Štev. 218 TR8T, v ponedeljek 7. avgusta 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tefl tb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične i ter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petro, Poetojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminta. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO fcA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tVkstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase s-prejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in to?ljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost1* za Primorsko. „V edinosti je moč!* NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24- pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe br-z doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vuoon*D« a« nedeljsko izdattj« „EDINOSTI" stan*: i> oalo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 3'flO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se na vračajo. Naočnino "g ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni don). Izdaj tejinodgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li>ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed;nost". vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllničnl ra?un 5tev. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57 BRZOJflUNE UESTI. Konec ustaje v Albaniji. — Vračanje Mallsorov. SOLUN 6. Glasom vesti Essad paše so se vsi glavarji Malisorov že vrnili iz Črnegore. Malisori se vračajo v četah, ter dobivajo otf vlade denar kot odškodnino za uničene hiše. Širjenje kolere v Turčiji. SOLUN 6. V Ipeku je bilo 40 novih slučajev kolere, v Djakovu 8, v Bitolji 2, v Ohridi je obolelo več oseb na znakih kolere. Gozdni požari. FRANZENSFESTE 6. Gozdni požar, ki je nastal v tukajšnji bližini se je razširil proti Springe*su. Vojaki so napravili preseke in je upanja, da se požar s tem ustavi. V Franzensfestu ni nikake nevarnosti. Pomočnik ruskega trg. ministra Muiler umrl. PETROGRAD 6. Pomočnik trgovinskega ministra pl. Muiler, bivši ravnatelj petrograjske brzojavne agenture je umrl. Posebnega vlaka na sokolski zlet v Zagreb direkcija južne železnice ne dovoli zaradi pomanjkanja voz. Obenem opozarja v svojem dopisu, da bo tudi zaradi zdravstvenih ozirov zlet za Tržačane bržkone prepovedan. V LETALNI TEDEN, Včerajšnji dan. Aercdrom je nudil včeraj zopet vele-moderni pogled, občinstva je bilo mnogo več nego prvo nedeljo in opazilo %e je veliko elegantnega sveta, tako da je človek za trenotek res pozabil — kje da je, namreč v naši ljubi, lepi domovini, katere romantične krasote hvali o avijatiki sami, ki so gotovo videli že mnogo lepih dežel. Zopet Škandalozna železniška uprava. V Zavijah so nam razkazovali vrhunec človeškega napredka, a železniška uprava je poskrbela temeljito, da naše navdušenje ni prekoračilo mej spodobnega avstrijskega konservatizma ; dokazala nam je, da je predrzno in neopravičeno naslajati se na ideji zračnega prometa, ko še nismo — v Avstriji namreč — niti tako daleč, da bi se vozili varno in mirno po ljubi solidni zemljici. Nezaslišani nedostatki prometa med Trstom in Žavljami so občinstvu kalili vse čisto veselje nad krasno uspelim letalnim dnevom, in mnogi, ki so že imeli listek za vstop v aerodrom radi pomanj-klj vosti prometa sploh niso prišli do Žavelj. Kaki prizori so se vršili na postaji v Ca- PODLISTEK Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Presenečen je zrl na-nj Obilic in že so mu začela rudečiti lica vsled novo vzbujenega gnjeva; toda car in knezi, kakor tudi njih družine, so, ko so opazili, da sta se srečali njiju roki, ploskali pohvalo kličoč slavo obema vojvodoma, in Obilic je, ko je to slišal, zganil z glavo, in je neozirajoč se več na Brankovića, počasnim korakom stopal k svoji družini, ki ga je pozdravljala z radostjo. — Branković je brzo odšel z borišča in ni se postavil na čelo svoje družine, kakor Abilič, marveč se je skril v njeno sredo pred pogledi gledalcev. Carski glasnik je sedaj prihajal na bo-rišče in je naznanjal carsko voljo, da po pradavnem običaju oba dvobojevnika z družinama vred na carski pojedini pri čaši podkrepita prijateljstvo na borišču, obnovljeno po boju. Čez malo šasa se je borišče spreme- stiglione, ko so se ljudje naravnost tepli za prostor v vagonih, raj^e molčimo. Zadnji vlak, ki je prišel v Trst ob 1 o'50, je bil Še tako natlačen, da so izstopili ljudje napol umorjeni, s trdnim sklepom, da jih Žavlje ne vidijo več. Trajnostna tekma. Po strelu, ki je naznil začetek letalnih tekem se je dvignil prvi Legagneux, kateremu so sledili po vrsti Fischer, Widmer, ki je pa imel danes očala in ko-nečno Manissero. Šlo je za tekmo v trajnosti. Krasen pogled je bil, ko so vsi štirje aeroplani kakor mirne, ponosne ptice plavale pod nebom v mirnem in svežem solnčnem zraku. Manissero zopet očaral občinstvo. Manissero pa ni letel za trajnost ; ostal je le 3 min. v zraku, skazal se zopet pravega umetnika-letalca, prestrašil občinstvo, ko je pri pristajanju meril naravnost na tribine, in provzročil velikanski entuzijazem ko se je dvignil na novo tik nad občinstvo, katero je s svojim krasnim „atterissage" naravnost očaral. Konec trajnostne tekme. Medtem je počil strel, ki je naznanil konec trajnostne tekme. Fischer je nato pristal; bil je 33 min. v zraku. Toda Legagneux in Widmer nista hotela k tlom, kljub znakom, ki jih je dajal neki goipod od komiteja z belimi zastavami. Razni poleti Widmerja in Manissera. Počil je zopet strel, znak, da {začne tekma vdrkalnem poletu in Fischer se je dvignil ob 6* 11. uri. Blizu malega privezanega balona, ki je označil letalcem visočino 100 metrov, je vstavil motor in se spustil k zemlji v 22 sekundah ter napravil krasni drkalni polet. Skoraj istočasno kakor Fischer, je od-letel nanovo Manissero za visočinsko tekmo. Nataknil