ŠTEV. (No.) 6. Prvi slovenski list v Arrenki* r GESLO: ŽA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — ODBOJA DO ZMAGE! y GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETVJ — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. " CHICAGO, ILL., TOREK, 13. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY, 13, 1925. ~ LETNIK XXXIV. Sprememba v ameriškem kabinetu. DRŽAVNI TAJNIK CHARLES E. HUGHES SE BO UMAKNIL PO 4. MARCU IZ AMERIŠKE POLITIČNE. ARE-NE. NJEGOV NASLEDNIK BO B. KELLOGG. JEAN MARIE MUSY Washington. — Nepričako-; vp.no .ie prišla vest, da je pre-zident Coolidge naznanil odstop državnega tajnika Charles E. Hughesa iz kabineta, na katero mesto je imenovali B. Kellogga, poslanika v St. Ja-mes-u. Predsednik je tudi predložil senatu imenovanje Charles Beecher Warrena iz Detroita, kot naslednika Stolna generalnega državnega pravdnika. Harlan F. Stone je pa imenovan najvišjim sodnikom Zdr. držav. Rezignacija Mr. Hughesa je kolikor toliko presenetila ofici-jelne, kakor tudi politične kroge. Privatno se ta vest komentira, da bo s to spremembo mesta v kabinetu prineslo novo dobo v ameriški politiki. Pač pa se splošno sodi, da bo Mr. Kellogg sledil v principielnih vprašanjih Mr. Hughesu. Skupina La Folletteja je nasprotna prvemu ,kakor tudi drugemu. Mr. Kellogg je obdolžil La Folletteja izdajstva. La Follette je plačal milo za drago in nastavil zapreke v Minnesoti Kelloggu, kar je i-melo za posledico, da je senator Henrik Shipstead porazil Kellogga za zopetno izvolitev. Progresivci niso hoteli podati nobene izjave glede gore-niega imenovanja. Mr. Hughes ie star 62 let in bo po odstopu iz kabineta se posvetil prakti-ciranju prava. -o- nemčija preživlja težko rrzo. mussolini sedi na smodniku. Kriza v Nemčiii je nevar ia republiki. —i Nezmožnost formiranja kabineta. — Ljudska stranka obdolžuje bivši kabinet "grafta." Berlin. — Izzivalka svetovne vojne preživlja težko krizo. Ne le, da je zapisana v črno knjigo pri ostalemu svetu ; kar je še hujše, notranja kriza maje temelj republike. Na j resnejša politična situacija je pri-; šla nad Nemčijo sedaj, ko se nahaja v položaju, da ne more formirati kabineta. Bivši kaneelar Marx je popustil in edino kar fe preosta-jalo predsedniku Ebertu, ponoviti pogajanje z Marxom, kar pa tndi ni vspelo. Zadnja državnozborska seja je bila ena najbolj viharnih v Nemčiii. Ljudska stranka ie obdolžila člane bivšega kabineta "grafta" in finančnega škandala. Državni zbor je imenoval komisijo obstoječo iz osmih oseb, da preiščejo koliko je resnice na obdolžitvi ljudske stranke. Po zadnjih poročilih posnemamo, da je veliko prominent- j nih mož zapleteno v ta finančni škandal, kateri je veliko večji, kakor je bil ameriški "Teapot Dome" škandal. Člani kabineta, kakor višji policijski uradniki, bankirji in politi karji, vse je zapleteno v ta škandal, ki, kakor se je izrazil neki član ljudske stranke "smr-j di do neba." Radovedni smo. kaj bo prinesla bližnja bodočnost, nekdaj tako mogočni Nemčiji. Fašisti se hočejo znebiti kralja. Mussolini bi rad spravil Du-ca d'Aosta na prestol. Kralj Emanuel demokratskega mišljenja. Ri^rv — Italijansko ljudstvo z zanimanjem sledi razvoju političnega zapletliaja v državi. , p Mussolini dvori Duca d'Aosta, kateri je kralja Emanuela bratranec in mu gladi pot do nrestola. Govorica kroži, da se d'-Aosta pripravlja, da bo na-čeloval vojaški diktaturi. Ker ie d'Aostta fašist in naklonjen Mussoliniju, bo najbrže gorenja trditev na mestu. D'Aosta ie bil armad ni poveljnik za časa vojne in si je spletel mnogo slave, kar ga je spravilo na dober glas, kot moža, ki ga potrebuje Italija. Kralj Emanuel pa ni Mussoliniju po volji, ker je preveč demokratičen. Pri neki priliki ie kralj dejal, da prav radi odloži svojo kr6no, ako le večina ljudstva to zahteva. Njegovo prizadevanje je bilo vedno za to, da se ohrani mir v državi. Zadnja poročila o italijanski krizi so pa kaj neugodna za Mussolini j a, ako se sme kaj računati na moč pustolovca D'Annunzia, kateri je pričel gibanje, da strmoglavi črno-srajčnika. Ker je opozicija Mussolinija mirna, kateri mir sloni na bajonetih Mussolinije-ve diktature in kar se tudi lahko smatra, da je to tišina pred viharjem, lahko brez rizike rečemo, da so Mussoliniju ure štete. koncu tega poročila, naj še citiramo besede izkušenega politika Lloyd Georga: "V Italiji je svoboda uničena; fašisti vprizarjajo strahovanje, požige, konfiskacije in umore. Taka vlada nima nobene prihod-njosti." -o- seja zavezniških finančnih ministroyj Iz Jugoslavije. Konferenca bo najbrže že koncem tega tedna končana. U-žaljeni zastopniki malih držav. Francija zmanjšala svoje zahteve. Pariz. — Iz zanesljivega vira se poroča, da bo konferenca medzaveniških finančnih ministrov, ne glede na težkoče, katere so sicer bile neizogibne, povoljno še koncem tega i tedna končana. Glavni proble-bi so rešeni. Zahteve Zdr. držav so nekateri delegati hoteli potisniti na stran in odložiti za pozneje, a odločni nastop Col. Logana, kateri je vstrajal na temu, da , ne sprejme nič, kakor popol- vi predsednik Švicarske repu-;no končnQ do]očitev bilke za leto 1925. Po narodnosti je Francoz, po poklicu pa Pogajanja so še v teku, med advokat. 1 finančnim ekspertom Vel. Bri-i _— tanije in Col. Loganom, ker, prvi barantajo, da bi Amerika popustila pri računu stroškov, __kar jih je imela z okupacijo in — Washington. — Iz zanos- da bi PodalJSala plačilni rok. ljivega vira posnemamo, da bo^ Zastopniki Rumunije, Jugo- bodoči generalni pravdnik Zdr.! *]avije' Grške in PolJske u" držav, izvoljenec prezidenta žaljeni, ker jim ni bilo dovo-Coolidgea, bivši poslanik za lieno se vdeležiti privatne kon-Japonsko in Mehiko Mr. War- ference med francoskim fi-. Delavski tajnik James j.: nančnim ministrom Clemente- Dr. Jean Marie Musy je no- FRANCOSKI KAPITALISTI SE ZANIMAJO-ZA PRIROD-NO BOGASTVO JUGOSLAVIJE. — SOVJETSKO SRE-DlSČE NA BALKANU RAZPUŠČENO. — DRUGE ZA-NIMIVE VESTI. na. ''Zastopnika" seveda že nikjer ni bilo. -o- Dober trgovec razne vesti. ren. ____________________ _. t Davis, ostane na prigovarjanje !o1«' Mr- Churchillom, belgij- Coolidgea še nadalje na svo- skim Premierjom in Albertom jem mestu Štefani, italijanskim fmanc- — New York. — Na zapad- ™m ministru. Rečeno je bilo, ni 30. cesti bo te dni dogotov- da kaT bo "velika četvorica" Ijeno poslopje, katero je edi- odločila, to bodo manjše drža- no te vrste, namreč, da bo iz-.ve> hočež ali nočeš' za dobro ključno le za ženske. Nobe- morale vzetl- ToraJ' Pra" nerau moškemu ne bo dovolje- vica -iG tam k-ier moč' Da *>a no prestopiti praga omenjene hiše. — Tokyo, Japonsko, tukaj prihaja poročilo, da so pretečeni petek prebivalci mesta občutili več potresnih sun- Gospodarski položaj Jugoslav!