulaciji valute prizadeti, od teh nekateri tako občutno, da bi izgubili eksistence! Pomislimo, kaj se to pravi l Oglejmo si razmerje med dinarjem in krono — po želji, vlade 1:51 Kdo bi bil najbolj prizadet? V prvi vrsti mali ljudje, ki imajo krvavo zaslužen in prihranjen denar v hranilnicah, na pr. revne služkinje. Ako ima v hranilnici 5000 K, naj sedaj dobi le 1000 dinarjev 1 Potem vpokojenci, celokupno uradništvo, nastavljene!, delavci, kmetje r3l. nadaljevanje. Višnjeva repatica. lieniaD?nži? -je um SCŠteval bi,anco ^rečnega živ-kega mrnČaj -Slu-,° T “ “IsHm tostran veli-nežni Ta J-C bl!° SrCC 1*1 ,utriPal° živeje v prirasel'uV0Jega na^nenJa do bo,"lce ^ kradoma smrO s.vetu’ ne me se za.zdavnaJ sklenjeno n n . fe Pohajala ura izpolnitve njegovih Iepov 'I1. .č,m jasneje je gledal z duhom vse figure v svoji igri, tem manj mu je bilo do vsega-elo se mu je, kakor bi opravljal dolžnost, ne pa srdom ^ započetega maščevanja. Slutil je, da v d Txem- k’pi7 ne bo občutil velikega, pijanega za-osčenja, ki naj bi ga poplačalo za vse. Kadar se J poglabljal v svoje stanje, ga je smatral za trud-st po tolikih viharjih; toda ugovarjala mu je nova s ra sila v utripanju. krvi, kakor bi se prelival mpTa-->g'ban^e 7” .radost — sreča« iz melodije v atpT. vea n* f»l®dal predse z jeklenim mirom neT,. J3’ in t0 8a je motilo. Nekaj je uhajalo, jffroii ra, • ° dez š,av0» bodril se je zagrizeno, kakor v striAA kl 3z?ublia zmisel partije, ter gnal svoj načrt irino, čimbolj je izgubljal tla. voleM«?®? ®e.mu Je posmehoval, zakaj da je teza ni s, nika; jn ne P° krivem. Ta nova pobega ne!™ • s‘?riti U8Peha bogvekaj gorostasnej-da 8e P bl1, pač pa l’e preti!a z nevarnostjo, ktmčni efekt Za^ete v la8tno *r*2evje. in razblini ] .Vsekako moram gledati, da poči vse namah,« i je pomislil, stopaje z voza, pred ekscelenčnim dvorcem, »ne pa, da bi se podrlo, kakor slabo ustreljena salva. Odveč je, prav ima Jacques — in vendar, kako krasno, če se mu posreči osmešiti sleherno avtoriteto hkrati!« Sklenil je bil doigrati v treh, štirih potezah ter zmagati dobričino predsednika v prvem navalu; ko pa je stopal po mehko pregrnjenih stopnicah, ga je zdajci prešinila misel, če se ni zaletel: »Premalo sem ga vzgojil, zapostavljal sem ga Smučiklasu in drugim; toda on je vsebolj politična glava . .. Vkljub temu, naprej!« Dobil ga je v razpoloženju, ki je obetalo mnogo in nič. Očividno se je bilo zgodilo nekaj važnega, in grof se je malone s strahom pobaral, kaj. Ekscelenca je bil vznemirjen, priljudne, diplomalsko lež-nive oči sg mu skakljale za zlatim ščipalnikom, da se je kar poznalo, kako misli ves čas nekam vstran. Grofov obisk ga je veselil neizmerno, kakor po navadi; tako zelo ga je pogrešal zadnjih štirinajst dni, mislil je že, da se mu je s čim zameril! Res, več petoliznosti si ni mogel želeti niti cesarski sin — in vendar je tiščala grofa skrb, ki mu je delala kurjo polt po životu. Čutil je, da mu zmanjkuje sigurnosti v glasu in očeh ; pa tudi predsednik se je zdel nekam negotov, nrav kakor bi ga tipal, študiral, lezel vanj, da mu pregleda obisti. »Pa ne da bi spravil hudič vso reč na dan!« je bušnilo kakor raketa za grofovim čelom. PrevidDO ga je pustil, da se razgovori o vsakdanjih rečeh. Stari gospod je čebljal semintja, oči-vidne iščoč prehoda na tisto, kar mu je šlo po glavi. Komaj je pustil grofu toliko besede, da je povprašal o zdravju ljubeznive rodbine, zakaj predsednik je bil srečni mož enako blebetave, koščate in pegaste družice ter oče treh mršavih hčera, že dolgo poročenih s stremljivimi okrajnimi glavarji. »Klotilda je vendar na počitnicah!« seje zavzel ekscelenca. »Mari ne veste? Ah seveda, kako bi neki, saj je že tri tedne, odkar ste nas zadnjič počastili. Sla je z dekleti,« — predsednik je imenoval svoje hčere še vedno dekleta — »preko Dunaja v Ischl; vse štiri so rahlega zdravja, in tudi jaz mislim na daljši dopust. Če bi le utegnil in bi ne imel prav zdaj tako važnega posla! Izprva smo se odpravljali bliže kam, na Bled ali k Vrbskemu jezeru, potem pa je prišlo pismo Klotildine botre in tete v tretjem kolenu: po dolgih letih se je spemnila in jo povabila, naj pride ,s polnim spremstvom' — izprva na Dunaj, kjer se popravlja po nekakšni operaciji, da ji ne po dolgčas v njeni starinski palači, a z Dunaja se napotijo skupaj v Ischl — v neposredno bližino njegovega veličanstva,« je dodal predsednik s pobožno cukrenim glasom, očividno mereč na grofove rodbinske simpatije. »Klotildina botra ima tamkaj vilo... Zelo me veseli, da se je okrenilo tako : prekrasna okolica, družba, da boljše ni moči želeti, in last not least, obnovitev naših starih stikov z rodb ino, ki je uvaževana povsod, zlasti tudi na dvoru. .................... (Dalje pjjfc;) — manjpremožni —, mali obrtniki, zadolženi hišni posestniki itd. To so mase! Vzemimo na pr. hišnega posestnika, ki mu donaša hiša letno 5000 kron, davkov plača recimo 1800 K, ostane 3200 K, ki mu komaj zadoščajo za življenje in za plačevanje obresti, ako je zadolžen. V Belgradu pravijo sedaj — kakor se nam poroča — da se bodo davki z-a naprej plačevali v dinarjih; dohodki bi pa ostali v kronah? To pomeni: davkov 9000 K, dohodkov 5000 K. In tako dalje. Da je treba glede emisijske banke temeljitega premisleka, in da je treba valuto pametno — seveda parlamentarnim potoml —urediti, nam bode priznal menda tudi g. finančni minister. V koliko so stari srbski dinarji z zlatom kriti, dane3 nihče ne ve. Misllim pa, da bi v razmerju s krono vsekakor bilo pravično določiti kurs — kakor za lire 1:2 50, ali naj bi že bilo 1:3; nikakor pa ne 1:4 ali 1:5. Kako bodo novi dinarji kriti — pa naj jih izda država ali emisijska banka — tega danes tudi nihče ne ve. Govori se o garanciji po državnih gozdovih in rudokoplh. Dobro 1 Toda to je le interna kritev — pro domo. Kako bodo te garancije cenile inozemske borze— treba počakati. Temmanj je torej tukaj upravičena relacija 1:5! In končr.o, saj smo mi — novi državljani Jugoslavije prinesli tudi precejšnjo doto k tej garanciji •— in ta se naj sedaj uporabi tako, da bi se s tem'naš finančni položaj — poslabšali? Za emisijsko banko pa potrebujemo časa tudi zato, ker je treba predpriprav in študij glede uredbe zavoda — saj hočemo vendar ustvariti v tem pogledu nekaj stalnega, ne pa nekaj efemernega! Ali se ne pravi to — ljudi tirati v boljševizem, ki je hvala Bogul — dosedaj pri nas nepoznan! Varujmo se torej prenagljene rešitve valutnega vprašanja, in seveda tudi ustanovitve emisijske banke, dokler ni vse to dozorelo! Nujno pa je: 1. iz menjanje žigosanih bankovcev v nove, od države izdane, samo od države kot take — začasno — garantirane dinarske bankovce, pri čemur se lahko odbije do največ 33 V3%- 2. Določitev kurza za uradno izmenjanje žigosanih kron v stare srbijanske dinarje, odnosno kurze med novimi državnimi dinarji in starimi (srbijanskimi) dinarji, ki jih je izdala „Narodna banka". 