112. številka. inje za torek 16. septembra (f Trstu, v torek zjutraj dne 14 septembra IH95.) Tečaj XX. „BDIM4 uhaja po trikrat na teden ▼ testih tadanjih ob torkih, ćatrtkih in aobotAh. /jutranje izd»nj« 11-haja ob K. uri zjutraj. večerno |m oli 7. uri verer. — Obojno ladanje *tmie ; ikiikii meeec . f. — .bi', \t.imn avenij* f. 1.« «• tri m»*ec . , „ a.mi , . . «,_ M pol l«tB , . , j,— ... P.— trn tm let« . . . 10.— ... Ift.— N« narećbe brez priloiene naročnine h ne jemlje aiir. Potamičn* Attmlke ae dobivajo » prt>-dajaluicah tobaka v Irutii po S u»e„ isTen Tr«t* po S ntč. Sobotno večerno udanje v Irntu 4 n«., Uveo T rita B nč. EDINOST Oglati »o rac i nt po tanin t petitu; ta nasloTH z debelimi Mrkimi ao plačuje prostor, kolikor ob* ifa '.avadnih »r.tic, • 'o-iiinu. fumrtnifi« iti javr a!i», do-ia<*. nifla«i it.1. n« rti'una,<> po pogodl"- V»t lupi.i naj le poiiij*|o uredili Ura : jliea tTnei itia tt. Is, V > pi»nj i notira Hti frankovano, kor nelrankorana da •pr»i >iiiv,o. Rokopiti »,• ne »rnčajo. Glasilo Naročnino, reklamacije in oglaae »pre-;eiaa upmmiitvo ulica Malino pif-eolo hit. 3, II. nadut. Odprt« reklamacije •o proate poštnine, lic ven«ke^ft političnega druitvn za Primorsko. r tMn„HJ, Kam pridemo? Pod tem naslovom priobčil je „Slovanski Svet' t svoji zadnji številki članek, v katerem označuje člankar že poznano stališče teg« lista gledć na vprašanje, ali je vera ali narodnost v veći nevarnosti v sedanji dobi ? Označivši to svoje stališče pa odločno obsoja način, kakor se bije naš domači medsebojni boj, ter nam pripoveduje, katera vprašanja so za nas sedaj najnujnejša. Uvod članku slove: •Slovenci smo pravi čudaki. Dobn vemo in pogo9toma tožimo, da smo majhen, reven narod, razkosani in od nasprotnikov obkoljeni, da imamo tudi v svoji sredi dosti domačinov in ti^jcev, sovražnih našim naporom, — da nai jezik še ne uživa vseli prav, da se naša književnost, umetnost in sploh vsa viša izo-bražba nikakor ne more jednačiti z ono drugih narodnostij — ne bi li bilo nigna-ravniše, da posvetimo vsi vse svoje moči v delovanje v prospeh naroda, da pozabimo na vsako medsebojno nasprotstvo ter se postavimo skupno v bran proti skupnim sovražnikom ?* Potem nam pripoveduje svoje misli, kakovo bi moralo biti tekmovanje med obema strankama : ■ Boj pa moral bi biti prek in prek pošten in dostojen. V tem greši se mnogo tu in tam. Pravico imamo od vsakogar, tudi ako ne priznava naših teženj, da spoštuje naše prepričanje, dolžnost imamo storiti isto napram drugim. Boj bodi stvaren, ne oseben ; samo tak jo v rabi med možmi, sicer se sami ponižamo v barabe. To bodi nam v vodilo, tudi ako bi nasprotnik ne hotel ravnati se po tem. Le kdor nema stvarnih dokazov, rabi cepec in pest, s tem pa ne prepriča nikogar. A kdor čita dan na dan strastne članke v listih iz obeh taborov, kdor čuje le osebne sramotilke, obupati mora nad narodno dostojnostjo. Osurovelost in podivjanost, ki se kaže v časopisju, pričela se je pojavljati tudi v življenju. Prepir zaseje se v družine, raztrosi med stanove, vcepi se nevedni narodni masi. Kam pridemo, če pojde tako naprej ? Iz osebnosti izvira mnogo, mnogo v našem javnem delovanju. Bodi pristaš jedne stranke, siguren si, da te ta vedno povzdigne v nebesa, druga vedno obsoja v pekel. Tako je v časopisju, tako v življenju. In zato krivde ia sumničenje od tega ali ouega, zato preziranje nasprotniških zaslug na katerem polju koli, zato gnjusobna osebna polemika. Kam pridemo?" O vprašanju, ali je naša vera ali naša narodnost v veči nevarnosti, se izjavlja člankar: „Gledć na čas iiajnignejša potreba in PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 143 Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spisal A. Š e n o a. (Dalje.) Tih in zamišljen sedel je Stepko v Medvedgradu. Gledal je pred se dolgo in dolgo. V njegovi duši so bile silne strasti, v njegovi glavi vrvele čudne misli. Nekak nemil videl se mu je na licu, nekakSna tajna slutnja morila mu dušo. Vse njegove sanje so se razpršile. Sin mu Nikola ni imel možkega zaroda, za Pavla je bil samo čul, da je po-sled Darili« smrti ostavil Zagreb, da se bije proti Turkom; in tako mu propade staro pokoljenje. To je rana, — skeleča rana katera ne zaceli nikdar. A da bi ga vsaj kdo tolažil v tej zapuščenosti — toda nihče, baš nihče. Vsi prijatelji so te odvrnoli od njega, vsi so ga ostavili, ker je zapustil vero. glavna