- Slavenske banke pa 200 Din.. je. Šele po odhodu "zastopnika" Ravnatelj Banque de pays deista °be .banki takoj opazili' da 1'Europe Centrale, grof de Fe-,Je "arocmna ze davno izplača- I no 7 o cf rkTMti lr n paito/1 n r» mi ze, pravi, da. je gospodarski položaj Jugoslavije ugoden. Zagreb. — Sarajevska "Večerna Pošta" je objavila inter-viev z grofom de Fezejem, v ka- je Ivan Dolenc, po poklicu čev-terem ta podaja svoje vtiske s ljarski pomočnik, doma iz potovanja i|30 Jugoslaviji. Fi- Ljubljane. Delavcu Mlakarju nancijalna politika dežele, pra- Rudolfu je prodal, blaga za vi, se dobro vodi, in če^vstraja kompletno obleko s podlago v sedanji smeri, ki je solidna vred za 400 Din. Mlakar je se-in razumna, bo financijalna veda kupčijo rade volje sklenil kriza kmalu odstranjena. Di- in mu odštel na račun 200 Din. nar bo kmalu stabiliziran in se Mlakar je meni nič tebi nič od-bo najbrže naglo dvigal v ce- nesel obleko h krojaču, bil jo ni. V tem slučaju je treba pa- je že potreben in se veselil ne-ziti, da ne nanese prehitro dvi- delje, ko bo mogel V novi obleganje dinarja škode trgovini in ki na sprehod. Dolenc je takoj obrti. Grof Feze je dejal, da bo zaznal, kam je nesel Mlakar Jugoslavija s pomočjo tujega blago, pa hajdi drugi dan h kapitala lahko izbegla financi- krojaču. "Poslal me je g. Mla-jalni krizi. On smatra to deže- kar, da mi izročite njegovo lo kot nenavadno varno za in- blago, premislil se je, dal g& vestiranje kapitala. Nekr na- bo za vezilo svoji sestri.'" Kro-črt, po katerem bi se imel in- jač se ni prav nič obotavljal vestirati francoski kapital, je in blago oddal. Mlakar je kma-še nekaj časa izdelan, ali ga lu spoznal, da je ob blago in je bilo precej težko izvršiti, ob denar; Dolenc je blago na-Francoske kapitaliste zanima prej prodal in bi bil še koga v prvi vrsti eksploatacija goz- "potegnil," da ga ni dobila v dov in rudnikov zalog v deže- roke policija. Tam se je pa še li. zvedelo, da je Dolenc tudi dru- Banoue de pays de 1'Europe gače "srečen" človek. Pred še- Centrale se je začela potom stimi tedni je namreč našel na Slavic Banque zanimati za ne- cesti znesek okrog 500 Din pa katere posle v Trbovljah. Ta najdnino seveda zamolčal. Tu- banka je interesirana tudi v di zato se bo moral zagovarja- niso bili zastopniki manjših držav pripuščeni gori omenjeni Dri v at ni konferenci so navedli kct vzrok, da so navadno delegati manjših držav vedno dobri govorniki in bi se z izva-kov. Ljudstvo je prestrašeno i ianJ®m njih govorov konferen-begalo sem in tia, ker se je ca Preveč zavlekla. Seveda en balo katastrofe. Ognjenik Aso Ugovor mora biti, ne vpraša se je pričel delovati, iz katerega pnde °d " se vali gosti dim; ki je okoli- 1,1 ~ co opustošil. Bosni. ti. ve- Berlin. — Ko se je pre- like četvorice Kot drugi izgovor so pa navedli, da nameravajo mali za- PODKUPLJENJE GUVER- NERJA DAVISA. V nastavljeno past se je vjel sin guvernerja G. Davisa iz Kansas, ko je sprejel svo-to $1.250 z?, pomilo-ščenje obsojenega sleparja. ^ Topeka, Kanj. — Veliko senzacijo je povzročila vest, da je Russe G. Davis, star 28 let, sin guvernerja sprejel svoto $1,-250. za pomilostitev bivšega' predsednika La Cygne banke, kateri je bil obsojen radi sle-parstva. Tozadevna "kupčija" se je sklenila v neki sobi National hotela, v kateri je bila nastavljena past po časniških poročevalcih lista Kansas City Jour-|„ nal, kateri so bili v zvezi s procesom Pollmana. Poročevalci so se nahajali v poleg stoječi sobi in so s pomočjo "telepho-j nic" priprave vse natanko slišali in zabeležili. Sin guvernerja pravi, da oče nič o tem ne ve, seveda, da se; mu to ne bo vrjelo. Guverner se pa izgovarja, da je to delo njegovih političnih nasprotnikov. mier sovjetske Rusije nahajal vzniki zahtevati revizijo re-na potovanju po okraju kjer Paracijske pogodbe v Spa v je vladala lakota, ie pustil svo-t svoi° korist- katero vprašanje lega konja pred vladnim pos- Pa namerava Francija in An-lopjem v Simbirsk; Ko je svoj odložiti, posel opravil se je vrnil in ho- Francija je znatno popusti-tel zajahati svojega konja, a la svo-ii Prvotni Zahtevi za konj ni bil več na svojem me-1 stroške, ki jih je imela z oku-stu, ker so ga gladni prebival- Pacii° ob Renu* °d $70,000.000 ci zaklali in pojedli. S tem so za vsako ]eto kakor ^ Prvotno mu pokazali v kakšnem bednem položaju se nahajajo. — Mexico City, Mehika. — Parnik Tsidoro, ki je odplul iz Frontera proti Vera Cruz s 37 po^hiki dne 23. dec., se je v hudem viharju potopil. O uso- zahtevala, je ker tega ni hotela Anglija pripoznati, se pustila "zglihati" za $40,000,000. Konferenca se nadaljuje, i Sovjetsko središče na Balkanu razpuščeno. Izvrševal ni odbor Tretje In-ternacionale namerava razpustiti svoj dunajski urad. Beograd. — Kakor javljajo depeše iz Sofije, napo\edujejo vesti iz zaupnih virov, da je Izvrševalni odbor Tretje Inter-nacionale v Moskvi izdal na-redbo, s katero se razpušča Centralni biro za propagando na Balkanu. Na eni zadnjih sej bolgarskega parlamenta je ministrski predsednik dr. Can-kov pokazal dokument, ki je prišel bolgarski vladi v roke in ki se lahko smatra za zadnji akt Biroja za 'balkansko propagando, ki je bil nameščen na Dunaju. -o- Vlom. V neko sobo Kralja Petra vojašnice v Ljubljani je vlomil neznan tat in odnesel 10 opranih vojaških srajc, 9 opranih spodnjih hlač in 7 rjuh. Skupna škoda 1360 Din. Vsi ti predmeti nosijo kvadratno štampi-ljo 40. peš puk-Triglavski. -o- Vlom v Hrastovcu V stanovanje Marije Šinigoc v Hrastovcu št. 200 ie bilo vlomljeno. Vlomilec je odnesel okrog 2000 Din gotovine. -o- Velika . goljufija. Bratuž I. iz Spodnje Idrije je opravljal posle" občinskega tajnika pri občini Godovič, pa ! je pri tem občino ogoljufal za j več kot 9000 lir. Goljufiji so prišli na sled in Bratuž^ zaprli ! ki je pa te dni iz idrijskih za- Skrlatica v Sarajevu. Zadnje tedne se je v Sara- porov pobegnil v Jugoslavijo Leo K ore t z izvršil samomor. Chicago, 111. — Leo Koretz, di potnikov in moštva se nič ne j kateri je osleparil v Chicago ve. Ni vrjetno, da bi se bilo možno komu rešiti. — Houston, Texas, — Motorni čoln Deering se je s posadko sedem mož potopil pet- jevu zelo razširila škrlatica. V -o- enemu tednu je bilo zaznamo- Poneverba. vati 23 slučajev, takoj drugi Gostiša Gašper iz Doljnega Lo- bil aretiran ko so mu prišli na sled in bil pripeljan v^Chica-| go kjer je pretečeni teden v deset milj od obrežja Fronte-; ječi umrl, se danes naknadno ra, Mehika. poroča, da ni umrl naravne: — Kopehagen, Dansko. — smrti, ampak, da se je zastru-Nemška tovarna letal, ki se na- pil z bonboni, katere je imel ha j a na Danskem je izgotovila; pri sebi. Trpel je namreč na že tretje letalo za Japonsko, j sladkorni bolezni in po izjavi Četrto bo dogotovljeno meseca | zdravnika je Koretz vedoč, da marca. Radi te tovarne je bila, nima v življenju nič več za pri-' tudi Nemčija obdolžena, da do- j čakovati snedel veliko mffoži-| biva svojo zalogo letal, kar je .no bonbonov, kar je njegovo| pa danska vlada zanikala. j bolezen postavijo v kritično sta-' — Chicago, 111. — $130.000 nje, nakar je sledila smrt. se bo porazdelilo med tri za-' _o_ govornike, ki so oteli vešai — Cleveland, O. Mrs. Anne opolda in Loeba, morilca Ro- Rudd. sestra John D. Rocke-bert FVanksa. Pa so rekli, da fellerja je v starosti 82 let, denar ni igral pri tej obravna- pretečeni petek na svojem do^ vi nobene vloge. mu umrla. teden pa 28 slučajev. Tudi raz- gatca je poneveril kuharici Te- nih drugih nalezljivih bolezni režiji Štibil v Dolnjem Logatcu več bogatašev za velike svote| ni ne manjka. Oblast je vse za 1000 Din perila ter pobegnil in pobegnil v Kanado kjer je ljudske šole zaprla do 29. de- v Italijo. cembra in nižje razrede sred- -o- njih šol ter prepovedala mladi- Redovne obljube ni izpod 16.leta obiskovati ki- je na praznik Brezmadežne nana. pravil v cistercijanskem samo- -o- , stanu