3. Ustanovitev devizne centrale in skrb za pravilno n o tiran j,e starih (bančnih) dinarjev, novih (državnih) dinarjev ter žigosanih kron, dokler se ne vzamejo iz prometa, na inozemskih borzah. Tako bodemo dobili podlago za pravilno regulacijo valute, ki se pa prav nič ne mudi. Kadar pride čas, naj se potem določi kurs, po katerem bode nova emisijska banka prevzela stare in nove dinarje v zamenjavo, in naj se določi čas, v katerem se vzame ves ta papirnati denar — stari in novi dinarji, žigosanih kron takrat že davno ne bodemo več imeli — iz prometa in zamenja za nove bankovce SHS. kraljestva, ki bi jih izdala tanova emisijska banka. Treba pa je to vprašanje temeljito študirati, da ne zavozimo zopet v stranske kolovoze 1 Ko vi bankovci morajo biti namreč tako dobro fun-diranl — pa naj obstoji zaloga v zlatu, srebru, tujih devizah, gozdih, rudokoplh tn drugih vrednostih — da bodo Imeli na tujih borz čel izhajati tedntk „Straža“ kot glasilo j osijeških srbskih rad kalcev. p Francozi in Rusija. »Journal Dčbats" obžaluje, da ni mogla biti zastopana Rusija v sijajnem sprevodu na dan zmagoslavja 14 t. m. človek mora obžalovati Rusijo, če pomisli na njeno slavno vlogo v začetku vojne in na njeno pomoč v najtežjih čas h. Francija ne bo nikdar pozabila, da je Rusija s svojimi operacijami na vzhodni nemški meji 1914 pripomogla do velikega uspeha ob Marni. In junaški Brusilov nastop 1916! Kornilov je v najtemnejših časih revolucije opozarjal na zavest dolžnosti ruske armade. Država, ki ima za seboj tako slavo, ne sme in ne bo propadla. p Češko-jugoslovanski koridor. Najnovejše vesti o tem koridorju si zelo nasprotujejo. Toliko je lahko posneti iz najnoveiših Nemški Avstriji objavljenih mirovnih pogojev, da je čehoslovaški zagotovljen nekak pro-n.etni koridor na Reko. Poročilo pravi: Češki koridor med Bratislavo in Reko še deli v dve črti. Prva poteka od Bratislave čez Sopronj preko nemško-avstrijskega ozemlja na Pragersko, druga po samo ogrskem ozemlju proti Pragerskemu1* — Zanimivo je, da Sv. Gotard ne pripade Nemški Avstriji. — Podrobnosti o tem koridorju še niso znane in objavljene. p Nemško-avstrijska armada po miru. St. Germa in, 21. julija. (Dun KU) Nemška Avstriji mora tekom treh mesecev po podpisu mirovne pogodbe znižati Število sv< jega vojaštva na 30000 mož. V tem roku mora tudi izročiti ves nadpotrebni materljal in izdelavo tega materijala omejiti na eno državno tvornlco. (Ldn) p Churchill o boljševizmu. Amsterdam, 21. julija. (Duu. Ku.) Ka- kor poročajo angleški listi je ime* Churchill pri večerji v anglešk 3-ruskem klubu govor, v katerem je izjavi!: Zmagoviti narodi se razorožujejo, bolj-ševiški pa delajo ravno nasprotno. Boljševizem se razvila v vojaško silo, ki ji bo mogoče delovati skupno z Nemčijo. Prisiljen je tedaj opozarjati na to, da se more ustvariti od Kitajske pa do Rena velika oborožena množica, ki jo bo vodilo sovraštvo napram en-tenti in pa upanje na rop in mašče-var je. (Lou.) p Grof KarolyI potuje v Ameriko. Lyon, 22. julija. (Dun. Ku. Brezžična ). Iz Genove se poroča: Semkaj je dospel grof Mihael Karolyi, ki se odpelje s prihodnjim parnikom proti Ameriki. (Ldu.) Pokrajinske vesti. »* v ki kr »Pedagoško društvo v Ve-Hkovcu“. — Da brani svoje pravice in si izvojuje popolno enakopravnost z državnimi uradniki v materi-jeinem oziru ter organizira kulturno delo zlasti z ozirom na plebiscit, se je zbralo slovensko učiteljstvo v jugoslovanskem delu Koroške 13. t. m. v Goseljni vasi in ustanovilo za sodne okraje Železna kapla, Debila vas in Velikovec. »Pedagoško društvo v Velikovcu". kr Slovenji Gradec. Po milosti naših „človekoljubnih" oblastij iz internacije vrnivši se „grand“ nemškutar Franc Schulier je prodal 2 poiovujaka vina iz kleti svojega v Nem. Avstrijo pobeglega brata Hanza Schullerja, da-siravno je posestvo zadnjega postavljeno pod sekvester. Politična oblast ni dovolj močna, da bi mu občutno stopila na prste. Če bo šlo tako naprej, bodo v par tednih v mestu zopet dejansko zagospodarili nemškutarji zlasti, ker imajo vneta zagovornika g. dr. BarSetu in g. gerentu dr. B se poteguje, da bi razni nenuursit gostilničarji n. pr. Karnitschnigg, zopet dobili koncesijo. kr Rimske Toplice. Pri na3 še vse tako izjeda, kakor da bi b:ii še v blaženi Avstriji. Nemškutari se povsod, kakoi da bi bili v Berolinu. Uprava toplic se tudi ne more uživeti v nove razmere; drugače bi ne trpela povsod velikih nemških napisov na prvem mestu, in šele kot v zasmeh na drugem mestu slovenske. Svetujemo ji prav resno, da to v kratkem popravi, drugače bomo govorili glasneje in resneje. Sedaj smo v Jugoslaviji! Eden, ki vse vidi. kr Z Jesenic. Stavka 20. do 22. julija je imela biti poskusna stavka ih sicer poskusiti so se imele moči kako smo jaki. — Ali pokazalo se je prav lepo. — V tc varni, kjer je šlo tovarniško vodstvo samo na roke, je bjlo to lahko, a kako je bilo pa pri železnici? — Res, da železničarji niso bili od nikogar poklicani v to, a poskusi i pa so le m glej uspeh? — Kako so agitirali; poslužili so se največje lopovščine, plakatirati so vabila za javni železničarski shod, kjer se ima govorci o p<.minil stavke, namreč da se gre za gmotno zboljšanje železničarskega položaja. — Nadalje 3° govorili in agitirali vedno s pretvezo, da delajo krivico nam Italijani, in da proti temu protestirajo; prave barve so seveda pokazali šeie pri obhodu* kjer so pridno kričali „doii z zvezarji* živeli b.iljševiki itd.“ — No ljubi železničarji, a se Jaj ste jih pa spoznali? Skladiščnik Pintar, ki je pridno agiti- / ral za stavko, je prišel v nedeljo dopoldne v službo in ostal čez en* uro* ker pa se je končno ie zbal svojih pristašev, je odšel, češ „ker drug'* ni, sam tudi ne bom delal". — Ne-kemu svojemu podrejenemu je dal kar sam dopust in poskusil kak° bode kanilo. V ponedeljek ga ni b‘0 v službo, ker ga je nato bodril gosp« Dr, L, ki je s Pintarjem v obhodu meril korak. — Veliko Članov socij.-dem. stranke je pa prišlo v službo, kajti dobro so vedeli, kam jih pnptlr nasprotna pot in dobro imajo se v spominu dni sužnosti. — Od drug pa, ki niso prišli v službo, se sliS I le besede: „Lepo so nas speljali ledi" na kr V Domžalah se še vedno nahaja obilo Tirolcev-Nemcev, ki na nesramen način izzivajo slovensko ljudstvo s prirojenim germansko barbarskim vedenjem in z nemškim klepetanjem povsod, kamor pridejo, češ kakor da je vse od njih. Poživljamo jberodajne oblasti, da ugode vročim *eljam teh kulturonoscev, da se jih ®JeJkoprej pošlje v lačenbergarsko draško Avstrijo, kamor jih je vedno gnalo germansko srce. v,, kr iz Škofje Loke. Rojstni dan j: »el. kraija Petra se je praznoval j'*' nas s slovesno službo božjo, ka~ nr So se udeležila zastopstva vseh *dov, »Sokol11 in „Nar«dna čitalnica" ■i^Pori in požarna bramba. „Kato-sko izobraževalno društvo" in »Orel11 tav 3 °Pravi*a n>sla udeležila. Isto-_ 0 smo pogrešali med udeleženci ne penzijoniste in cert.fikatlste, ki se dsm U!