si je varnostna očala, zavil rdečo šerpo okoli vratu in si obesil na hrbet barograf, to je inštrument, ki označa viscčino, ter izginil kmalu v silni visočini nebesnega svoda. Fischer se je ob 6*15 zopet dvignil za trajnostnp tekmo in ostal 28 minut v zraku. Medtem je pristajal Widmer. Bil je 1 uro 4 min. v zraku. Legagneux je bil še vedno v zraku. Nato se dvigne Fischer v tretjič, za visočinsko tekmo. Odletel je ob 7'10, ostal 20 minut v zraku in dosegel visočino I400 m. Legagneuz je bil 1 uro 33 min. v zraku. Sedaj je pristal Legagneux, ki je včeraj letel samo enkrat, bil je 1 uro 33 minut v zraku. Ker ni imel varnostnih nilo v slavnosten prostor. Car je sedel s knezi na kamen mize, z licem proti vzhodu; po obeh straneh dolge in široke mize je sedelo junaštvo, oba vojvode sebi nasproti, potem njih družina, pomešana z družino carja in knezov, vsak po svojem dostojanstvu. Malo dalje so stali pevci, vglašujoč svoje gusle; in z njih spremljevanjem so prepevali slavo Dušana, velikega cara, in drugih srbskih junakov, Včasih je vstal kateri izmed junaštva, pomešal se med pevce, vglasil gusla in pel, bodio ljubezni Jbodi o slavi kakega junaka, čigar kosti so že davno strohnele, čigar ime pa še vedno živi med narodom; drugi zopet je slavil svojo domovino, sveto Srbijo, kako močne rodi junake v strah sovražnikom in v večno slavo srbskega imena. Glasno so hvalili gostje pevce, ki so znali s svojim petjem vzbuditi njih pozornost, in njih ime je šlo od ust do ust, kakor imena junakov, zmagovalcev v bitki ali pa v dvoboju. Razvnemale so se misli in srca gostov s petjem in vinom, zbliževale so se njihove duše; napijali so si z radostnim glasom na jutrajšnjo zmago križa. Samo Branković je sedel neizogibno, zamišljeno je zrl pred-se, očal, je imel oči rdeče obrobljene, skoraj vnete. Pravil je, da je zgoraj precej nemirni zrak. Zato včeraj ni hotel več leteti. Kakor znano, se je za včetaj pripravljal, da si zopet pribori svetovni rekord za visočino, ki mu ga je nedavno vzel Loridau. Culi smo pa, da je Loridaua prekosil že v soboto F e 1 i x, ki je letel v Etampesu 3400 m. Mantajmo dosegel višino 3300 metrov. Zopet je počil strel, ki je naznanil konec tekme v drkalnem poletu, katere se je pa udeležil le Fischer, ko je pristajal Manissero s krasnim drkalnim poletom iz velikanske visočine. Žalibog ni bilo mogoče določiti natančno visočino, do katere se je povspel, ker je njegov barograf slabo funkcijoniral. Legagneux je bolj previden, kadar leta za visočinski rekord vzame vedno dva barografa seboj. Oficijelno so konstatirali samo 3000 m visočine ; vsi so pa bili prepričani, da je dosegel Manissero najmanj 3300 metrov. * * * Letala sta potem še Widmer, ki pa zopet ni imel varstvenih očal ter je vsled tega tudi nerodno pristajal, in Manissero, ki je kazal zopet svoje nenavadne letalne zmožnosti, ki kažejo pravega umetnika. * # * Rezultate letalnih tekem priobčimo jutri. Danes in jutri bo nadaljevanje letalnih prireditev in čuli smo, da se jutri pripravlja za občinstvo neko presenečenje. Domače vesti. Šentjakobski semenj. Pri Svetem Jakobu odkar obstoji tamošnja farna cerkev, še ni bilo tako živahnega semnja, kakor je bil včerajšnji semenj. In za saj to ? Pač zato, ker so ta semenj priredili šentjakobski Slovenci v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Na prostoru g. Preloga, ki je zbog lepega razgleda in svežega zraka eden najlepših in najprimernejših prostorov za take prireditve, je bilo napravljenih raznih šotorov, po katerih so se vrtele naše narodne gospe in gospodične, katerim so pomagali tudi gospodje podajati razne stvari s seveda v korist naših šol. Na šentjakobskem prostoru so bile postavljene mize, ki so bile zasedene vse do zadnjega prostorčka. Po vsem prostranem prostoru se je premikala velika množica ljudstva. Vsem se je bralo veselje in zadovoljnostz obraza. Pevsko društvo „Ilirija" je s svojim moškim in mešanim pevskim zborom, pelo in kolikor pesmi se je glasilo o slavi junakov, ki so se žrtvovali za vero in narod, toliko trnov je bilo vbodenih v njegovo srce. Solnce se je sklonilo proti zatonu. Car Lazar, kt se je ozrl na zahod in na jug, je vskliknil: „Danes zreš v radostne obraze, in se opajaš z vinom, penečemu iz čaš, ti solnce božje 1 Jutri boš zrlo v obraze vsled smrti obledele, in se boš napajalo s krvjo !" — Zroč na svoje goste je dejal: „Radostno konča današnji dan, tem ra-dostnejše, ker sta spravljena vojvodi in meni ohranjena oba zeta. — Oba!" je zašepetal za-se, bolestno zroč na Obilica. Ukazal je napolniti čašo do vrha; povzdignil jo je kvišku in vzkliknil: „Do danes mi je bilo nebo naklonjeno, kajti malo-kateremu izmed mojih prednikov na carskem prestolu se je posrečilo zbrati okoli sebe toliko junaštva, slavnega po činih in po rodu, kolikor ga zrem jaz tukaj pred seboj, tako, da mi je težko nazdraviti kateremu pojedinemu izmed njih. Če imam izbirati po dostojanstvu in slavi rodbine, nazdravljam Tebi, Vuk Branković, če izbiram po slavi imena in dejanja, napijam Tebi, Miloš Obi-lić; če izbiram po hrabrosti v boju in pri posvetovanju, napijam Tebi, Kazančič Ivan, krasne zbore, dočim je bil na sredi prostora barjar, na katerem je mkadina ska« zovala dolžno čast in spoštovanje boginji Terpsihori. Zvečer so bili spuščeni umetalni ognji in ves semenj je izpal tako, da so rekli vsi udeleženci : Ko nam prirede Šentjakob-čani zopet tak semenj, pojdemo še tam, čeprav v Žavljah ne bo več avijatikov, katere smo imeli včeraj priliko prav lepo opazovati iz šentjakobskega semnja. Velika narodna slavnost v NabreŽhi, ki se je vršila včeraj popoludne je izpala najsijajneje. Na lepo okinčanem občinskem vrtu, katerega okinčanje in razsvetljavo je oskrbela občina nabrežinska, je zbrala se armada našega naroda, ki čuti potrebo naše prekoristne šolske družbe. Za vspored