v Stični g. Ant. Kuhar, Premeten goljuf. bivši župnik v Pamečah. V Slavenski banki in v Ljub- -o- Ijanski kreditni banki v Mari- Voz kostanjevih tramov boru se je pojavil elegantni se je zvrnil na 25-letnega Ja- moški in se predstavil za po- neza Tomšeta iz Dobene vasi oblaščenca zastopnika perlo- pri Čatežu. Bil je takoj mrtev, dičnega lista "Ekonomista," re- —— fužinska pratika resa, uprava v Zagrebu, Samo- j je dospela iz starega kraja za stanska ul: 8-II. Imel je s seboj leto 192-5."To leto so jo izdali naročbene originalne liste, ki v jubilejni izdaji in je lepša jih je očividno v upravi ukra- kot kedaj prej. S poštnino sta-del. Na podlagi teh naročbenih j ne 25c. Naročite jo takoj, pre-listo vje izvabil od Ljubljanske I dno poide zaloga. Naroča se kreditne banke 1200 Din, od od Knjigarne Edinost. IhBlTiiiti11 iiii nTftUiTWlMII^ Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen •eta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914 Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued eyer? Tuesdai Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Cfckmffo, OL _Telephone: Canal 0098.__ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. ifAROČNINA: Za Zediniene države za celo leto ............. *4 OG Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicapo. Kanado in Evropo z« četo teto — Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......52 50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 * For United States per half year ..............Sioo For Chicago. Canada and Europe per yc*t .. £4 75 _"_ For Chicago Canada and ^»ron* 0»* "Entered as second class matter June 27, 1924. at the post office at Chicatro T'linrn« unrlf Art of \farrV> ^ 19?Q" Odprto pismo našim čč. gg. slovenskim duhovnikom! slovensko in v katerih rokah je bodočnost slovenskih župnij in našega katoliškega naroda, da branimo najdražji zaklad sv. vere. Za to deluj mo vsi složno za povzdigo katoliškega časopisja, kajti naš narod pričakuje od nas, da smo pravi pastirji in iskreni voditelji svojega naroda. REV. JAMES ČERNE. rešiti očeta in sina iz plamenov. Opekel se je jako nevarno in se baje bor! s smrtjo v bolnišnici, v Pueblo. Vsi dvomijo, da oi okreval. Pogreb obeh se je vršil dne 28. decembra ob 10. uri dopoldne s sv. mašo ob veliki udeležbi- občinstva. Peter Zgaga: (pride h zdravniku : G. doktor, pre- Pokojni" Marko Bajuk je bil hlaJen sem. kiham venomer." Zdravnik: "Kaj ste delali, da ste se prehladili?" Peter Zgaga: "E, prmej, tisto Edinost sem čital l" Da sem se jaz zavzel za katoliško časopisje me je napotil članek Father Trunka "RAZDRAPANE DUŠE". Zdelo se mi je, da je bila njegova ideja zdrava; ampak, da 011 ne razume, naših ameriških razmer. Jaz se ne zavzemam ne za posvetne ne redovne duhovnike! V tem oziru sem nepristranski. Čast pa vsakemu, kdorkoli stori kai koristnega za narod, bodisi kdo izmed posvetnih ali redovnih duhovnikov. Celo moji nekateri ožji prijatelji se čudijo, zakaj se umešavam za zboljšanje kat. časopisja. Povem, da to mi srce veleva. Tu se ne gre in tudi ne sme — za posamezne osebnosti, tu se gre edino za katoliška načela! Mi vsi vemo, da so se v zadnjih letih vrste naših verskih nasprotnikov pomnožile. In to delo bodo nadaljevali tudi zanaprej. S. N. P. J. ima svoje lastno glasilo, kate-vo se ni izplačevalo. Sedai imajo še svojo lastno tiskarno. To bo pomnožilo njih delovanje. Začeli bodo, kot raz-, vidno iz raznih uredniških napoved še znanstveni mesečnik in druge protiverske brošure, katere bo gotovo izdajala njih književna matica: Zato vidite gospodje imamo mi vsi dovolj vzroka, da vstanemo in branimo svoje! Resnica in pravica bo, kakor vedno zmagala. Naš edini kat. list Amerikanski Slovenec — Edinost mora na vsak način postati dnevnik, Treba bo preskrbeti novih moči za prosvetno delo. Treba bo dvigniti celo podjetje na boljše gospodarsko stališče. Dobro bi bilo in bi se izplačevalo, da se obenem tudi prične s kat. znanstvenim mesečnikom, ki naj bi znanstveno razpravljal o vseh panogah našega javnega in verskega življenja ter pazil, da ne bodo nasprotniki potvarjali znanost in zgodovino ter na tak način slepili naš narod. Ta mesečnik naj bi prinašal tudi apologetične članke v obrambo naše vere in druge zanimivosti ter zgodovino naših slov. župnij in naselbin. Vse to, da ti ohranili naš narod v kat. duhu. Za vse to je med namj slov. duhovniki dovolj zmožnosti, posebno ako zainteresiramo naše župnike, našega zgodovinarja, naše posvetne in redovne profesorje po semeniščih, da bi enkrat stvarno pokazali našemu narodu, kje je pravica in resnica. Tu se ne gre za nobeno čast ali prvenstvo. Čast in pri-poznanje v prvi vrsti spada samo tistemu, kateri bo največ sodeloval v korist našega katoliškega naroda. O tem naj poroča zgodovina kat. Slovencev v Ameriki. S par članki, katere sem objavil v listu "Amerikanski Slovenec — Edinost." sem zadel pravo žilo naših lajikov, kateri hrepene po zboljšanju katoliškega časopisja. Ali to je samo pričetek. Delo, nas še čaka. Vse to sem storil iz ljubezni do svojega naroda, ker mi tako nareka slovensko srce. Ko vidim kaj dela nasprotnik, ne morem mirovati. Zato želim in prosim Vas čč. gg. duhovniki, da pridete tudi Vi na dan in se bratsko pogovorimo o tem nujnem vprašanju...... Vsi vemo, da imamo nasprotnikov dovolj,- zato dolžnost nas veže vseh pred Bogom in narodom, ki čutimo So. Chicago, 111. Prijetna dolžnost me veže, da se tudi jaz oglasim. Nikdar nisem pričakoval, da se bo v naši cerkveni dvorani odigral tako lep, ginljiv prizor. Jaz za svojo^ osebo se prav prijazno zahvalim prijateljem svojim, prijateljicam oziroma cenjenim sestram društva M. Č. Sp. štev. 80 K. S. K. J. v So. Chicago, tea poklonjeni dar na Silvestrov večer. Se zahvalim in obetam, da ne bom pozabil na vrnitev in pomoč od moje strani v vsakem oziru. Enako prijazno se zahvalim za dar, ki ga mi je podala Roza-lifa Laich v imenu darovalcev. Pohvalo in zahvalo izrekam vsem, ki so kaj žrtvovali v ta namen. Vidim in upam, da bomo še le sedaj pričeli v naši naselbini živahno življenje. Da bi bilo zares v napredek naši mali pa krepki naselbini. Bratski rozdrav solvratom{ drušfvemkom, vsem znancem, nrijateljem i" cenjenemu društvu žen. podpor, dr. M. Č. Spočetja. Martin Shifrer. -o- Shebcy«r-m. Wi-» Ali-je tam doli v Novim Jor-ku. zanihal zopet drugi veter? Nekai let niso vedeli, da ie božič 25 decembra v njihovem listu Glasne Robe. niso pokazali nikakega znamenja božične noči. Letos pa vidimo božično sliko na prvi strani: Kaj naj to pomeni? Drugače tako zgovorni Peter Zgaga, ne more in ne more odgovoriti na stavljena mu vprašanja v A. S. — Ed., g!e-do Zeksarjevih atetovih družinskih razmer i. t. d. Če res ne more dati odgovora bi mu jaz svetoval drugi žab, tam v Brooklvnu. je nekai njegovih priiateliev. ki bi rabili kolek-torja, da jim izkolekta denar, ki so ga dali za novo Broo-klinsko cerkev. Peter je zato kot nalašč pripraven, mogoče bi se dalo kai napraviti? Zastopnik Glasne Robe, tam. v Minnesoti Mr. Vesel, je letos zelo vesel, ker je dobil ce-lo stran in pol oglasov za božično številko Glasne Robe. Gotovo pa je žiher še bolj vesel. da ga oglaševatelii niso vprašali koliko naročnikov i-ma list Glasno Robe, tam. Ako bi njim bil Mr. Vesel novedal resnico, bi mu tamošnii trgovci prav gotovo ne bi