^e*ežujejo službe božje vsak n«? » 80 na slična praznovanja go-h J, {n rojstnih dni pokojnih Habs-R r8nojf zahajali v popolnem sijaju stri/oilju sec*al tako oboževanih av-Un^°rm. O teh „zavedenih'* ka? ve5Vanlh Spregovorimo o priliki brala č P cvetlični dan sta na-za na8«? *n ».Narodna čitalnica1* čLt nlgj de znesek 3260 K. Vsa kor P°^rtovalnim damam. Ka- Se|. 1 Predsedriiku veseličnega od-, nku Zahrastnik, igralcem es.ra ,n pevovodji g. Slavkotu Flis. M Novice, iz Novega mesta. tukajšnji gimnaziji so siedeči kandidati napravili zrelostni izpit: Aueec , dolf ?z Škocijana, Gebauer Miroslav '2 Smarjete, Grum Ognieslav iz Šmart-J}ega pri Litiji (z odliko), Hermann yr*nc iz Gradca (z odliko) Kovačič Josip iz Martinje vasi pri Mokronogu, Johani Hubert iz Trebnjega (z odliko) ure.ber Emil iz Žalje vas!, Sila An-§2*x a.‘ -Zu-ek Aloiziiiz Vel. Lašč, Rf amT1i,KL “brir •č. Novega mesla, NaŠ™ pu|j”a h S«», DaSČ vera kme^iu r», j* .KaBdii' Prl No-dk?«w,1“ J°sipina Ahačič so-proga okrajnega gozdarja. orp^ihl-*x Cerknice. Svetovnoznano P sinajoce cerkniško jezero je sedaj naj večjem veselju in sl pridobiva pan za dnem več letoviščarjev. Zlasti ]e veliko veselih in odličnih letoviščarjev opažati iz Gorice ln spodnje Štajerske, kateri prepevajo krasne narodne pesmi zlasti: Soča veda je šumela, Hribčki ponižujte se, Kaj ti je deklica, Moj očka ima konjča dva, Oblaki so ru» deči in Alah je velik. Domače ljudstvo jih vedno posluša in jim je jako prijazno. Izletniki, letoviščarji, turisti, zlasti Pa dijaki imajo sedaj najlepšo priliko 5L?gle?atl čudovito presihajoče cerk-ckol?coJeZer°' kakor tudi rom8nl'čno TntJ* ?• M. v Polju pri Ljubljani. koroški k 0 'e nablala v korist lrSim begancem znesek 45 K, za •iiValide povodom cvetličnega dneva dne 12. julija 1919 pa 23I k 71v Cast zavednemu učiteljstvu in vri; mladini. vrn kr Kaj pa z graščino Vagen-šperk pri Litiji. Omenjena graščina mat »nekc Soglasne gospe Windisch-katera je imela med vojno tako v zauPabja do poštenega s!o-k:.x 8a3 ^bdstva, da je naprosila iv&o Avstrijo za štiri orožnike, ki aJ bi jo varovali pred Slovenci. na i na. gospa ne razume' še t113”! Pa da bi znala slovensko. Ko se je *, an bjedinjenja troimenega naroda s!ugaino peljala mimo navdu-nJ?e mno^'ce, ki je dajala duška svo patriotskim čustvom, je tudi <š'. ,Windischg!jitz parkiat vzklila: •loivio Slavia'1, iz strahu da ji ne bi jjbaro&rski Slovenci" kaj naredili. Tudi gj okoliški prebivalci graščine Vagen-®Perk imamo jako malo zaupanja do germanskih elementov, kakor so ga, ziromo ga imajo oni do nas. Zatorej aj vzame graščino vojaštvo v svojo sa7ast in i° porabi v katerkoli namene, J stanovanj, skladišč in drugo vedski0 pri™.anikl)je, da se le na sloven-elemVnti °e b°do germanski br7rikr ^rbovUe. Pri poštnem in ■j" nem ured i Trbovlje 1 se je otvorila dne 15. julija 1.1. telefonska centrala z javno govorilnico v vodu 1344 za krajevni in medkrajevni telefonski promet. Ob enem se je priključila telefonska centrala Trbovlje 2 kot poatianska centraia k glavni centrali Trbovlje 1. kr V Hrastniku je bilo razobe-Šenih na rojstni dan našega kralja precejšnje število narodnih zastav, tako tudi pri rudniku in pri kemični tovarni, nobenega znaka praznovanja velikega dne pa ni bito na steklarni. Možakarji tam okoli se bodo morda izgovarjali, da nimajo blaga za zastave. Nam je pa znano, da se dobi v Srbiji prav dosti in poceni blaga za zastave, le potruditi se je treba 1 In če jim ni preutrudijivo voziti se v Belgrad po potne liste veljavne kar za pol ali celo leto, se bodo pač tudi enkrat žrtvovali, da se izkažejo vsaj na zunaj lojalne tistim Srbom nasproti, ki jih tako negujejo in varujejo pred zasluženimi slovenskimi batinami. kr Žensko zdravilišče državne toplice Dobrna pri Celju. Dobrna, poprej v germanizatorične svrhe izrabljeni ,,Neuhaus“ kjer se ni smela do prevrata oglasiti slovenska beseda in pesem, odela se je zadnje tri dni v proslavo rojstnega dne in godu našega kralja v praznično obleko. Vsa kopališka poslopja so razobesila zastave v narodnih in državnih barvah. Ta naravni biser naše Slovenije, katerega izredno zdravilno moč so vedeli ceniti Nemci in pridno posečajo Srbi in Hrvati, mnogo premalo upoštevamo Slovenci sami, akoravno je prinesel zaželjeno zdravje že tisočim bolnih žensk, prihajajočim sto in stoletja iz dalnjih krajev. Ob 21. uri pričela se je v zdraviliški „veliki dvorani11 muzikalna soareja, med katero so se odlikovale s svojimi lepimi in izvrstno šolanimi glasovi zlasti gospe: M lka Kraus in Ida Bingas iz Zemuna. Marica Bogr ar iz Mitroviče. L izredno muzikalnostju proizvajale so tudi mnogo naših slovenskih pesmi. Na Petrov dan ob pol 9 uri je bila slovesna služba božja, ki jo je daroval g. župnik Kukovič. Ubrano petje v cerkvi In Izborno goslanje gdč. Mare Vogrinc iz Novega mesta je splošno ugajalo. Stoje je nazadnje zapelo vse zbrano občinstvo „Te deum11 in „Lepo našo domovino11. Po sv. maši se je vršila slavnostna seja v občinskem uradu, katere so se udeležile kopališke in krajevne korporacije. Odposlala se je udanosina brzojavka našemu kralju. Dan je bil posvečen prodajanju cvetlic v korist našim invalidom, kateremu so se vrle naše domačinke z vso vnemo posvetile. V nedeljo 13. julija zvečer vršil se je v „veliki dvorani11 kopališkega doma ples, ki je združil vzlic poznemu pričetku letošnje se-zije (še le julija) jako številne kopališke goste v živahni zabavi do ranega jutra. kr Pragersko. Opekarnica Stein-klauber še vedno dopisuje v nemškem jeziku Aii se gospodom še vedno ni zjasnilo v glavi?! Opozarjamo na tozadeven članek v .Jugoslaviji1' pred kakimi 14 d ievi, naj se opekarnica podvrže državni upravi. Nobenega švabskega živija ne več v Jugoslaviji! kr Spodnja Poljskava. Dne 15. julija je bilo tukaj prvo slovensko obdarovanje konjerejcev. Slovenske trobojnice, ki so krasile prostor, so tukajšnje internacijonaliste in nemškutarje (pojma, ki se pri nas skoraj krijeta) strašno bodle v oči. Kmetovalec — se je pustil zapeljati od svojega rudečega Šovinizma celo tako daseč, da je svetoval, haj si z belega fraku trobojnice dekleta napravijo srajce, iz modrega pa predpasnike, rudeči pa naj le ostane. Pazite na svoj jezik, da Vam ne postanejo tla prevroča med nami! kr Ptuj. Včeraj dopoldne ob 3. sl je prerezal vrat finančni uradnik Schoschner, ker bi se