je poskrbelo pevsko društvo „Adrija" iz Barkovelj, ki je po splošnem mnenju doseglo najlepši vspeh s svojim nastopom, za kar gre seveda zasluga njega neumornemu pevovodju gosp. Vladimiru P. Slavnost je poveličaval „Sokol" iz Mavhinj. Tudi nabrežinske gospice in gospe so pridno stregle v paviljonih, v katerih se je prodajalo raznih stvari — seveda v korist naši šolski družbi. O tem lepo vspe-lem narodnem slavju v Nabrežini nam je obljubljeno daljše poročilo. II. ;ugoslovaneka kolesarska dirka Bilo je krasno jutro včeraj zjutraj. Dasi je bil odhod dirkačev iz Trsta v Bazovico napovedan že za šesto uro zjutraj, je vendar ob pol šestih bilo zbranih na odhodišču poleg dirkačev tudi lepo število drugih članov „Balkana", kar je dokaz, da se mladeniči, ki se zbirajo v tem športnem društvu, tudi res zanimajo za ta plemeniti in zdravi špoit. Priglasilo se je bilo 16 dirkačev, od katerih se je priglasilo pri startu 9, in sicer so to bili: Gregi — Reka, S e m o 1 i č — „Danica", Luin — „Balkan", Bavčer — „Balkan", Fer-netič — „Danica", Šiskovič — Reka, Černigoj — K Balkan", Benko — „Balkan* in Menigo — Zagreb. Odšli so vsi dirkači v vsporedni vrsti ob 6. uri 18 minut, 3 in */5 sekund. Za dirko je bila določena črta Bazovica-Lokev-Naklo-S v. Peter na Krasu-Po-stojna - Razdrto - Senožeče-Sežana-Opčine -TrebČe-Bazovicc. Do Lokve se je cela skupina dirkačev držala skupaj. V Naklem sta dva dirkača že zaostala. Enemu je postalo slabo ter se je moral vrniti], drugega je prijel krč v noge, a je vkljub temu vstrajal. V iSv. Petru sta zopet zaostala od skupine dva. Od Razdrtega dalje so se in če hočem odlikovati lepoto moža, združeno z junaško slavo, potem napijam Tebi, Milane Toplićanin, a tako gotovo, kakor me jutri izdaš, napijam Tebi, Miloš Obilic!" Obče presenečenje je zavladalo po teh besedah med pogoŠčenci, pogledi vseh so bili obrnjeni v Obilića, ki je vstal mirno s svojega stola in pristopil k carju, sklonil pred njim svoje koleno in vsprejemši od carja čašo, jo je povzdignil nad glavo. „Hvala Ti, care, jasni gospodare!" je rekel, „da si govoril odkrito z menoj. Pijem torej tvoje vino na tvojo slavo, na slavo Srbije in pravoslavne vere. Kakor gotovo se Balkan ne premakne s svojega temelja, tako gotovo je, da jaz jutri umrem zate!" Nagni vši čašo k ustnam, jo je izpraznil do zadnje kapljice. „Slava Obiliću!" je kričala njegova družina, tudi spremstva carja in knezov so vsklikala: „Srečno živi, Bog bodi s teboj sedaj in na veke, vojvoda!" Lazar je zakril svoje lice v carski purpur, ni mogel prenesti jasnega pogleda Obilića, katerega je tako prenagljeno obdolžiL Počasi se je pomikal Obilic s svojo družino proti svojemu taboru, gostija je bila pri kraju. (Pride še.) Stran II »EDINOST* št 218. V Trstu, dne 7. avgusta 1911 borili za prvenstvo: Gregi, Benko in Me-niga, ki so prišli prvi v sledečem redu : 1. Gregi ob g'34'431/*". 2. Meniga ob 9*49'384/6". 3. Benko ob 9'34'355/s"- Kakor se razvidi iz tega, je dosegel Benko zelo lep vspeh, ker je dospel na cilj le štiri minute za slavnim hrvatskim dirkačem Menigom, ki je za takrat ju goslovansko prvenstvo moral odstopiti Greglu. Ostali dirkači so prišli na cilj v sledečem redu : 4. Semolič ob 9 57*35 Vi". 5. Černigoj ob io'3'45". 6. Šškovič ob 10,23*54" in 7. Baučar ob 10 29'42". Večje nezgode ni bilo nikake. Semolič je padel s kolesa in pri tem dobil na desni nogi lahno rano, katero mu je na cilju obvezal zdravnik dr. Pertot. Baučarju se je na potu dvakrat pokvarilo kolo, a je kljubu temu še prišel v maksimalnem času na cilj. Poročilo o popoldanski veselici pri sv. Ivanu in o razdelitvi daril prinesemo jutri. Razpis službe glasbenega učitelja na glasbeni šoli podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Odbor podružnice „Glasbene Matice" v Trstu razpisuje tem potom mesto glasbenega učitelja za klavir in violino. Absolvirani konservatoristi, ki imajo klavir kot glavni in violino kakor postranski predmet — ali obratno — naj vlože svoje, z dokazili podprte prošnje do 1. septembra 1911 na naslov podružničnega predsednika: Dr. Edvard Slavlk, odvetnik Trst, ulica G. Galatti št. 20. Nastop službe 1. oktobra 1911. Obvezno število ur pouka na teden — 24. Začetna plača 2000 K, ob definitivnem na-stavljenju 2400 K. Znanje slovenskega jezika je pogoj. Natančnega pojasnila daja sedanji voditelj podružnične glasbene šole Karel Mahkota, sedaj v Ljubljani, pred škofijo 21. Odbor podr. Glasbene Matice v Trstu. Kolera. Pavla Kriga, služkinja v kavarni Moka je obolela na znakih kolere. Spravili so jo včeraj v bolnišnico k Sv. M. Magdaleni. Pri Sv. M. Magdaleni je obolela za kolero ena od onih oseb, ki se nahajajo tam v opazovanju. Poroča se nam tudi o nekem drugem sumljivem slučaju, seveda je bila tudi omenjena oseba spravljena k Sv. M. Magdaleni. Pismonoše i i vročina. Poštno ravnateljstvo je odredilo : Ker pismonoše pod vplivom obstoječe vročine močno trpe in da se prepreči obolenja, se IV. dostavljavni obhod, ki obstoji za notranje mesto (izhod ob 6. uri zvečer) do nadaljne odredbe zaustavi. Tozadevne pošiljatve, po večini sodnijska pisma ter dalmatinska in istrska pošta se bode dostavljalo s prvim obhodom sledečega dne. Tržaška mala kronika. Gozdni požar. Na razklanem hribu je včeraj popoldne začel goreti gozd in uničil precejšen del gozda. Na lice mesta so prišli ognjegasci. Umoril svojo ljubico. 21 letni težak A, Coslovich, stan. v ui. Calvola 3 je včeraj dopoldne nevarno ranil svojo ljubico Aoj Cipulat iz Aviana pri Vidmu v Italiji, sta-nujočo v ul. Economo št. 4. Ko je izvršil svoje hudodelstvo, je začel bežati, a ko je videl, da bo ujet, se je hotel sam usmrtiti s Štiletom. Pri tem si je prizadjal nevarne rane. Spravili so oba ranjenca v bolnišnico, kjer je ona kmalu umrla za dobljenimi ranami. Vzrok zločina: Ker je Cipulova hotela zapustiti Coslovicha. Solnčarica je zadela 17-letnega zasebnega uradnika Frana Cecchino, stanujo-čega v ulici Cristoforo Belli štev. 48 in Ano Letisso, stanujočo v ulici Solitario štev. 3. Nenadno umrl je včeraj ob 1*30 pop. 42 letni težak Ivan Bogatoj, stanujoč v SkorKlji Štev. 310. Zadel ga je mrtvoud. 