hoteli plačati One Dollar & Quater for inch. Tam doli na Lawndale cesti, se prelevi znani stari Meteorit, v novo obleko. Ali se, že bliža pomlad? Strupene kače se navadno prelevijo pomladi. Hu-ra, hura! Bodo zakričali Pro svetovci, štirinajst točk bodočega dela v njegovi koloni je že objavljenih. Ja tudi predsednik Wilson jih je svoj čas objavil dosegel jih pa nihče ni. Niti milijon dolarski sklad ne. Neki dopisnik vprašuje Me-teorita: Ali je že Edinost plačala obljubljenih 500 dolarjev za dokazano ji laž? Dragi moj, tisti dolg vam predam za pet centov, je bil odgovor: Presneto so morali imeti slabe dokaze, ako so sploh kakšne i-1 meli, da odstopijo tako lepo nagrado tako poceni! Neki Sheboyganski rojak je baje kratko pred smrtjo vstopil v Iuteranslfo vero. Nekateri rojaki se sedaj hudujejo nad župnikom Rev. Cherne-tom, in nad cerkvenim odborom zakaj se ga ni hotelo ,po-konati po cerkvenih obredih naše katoliške cerkve. Nerazumljivo, zakaj niso vprašali za potreb luteranskega oastorja. Nekateri trdijo, da imenovani roiak ni bil pri pravi parno-ti. odkar se je nahajal v bolnišnici. No mogoče res. da ni bil pri pravi oameti takrat, ko ie nr^stopil iz katoliške v Iu-terarsko vero. Vprašamo pa vas, če je bil pri pravi pameti takrat, ko ie delal oporoko. V nedelio !. jan. so priredili naši cerkveni pevci igro Kovačev Študent, z petjem. Pokazali so, da so dobri nevci, «in tudi dobri igralci. Mi bi želeli, da zopet kmalo kaj priredijo, to pot pa v korist cerkve ! A. B. doma iz Radovice pri Metliki. V Ameriko je prišel še leta 1888. je bil torej že stari A-merikanec. Od leta 1920. je pokojnika večji del spremljala -žalost. Leta 1920. mu je ubilo Zdravnik: "Ce tako, potem v tukajšnjem premogokopu e-j Vam predpišem to le: Držite nega sina in to v času, ko se je svojo glavo vsak dan trikrat njegova žena nahajala v bolniš- v mrzli vodi, to Vam bo odpo-nici v Pueblo, da se ni mogla moglo, udeležiti niti pogreba njenega sina. Lanskega maja pa se mu je žena ubila, ko je padla nesrečno. Tako je družino sama nesreča za nesrečo spremljala zadnja štiri leta. Vsem prizadetim izražam iskreno sožalje, pokojnima pa naj sveti večna luč in naj spa-vata v miru! Policaj : "Nak, sedaj vas bom pa kaznoval, kmetica! To je vendar nezaslišano! Dva do tri procenta vode v mleku človek že prenese, toda kar naenkrat dvajset procentov . . ." Kmetica: "Moj Bog, kaj pa ve tako stara ženica, kakor sem jaz, o procentih!" Poročevalec. * * * -o--Poslanec : "Jaz ne vem, zakaj Pittsburgh, Pa. ravno tedaj, ko jaz govorim, Napovedani protestni shod stenografi take neumne stva-se ni vršil na novega leta dan rf skupaj spravijo." kot je bil napovedan. Ampak * * * se je preložil za nedoločen čas. I Gospod profesor zemljepisja Postavil se je posebni odbor in je imel brata v Afriki. Ta mu ta odbor ie izročil celo stvar v je nekoč poslal fotografijo, ki" m' o glasnemu uradu društva ga kaže v sredi med dvema Najsvetejšega Imena in pa nji- zamorcema, ki sta obredna v hovemu glavnemu advokatu, svojo narodno nošo. ozek nred-Vsakdor, ki bo odslej videl kai nasrik, kf gn nosijo čez ledja, v brez verski h listih, kaj proti- Profesor Je pokazal fotografi-verskega a1 i n^+in^t.^n^.i jQ svojim učencem. Navihani ali kake pohujšljive knjige ali Pestotnik jo vprašal profesor-brošure. "aj izreze in prestavi i a: "Kateri izmed treh Je vaš "a angleško. Postno se pro<=i- brat?" jo uredniki katoliškega časo- * * * pisja. da to store. Vsa taka t^*a- "Ali ste žo slišali ? Večerni rina so nai oošlio na advokata! vlak ie skočil s tira."' skupai s originalom in presta- "Strašno — in ravno s tem vo, ali pa na škofijski urad.: vlakom sem odposlal dopisni-Kadarkoli bo imel advokat do-; co." sti gradiva potem s«* bo s^li- * * * cal občni shod nod "iegovim vodstvom. Naslov advokata je: Jos. Bok. Park Muilding 9th floor, Pittsburgh. Pa. J. G. poročevalec. "Kod lahko pridem na poli cijo ?"' "Tega Vam pa res rre povedati. Mene navadno peljejo tja . . rem pri- ..Pueblo, Colo. Prosim malo prostora v Va- Kremar: "... Glejte trn i-mam dva barometra: eden kaže vedno na "stanoviten,"" te- šem priljubljenem jlistu A- gn razobesim ob lepem vreme Crested Bntte, Co'o. Na božični dan dne 25. dec. ob 3. uri zjutraj se je pripetil tukaj zelo tragičen slučaj, pri katerem sta zgubila oče in sin svoie življenje. _ Nastal je požar ob določenem času na domu rojaka Marko Baiuk, ki je poslopje doco-la uničil. Pri reševaniu pohištva in obleke ie skočil Marko Baiuk v gorečo hišo z namenom. da bi rešil, kar bi se še rešiti dalo, toda ni se vrnil več. Sin Martin je zaslutil, da so mu je moralo zgoditi kaj hudega skoči za njim da bi ga rešil. toda tudi njega so objeli plameni in oba sta našla oče in sin nepričakovano smrt. Marko Bajuk je bil čla-n kat. društva št. 50. K. S. K. J. |n h društvu Narodne Hrvatske Za-iednice. Sin je spadal tudi h S. N. P. J. Pri -tem je zadobil pa še drugi Baiuk sin Anton iakr hude poškodbe, ko je skušal; mer. Slovenec — Edinost. nn. drugi kaže na "spremen- Omeniti imam, kako smo ob- Ijivo," tega pa obesim ob sla-hajali božične praznike. Ime- bem vremenu . . .: na ta na-li smo polnočno sv. mašo, pri čin so turisti, ki se rri nas u- kateri so jako lepo peli naši vrli pevci pevskega društva "Prešeren." Občinstva pa je bilo polno natlačenega, da ni bilo za dobiti niti enega prostorčka v cerkvi. To pokazuje, da božična noč ima še vedno tisto svojo stavljajo. vedno zadovoljni in to veste, kaj dobra volja v krčmi pomeni !*T * =* Človek se spozna tudi po tem, Frfe išče veselja. * * * Žaba naide zadovoljstvo v vplivno 'moč, da prižene tudi mlaki in blatu, škrjančefc pa v take, ki celo leto se ne zmeni- jutranjem solncu ! jo za cerkev, da pridejo h službi božji. Pri osmi sv. maši pa Srce vsega socijalnega pre-so peli šolski otroci tako lepe novi jen fa v moderni dobi je božične pesmice, da se jo vsa- prenovifenje v krščanskem kemu milo storilo. Marsikate- z:™slu. remu se je čudno zdelo, kje morejo naše čč. sestre otro- Slabemu se moreš upirati na ke vse tako lepo izučiti. Deč- dva načina : prvič, da se zla ozki so peli pri altarju. deklice °gibiješ in gra po svojih močeh pa na koru. pobijaš; drugič pa, da delaš Pozdrav vsem čitatelfem ši- dobro, ki je tistemu zlu nas-rom Amerike. Vam "pa mno- protno. go vspeha za katoliški dnevnik ! Kdor hoče zidati dobro stav- M. J. mora imeti dobro gradivo. — Rosegger: Jos. Vole. HUDA SPELIC A "Kaj pomaga to ? Ali ni prestal ? Utolaži se! Umreti moramo pa vsi." Ta stavek je tolikrat izgovoril v teku časa, da mu je skoro prirastel na jezik, njegov rek postal in mu potem vselej, da je le odprl usta, zdrknil z jezika, ali je bilo primerno ali ne. Ko je bil Francelj star sedemdeset let, je jel čutiti, da je smrt le težavna reč, k sreči : ne na sebi, na drugih. Grobovi se niso marali radi odpirati ; delo mu je jelo presedati. In to je bilo v tistem času, ko je Francelj doživel nekaj novega. Do tega je prišlo tako. Siromašnemu staremu možu, Franceljnovemu mladostnemu tovarišu, je bila umrla žena. Ob njenem grobu sta se starca spet sešla. "Utolaži se, Mihač," mu je govoril Francelj, "saj je dobro spravljena, umreti moramo pa vsi!" "Jaz že ne!" je rekel Mihač. "Kaj pa imaš na svetu?" ga je vprašal Francelj. "Kaj pa imaš ti na svetu?" ga je vprašal oni nazaj. "Jaz imam delo, ti pa postopaš