moral izseliti iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo. Raje nego v lačenberško Avstrijo je šel mož v smrt. N. v. m. p.! kr Položaj ptujskih trgovskih pomočnikov. Položaj ptujskih trgovskih pomočnikov je posta! v zadnjem času zelo obupen. Plače istih so različne in popolnoma nezadostne. Tako na primer služi pomočnik čez 40 let star z več kot 20 letno prakso .... kron mesečno, brez hrane in stanovati ja, diugi kot vodja (rgovine .... kron. Istotako plačajo drugi trgovci svoje pomočnike in prodajalke današnjim razmeram popolnoma nezadostno. Nadalje delajo skoro vsi trgovci večinoma le z učenci, ker so isti za vsako delo dobri in ko se izučijo, jih šef odpošlje ali pa jih tako plača, da ne morejo izhajati. Na primer trgovina L. Leposcha v magistratnem poslopju drži samo mlade, tamkaj izučene po močnike, katerim tako slabo plača (60 — reci šestdeset kron brez stanovanja in hrane mesečno), da isti niti niso v stanju hrano, katero imajo pri svojih starših, plačati. — Ptujski trgovski pomočniki zahtevajo torej: 1. Poboljšanje plač v zadostni meri (naj-maoj za 200 odstotkov) in sicer nemudoma, brez razlike pomočnikom in prodajalkam. 2. Osemurni delavnik za vse trgovine brez izjeme (od 8. do 12. in od 14. do 18. ure). Ne pa kakor na primer irna trgovec Peteršia vedno do 20. ure trgovino odprto. Ob nedeljah celi dan prosto. 3. Kakor že v prejš-šnjih časih za vsakega pomočnika in prodajalko na leto 14 dnevni dopust s polno plačo. Vprašamo gg. trgovce v Ptuju: Hočejo li nemudoma te točke sprejeti in se po njih ravnati, ako ne, se bodemo tudi mi Ptujski trgovski pomočniki organizirali, kakor so se že v drugih mestih, n. pr. v Celju in Ljubljani. — Trgovski pomočniki mesta Ptuja. kr Ptuj. Na predlog odseka se-stoječega iz g. dr. Gosaka, prof Kcla-rlča in Rožeta je obč. sosvet v Ptuju sprejel imena novih ulic kakor sledijo spodaj. Table je prav čedno napravil slovenski klepar Majcen v Ptuju. Po glavnin ulicah so table že nabite pri-lično 14 drsi. V tem oziru smo bili Ptujčani vendar le prvi. Nove ulice se imenujejo: Allerheillgengasse — Vseh svetnikov ulica, Obere Draugasse — Muršičeva ulica, Brandgasse — Aškerčeva ulica, FSibergasse — Miklošičeva uUca, Sarnitzgasse — Jos. Vošnjakova ulica, Ungartergasse — Panonska ulica, Hauptplatz — Slovenski trg, Stiegen-. gasse — Na stopnicah, KaiseTeld-gasse —■ Slomškova ulica, Berggasse — Na hribu, Feueivvehrgasse — Vodnikova ulica, Bismarkgasje — Krekova ulica, HebergasŠe — Na skritem, Schic Bgasse — Grajska ulica, Wagplatz — Hrvatskl trg, Minoritenplatz — Minoritski trg, Florianiplatz — Florjanski trg, Unter Draugasse — Spodnja dravska ulica, Dominikanerplatz — Dominikanski trg, Stadtpark— Mestni vrt, Schillerplatz — Srbski trg. Weitschaweg Vičavaki pot, A. Giflnstrafie — Ljutomerska cesta, Villenvveg — Cojzova pot, Bahofstrasse — Kolodvorska cesta, Friedauerstrasse — Ormožka cesta, Auvveg — Na tratah, Prembcrgeivveg — Levstikova pot, Friehofvveg — Tiha pot, Ring^trasse — Dav. Trstenjakova ulica, Herbersteingasse — Rajčeva ulica, Gartenstrasse — Med vrt1, Lastenstrasse — Za postajo, Magazinstrasse — Dovozna cesta, Ornig Kal — Aleksandrovo nabrežje, Herrengasse — Prešernova ulica, Ordonanzhausgasse — Cafova ulica, Steinmetzgasje — Zelenikov a ulica Ktlrschnerplatz — Stanko Vrazov trg, Ferd. Kofler Platz — Cvetkov trg, Parkgas3e — Slekovčeva pot, Ribldorf-strasse — Volkmerjeva cesta, Lendplatz — Na pristanu, Stadtberggasse —- Na mestni vrh, Florianigasse — Kremslova ulica, Ornigstrasse — Trubarjeva cesta, Hairierlingstrasse — Ciril Metodov drevored, Roseggerstrasse — Zrinjski-jeva ulica, BUrgergasse — Cankarjeva ulica, Biiiner Allee — Gregorčičev trg, MSdchenheimstrasse — Frankopanka kr Dobrla vas. V nedeljo 13. julija se je vršil tu pogreb domačina poročnika Ivana Kranjca, ki je po kazal, da naše ljudstvo še vedno zna ceniti žrtev za domovino. Vsled pomanjkanja prostora ne moremo da nes priobčiti natančnega poročila, pač pa se bode to zgodilo v eni prihodnjih številk. „Zvez& jugoslovanskih železničarjev" priredi v četrtek, dne 24. t. m. ob 19. uri v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani velik društven shod z dnevnim redom: 1) Draginjske doklade in stavka; 2) Slučajnosti. Tovarišil Da primerno zaključimo sijajni nastop o priliki mednarodne politične stavke. Udeležite se shoda vsi kot en mož. — Predsedstvo Z. J. Ž. Dnevne vesti. dn Res militares. V našo skupno armado so se sprejemali častniki bivše avstro-ogrske vojske, ki so javnosti znani kot vse nekaj diugega, kakor pa zanesljivi Jugoslovani. V naši uniformi hodijo ljudje, za katere dvomimo, da bi v slučaju potrebe stali okrog narodne trobojnice tako odločno kot so stali pod črnožoltim praporom. Najbolj čudno se pa sliši to, če se častniki, ki prihajajo s fronte, in ki jih poznamo kot neupogljive boritelje za jugoslovansko idejo še izza avstrijske ere, pritožujejo, da še do danes niso uradno sprejeti v našo armado. Vrhunec vsega pa je to-le: Častniki, ki so sprejeti in jim je službeno priznan njihov čin, dobe 30 K dnevne doklade, drugi pa plačo po starem avstrijskem sistemu. Na ta način prejema mnogo nekdanjih najpokornejših služabnikov Habsburžanov danes za to še jugoslovansko nagrado, med tem ko mora večina zavednih in odločnih naših častnikov živeti ob stari avstrijski plači, in to je nepošteno. V Ljubljani posluje častniška aprobativna komisija, ki jo opozarjamo na to kričeče nasprotje. Menda se pa ni tudi v teh zadevah uveljavila na centralnem mestu v Belgradu nam docela nerazumljiva praksa? Protekcijal dn Wilson obolel. Iz Washing-tona poročajo, da je predsednik WiIson obolel na griži. dn Tujerodni javni nastavljen-cl. Deželna vlada je odobrila vpoko-jitev nekaterih odslovljenih tujerodnih učiteljev na kranjskih ljudskih in meščanskih šolah. Pokojnina se prizna brez prejudica za bodoče mednarodne tozadevne določbe le do Časa, dokler si ne pridobe kako tuje državljanstvo, oziroma dokler se ne preselijo v inozemstvo. dn Državna zdravilišča in kopališča. Določila so se od deželne vlade načelna pravila, po katerih se ima omejiti in urediti dovoljevanje raznih ugodnosti, kakor delne ali popolne oprostitve od plačevanja raznih taks, znižanje ali oprostitev cen za sobe in uporabo zdraviliških in kopaliških sredstev pri državnih zdraviliščih in kopališčih. dn Člani slov. nar. gledališča v Ljubljani prirede sledeča gostovanja: 26. t. m. v Kranju, 27. v Tržiču, 28. na Bledu, 28. na Jesenicah. Predstavljali bodo Strindbergovo tragikomedijo ^Lipnik11 in Čehovo grotesko „Medved". Režijo obeh iger in turnejo vodi režišer Bratina. dn Dopisovanje z vojnimi vjet-niki v Italiji. »Slovenski Rdeči križ11 javlja: Ker prihajajo od svojcev vojnih vjetnikov