10 kron za podružuico sv. Cirila in Metoda v Barkovljah, 5 kron za „Dijaško podporno društvo v Trstu" in 5 kron za sokolski odsek v Barkovljah. Denar hrani uprava ,Edinosti". — V protest proti krivičnim napadom od strani „Jutra" na tržaške slovenske voditelje darujejo mladi Škorkljani 10 kron za sv. Ivansko podružnico CMD. Denar hrani blagajnik. — Ostanek blagajne razišlega Belja-škega omizja v Trstu K 62.— razdeli se sledeče : 10 K moška in 10 K ženska podružnica sv. Cir, in Met. v Trstu in 42 K za tamburaški dom na Brnci na Koroškem. Za Trst hrani denar uprava našega lista. — Mesto venca na grob pokojnemu dragemu strniču so darovali Dr. Pertotovi 20 KI za stavbo slov. šole. — Za i iti sklad je plačal Protidrob-tinar za 55.—58. teden (II. leto 3.—6. ted.) 10 kron. Srčna hvala ! Društvene vesti. Št. Jakobška „Čitalnica" prosi uljudno bratska društva, ki se še nameravajo vdele-žiti slavnosti 13. t. m. naj se nemudoma javijo. Zunanja društva prosimo naj nam blagovolijo takoj javiti uro prihoda in pot. Slovani! Dan 13. avgusta bodi tržaški narodni praznik. Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja svojim članom in prijateljem društva, da se bo letošnja običajna obletnica razvitja zastave vršila v nedeljo, dne 27. t. m. samo zjutraj s sv. mašo, pri kateri bo pelo pevsko društvo „Ilirija" od sv. Jakoba ter sodelovala popolna rojanska godba „Ura". Zbirališče članov je pred društvenimi prostori v ul. G. Galatti ob 7. in pol uri zjutraj, na kar odkorakamo skupno z godbo na čelu in razvito zastavo pet minut pred 8. uro v cerkev sv. Antona novega. Slovensko društvo „Lipa" v Zagrebu je sklenilo pri svoji redni seji. da bo v času vsesokolskega izleta imelo neobvezno shajališče v zagrebški izložbi na sejmišču, gostilna „Bakia, vse tri dni vsaki večer od 6. ure naprej, v svrho, da se zamo-remo mejsebojno spoznati ter se tudi sniti s starimi znanci. Savez Hrvatskega Sokola nas je naprosil, da bi se žrtvovali slovenskim sokolom kot voditelji, kar smo jim rade volje obljubili. Nosili bodemo narodni znak. Natančnejša pojasnila bo dajal na mestu gostilničar. Odllkou. tovorno sodouke In Šampanjsko Šumečih pokallc x zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rimu 1. 1910. Viljem Hribar . na Opčinah = i« naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) oglj«n?eve kisline za pivo. Priporoča ae tudi u odjem pokalle in sodoTke. —————Za točno postrežbo se jamči- — ZALOGA DALMATINSKEGA VINU (lastni pridelek iz Jesenic pri Omišu) 355 Filip Ivanižević - Trs« ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. . Prodaja na drobno in na debelo. j GOSTILNE: .All'Adria", ulica Nuova št. 11 in *Ai fratelli dalmati, ulica Zudecche St. 3, v katerih — ■ -— toči svoja vina L vrste. —-——■ Vesti iz Istre. Nov ravnatelj koperske kaznilnice. Ravnatelj ječ v Gradcu Viljem Princhofer je imenovan višim ravnateljem kaznilnice v Kopru. Iz Kozine. Na tradicijonalno Kačič-nico t. j. dne 8. sept. t. 1. prireja pevsko-bralno društvo „Venec" v Kozini poletno veselico. Ugledna društva se lepo naprošajo za prijazno sodelovanje s kako pevsko točko, kar naj blagovole naznaniti odboru do 25. avgusta. DAROVL Mesto venca na grob pok. Leopolda Martelanz je daroval g. Svetko Martelanz Zakaj bolehajo otroci na driski ? V hladnejših letnih časih se razmeroma kaj redko in nenevarno pojavi griža; v poletni toploti pa je ista gostejša, da, v najbolj vročih mesecih celo prav številna in njen pojav je v teh časih tako nagel, tako nevaren, da se umrljivost med otroki naravnost strašno množi. Ta strašna resnica, katera se navadno v velikih mestih najbolj pokaže, pa jo lahko tudi v veliki meri opazujemo med kmetiško deco, je z dvema prav važnima činiteljema v tesni zvezi, namreč: vsled vročine zmanjšana otroška telesna utrjenost in neznansko hitro pomnože vanje bakterij in kemično razkrajanje kravjega mleka. Od vpliva zadnje škodljivosti kaj lahko mati obvaruje otroka, posebno v času, ko menja živina klajo, ako rabi izključno za hranitev otrok skoraj pol stoletja priznano dobro, iz čistega planinskega mleka obstoječo Nestle-jevo otroško moko, katera je vedno za porabo gotova, ki vedno nasiti, se nikdar ne skisa ali ne razkroji, pa uravna delovanje prebavil. Skladišče pohištva na novo odprto == Trst, al. Commerciale 2. Samo pohištvo iz tovarne Solkan :: po najnižjih cenah. Kompletne sobe ter posamezni kosi vsakovrstne oblike. Hočete se prepričati ? Obiščite velika skladišča Marila ««•- Salarjni v Ponte della Fabra 2 — ulica Poste Nuove (vogal Torrente) „Alla C.tla di Londra" Velik izbor irgotovljenih oblek za uloške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kakor tudi raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolki loden. NepremoČljivi plašči (pristni angleški). - Speclaliteta : blago tu- in icoze msfeih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po tajnovejši modi, točno, Bolidno in elegantno po nizkih cenah. VEDNO V ZALOGI: modeme in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare St. 6 REZBARSKA DELAVNICA^ Sebastiano Zamagni Trst, Via deli' Is tria št. 28 — nasproti Šolam — covarna cementnih plošč po K lm70 v velikosti 52 cm * delanih na roko iz najboljšega materijala Zaloga Ima na razpolago vedno dovolj Dlaga Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tipav kočij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša i o najekonomičnejia, kar jih obstoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11, Tel. 1734 Velik« centralna garage, ulica del Bfcohi 16, vogal »Hoa Bosohetto TELEFON 22*7. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanake). Automobili na posodo po zmerni oenl. Varstvo In vzdrževanje avtomobilov, — — Solidna postrežba. ■■ Edina slovenska na knjigoveznica ANTON RE PEN JER, Trst, ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina dela PO KONKURENČNIH CENAH ZALOGA PIVA 8TEINFELD iz tovarne Bratov Reiningfhans in iz meščanske tovarne „Filsner Urqu©l" v Plznn v sodčekih kakor tudi v buteljkah. Mattonfjeue aessblHtr vedno sveže klile vode pri RNTONIO DEJRK, junior TRST, via degli Artisti 9 in 10. TELEF DN 505. čoplo se Vam priporoča, da kupite steariene sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst Oglasa treba aaslovljatl na Insaratai eddeJek „Edlnaatl" Velike nove prodajalnice 1C pohištva in tapetarij :: Paolo Qastwirtb :: TRST, ni- Stadion it 6 • Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenice) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene z-nerne. Bogata izbera izbera popolnih aob od 300 do 4:000 kron Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — iPEOUALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić — Popolne opreme in posamezni deli. v Sirite „Edinost" K, Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje — o. kr. Avstrijskih, dri. ielosmlo 2051 Sprejme razcarinianje tatorSnegasM Mata iz mitnic, {ostajanje na lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. ■KI PROD, Um IIHIIHIIVIJBI V Trstu, dne 7. avgusta 15*11. »EDINOST« St. 218. Stran JU Razne vesti. Cesar, ki je mnogo jedel. [Nemško-rimski cesar Karel V. je leta 1556 umrl v samostanu sv. Justinija na Španskem, in sicer vsled tega, ker je preveč jedel. Splošno so bili mnogi ugledni ljudje iz vitežkih časov veliki jedci. Neki sotrudnik Revne Hebdo-madaire" je napisal o tem daljši članek, v katerem pravi, da človek ne more verovati, ko čita, v kakih količinah so prihajala jedila na mizo velike gospode, a zdravniki so tudi tedaj priporočevali zmernost v jedi in pijači. Vitezem se še ne bi moglo toliko zameriti te nezmernosti v jedi, lov in vitežke igre so bile sposobne, da človeka izčrpajo in so zahtevale nadomestilo v obilni hrani. Karel V. ni mogel navajati teh razlogov v svojo obrambo, ker je bil suh in vedno bolehen, in ki mu je obilna hrana vedno bolj na škodo nego li v korist. Zdravniki so ga zaman opozarjali na opasnost, ki jo donaša tako pretirano hranjenje. Tudi v samostanu, kjer je živel spokorno, se ni mogel brzdati v jedi in pijači. Njegovim podanikom je bil znan njegov apetit, zato so mu pošiljali od vseh strani jedi, ki jih je cesar vedno vspre-jemal s hvaležnostjo. Tako je zapisano, da je postrvi d bival iz Borgosa, melone in breskve iz Benetk, divjačino in vino iz Medine, jegulje iz Sevile i. t, d. Blaznost na Angleškem. Angleška vlada je obelodanila v „Blue Book*' o razvoju blaznosti na Angleškem. Dočim se je sodilo, da bo znanost kolikor toliko zaustavila napredovanje te grozne bolezni, dokazujejo pa uradne številke nasprotno, da temu ni tako. Od leta 1869 do danes je prebivalstvo naraslo za 64*6 odstotkov, toda blaznost je poskočila za 150 4 odstotkov. Leta 1869 je prišlo na vsakih 10.000 prebivalcev 23 blaznih, dočim postaja danes na vsakih 10.000 prebivalcev po 37 blaznih. Vzrok temu je baje iskati v prekomernem uživanju alkoholnih pijač. Orjaško dalo v New-Yorku. V New-Yorku so dne 1. t. m. pričeli orjaško delo. Začeli so namreč graditi podzemsko železniško mrežo v Lexington avenue. Stroški za to orjaško delo so preračunjeni na 850 mil. kron, a polože nad 140 mil. tračnic. Ves podzemski železniški zistem izvršijo v 5 letih. Ker bo več železniških tračnic teklo ena poleg druge, zato bodo mogli brzovlaki voziti s hitrostjo 45 kilometrnv na uro. Skrivnosten avtomobil. Skrivnosten avtomobil teror.zira vso gubernijo petrograjsko. Sedaj se pojavi nenadoma tu, potem zopet tam in zopet izginja brez sledu. Avtomobil je ogromen, sive barve in nosi številko R 853. Kaki krat je zavit v črno sukno. Potniki so tudi zaviti v neprozorne pajčolane in se skrivajo v vozu, tako, da jih ne more nihče prepoznati. Iz odprtih okenj mečejo ti potniki v velikem številu letake in obletajo z veliko hitrostjo sosedne mesta in vasi. .Letaki poživljajo s svojo VBebino kmete na pogrom proti Zidom. Oblastnije zasledujejo ta skrivnostni avtomobil, ali ga ne morejo vjeti. Hiša, ki je 2bežala. — V New-Yorku je našel neki posojevalec denarja, da je brez sledi izginila hiša, na katero je bil poBodil denar. Le klet je še našel na mestu. Začel je iskat' in je našel svojo hipotečno lastnino na neki precej oddaljeni cesti, kako so jo valili proč. Posojevalec je zabranil, da bi hišo valili še naprej. — Odvesti hišo, to je prav po amerikanski. Velikansko klanje. - Blizu Hastingsa na Angleškem je imelo te dni pričeti velikansko klanje. Na nekaterih farmah je namreč izbruhnila kuga gobcih in parkljih in ministrstvo za poljedelstvo v Londonu je sklenilo, da se pokolje vse domače obolele živali. Gre za 2300 ovac 86 goved in 4 prešiče. Mala armada klavcev je odšla iz Londona, da pokolje živali. Zaklane živali morajo takoj se-žgati. Farme obkoli močna patrulja redarjev, da bodo zadržavali radovedneže. Ko poko-ljejo in feežgejo vse živali, bodo farme temeljito desinficirali. Zrakoplovne polete v Zagrebu uprizori g. Ćermak na Merčepovem aeroplanu dne 6. 