z beraško malho." "Z beraško malhko!" je zagodel Mihač. "Zdaj si pa spet enkrat zinil modro. Res, pa vseeno ni! Z beraško malho l Pozna ti, da hodiš k svoji stari v šolo. Da tajce brazdaš! Be-raška malha! Kdo se pa meni o beračenju? Tu in tam grem včasih malo pobirat po hišah!" "Pobirat!" ponovi Francelj "Z malho hoditi okrog in mile darove pobirati, da lakote ne pogineš pozimi, se vendar malo pravi beračiti?" "Ljubi prijatelj," pravi Mihač, "to še dolgo ni, beračiti. Če grem tu in tam okrog, da znesem živež skupaj v svoj hram, da imam potem užitek — pozimi, se pravi to pobirati. kakor kdo drugi pobira snope po njivi ali jabolka z dreves. Če pa nimam hrama svojega in če hodim okrog poleti in pozimi in nabrano reč kar sproti použijem — to se pravi beračiti. ljubi moj! Nabira vsak priden človek, berač pa samo prosjač, nrosjak pa jaz nisem, Bog ga b«di zahvaljen !" Francelj na to vzdihne: "Spet kaj novega. Umreti moramo pa vml" "Kar človek nabere," nadaljuje Mihač, to mu dajo ljudje zavoljo ljube soseščine in pa iz dobre volje, kakor dajo podporo pogorelem, če je reven. Če človek pobira, dobi žlico masla, košček sala, odrezek mesa, merico moke in tako reč. Ce pa beračiš, ti pa dajo kos kruha ali kakšen zarjavel krajcar, in to morajo, to je krščanska dolžnost, miloščino deliti beraču in stradaču. Jaz pa nisem stradač! Naj mi kdo reče, da sem jaz stradač ! Jaz imam svoj gruntec in lahko od njega živim, če pride na to, to je gotovo. Pobirat pa grem vsako leto par tednov zato, ker je to zelo kratkočasen opravek." S strastjo je to govoril stari Mihač, skoro s prepričevalno strastjo. Pri tem je stegnil svojo majhno, obrito lice in sivo glavo proti Franceljnu. "Ne verjameš?" je nadaljeval. "Pa daj poizkusiti. Pojdi enkrat z menoj. Boš videl, kako je to prijetno, boš videl!" "Da bi šel s teboj,*' pravi Francelj: "Mi je kar povšeč, kar. "Kopanje je že tako malo pretežko zame, in moja stara je že tudi dovolj sitna. Je že prav, grem s teboj. LTmreti moramo pa vsi!" Par dni kasneje niso imeli pri fari več grobokopa. Špeli-ca se je jela kar brž hudovati. Malopridnež je bil svoj živi dan, če se prav premisli. Krčme je hitro vse obletela — vsakega škvarta potepuhi so bili v njih, le Franceljna ni bi-1 lo. Skrivši je tudi pregledala, če blizu okoli kakšne ženšči-ne ne manjka. Razen unih, ki jih je zagrebel, ni manjkalo nobene. "Lumparija pa je tu zad!" je kričala starka. "O le čak, Franc4lj, ti kolovrat polomljeni, zanikarni, da te le najdem!. Ne boš mi več uhajal, to vem, zmikastim te kot polža, ki nima lupine. Le čak, kmalu bova skupaj!" Ogrnila je ruto, vzela glogo- vo palico v roko, pa na pot za možem. Koračila je dovolj mogočno. Starca sta hodila medtem brez hudih slutenj med hribovci, od hiše do hiše, in pridno "pobirala." Ne kakor berača sta nastopala, znabiti postaja-joča pred durmi in moleča svoj očenaš, da dobita svoj vinar in odhlačata naprej. Ne tako. Naša dva sta krščansko pozdravila, ko sta stopila v hišo, povedala, da je pot strma in da bi rada malo počila. Potlej malo od vremena, pa od otro-čičev, ki so se plazili pod nogami, pa če bo vojska — take reči sta na dolgo in široko razpravljala s kmeti in kmeticami. Potem* sta se odpravila naprej in prav v zadnjem trenutku, tako mimogrede, ker jima je slučajno prišlo na misel, sta še to povedala: "Pozimi gre pač tesno, pozimi. Poleti gre lažje, človek gre lahko za svojim kruhom, poleti. r "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." jj Tvoj nedeljski tovariš M Lh Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. SHBi vestnega spolnjevanja teh dolž-ZA nosti zavisi potem, srečni ali ne- Hf srečni zakon. Toda zakonski le preradi na to pozabljajo. Ko gredo od poroke v zakonskem življenju le preradi pozabljajo na svojo poroko, na dolžnosti, katere jim je naložila za celo njih prihodnje življenje. Je toraj zakon srečen ? Ca-j roko. V naglici storjeno, goto-' stitam ti. TEDENSKI KOLEDAR. Brez-resnega premisleka se 2. razg. G. — Ženitnina v sklepajo naši zakonL Na Ple" Kani Gal. Jan ° sišču sta se spoznala danes, ju- " 18 Nedelja — Stol sv. Petra' tri; v e*em tednu hočejo že po- v Rimu. 19 Pondeljek — Sveta Pija. vo skaženo. Fabijan in Se-Neža, dev. in Vincenc in A- „ 20 Torek - bastijan muč. 21 Sreda - muč. 22 Četrtek nastazij muč. 23 Petek — Zaroka Marije Dev. - Rajmund. 24 Sobota — Timotej, škof in muč. -o- OZNANILO. Danes je 2. nedelja po raz-glašenju Gospodovem. — Spomin stola sv. Petra v Rimu. V torek, 20. januarja spomin svetih mučencev Fabjana in Sebastijana. V sredo, 21. januarja spomin sv. Neže mučenice. V petek, 23. januarja Spomin Zaroke Marijine. Danes teden, 3. nedelja po razglašen ju Gospodovem. — Spomin spreobrnenja sv. Pavla. Grešno življenje pred zakonom je gotova podlaga nesrečnega življenja. Kdor se z grehom pripravlja na tako važen Je nesrečen? Daj roko na svoje srce in premisli, kako si se pripravil na zakon? Kako si stopal v zakon? Ali ne pozabljaš na poroko in dolžnosti, korak, božjega blagoslova pri-i katere si sprejel z njo na svo-čakovati ne more. Brez Boga je ja ramena. pa nadloga. Kdor hoče imeti toraj srečo v zakonu, naj se pravilno pripravi, ne prezgodaj, po resnem premisleku in z Bogom. 2. Ker sklepanje ni bilo pravilno. Premisli vse to, potem pa začni drugače živeti. Mladenič, ti pa ne pozabi na besede sv. evangelija: "Bila je ženitnina in Jezusova ma-zakona ti je bila tam." Skrbi, ko se ženiš, da se bo tudi o tvoji ženit- - Zakon je zakrament živih, nini lahko tako reklo. Nikdar sprejeti se mora vredno, to je ne boš obžaloval. Amen. v stanu milosti božje. Kdor -o- stopa v zakon v stanu mrtvega i greha, stori božji rop. To je pa strašna nesreča za zakonske. Zakrament sv. Zakona je Bog ustvaril, da bi dajal po Vrag se je ustrašil m zbežal na jelšo, a volk ga je kljub temu dosegel in vgriznil v peto, da je tekla kri iz rane po drevesu navzdol. O te dobe teče iz debla jelše kri, ak<^ zasekamo vanjo, in njen les je rdeč. * -o- SAMOGOVOR. Delavec stoji ponoči pijan ob obcestni svetilki in govori sam zase: "2e dvakrat sem si prihranil denar, da bom poskrbel, da pustim pijančevanje, a-li obakrat sem ga zopet za-pil!" -o- Ni neumen. Gospodična Estragnes se je hudovala, ker je Bassompierre ni maral za ženo, in je rekla: "Gospod Bassompierre, vi ste največji bedak na dvoru!" — "Mislite pač nasprotno!" ji je on odvrnil. -o- začuden nad takim odgovorom, je vprašal dalje: "Zakaj ne." Obiskovalec: "Ker vas na tej sliki prvič vidim, da imate roke v svojih lastnih žepih." -o- Balsacova domišljija. V Balsacovi glavi se je včasih izgubila zadnja sled razlike med domišljijo in resničnostjo. Bil je romantik. Nekako omamljen od dela je bil uverjen, da njegove osebe v romanih v resnici žive. Nekoč je prišel k njemu prijatelj v sobo. Balsac je razburjen skočil k njemu: "Pomisli, nesrečnica se je umorila V* Prijatelj skoči osupel nazaj in šele tedaj se je Balzac zavedel, da živi ona oseba, o kateri je govoril, le v njegovem romanu. ma pregan; je stavila s ka ženica poročevalca lista. Pred par tedni Je ta r _ valeč šel obiskati nekega škofa. Dobil ga je v mji, revščini v stanovanja, ki m lo podobno nikomur, njanje vernikov, oziroma ti vero, to je glavni namen munizma. Golobi povzročili ogenj. Indianapolis, Ind. — Od kaj poročajo, da so golobi zročili ogenj v