v Italiji še vedno pisma za vjetnike, opozarjamo, da Jo točasno dovoljeno 1« pošiljanje dopisnic. Nadalje naj se držijo svojci vjetnikov v Italiji sledečega: Dopisnica naj se piše s črnilom in razločno, kratko; na dopisnice naj se ne prilepljajo znamke, ker so poštnine proste; piše naj se tedensko, in sicer ena dopisnica; dopisnice naj se pošiljajo na »Slovenski Rdeči križ11, Ljubljana 3, ali pa prine3o v urad: Poljanska cesta št. 3 U nadstr., vrata 39. — Društvo »Slov. Rdeči križ" je založilo za dopisovanje z vjetniki v Italiji dopisnice z odgovorom in se dobijo v pisarni, Poljanska cesta 4 (Aiojzijevišče), II. nadstr., po 10 vin. kos. Da ne bode zaprek pri pošiljanju pošte v vjetništvo, naj se svojci natančno drže zgorajšnjih navodil. dn Nočna brzovlaka Dunaj— Trst ustavljena. Iz Dunaja poročajo: Vsita ponovnega pomanjkanja premoga se je moral z 21. julijem ustavit promet nočnih brzovlakov št. 5/5 a in fla/0 na progi Dunaj—Trst. dn Civilni in vojaški vpoko iencl bivše avsto-ogreke monarhije, ;i so si pridobili ali si še pridobe drugo državljanstvo, nimajo glasom mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo nobene pravice, terjati od Nemške Avstrije nobene odškodnine ali kaj podobnega. dn Rudarsko glavarstvo obvešča, da so carine oproščeni glasom sklepa ministrskega sveta v Beigraclu z dne 7. julija 1919, št. 2447, na pred' log ministra za gozdarstvo in rudarstvo vsi rudniški podjetniki in rudo-sledcl v kraljestvu pri izvozu rudniških proizvodov, bodisi v surovem, bodisi v predelanem stanju, kakor tudi pri uvozu strojev, orodja, gradbenega in vsega drugega pomožnega niaterijala, ki se potrebuje pri rudniškem obratu. dn Za udove padlih in za invalide naše severne fro nte so nabrale gospe Dr. Ana Krautova in 'NežiKa Stergarjeva na občnem zboru trgov, greralja v Kamniku 511 K. — V irnenu potrebnih invalidov in vdov, zahvaljuje se cenjenim nabiralkam in zavednim darovateljem — Brambni odsek Komande Dravske div. oblasti. dn Dar sv. stolice bivšim vojnim kuratom. Papež je pod kaznijo suspenzije zaukazal, da morajo vsi iz vojske vrnivši se vojni kurati v najkrajšem času v kakem samostanu opraviti osemdnevne duhovne vaje. Povod k temu je najbrž strah, da ne bi začeli rezervni vojni kurati kakega modernističnega gibanja in rušenja Škofovskega absolutizma. dn Dopis iz železniških krogov. Napredovanje železniških uslužbencev je šlo v časih rajnke Avstrije čudno pot. Izmed Slovencev je napredoval in se zrinil na kako boljše mesto le oni, kije znal kloniti svojo glavo in ob priliki, če je potreba nanesla tudi zatajiti svoje narodno slovensko mišljenje. Da občna morala pri takih razmerah ni bila na višku, je samo ob sebi razumevno. Nižji so videli, da klečeplazijo višji, videli so, da se jim godi radi tega boljše kot , njim — jeli čudno, da so se slabejši značaji uklonili in postali tudi kleČe-plazniki brez značaja? In z lahko vestjo sprejemali plačilo za svojo breznačaj-nost — izredno napredovanje? In sedaj imamo na železnici zopet nekaj podobnega — izdane so tablice za napredovanje — in v teh tablicah so predelki za redno in izredno napredevanje. Ne bi imeli popolnoma nič proti tem tabli-f cam, tudi proti predelku izrednega napredovanja ne, ta ne bi vedeli, da je to oficijelno priznanje našega izrednega napredovanja pričetek najhujše protekcionistično korupcije. V tem priznanju leži rana, ki jo današnja družba Jnl še zmožna nositi, ne da bi se počela gnojiti in smrdeti. Osebne vezi, ki * vedno obstojajo med višjimi in nižjimi »e bodo sigurno smatrale za mnogo važnejši povod izrednemu napredovanju, ker pa osebno sposobnost v službi. Poleg tega, pa imajo nekateri tovariši, ki služijo v večjih prometnih središčih mnogo več prilike, da pokažejo svoje eveutuelne vrline s prijaznim smehljajem na ustnih ‘svojim predstojnikom — medtem, ko ‘-bode najbolj vesten in marljiv uslužbenec "zunaj na progi, kje zaman čakal blagoslova izrednega napredovanja. Vprašamo 'sedaj: Kje tiči demokratizem izrednega napredovanja? Ali ga isto ne ubija tako-rekoč avtomatično? Kaj so ustvarja z 'izrednim napredovanjem, posebno fio z ^oficijclnim priznanjem? Nič kot osebni protekcionizem, klečeplazenje in demo-'ralizacija. Ker izredno napredovanje je ■Že samo po sebi protekcija in to na žalost ponajvečkrat neopravičena v sposobnosti ^protožiranega, in kjer je protekcija nastaja absolutizem. Da pa vodi absolutizem v Nivoji reakciji v anarhijo, to nam jasno kaže zgodovina iz polpreteklih let Rusije in Madžarsko in zato bi merodajnim •krogom nujno svetovali drugo manj opasno metodo in način, če hočejo nagraditi uslužbenca za njegovo izvanredno sposobnost ali prednost. Ljubljanske vesti. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavit 1 Klubu srbskih matursnata. Danes predpoldne se zberemo ob 10 uri 30. min. pred .Jugoslovansko tiskarno". Posei grobišč odpade. Slovensko dijaštvo prosimo, da o tem obvesti sroske tovariše. 1 Vsem dijakom v Ljubljani. Pozivamo celokupno v Ljubljani se nahajajoče dijaštvo, da se udeleži se Stanka, ki ga priredi JDZ s srbskimi tovariši v veliki dvorani Narodnega doma danes ob 14 uri. 1 Ruski »konceit*. Sinočnji »koncert" ni bil koncett, temveč variete najslabše vrste. Ljudje so se škanda liii rali. 1 Nogometna tekma v Ljubljani. Po štiriletnem odmoru tekmuje denes ob 1730 novoustanovljeni špoitni klub „Slovan“ s klubom belgradskih maturantov na športnem prostoru nasproti državnega kolodvora. Vstopnina 2 K, dijaki 1 K. Predprodaja vstopnic se vrši po srbsk h maturantih cel dan pri blagajni. 1 »Ljubljanski Zvon". Jutri, v četrtek točno ob 20. uri skušnja mešanega zboral Vsi; naj nihče ne manjkal 1 Strankarstvo še po smrti. Neki tukajšnji dnevnik bi imel priobčiti neko oglasilo smrti; upravnik trga nad vse strankarskega lista pa je dejal, da oglasa ne more priobčiti, dokler se ne informira ali je bil umrli pristaš njihove stranke. Torej strankarstvo še celo po sim til 1 Društvo državn. uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko c zemlje ima v običajnem lokalu 24. julija ob 20. uri nujno odborovo sejo, sklepčno ob vsakem številu navzočih (točka 2, poslovnega reda). — Predsedstvo. 