14. in 20. t. m. Borzno reformo no Ogrskem. „Ogrska agrarna korespondenca" poroča, da je gref R. Zselensky, podpredsednik ogrskega deželnega agrikulturnega društva, ki je že skozi 15 let vodil oster boj zoper terminske kupčije na borzi, predložil v ogrski magnatiki zbornici zakonski načrt, pod pisan od pet članov magnatske zbornice. Bistvene točke tega načrta so : § 1. Žitne, blagovne in efektne borze so pod nadzorstvom ministerstev za kmetijstvo, trgovine in finance stoječa društva, katerih pravila so z upoštevanjem te postave interesirani krogi odobrili; namen teh društev je, pospeševati trgovski promet v pridelkih, blagu in efektih. § 2. Borza, ki se ukvarja s prometom žita in drugih kmetijskih in mlinskih pridelkov, se sme ustanoviti le, če da poljedelsko ministerstvo s privoljenjem agrikulturnega društva oziroma državne zveze kmetijskih društev za to svoje dovoljenje. § 4. Prepovedano je, sklepati v žitu kmetijskih in mlinskih pridelkih borzne terminske kupčije. Borzna terminska kupčija je kupčija, sklenjena na določen ter« min, pri kateri se pridelek (ali blago), ki je predmet kupčije, v običajni količini ne kupi oziroma :ne proda v ta namen, da bi se blago v resnici prevzelo ali oddalo, ampak zato, da ima kupec ali prodajalec iz morebitne diference v ceni hasek. § 5. Vsakdo, ki se hoče na borzi spuščati v borzne terminske kupčije, je dolžen osebno priti k sodišču, ki je zadevno poverjeno, mora dati vpisati svoje ime in naslov v zadevno listino in tudi navesti, v katerih pridelkih, blagu (oz. efektih) se hoče spustiti v borzno terminsko kupčijo. Imatrikulacijska pristojbina v register, ki ga vodi sodnija, znašaa na korist erarju prvo leto 100 K, naslednjih letih 25 K za osebo. Borzni registri so javni in ima v uradnih urah vsakdo brezplačno v nje vpogled. § 7. Od pridelkov, blaga, vrednosti, v katerih je borzna terminska kupčija prepovedana, se ne 'smejo objavljati nikake terminske cene, niti v naznanilih niti v drugih časopisih. § 12. Kdor prepovedane terminske kupčije sklepa, posreduje, |druge k sklepanju takih kupčij zapeljuje ali jih, izrabljajoč njih nevednost in lahkomiselnost, navaja k prepovedanim terminskim kupčijam, se ima obsoditi v zaporno kazen od dveh tednov do enga leta in v globo od 500 do 20.000 K. § 13. Kdor s kako osebo, ki ni sprejeta v borzni register, posreduje terminske kupčije ali pa tako osebo k taki kupčiji pripravi, se ima obsoditi v zaporno kazen od dveh tednov do treh mesecev in v globo od 500 do 50000 K. § 14. Kdor z namenom, da bi vplival na ceno kakega produkta, blaga ali efekta, sklene fiktivno kupčijo, ali vedoma objavi ali razširja neresnično poročilo, se ima obsoditi v zaporno kazen od dveh tednov do enega leta in v globo od 500 K do 20.000 K, § 15. Kdor cene prepovedanih terminskih kupčij na kakšenkoli način spravi v javnost, vedoma razširja v časopisju taka poročila, ki imajo namen vplivaci na ceno pridelkov, blaga in efektov, se ima obsoditi v zaporno kazen od dveh tednov do enega leta in v globo od 500 20.000 K. § 16. Kdor je bil v smislu §§ 11, 12, 13, 14 in 15 obsojen, ima biti za dobo od pol leta do pet let izključen od vseh domačih borz. Grof Zselensky bo ta predlog v jesenskem zasedanju utemeljeval. Radovedni smo na usodo predloga. Ako bi prodrl, bi to gotovo bilo za državo in posebej za kmetijstvo velekoristno. „Po Zadrugi". Trgovina pohištva Peter Jeraj v Trstu, ulica Vincenzo Bellini Št. 13 se je preselila 24. julija t. 1. v uL San Giovaniii 5 vogal ulice Nuova. (Hiša Morpurgo). ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena i. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1910 K 392.746.965-47. — Glavnica za zavarovanje žlv-Jenja dne 31. deeembra 1910 K 1,106.056 556 66 — Plaćana podvračila od leta 1831 d« 31. deeembra 191') K 1,018.074.811*43. 8 1. jannvarjem 1907. je društvo uvelo za življenaki oddelek nove glavne pogoje police nadarjen« največo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e : I. Veljavnih takoj od lzd&^ja : a) brezplačno nadaljevanje veljavnoBti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti vojaSto službo, ako je vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec 100/0() od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v taku 6 mesecev po preteku rosa. XX. Veljavnih po pretoku 6 meaeoev od ladanja: a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vaake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (Svetovne polic i) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju, da pade zavarovanec v dvoboju. XXX. Veljavnih po preteka enega leta po Izdanja polloe : a) zavararovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po pretoka treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali porušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 41/,*/0- Društvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje In ulom. ^cccoccc^^cocccccccc^ U.EKS. FRAtfC MAYEB - TBST Bogomil Pinol žgalmca kave O TPI PROM 17/11 = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 nasproti cei&re st. Antona lovega Bogat izbor ur v?ake vr*te, kakor tudi uhanov, prstanov z dijamanti in brez dijaman-tov, ženske >erižice, zlate in artbrne za moške, vse po konkurenčnih cenah. TELEFON 1743. KajbolJU Tir za dobivanje peftene kave. Kroločnlco za civiliste m vojake. . Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, U. n Priporoča se Biavnem občinstvu in vojaštvu za vs»kr-vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne. P =t= ^==r*f==n il TEODOR KORN II Trst, ul. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = DELA FN POPRAVE === .• PO NIZKIH CENAH, v :: Delo dobro in zajamčeno. Telel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo lenko. =JL 3SE 3E .Coffe Goldoni' Trst, Piazza Carlo aoldonl št. 2 Pljaee nara»ne in orre vrste. Časopisi In ilustracijo. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtoplejc priporoča FRANJO MARINŠEK. 31 UMETNI ZOBJE Plombiranja sobov izdiranje zobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobai USal - TRST - alta* deli« Oe-aerm* it 13. H n. i Prodajaln, ur in dragocenosti Dr.J.