poslopju " sportation," na ta način, da s kljunom opraskali insnlacij« električne žice, kar je po^ čilo ogenj in napravilo 000 škode. ŠIRITE "A. S. in EDINOST" raznoterosti. KITAJSKI PREGOVORI. njem zakonskim vse milosti, potrebne za njih težki stan.t In Bog ve, da zakonski potre- . . bujejo teh milosti, kajti zakon- tajskem stvorih pregovori, ki so navzlic docela drugačni iz- Kitajec je natančen poznavalec človeške duše in zanimivo je videti, kako so se na Ki- "Bila je ženitnina v Kani Galileji in Jezusova mati je bila tam." (Jan. 2, 1.). Ni ga lepšega življenja na svetu, kakor je srečen zakon,; kjer odkrita, prava ljubezen ?poiuje dvoje src v eno, skupno življenje, blagoslovljeno od Boga po posebnem zakramentu. zakramlntu sv. zakona. Nasproti ga pa ni hujšega, jrrtnkejšega in nesrečnejšega ski stan je — jarem. Ako pa kdo božjeropno sprejema ta sv. zakrament, ne samo, da ne dobiva potrebnih milosti, temveč si s tem božjim ropom nakoplje še prokletstvo božje. S prokletstvom. božjim — pa stopati v tako odgovorni stan — v jarem--kako lah-; komišljeno! Pri mnogih je pri poroki; "ofcet" glavna reč. V cerkev se gre samo radi lepšega. Da bi se poroka vršila s sv. mašo, to jim še na misel ne pride. Le obrazbi. zelo sorodni naši mi-, selnosti. Naj jih nekaj navedemo ! Ako vodi slepec slepca, padeta oba v jarek. — Sreča nikdar ne pride dvojno, nesreča nikdar sama. Sila rodi iznajdbo. — Ako je gospod udoben, je sluga len. Da Kitajec dobro pozna slabosti človeške duše, dokazuje rek : Zastonjkarji v gledališču igro navadno razkriče. Na izrek modrega Salomona spominja pregovor: Mogočni ljudje smejo zapaliti mesto, ubožec ne . „ , da bo "ofcet" velika. Zato mo- zivljenja, kakor je nesrečen za- .... . , , . J ' J - ra biti poroka v soboto popo- j o1;- 1 , , . J dne. Potem se bo pa pilo in no- sme Prižgati niti svetilke. O, kako malo je danes srec- rek> ce]o nQČ do nedelje zjut_ Da so ljudje povsod enaki, nih zakonov! Nestevilne raz- Vse potem gpat izpričuje kitajska rečenica: poroke, poboji m umori med Da ge je na tej „ofcetr ,Bog Lažje je prijatelje posecati, kakor z njimi živeti. Namig na neizogibnost socialnih razlik, leži v besedah: Vseh desetero prstov ne more biti enakih. -o- zakonskimi, predložena mirov- „ ... , ... . . , . . , . ' . . . žalil s tolikimi smrtnimi grehi, na sodisca nam v strasmh bar- .... . , „ pijanosti, nezmernosti, morda vah slikajo kako nesrečno ziv- „/, ,. , - _ , .. Jv. . .. tudi nečistosti, da mhce svatov henie se živi po naših zakonih. , , ,. ... ... ' , . 9 1 potem v nedeljo zjutraj ni bil a za -aj . . gv magj ,n na se ne 1 ker je priprava na za- Da sg ysj nj gosed. koiski stan napačna. | je zgledujejo nad kričanjem in "petjem," ki se čuje celo noč iz hiše, kjer se le prevečkrat tudi stepo, da potem celi narod trpi, ker kažejo na nas vseh, kot "Polaks" vse to jih nič ne moti. Tako se sklepajo zakoni brez vstal volk na povelje božje. Boga, brez molitve, z grehom s j Vrag je* večkrat velel volku: Mladina se pari prezgodaj. Mi strašno hitro živimo dandanes. Tudi mladina prezgodni zori. prezgodaj se pohujša. Razmere po družinah, gledališča. časopisi prezgodaj vzbujajo v mladini čute spolnosti^ pred časom. Zato rii čuda, da mladina tako mlada stopa v zakon. zato pa tudi tako lahko-mišljeno živi tiavendan. Prelahke postave glede raz-porok so tudi vzele zakonu tiste resnobo, katero ta velika božja naprava človeškega ro- Ko ženin in nevesta stojita ____ du zahteva. Od tod tolika lah- pred oltarjem in si dajeta sve- /1DnTM. komiseljnost, tolika površnost to zakonsko prisego, sprejema- (jkulma ori sklepanju zakonov. "Če ne | ta nase velike dolžnosti drug. ->o šlo. se bova pa razporočila,"f do drugega. Te dolžnosti so:' dolžnost zakonske ljubezni,'zakonske zvestobe, skupnega živ-! ljenja itd. Od vestnega aH ne-' LEGENDA. ZAKAJ IMA JELŠA RDEČ LES? Ko je naredil Bog volka, je bil mrtev in se ni ganil. Vrag je zahteval od Boga, da bi1 smel volka oživiti, kar mu je bilo dovoljeno, ako reče, da bi hudičem, pa naj bodo potem srečni. Kaj more hudič dati srečo ? 3. Ker se poroka tako hitro pozabi. "Vstani na moje povelje!" ali volk se ni premaknil. Šele potem, ko je pozval vrag volka, naj vstane V imenu božjem, je oživel in se takoj zakadil v vraga. Heine in Rothschild. Nekega dne sta škof Mechelu in baron Rothschild obedovala pri ministru, kjer je bil v go-steh tudi Heine. Ko so šli v o-bednico, je nadškof dejal Roth-schildu : "Prosim, gospod baron, pojdite naprej !" Rothschild je res šel. "Prečastiti gospod," se je o-glasil pesnik Heine, "to bi se pravzaprav ne moglo skladati s pravili olike. No, sicer je pa docela pravilno, da pride Stari zakon pred Novim." -o- Slika. Ameriški milijonar, o kate-1 rem so govorili, da si svojega ogromnega premoženja ni pri-1 dobil poštenim potom, se je dal naslikati in je sliko obesil v j svoji znani, nepopisno bogati galeriji. Ko je nekomu razkazoval svojo galerijo slik, ga je vprašal, če mu slika, ki je pred-i stavljala milijonarja z rokami v žepih, kaj ugaja in če je on dobro naslikan. Obiskovalec je menil: "Nič kaj." Milijonar, ■-- WILLIAM WIITAMAKI Najboljši zlatar 213 Grant Avenue EVELETH, MIN;*. Phone: 91. Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v t Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Venec za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem .točno. Po naročilu dostavljam na dom. Rubinsten. Anton Rubinstein, znani vir-tuoz in sloviti skladatelj, je nekoč kadil v navzočnosti dam. Ko ga je nekdo opomnil, da se to ne spodobi, je mirno kadil dalje, rekoč: "Kjer so angelji, ne sme manjkati oblakov." -o-- Tožba vernikov v sovjetski Ru~ • • • siji. London. — Kedaj nam bo zopet možno moliti Boga, ne da bi bili zato kaznovani oziro- SLOVEČI UMETNIŠKI FOTtJGHAFIST | emece 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Slovenska mladina čitaj slov, knjige! Nove knjige! Nove cene! Ravno smo dobili v zalogo razne zanimive stoveiulce knjige za mladino. Izberite jih in naročite jih za Vaše iskale! Naročilom je vedno prid jati potrebno svoto. v čeku ali money ordru. KNJIGE ZA MLADINO. TM sinovi. Cene zmerne. (T.) PRVI mislijo moderni pari. V SLUŽBO SPREJME fant, ki je dopolnil 16. leto in .ma veselje do tiskarske obrti.; Katerega veseli se naj zglasi v tiskarni Edinosti. J. K0SMACH Ponovno prosimo vse naše zastopnike, kateri imajo se kaj koledarjev Ave Maria, da nam jih takoj vrnejo. Radi bi j z njimi postregli našim naroč ' nikom, ki nas prosijo zanje. Upravništvo. SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62 n d Street CLEVELAND, O. Randolph 1881. pozor naročniki! , Mi želimo, da vsi naši naročniki dobe naš krasni stenski koledar za leto 1925. Kdor ga še nima, naj se zglasi pri lokalnemu zastopniku , ali pa piše na- 1804 W. 22nd St., Chicago, 111.! Rojakom se priporočam pri —— nakupu raznih Kdor želi knjige Družbe sv. BARV, VARNIŠEV, ŽELEZ-1 Mohorja za 1. 1925., naj se o- NINE, KLJUČAVNIC IN brne na zastopnika: Rev. J. M.i Obenem želimo opozoriti tu-STEKLA I Trunk, Leadville, Colo. Cena je di vse one, katerim je naročni- Najboljše delo, najnižje cene. $1.40 z vezanim molitvenikom, j potekla, naj, blagovolijo isto ravnost na upravništvo ponj. Prevzamem barvanje hiš zu- brez moiitvenika $1.00. naj in znotraj, pokladam sten-i Vse dobro-za I. 1925. želi ski papir. j Vam vdani iPhone: Canal 0490. j J. M. Trunk. ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE NEWY0RSKI ZOBOZDRAVNIK Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje. Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene. Zobe preiščem brezplačno^ Zobe izrujem brez bolečin. Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey ceste. tftf M # b<~V WW \tm kM M tl 104 tAl WW lAi M rf fcfV W lAt MU to'W ITtf W JM W WW WW WC zopet ponoviti. Številka poleg Vašega naslova znači, do kdaj imate list plačan. Točno obnavljanje naročnine veliko pomaga. Z listom so veliki stroški, zato je treba naročnino redno plačevati; seveda, katerim ni mogoče prav tedaj, ko mu na-' ročnina poteče ga radi počaka-, mo. Toda kdor more, pa naj takoj naročnino obnovi, ko mu naročnina poteče. Zakaj pošiljanje zastopnikov okrog stane | veliko denarja. Zato naročniki! zavedajte se sami svojih dolžnosti. Za nenaročnike stane naš stenski koledar 40c. Naročite si ga, dokler zaloga ne poide! Upravništvo. "POVEM TI KDO IN KAJ SI." John Ruskin, slavni angleški pisatelj in filozof, je rekel : "Okpus je edini znak moralnosti." Nazadnje kočljivo vprašanje za vsako živo bitje je: "Kaj imaš rad ? Povej mi, kaj imaš rad in jaz ti povem, kdo si." To vprašanje se nanaša na vsa obličja življenja. Povej mi, kaj čitaš, in jaz ti povem, kdo in kaj si, —povej mi, s kom se družiš in jaz ti povem, kdo si, — in povej mi, katera zdravila rabiš in jaz ti povem, kdo si, ker izbira zdravil, ki jih rabite, kaže vašo dobro ali slabo razsodnost, vašo bistro-umje ali neumnost. Ljudje, ki imajo Trinerjevo zdravilno grenko vino za slučaj slabega teka, slabo prebavo, glavobol, slabega- spanca in sličnih želodčnih neredov s tem kažejo svojo modrost. Njihov lekarnar ali trgovec z zdravili mora i-meti vselej popolno zalogo Trinerjevih zdravil in prepara-cij, posebno Trinerjev Cough Sedative, zanesljivo zdravilo proti prehladom, in Trinerjev Liniment, ki daje hitro pomoč v slučajih revmatizma, nevral-gije, bola v križu, izstavljenju na mrzlem vremenu ali pa v slučajih# ozeblin. Joseph Triner Co., Chicago, 111., vam želi vesele božične praznike in srečno Novo leto! Angeljček, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ......$ .35 Bob za mladino zob.........30 I Dore ...............................55 Dedek je pravil, trd. vez. .45 Da ste mi zdravi ............ .10 ( Dane, Rape ....................45 Lesniki, Josip Stritar.....45 Mali palček, povest ........-. .40 1 Mali Ave Maria, letnik 1817. 1018....................... 1.00 Mladim srcem ................25 Obisk na pristavi...............25 Orlič, št. 1. do 7., posamezna št. po .....................05 | Obnovljen vrtec ...............75 Prigode čebelice Maje.....75 Povestice .......................35 Robinson, slike .................25 j Vitomilova železnica ......- .45 | Volk? spokornik> ve..........85 Volk spokornik, bros........65; Vrtec trd. vez ..................55 Zgledi bogoljubnih otrok .45 Zlati orehi ......................35 Zvončki, pesmi za mladino . ..................................75 Zbirka narodnih pripovedk ......*........................35 Zgodbe kraljeviča Marka .75 The Wonder Gift, slike.. .35 Beli rojaki .....................65 Bele noči ..........................50 : Bilke ...............................30 Barvaste črepinje ..........35 Bitka pri :Visu ...................45 Boj in Zmaga .................45 "Boy" Louis Coloma.......75 Cerkvici na Skali, ali plačilo sveta .......................... .25 Car in Tesar .....................35 Cesar Maks in Mehika.....25 Cvet in Sad, trdo vez......75 Čas je zlato .....................10 Četrtek, povest .................75 Čriia smrt .........................75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe.....50 Dve Sliki. Ksaver Meško.. .50 Edip na Kolonu ...............20 Erazem Predjamski .........25 Fabijola, povest iz rimskih časov.......................15 Franc Erjavec zbrani spisi I. zv..............................75 Furij, De Amicis novela .75 Genovefa..........................40 Gladiatorji zgodovinski roman dva zvezka ........1.50 Gruda umira ..................60 Grof Ra dečki ......... Helena, vez................... Iz modernega sveta_____ Igralec, spisal Dostojevski .................................. Ikonija . , ................... Izlet G. Broučka____________ Iz življenja za življenje povesti I. in III. z v. _____ Junakinja iz Sajra________ Junaštvo in zvestoba _______ Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek ________________ I. zv. Narodne pravljice in pripovedke. — Spomin na deda. — Jurij Kozjek — Jesenska.noč med slov. Polharji — Domen — Dva prijatelja ......J,_____ 3. z v. Deseti brat — Nemški valpet ....................... 4. z v. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika. — Ko-zlovska sodba v Višnji 3^0-ri — Dva brata................ 5. zv.,Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ............... 6. z v. Doktor Zober — Tugomer ..................... 7. zv. Lepa vila — Lipe — Pipa tobaka — Moč m pravica v vojni krajini — Pravda med bratoma__ 8. zv. Ivan Erazem tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Sest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Sloveča . . ........................ Kaj se je Makanc saaja- Kobzar .................... Korejska Brata . . _____ Kresalo duhov. Spisal P. A. Sheehan . Krištof Kolumb . j Križem sveta Kmečke povesti_________ i Krivec............... i Kraljica mučenica, j Kraljevič Ivan vez.___ Kraljevi vitez _________ Kratka povest o AntifarS- ! stu .......................... Križana usmiljenost .&0 1.25 .75 1.5C l.0€ L5t .SO l.Ofr 1.0 \ j»'<> Knjigarna Edinost 1849 We»t 22nd St. T-- " 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST.* HAGARIN SIN / .......... ROMAN. PAUL KELLER. — F. O. 33 C* je bil Schulze odkrit proti sebi, je moral priznati, da « ni nikdar imel za prav izrednega peka. Mojstri so ga vedno hitro odslovili. Tako je začel potovati in končno mu je bil pvav dober kruh pri tujih ljudeh. V teku časa je toliko pozabil' od svoje lepe umetnosti, da se mu v začetku sploh ni posrečile^ da bi napravil v peči ogenj, da ne govorimo o drugih bistveno važnejših rečeh. Z neko žensko, ki jo je imel "za pomoč," /e vendar nekaj zgetel, kar je bilo saj malo podobno hlebcu d* žeroljL Od tega časa je imel Schulze pokvarjen želodec, žena, ki *ru ie pomagala, je imela pokvarjen želodec, dr. Friedlieb je žmel pokvarjen želodec in mnogo drugih tudi. Kmetica ^Saensch je trdila, da so nehale kokoši nesti, ko so jele Schul-zeje-v kruh, in pametni psi, ki so imeli dober nos, so se previdno izogibali Schulzejevim skorjam. To niso bili nikakor ugodni vspehi, ki bi mogli navdušiti čfoveka, kot je bil Schulze, za njegov poklic. Čutil je potrebo, da hodi vsak dan šest do osem ur, sicer je bil truden. Če .