1 Dopusti zasebnih uradnikov. Z zadnjem času prihaja na društvo zasennlh uradnikov nebroj pritožb od strani članov, zaposlenih pri raznih trgovskih in industrljalnih podjetij, da jim njih delodajalci ne dado zakonitega dopusta. Društvu zasebnih uradnikov je znana cela vrsta takih podjetnikov, ki nezakonito prikrajša vaj o svoje uslužbence v pri3toječih mu pravicah. ozirom na to, opozarja Društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani na do-cčHo § 17 zakona o trgovskih r.a-stavljencih, ki pravi med drugim, da .e 'delodajalec dolžan dati svojemu islužbencu dopust, i.1 sicer ako služ-jeno razmerje obstoja že šest mesecev vsako leto dopusta, ki traja neprene-nečoma deset dni. Ako pa je stužbeno razmerje trajalo neprenehoma že pet oziroma petnajst let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva do tri tedne. Tudi za čas dopusta je delodajalec dolžan dajati uslužbencu redno plačo. Ako je uslužbenec vsled bolezni ali nezgode bil zadržan opravljati svojo službo, se mu čas tega zadržka v njegov dopust ne sme všteti. I Osramočeni natakarji. Gospo dične v kuhinjskem tečaju, ki so stregle predvčerajšnjim, v restavraciji Union gostom, ker so natakarji stavkali, so dobile ‘203 K 50 v napitnine, katero darujejo za oslepele vojake. Gostje so bili večinoma izletniki iz Belgrada, ki bi morali ostati brez jedi, ker niso bili natakarji tako človekoljubni, da bi jim stregli. Gospodične Iz .Kuhinjskega tečaja" pa so se dobrovoljno javile, da prevzetno posle, katerih natakarji niso hoteli opravljati. Dobile so nagrado, ker pa človekoljubje ne zahieva nobene nagrade, jo odstopajo oslepelim vojakom, čast jim! I Slovo Hinka Nučiča. Odhajajoč iz Ljubljane, se zahvaljujem slavnemu občinstva za naklonjenost, obisk, cvetje in darove povodom mojega poslovilnega večera na Ljudskem odru in kličem vsem svojim prijateljem in neprijateljem srčni: Z Bogom! — Ljubljana, 23. julija 1919. — Hinko Nučič, ravratelj mestnega gledišča v Mariboru. I O čekovnem prometu. Položnice se plačuje pri poštnih uradih. Ljubljanskemu občinstvu pa je do sedaj še malo znano, da plačuje položnice lahko tudi pri blagajni čekovnega urada v Ljubljani (poslopje bivše nemške gimnazije v Beethovnovi ulici v bližini Kranjske hranilnice). Na glavni pošti, pa tudi na drugih ljubljanskih poštah je posebno predpoldne navadno pri blagajni velik naval. Občinstvo mora vedno delj časa čakati, predno pride na vrsto. Poštni uradi go tudi v delavnikih od 12 do 15 ure zaprti. Ker ljubljansko občinstvo ne ve, da plačuje položnice tudi lahko pri blagajni čekovnega urada, pri tej blagajni ni navaia in vsakdo pride takoj na vrsto. Razen tega Ima pa to dobro stran, da prejme lastnik računa, za katerega je bila plačana položnica takoj odda drugim oddelkom čekovnega urada, ki izvrši pripis vplačanega zneska. Blagajna čekovnega urada je odprta vsak delavnik neprenehoma od 9. do 15. ure in sprejema med tem časom vplačila na položnice. 1 Društvo zasebnega uredništva v Sloveniji, strokovna skupina denarnih zavodov, Ljubljana ima svojo izredno skupščino 3. avgusta t. 1. ob 9. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani z dnevnim redom: a) Poročilo odseka za sestavo službene pragmatike, b) poročilo odbora, e) dopolnilna volitev dveh odbornikov, d) raznoterosti. Tovariši in tovarišice udeležite se tega velevažnega zborovania polnoštevilno 1 ‘ ‘ Odbor. Zadnje vesti. Temešvar romunski. B e lg rad, 22. julija. Predvčerajšnjim je prišel v Temešvar romunski minister prosvete v spremstvu lugo-škega velikega župana in še rekate-rih romunskih višj’h častnikov. Razgo-varjali so se 3 poveljnikom srbske posadke v Temešvaiu glede prevzetja Temešvara od Romunov, kakor tudi o \sth vprašanjih, ki so v zvezi s predajo -mesta. (ldu ) Padec Bela Kuna? Dunaj, 22. julija. (Čfu.) „W;ener Zeltung" poroča iz Amsterdama: „C!ii-kago tribuna" prinaša iz Budimpešte zaupno vest, da so v ponedeljek Bela Kuno vrgli in na njegovo mesto je stopil triumvirat. Kuna pa je zbežal na Dunaj. (Ldu.) Madžarski boljševiki prekoračili Tiso. Budimpešta, 22. julija. (Dun. Ku. Brezžično). Ljudski poverjenik Bela Kun je poslal predsedniku Clemenceauju nastopno brzojavko: „Ker je postopanje Romunov nasprotovalo in izzivalo voljo entente, smo bil! prisiljeni prekoračiti Tiso in poskusiti, da prisilimo Romune spoštovati voljo entente." (Ldu.) Madžari in svetovna stavka. Budimpešta, 22. julij. 21.julij v Budimpešti in po deželi niso slavili s stavko, marveč z manifestacijami za mednarodno solidarnost. Po končanem dnevnem produktivnem dolu se je zbiralo delavstvo na številnih trgih glavnega mesta, da izrazno svoje stališče glede na demonstracijsko stavko svetovnega proletarijata. (Ldu.) Nemčija in stavka. — Črni dnevi socijalne demokracije. Nauen,22. julija. (Brezžično.) K ponedeljkovim izgredom neodvisnih in komunistov proti večk. skiro sod* jainim demokratom piše nVoiwSd3*i da pomenjajo krvavi pretepi med de* iavci 21. julija črni dan sramote nemški prolctarljat. Neodvisni in komunisti vidijo sant° svoje strankarske interese ter jim ni*o popolnoma nič mar ljudski in svetovni interesi. Proti versailieskemu miru niso hoteli demonstrirati, temveč samo bojevati se proti nemški vladi. „Vorwarts“ ugotavlja, da ni francoski proletarijat podvzel 21. Julij* ničesar proti vorsaiilesktmu mil® in da na Angleškem splošua stavk« sploh ni hi la sklenjena. Razpust Turčije. Curie h: (Ctu.) Kakor poroči Corriera d. S. iz Pariza, so eutenttne države v turškem vprašanju sklenile* da se Turčija dižavnopravno popolnoma razpusti. (Ldu.) Gospodarstvo. g Uradni kurzi za plačevanje v inozemstvu. Bel g rad, 22. julija. Uradni kurzi Centrale za plačevanje v inozemstvo od 22 julija 1919: London, ra 1 fant šteriiugov 45 50 do 45 95 dinarjev, Amerika, za 1 dolar 9 95 do 1005 din.. Pariz, za 100 frankov 150'— do 151 50 d:n.. Švica* za 100 frankov 182— do 183 80 din., Italija, za 100 lir 123 23 do 12450 din,, Grška, za 100 drahem 171’—do 172 75 dinarjev. g Žigosanje bankovcev In nov denar. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo določa med drugim: Vse nanovo nastalo države morajo tekom dveh mesecev na svojem ozemlja nahajajoče bankovce žigosati In Jih tekom 12 mesecev zamenjati za lasten denar. Denar, ki se vzame iz prometa, se mora oddati obnovitveni komisiji; Avstro - Ogrska banka sc ima takoj likvidirati. Bankovce nahajajoče se dne 15. junija 1919 v inozemstvu, prevzameta Nemška Avztrija in Ogrska same. Vsaka država obdrži na svojem ozemlju se nahajajoči drobiž. Civilni in vojaški upokojenci starega cesarstva, ki so si na podlagi te pogodbo pridobili drugo državljanstvo ali si ga še pridobe, nimajo glede svoje pokojnine od Nemške Avstrije ničesar tirjati. g Tihotapstvo blaga v Nemško Avstrijo. Iz Beigrada jaaljajo: Da se prepreči tihotapljenje blaga in prinašanje kron z Nemška Avstrije in Madžarske, je ministrstvo za finance odredilo, da se postavi gost kordon finančnih stražn:kov od Barča na Dravi do Mcldave. Kordon bo pod poveljstvom posebne komisije, ki bo v zvezi S francoskim vojaškim poveljstvom. (Ldu.