Čerm&k : zobozdravnik : POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 a 50 st. Radi plačilue zaostalosti več velitih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p-odam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, uBnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velifcost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljate v po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo il. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. Dnevnih Edinost ;| v Trstu i; je izdal in založil sledeče knjige: 1. „Vohun", Spisal J. F. Cooper-Cena K 160. 2. „Tri povesti grofa Leva Tolstega". Cena 80 vinarjev. 3. „Kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Prevel J. Knaflič. Cena K 160. 4. „Prva ljubezen". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Prevel Dr. Gustav Gregorin. Cena K 1. 5. „Poljub". Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svčtla. - Prevel J. P. Cena 80 vinarjev. 6. „Igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski j. Poslovenil R. K. Cena K 160. Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost" v Trstu in v vseh :::: knjigarnah po Slovenskem. :::: Poitnina za posamezno knjigo J« 10 vlaar- a. (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst E3WS35 Corso Štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato iu tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tadi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. tal TRATTORIA „Air Anflca Pompe!" i Trst, P.azza Carlo Goldoni 4 E. Priporoča se slavnemu obćinstTU. - Tofi se izvrstno vino: teran, istrsko, furlansko In belo. š^infeldsko pivo. Domaća kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO marinšbk. 3 D1C Kupujte ,Nar. kolek'! s pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJEVICAH, Je izborno, na plzenski način narejeno. zaloge : ZALOGE: LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroll; TRNOVO : Rudolf Talenčlč. TRSI: Sehmidt & Pelosl. PULA : Lacko Križ. REKA—SUŠAK: Anie Sabileh. B □ a ■ U B Stran IV. .EDLNObT" 218 V Trstu 7. avgusta 1911 £1 MALI OGLASI EEi MALI OOLAS1 se računajo po 4 »tot. besedo. M**too tiskane besede se računajo enkrat ved. Najmanja pristojbina znali 40 stoL Plača se takoj Inser. oddelka. Albanija in Albanci, SKsJS rin. Albansko vprašanje je zopet na dnevnem redn in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čndna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 št. 825. 765 Ifrlni* hnra kupiti gostilne, kavarne, pro-VVUUI IIUUO dajalnice likerjev in draga podjetja, najemščine hiš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolaršič. Caffe Corso 9—11, 3—6. Telefon Ho$ fotograf le Anton Jerklč, Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7 izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k ni emu. 31S Pijte QOmn »Tolstovriko slatino*. 30IIIU ročl me v Tolatem vrhu OuiiasJ, Koroško. 36i Ifi-lpfna R0BP0diČna, vešča slovenskega, nem-lU'ICillcl ;kepa in laškega jezika išče službo v trgovini kot prodajalka ali blagajničarka Prijavne poncdbe pod „R 1227". 1227 Dalmatinska gostilna ^VvS črno, dalmatinsko, opolo po 80 et. 88 in belo 50. Dobra kuhinja. 1(96 Por||/Q nr!lit/o Svele olike Erotus na ncUKci prilind. Kalvariji in krasne Ma- done v krasnih zlatih okvirjih velikost 127X*02 cm. Cena sliki K 36 Dobi se v Slovanski knjigarni Josip Gorenjec Trst ulica Canerma 16. 1339 Slovenci Slovani Kadar kup ujet« pri tvrd kar katere oglaSajo v „Edinosti'*, sklicujte st vedno na oglas » našem listu, ker tako bode znale dotične tvr/j: e, da pri našajo oglasi, ki jih uvrS^ajo « Edinosti, dobiček, in radi *egx bodo uvrščale svoje oglase tudi V bodoče v našem listu. Za t« budete bolje postrežem, zraven tega pa pomagate s tem nu : : terijalno listu „Edinost" : jtoMttjj OGLASE treba naalovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal Poskusite FI- Calutin" ki Je n»J-GOVO KAVO tt«Jtvo proti' nim iluč jim, će P*-če v žtlcnlcu, kakor proti slabemu prtbarijanja in hemoroidam. - Jeden omot za zd^a« ljenje stane 1 K ter se d obira v odlikovani lekarni BPRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 Poitne poiiljatve m izvršujejo takoj ln franko, ako se dofM Sije Kron 1 10 Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilltlčne ln kožne bolezni Ima svoj 2249 AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 9 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in 6.1/1 do 6.V1 pop lako zanimiv, zabaven ln poučen UST S SLIKAMI je Jlustrov. tednik ki Izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le = 1 krono 80 stot. » A le k. Lukez koncesijonirani zobotehnik javlja, da je njegov ambulatorij zaprt do 31. avgusta t. 1. Zahtevajte ga povsod! — NaroČite ga tn Insertrajte v njem t Naslov: ILUSTROVANI ::—::—:: TEDNIK\ LJUBLJANA. :;—:;3«6 IE Jfovo izžlc knjige: Amicis, Jurij novela.......K 1*50 Cankar, Volja in moč......„ 2*— Feigel, Pol litra vipavca.....„ 1*80 Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah......„ 3*— Gorki, Drobne povesti.....„ 1*20 Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov..........2*50 Knaflič, Sozializem.......„ 4*— Machar, Rim..........„ 3*— Remec, Kralj Matjaž......„ 2-— Ozvald, Volja in dejanje.....„ —'70 Slovenci načrt slovenske socialne zgodovine.........„ 1*— Kozarci Iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. ee dobi u jedini naši Slovanski knjigarni in trgovini papirja JOSIP GORENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno. Bv Splošno anonimno drufttvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Sbioiuiia ln prevažanje pohfitoa Razpofll. In shramba kotiekov Telefon 1220. Telefon 2572. Čiščenje ln shramba prepras 1015 Telefon 2573. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Eraporij kap za potovanje in za šport. Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. maja naprej. CmI u prihod, oriromi odhod «o nuMnJtni; po aredsen •Tropejskem časa. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marži o) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.55 0 do Poreča in medpostaje. 