{t- stopil kdaj pred ozko pekarno na prosti zrak^ gja je prevzeto bolestno hrepenenje in iztegnil je roke, kot bi hotel od-lefceti kakor slaboten dim iz njegovega dimnika. Ko tako danes žalostno sedi pred pečjo, pride neka žena, o kateri je vedel, da je vdova s šestimi otroki. Zahteva hleb kraha. Da ji ga in vpraša boječe: ~A!i Vam ugaja moj kruh ? Žena. se nasmehne in pravi: "Ah, glejte, tako sem uboga! Kaj naj storim s šestimi o-troci, če ves ljubi dan vpijejo: kruha, kruha? Tako je zginil hleb asa petdeset pfenigov v dveh dnevih, zaslužim jih pa na dan samo šestdeset. Odkar pa kupujem kruh pri Vas, ga potrebujem mnogo manj. Schulze se obrne proč. Otroci se mu smilijo. Ko je bil zopet sam in je premišljeval o skrivnosti gor-1 njo vročine, se odpro vrata in neki človek se prikaže: "Hočete morda dobrih, pravkar pečenih žemelj ?" Njegov tekmec iz mesta, pek, ki mu je prišel ponujat mladega kruha! Schulze vrže poleno za njim. Jeza se mu je zdela opravičena, zasmeha ni mogel prenašati. Ko se je kmalu nato zvečerilo in je jesenski veter žalostno pel pred hišo, je začel Schulze jokati. Jokal je nad seboj m svojim skaženim življenjem, jokal nad svojo zapuščenost-io in žalostno ječo. MBuona sera! Come sta?" "Pohl, Pohl! Moj dragi Pohl!" Strastno objame starega tovariša. "Pohl, kako prideš sem?" ^Dalla citta! Obiskat sem te prišel. Ušel sem. Moj padrone je namreč osel. Corpo di Bacco, eno mastno sem mu prisoKl. Potem sva se razšla. Ali me ne bi mogel nastaviti v ^voji pekarni ?" Schulze ga otožno pogleda. '"Ubogi Pohl!" Razloži mu, kako gre njegova obrt. Spogledata se in molčita. "E terribile," zastoka slednjič Pohl. "To je strašno! Na-sraj bom moral vzeti "sol" in se vrniti k svojemu padronu. SEVEDA FOREST CITČANI "Vedo, da se kupi naj- *** t" ZiJ boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karanegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu benj. eighholzer Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h Tako sedita pri peči in ne vesta, kako bi se mogla prebiti skozi to lačno življenje. Žalostno je pel jesenski veter pred pekarno. Pel je v dimnik, kot v veliko zvočno cev in vspaval ogenj, ki je gorel ! v peči. x VPek," ga posvari Pohl, "pek, bojim se, da bo ogenj ugasnil." Schulze migne z rameni, češ, kaj morem storiti tej naravni prikazni. Pohl začne govoriti o Italiji. Prijelo ga je veliko hrepenenje po južnih krajih, po bogatem, prijaznem solncu in po i-; grajočem se, toplem vetru, ki stori tam življenje tako lahko in veselo — kot vse, ki so bili v Italiji. In tako je pripovedoval, je rabil veliko italijanskih besed in rečenic, četudi je vedel, dA jih oni ne razume, ki tudi niso bile vedno pravilne, pa del*l je tako kot vsi, ki so bili v Italiji. Vedel je mnogo velikega, redkega, čudovitega, kar je tam doživel in mora sedaj pripovedovati v ti jesenski severni deželi, da bi zbudil začudenje, zraven pa pretiraval in lagal — kot vsi, ki so bili v Italiji. Nato-je pravil o majhni sladki Margareti, o temnem si-: jaju njene lepote, o njeni ljubki, veseli naravi, o sreči one ljubezni; ko je to govoril, je zelo pretiraval, kot vsi, ki so bili v Italiji. Potem je pripovedoval o nezvestobi in zdaj je bil resničen v stari bolečini. In jokal je nad svojim skaženim živ-1 Ijenjem, jokal nad svojo zapuščenostjo. Žalostno je pel jesenski veter pred majhno pekarno in po ovelem listju, s katerim se je poigraval, je stopal nekdo! s težkim korakom, odprl vrata in zaklical z nizkim glasom vJ hišo: "Schulze, nažgi luč!" * Oba, ki sta bila notri, sta se vzradostila in skakala od j veselja. Pohl je pozabil na tujo govorico in pozdravil v lepem saškem jeziku tujca. "Schulze. nažgi luč!" ponovi ta, "ker se bojim, da ti ne bi pohodil hlebov in žemelj." "Še niso gotove, dragi Steiner. Usedi se k nama k peči in pripoveduj !" Pa Steiner ni pripovedoval, ampak zmerjal, zmerjal vse človeško življenje, ves svet, višek dolgovezne jeze je pa zadel gospodično Ivanko Friedliebovo. Poslušala sta ga. Nato je dokazal Pohl v dolgem z italijanskimi besedami bogato okrašenem govoru, da gre tudi njemu slabo, ker je njegov gospodar osel; zato je danes ušel. Potem je poročal Schulce o svoji obrti, poročal mirno brez jeze in zmerjanja. Njegov govor je izmed vseh najbolj učinkoval. Tako so sedeli potrti pri peči in jesenski veter je pel pred majhno pekarno svojo žalostno pesem. Tedaj vstane Steiner in pravi skozi temo: "Vidva znata samo zmerjati in tožiti. Jaz kot vajin star gospodar bom povedal nekaj veselega. Prihodnjo nedeljo naredimo v Pohlsdorfu godbo s plesom." "Vsi štirje?" zavpijeta veselo. "Seveda vsi štirje. Pet mark vsak. Skopuhi so hoteli dati samo štiri, pa sem se pogajal z njimi kot Jud." Strmela sta vanj. Spoštovala sta ga. On je sprejel to z vso mirnostjo in častjo. "Ce se dobro odrežemo, dobimo polagoma ime in potem bomo vso okolico opiskali." Strmela sta vanj. Spoštovala sta ga. Jasno je bilo, da Steiner daleč gleda, da je v resnici njih vodja. Čutila sta njegovo nadmoč. "In Helmich — hočem reči Winter, bo tudi vesel," me*r' Schulze. "Molto rallegrasi — molto — moito — to je jasno," pra-! Ivi Pohl. ; Robert je edini izmed nas, ki ima srečo. Oženil se bo," po-! ve Steiner. » W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI LN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE. TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO DESETE ........ NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska drla lično in točno. 2e n? stntine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi Vas? -Vsem cenjenim drustvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine-, kot. pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve'ikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-i jo v *. srbečo kožo. prahute n* glavi, zoper-sive lase, revmatizem. kop'ihol i r. t-ganje kurja o«"esa bradovice itd. te takoj no ccn;k. ga pošljem znst n' jakob wahcig 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO jolietčani pozor! Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i-mam veliko zalogo knjig iz Knjigarne Edinos^ iz Chicage. Masne knjige v slovenskem in angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in posvetne knjige trdo in mehko vezane ze^o nizki ceni. Dobite me na nojem domu: MARKO 3LUTH, 512 - No. Broadway St. JOLIET, ILL. carpenter za stavljenje hiš, dobro isku-šen v obrtu in zmožen d?!a po načrtih se naj zglasi za trajna, delo, pri FRANK SCURICH Bridgeville, Penn'av SLOV. RESTAVRACIJA. john stayer Domača ku'iinja in mehke pijače. Za obisk se priporoča Slovencem in Hrvatom 1900 W. 22nd St. CHICAGO, ILL. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI N*3 razpolago noč in dan. —' Najboljši avtomobili za po-er<-bc. krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street. Phones: CANAL 5903 in 5666 Chicago. o zahaja v vse slovenske naselbin* v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec g^ čita in je nanj naročen. Og-lasanje v našem listu je vspešno. Poskusite «rt prepričajte st' Fnako sr priporočamo tudi cenjenim društvom i a se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj ojrlas. ki iim bo mnopn koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST IR49 W. 22nd St Chicago, lii. \rnmmmmmm/^ Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP kVi » gs sporočamo, da je ta knjiga zopet izšla in srno ravnokar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem na razpolago. CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. Pošljite naročilo takoj na: KNJIGARNO EDINOST, 1349 West 22nd Street, Chicago, III. i k1 iS* mfiMIMJM fm/fi li S ^WM/MJMJrM Delavec! Sleherni dan se vprašaj ALI REDNO PLAČUJEM AMERIKANSKI ALI REDNO CITAM SLOVENEC ALI REDNO DOPISUJEM V IN AL! ZADOSTI AGITIRAM ZA EDINOST