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pasek, fiakj „Zvezna tiskarna" v Ljubija i Afa/i oglasi stanejo prvih 10 besed 4 Jf, vsa^a nadaljna beseda 30 vtn. • Dopisovanje in Senltne ponvdbe pa vsaka beseda 1 Jf. Fžjcdase: [| Pozor! Redka prilika! Posestvo, obstoječe iz mlina, žage, trgovine z mešanim blagom ter nekaj zemlje v prijaznem trgu na Kranjskem se zaradi družinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji proda z vso opravo za ceno 50 000 K. Le resni kupci naj pošljejo svoje ponudbe do 15. avgusta 1919 na upravo pod »Trgovina 1*. 1032 Naprodaj so tri koze. — Ljubljana, Dunajska cesta 46. Večjo partijo damskih nogavic ter sukanca, črnega in belega, nudi tvrdka Josip Peteline, Ljabljana, Sv. Petra nasip. Prodam glagovir znamke „Erbar“, mahagoni les, črn ter popolno opravo za sobo. Na ogled Florijanska ulica št. 5 od 14.-18. Kupi se*: Tinske sodo 50—500 1 vsebine kupim. - Ponudbe upravništvo pod ,Vinski na sodi Kopu j en* smrekov les, Jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj .. -------------- naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 419 gj Sla&beT S PA Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti do- bremu plačilu v trajno delo ANTON STEINER, me3tni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13 747 Mesarski obrtnik, tržaški begunec, 2e dolgo brez zaslužka, išče službe. Prevzame mesnico v najem ali na svoj račun v kateremkoli kraju Jugoslavije. Govori hrvat,, Slov., ital, in nemško. Cenj. ponudbe pod »Begunec 32“ na upravo. 1029 Hlapec se sprejme, ne-oženjen lahko 8 hrano in stanovanjem, oženjen pa s stanovanjem. — Poizve se: Jeranova ulica 11. 998 Blagajničarka, solidna in poštena, se takoj sprejme. Predstaviti se je med 10. in 12. uro dopoldne v kavarni „Zvezda“. 1034 bi Razno: Erdal krema Sl ler kuhinjska emajlna posoda zopet v zalogi. — Osvald Dobelc, Ljubljana, Martinova cesta št. 15. 1028 RazkrinkaniJIabsburžani. Moja preteklost. grofic* LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete In njena dvorna dam«. (39. nadaljevanje.) »Imela je po plesu shahovlt nastop s ,staro i08P?‘«, je rekel prestolonaslednik. »Tista odurna laksisovka, ki s'anuje nasproti Večerovi palači, je Rotovo opazila Marijo, ko je šla po noči iz hiše in !e. Mpada izbrala najslabši čas, da pove to bajtici.« in pusto se je nasmehnil. »Seveda ni ml-da je bila posebno vesela Marijinega vedenja nasproti Štefaniji, saj ti je znano to, ali ne?« Prikimala sem. »Da in potem?« j »Potem so zaklenili Marijo. In samo ti jo lahko °biŠ iz zapora « »Rudolf, nočem se vmešavati.« . . »Jaz pa rečem, da se boš. Moram govoriti * njo « »Ti si blazen.« »Ne, ne, čisto pri pameti. Poslušaj. Želim, da Popelješ Marijo k meni na dvor.“ ka»i prUe,a sena se stola, da cblržim ravnotežje, r>r ^mahnila sem spričo teh besed in mehanično ponavljala njegove besede. »popeljem Marijo na dvori« lažjeea ab to bočein. Poslušaj, Marija; nič ne bo riii da *>0v°ritt moraš baronico, da dovoli Ma- sevVria 3. teboJ na izprehod, po tem se pa moraš Pe'J3ti do zasebnega vhoda in Loschek vaju P j.e narsvnost do mojih sob « c.. *JHZ ne morein — nočeml Nočem tega storiti 1« n3 jeza me je obšla. »Kako se drzneš poskusiti ® uničiti?* sem sopihala. »Sovražim te —poberi •? mi izpred oči.« Nato pa 3em se zgrudila na divan in se mirno zjokala. Rudolf se je sklonil čez mene. »Draga Marija«, le rekel s pregovarjajočim giasom, »nikar ne delaj nobenega hrupa, kajti ako kdo sliši, potem bo tak »kandulj Zagotavljam te, da moram videti Marijo. 0Vfhu tega sem sam v veliki nevarnosti« Vzdignila sem glavo. »Ti v nevarnosti?« . . »Sem, v prav veliki nevarnostil Sedaj govoriva Kot ,moza,r k možaku*. Ti si edina oseba, ki ji SUiPnEm H0nla Za.UpatL Prisezi dl'. da ne raz°- bom živel« bom sedai Poveda1» dokler sežern^RuS 0dWlitl nevarnosf> hočem- Pri' Nato^rnS*0.*0r,as*edrdk me je siino čudno pogledal, tip'-,. ,e brez vsake besede vzel izpod plašča £ . ,naihno, črno stvar. Videla sem, da je bila neKaita skrinjica zašita v sukno. Nehote sem se od strahu zgenila, 'bratranec pa mi je položil svojo piosto roko na ramo. »Poslušaj me, Marija; vzeti dioraš to Skrinjico ter jo nemudoma spraviti na varen kraj. Neobhodno potrebno je, da je ne najdejo v moji posesti, kajti cesar utegne vsaki trenutek zaukazati, da mi zaplenijo mojo osebno lastnino.** »Osar?« sem zasopla. »Da. cesar.« S temi besedami mi je prestolonaslednik izročil Skrinjico, in ko sem jo vzela, sem ®. zaCud>la, ko sem zaznala, da je bila težka kot ODa^u'«.*1? !eKla 'e'* ie pripomnil Rudolf, ki je moje presenečenje. jem * endar ja* je ne morem vzeti seboj, kadar 3 potovanju«, sem ogovarjala. ■trii« i \^° PoraS v svoj kovčeg; tam se Izlahka promitiratU1 16 rl’ te brez dvoma ne more kora' sebi?«Kak° do,go pa nai imam to strašno reč pri «rsn&£ ir*s & SetiPrvd! d° tega,< ie resn° pristau«. »miraš ve-skrkn »° ravnatl- E 'a oseba !e na svetu, ki nožna pravico priti *pon a" »Njeno ime?« ki u*Ime !e brez pomena. Izroči jo pa lahko osebi ti more povedati štiri črke. Zapiši si Jih ter jih ponavljaj za menoj. Pos!u2aj,“ in prestolonaslednik ‘e Počasi izgovoril črke: R I U. O. Nat Ponovila sem jih in si jih zapisala v zapisnik. j®10 pa sem vzela skrivnostno Skrinjico, kakor da v me vodila neka močnejša volja od moje, jo nesla W°10 sp3,n’co ter jo skrila na dno svojega veli-v p Potnega kovčega. Napisala sera tudi R. I U. O. °ga! obuja, nato pa sem kovčeg zaklenita. Se., »*a reč mi ni všeč«, sem re ko stm zopet riti *PoIeS bratranca. Rudolf m c- skušal pomi-ttiln * n’ tako strašnoL j« - - odi »Aii čas iut?sVa’ Mariia. in d‘ g 'voriti se muain o tvojem usnjem obisku na dvoru.« naviilf’ te blaznost: fo le blaznost«, sem po-Jaa- »Tega pa ne morem storiti« govor f »?irn.a ’ vem* da bo§ storija- Jaz moram «e irriUL2 Mani° samo. To mi mogoče pomore, da lz°gnem neprilikam, ki mi groze.« ___________ (Dalje prihodujlč.) ■ 5L0VEMSKR ESKOMPTMR BRMKR LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU = IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ KULANTNE JE = DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BUZOJAV. NASLOV: ESKOMPTNA. - AKREDITIVI — BORZA INTEBUBB. TEL. ŠTET. 14«. Kdo posodi 30.000 kron poštenemu samostojnemu obrtniku za nakup jako dobičkonosnega blaga, proti visokim obrestim ali delnemu dobičku. Vrnem v treh mesecih. Pismene ponudbe na upravo pod „Delni dobiček*1. Mcblovana soba se takoj odda Vprašanja na upravo Jugoslavije v Ptuju. 1027 Iščem trgovino v najem z opravo in zalogo ali brez zaloge na deželi, v trgu ali mestu v Jugoslaviji, najraje pri kaki veliki fari brez konkurence. Naslov pove uprav-nlštvo. 1035 I Dopisovanje in ženitne ponudbe I Mlad’ ribič išče in lovi — Dok sl rib’ce zlate ne vlovi. Mlad Slovenec, žurnalist, dobre narave (vsaj tako ga drugi cenijo), kateri se je za vreme svetovne vojske po tujini potikal, želi tem potem poznanstva z veselo Slovenko. Ima se v kratkem v Slovenijo povratiti. Cenjene ponudbe — če le mogoče s fotografijo — se naj blagovnic nasloviti na: Zlatko Planinc, žurnalist, ta čas kot privrernene vojne bolnice u Mostaru (Hercegovina) 1010 Znanja si želi mlad urad nik s priprusto gospico. samostojno in zrelega mišljenja. Dopisi na upravništvo pod „1919“. 