6.00 0 do Gorice (in Ajdovščine). f.30 B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—D raž dane — Be-rolin. 7.34 0 Herpese—Divača—Dunaj. 8^0 B Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj, j 8*54 0 Gorica—Jesenice, Trbiž — Ljubljana—Beljak—Dunaj. 9 00 0 Herpelje—Pula. 9.12 M Le do Big (in medpostaje). 12*55 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Ljubljana _ Celovec. 2 45 M Koper—Buj e—Poreč. 3 40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.42 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. &.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.24 0 Le do Bqj (in medpostaje). 7.26 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 8 20 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. 9 00 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo nakovo, OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2*20 0 Gorica (in medpostaje). 5-04 M Koper—Portorose. Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljube ljane, Jesenic, Gorica. 0 lz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 0 Iz Buj lin med p ostaj). B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Goric-(in Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. B Jz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta 0 Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca. Trbiža, Ljnbljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 0 Iz Buj in medpostaj. 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 0 Iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pule B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, nomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). B Iz Berolina—Prage—Jesenic—Gorice. h lz Poreča in medpostaj. 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo) 0 lz Dunaja, oeiuvca, Beljaka, Gorice. 7 18 7.24 8 29 850 953 015 »1.10 '2.38 2.C6 3.35 4.37 t>.45 7.05 7.14 8.12 9.53 1U.23 L 1.10 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.46 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.20 0 Iz Portorose, Kopra in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače, Herpelj in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značko popeludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) II (mešani vlak) Furlanske proge. Tržič—ćervinjan—Oradež. Odhod lz Tržiča (z zvezo 8 Trstom, Gorico in Dunajem): 5.48 (v Červinjan: 7.12, v Gradež: 8.05, v Be netke: 9.45). 045 (v Červinjan: 11.30, v Gradež: 12.23). 11.42 (v Červinjan: 2.14, v Gradež: 3 08). 7.47 (v Červinjan: 8.12, v Gradež: 8.58, v Benetke : 10.55. |Spalni voz Trst—Milan)). 10.33 (v Červinjan : 11-10). Gradež—Ćervinjan—Trat. Odhod iz Cradeža In Červinjana. 5.25 iz Červinjana (v Tržič: 6.20) z zvezo v Trst in Gorico; 8 36 iz Gradeža (v Čer injan : 9.26, v Tržič : 9.49),; 12.39 iz Červinjana (v Tržič : 1.14) ; 4.09 iz Gradeža (v Červinjan: 5.06, v Tržič 5.40); 9 03 iz Gradeža (v Červinjan : 9.45, v Tržič : 10.10. Opomba: Na progi Červinjan — Gradež vozijo le mešanci Pri direktnih vlakih vozijo vt zovi I, II. in HI. razreda med Trstom in Benetkami. Proga Gorica—Ajdovščina. Odhod lz Gorice in Prvačlne: 7.54 iz Gorice (v Prvačino: 8.45, v Ajdov- ščino: 9.34); 2.13 iz Gorice (v Prvačino: 3.01; v Ajdov-ščino: 3.49); 8.40 iz Gorice (v Prvačino: 9.27; v Ajdovščino: 10 16). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 10 27 iz Gorice (v Prvačino: 10 57, v Ajdov ščiao: 11.40). Odhod iz Ajdovščine : 5.10 iz Ajdovščine (v Prvačino: 5.55, v Gorico: 6 42); 11.42 iz Ajdovščine (v Prvačino: 12 29, v Gorico: 1.20); 6 04 iz Ajdovščine (v Prvačino: 6.57, v Go- rico : 7.39). OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.30 iz Ajdovščine (v Prvačino: 9.15, v Go-rico : 9 55). Proga Kanfanar—Rovinj. Odhod iz Kanfanara: 9.00 — 12.50 — 3.50 — 8.43. Odhod Iz Rovinja: 5.00 — 11.07 — 2.22 — 6 25. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazra della Stazione) 5 45 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrežine. 8.05 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Červinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, ZagTeb, BudimpeSot 12.10 O v Kormin in Videm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.J.0 O v Kormin (Be zvezo v AjdovSčino) Videm Milan itd. 6.00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.55 B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 8.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. 7 55 B v Kormin in Italijo. S.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim pefito 0.25 O v Kormin (ae zvezo v Červinjan). 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.46 O do Kormila in mejpoataj. 3.65 O do Nabrežine in mejpoataj. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, OBtendo in Lccd( n 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz I ta lij« preko Červinjana. 11.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.06 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.2© O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Rtke 4.BO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine 7.45 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja in Budimpešte. 11 10 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia in Italije preko Červinjana. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.36 O iz Nabrežine in mejpostaj. 11.40 O iz Kormina in mejpostaj. OPAZKE. MaBtne številke znaČijo p o p o 1 u d O — osebni vlak; B — brzovlak ^ojc.Kl naročaj o oglase Oglase (Inserate) treba našlovljati no na (Uredništvo ligta, in oe na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „Inseratni oddelek" naiega Usta - »11 na Upravo. - Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v naSem listu in želA, da bodo isti točno uvrščeni. — _ — —