1031 Josip Jug stavbeni ln pohlitvenl pleskar In ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da še vedno dela j s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerna cena. , Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. Original „ERDAL«-KREME štev. 1 in 2, proda se več tisoč ducatov, franko Ljubljana. Naročila sprejme do 22. t. m. Pavel Šega uubinn* Hotel Slon. Razpošiljam lepa bukova drva žagana, cepljena in me-terska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak, Kolodvorska ulica, štev. 31. Lesnim trgovcem! ki imajo v Nemški Avstriji še lesa, bele deske ali tesani les na razpolago, nudi se prilika, da tega zamenjajo z* enakovrsten les v Jugoslaviji. — P«nudbe sprejme Malenšek M., Maribor, kjer se tudi bukova, češpljeva drva po ugodnih cenah kupujejo. Žensko zdravilišče toplice Dobrna pri Gsljo poprej „Neuhaus“ Maj-oktober. mr Pozor gostilničarji Proda se garnitura za kegljanje, katera sestoji iz 7 skoro novih gumijevih krogel različne velikosti in 9 popolnoma novih kegljevz gumijevimi obročki. Cena primerna. Pogleda se lahko na licu mesta. Pismene ponudbe Fran Majdič, Kranj. Trgovina Ivanka Weix! ki se je preselila Iz Gosposke ulke št. 33 v Isto alko St. 17 v Maribora, priporoča svojo veliko zalogo papirja la plsarailkib potrebščin, Brašno pšenicu, kukuruz, ječam, zob, po-šije i ostale zemaljske plodine i proizvode nudja samo na veliko Ivan Dumič, Zagreb Telefon 22-69. ZRINJEVAC 15. Slovenska restavracija -fjjg se priporoča vsem Jugoslovanom. Prenočišča na ffezpolago. Izborno vino. Postrežba točna. Gospe in gospodične! Naznanjam Vam, da sem otvorila specijalno parfumerijo. Imam velike izkušnje o kosmetiki, zato se lahko vsaka dama pri meni preskrbi z najboljšimi kosmetičnimi predmeti. N.pr. krema za lice, puder, šminka, prah, voda in krema za zobe. Barva za lase, brilantin, krema za roke, amerikanski Hair-Petrol za rast las itd. Priporočam se za obilen obisk fjarija Ifran. Ljubljana, Afes/n/ trg št. tt. mesto občinskega tajnika odda občina Zgornja Šiška. Prosilec mora biti zmožen samostojno vodili vse občinske posle, za kar ima doprinesti dokazila. Uradne ure so vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. in od 15.—18. ure. K prošnji je priložiti domovinski list, nravstveno izpričevalo in mesečni zahtevek plačila. Ako se prosilcu podeli služba, bo isti obvezan stanovati v zgoraj navedeni občini in položiti primemo kavcijo. Prošnje je vlagati podpisanemu županstvu do i. avgusta 1.1. Županstvo občine Zgornja Šiška, dne 22. julija 1919. 40 lesnih delavcev se rabi takoj za sekanje smrekovega lesa. Pogod-nina za 1 m3 znaša 6 80 K. Stanovanje v gozdni baraki. Živež se dostavi iz rudniškega kotizuma po cenah, kakor drugim rudniškim delavcem. — Reflek-tanti naj se zglasijo pri ravnateljstvu „Trboveljske premogokopne družbe“ v Zagorju ob Savi. Pozor!! Jos. Rajšter Pozor!! tvornica kandit in slaščic \ Šoštanju, Slovenija ima v zalogi raznovrstne kandlte in slašči«#, kakor: maline, limono, roks-dropvJačalice, sad}«, m«-dene itd. tor slaščice vseh vrst, kakor čajni keks, biskvit, mandeljnov« Izdelke, medeue kolačke itd,, po nizki ceni. — Na željo prospekti. Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sera ©tvoril „1. Jugoslovansko posredovalnico za prodajanje in nakupovanje posestev ia hiš v Sloveniji, s sedežem v Celju". Miloš Komeričky, Celje Benjamin * Ipavčeva ulica štev. 12. PRISTNO FRANCOSKO NAMIZNO OLJE PRIMISSIMA JULIJ MEINL, LJUBLJANA. Generalna reprezentanca za kraljestvo SHS za baterij«, žarnice elektrotehnike » Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk. Janko Pogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. Ia ugašeno apno dobavlja takoj Simon St6ssl, apnenica Galicija (Koroška). ■■«■■1 -~rr 11 m iurmm Učenko poštenih staršev In s potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Fa I. Kušlan, Kranj. Ko treba 7 Pšenice, kukuruza, zobl (ovsa), ječma, kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovano po uprku Kneipa i otvoreno, masti, suhog-mesa, sve vrsti zematjskih proizvoda, Jovanovič i Tomič, Mitroviča (SRE M.) Repno seme liter po K 20‘ — n \i d i Pavlu Storaschina, trgovka, Cirkovec pri Pra-garskem. Dva strugarja in več ključavničarjev išče „Kranjskatvorn?ca žeijezne i bravarske robe u Kamniku1*. Priporočamo edino toyarniško zalogo liucilnij} $tro\ev za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago. JOS. PETELiNC, Ljubljana, Sv. Petra nasip, ________ - = u =a _______________ Rdeče maline 3 *BT za eksport kupuje „BALKAN", trgovska, spedicijska in kom«: sijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. ! Oddam po znižanih cenah; hle-vne, ročne (slepice lo-ščene) in stenske svetilke, svetilnična trupla, steklenice za namakanje vinske steklenice po '/4 i« V2 L viharne valčke (cilindre) bele senčnike 28, 31, 34 cm ter razne obešalnice (taške) in žičnike. Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta številka 15. Istotam je na prodaj ena partija praznih steklenic in nekaj malih sodov. inozemska kolesna pnevmatika (kcmpl. garniture) J. GOREČ trgovina s kolesi Ljubljana, Marije Terezije c. 14. 80$ f§š3 Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom sporočamo žalostno vest, da je naš dragi Hugo Mužina asistent na čeSki univerzi v Pragi, rodom iz Gradiške ob Soči, po dolgi težki bolezni umrl dne 13. t. m. v Vinohradsky bolnici. Pogreb se je vršil v sredo dne 15. t. m. na Vinohradsko pokopališče. Ljubljana, dne 21. julija 1919. Goriški rojaki. Ljubljana Kava žgana „ surova Kavni pridatek Sardine najboljše Trste Keksi Marmelada Faradižna konzerva Riž Kond. mleko s sladkorjem Fino desertno vino Malaga, liter 24 K Pravi vinski kis Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. Kupim (ali v najem vzamem) gostilno, kavarno alt trgovsko hišo z večjimi kletmi blizu kolodvora. Ponudbe na: Andrej Oset, Guštanj. Nove mostne In decimalne tehtnice. ter btzotehtnice s košaro ali kavljem, decimalne tehtnice gredeljnice, uteži iz železa na debelo In drobno so vedno v zalogi, /a večja naročila primeren popust Franc Žnidar, Maribor kovač za fino orodje Pobreška c. 3 Tržaška c. 11. Izvršuje tudi točno vse glavne poprave imenovanih tehtnic ter preiskovanje Istih. imamm* Išče se za takojšnji nastop dobra pisarniška moč izurjena v vseh pisarniških delih. Ponudbe na naslov Franjo Kenda, trgovina delikates in špecerije na Bledu. um iiiiiiiimiiimiiii—iiii~[r