važnost za nas nikakor ni versko, temveč narodno vprašanje; kajti ne naša vera, pač pa naša narodnost bori se sedaj za obstanek. Ves narod upreti moral bi se odločno in krepko proti onim, ki tega ne priznavajo. „Katnpft ein Volk mit griisster Energie fiir seine Rechte, so beflndet es sich in aofsteigender Culturbahn ; ist es lau in der Wahrnelimung seiw*r Rechte, so gebt es abvvftrts", pravi slavni učenjak Iliering. Zgodovina svedoči nam resničnost tega izreka. Le svobodni narodi vstrajajo; kakor hitro izgubć zanimanje in zavesi svojih pravic, izgubš tudi narodno svobodo in izginejo. Ako se narodna masa ne zaveda svojih pravic, kako naj se potem močno in vspešno bori zanje; ako nima o njih pravega pojma, potem ni niti mlačen, temveč do cela apatičen, potem gre ž njim navzdol — proti poginu. Kdor torej pri nas bodi si s to ali ono pretvezo deluje proti narodni zavesti, on je izdajica svojega rodu !u Zaključuje pa nastopno: »Velikega pomena je narodnogospodarsko vprašanje. Kdor ne napreduje, tega prekose drugi, in on je v izgubi. Treba si je utrditi in ukrepi ti materijalno stan je, treba si ugodno in koristonosno uravnati svoje delovanje, to tem bolj, ker velika konkurencija sicer zatre domaćina. A tudi za narodnostni boj je to neizmerne važnosti, kajti bogat ali vsaj imovit narod bo z vse drugo vneuio, pa tudi z vse drugim vspelioin stal v boju za svoja prava, kakor revež, ki se mura boriti v prvi vrsti za fizično eksiste>)-cijo. V tem smo Slovenci pač na slabem ! In vendar se tako malo na to misli, tako malo dela v tem pogledu. Tudi na to stran tožen pogled v bodočnost. Kako dobro izkoriščajo nasprotniki naše slabo Btanje! V šolali skušajo tujčiti nauke — v življenju potujčevati z materijalno podporo in z na-selbami. Ali ima mari „Sclmlverein" in „Stid-mark" in „Lega" itd. kak drug namen ? Vso pozornost obriiimo torej na dosedanje napore proti tem sovražnim nakanam. „Ciril-II etodova družba* najde naj največo podporo, da bode mogla v potujčenih krajih ščititi oiroke pred vzgojo in poukom v tujem duhu; naše „posojilnice* naj onemogočijo tuje zavode v naših krajih (tudi največi poneinče-valili zavod, .Kranjska hranilnica" v Ljubljani, ki s slovenskim denarjem zalaga vse nasprotne napore, najde naj zasluženo preziranje) in „Mohorjeva družba", ker je ravno njej v največi meri možuo, naj deluje v pouk i n izobrazbo kmetov. Na to delovanje koncentrujte svoje moči! Poneha naj nedostojni osebni boj, vspešno in neustrašeno pa naj se nadaljuje boj za principe, za narodnost, za eksistencijo Slovenstva. Prazne fraze ne basnijo, — dela in Iz teh misli probudil ga je trobljaj vratarjev. V sobo vstopil je sluga. — „Kdo je?" vprašal je Stepko zlovoljen. „Njegova milost — ban!" odgovoril je „Ban!" začudil se je Stepko. Za nekoliko časa vstopil je v sobo baron Krsto Uugnad. Na glavi mu je stala siva polhova kapa, a jopič in hlače bile so mu od debele jelenje kože. „Dober dan, brate Stepko 1" pozdravil je ban podbaua nekako srdit, „Da Bog d&, brate in gospodine ban !u „Ali veš ti, Stepko, da je sramota, kar se dogaja", nadaljeval je Uugnad jezno, vrgši polhovo kapo na mizo. „Sramota, pravim." iKaj je?" „Iiajše me ne vprašaj. Izjedil bi se od jeze. Takd in tak • ». . .. ..!• ..n*. t i • n • • —........... ■ ■ pravljalo o resoluciji gledć 'J.r> letni c e p re-n e h a n j a papeževe p o svetne vi a d e*. (Glej najnovejše vesti v poslednjem izdanju našega lista. Uredil.) Kaj pa zakrivajo besede „25letnica prenehanja papeževe posvetne vlade", to bi znal povedati sleherni čitatelj, ki je le kaj čul o glasovitem „XX settembre", katerega kani italijansko kraljestvo dne ao. t. m. slaviti izredno sijajno. In temu fraina-souskeinu slavlju pridružiti ki se hoteli iz-vestni „liberalni" svetovalci mestnega sveta tržaškega, ne zmeneči se za to, da so prebivalci mestne pokrajine tržaške Ja vst rij ski podaniki iu po ogromni svoji večini verni katoličani! Toda kaj je izvestni gospodi inari za diuastiško avstrijsko čutstvo-vanje in za vero, ko gre zato, da se zopet jedenkrat pokažejo svojim prijateljem onkraj Adrije v „simpatiškein* svitu V Pozabljajo na pridevek mesta tržaškega „la citta feile-lissima", s katerim se ponaša ista gospoda jako spretno le tedaj, kadar se nadeja od svoje „lojalnosti* gmotnih koristij, pozabljajo na svoje državljanske dolžnosti iu ubirajo pot — da jih rečem preveč — nelojalnosti. Tudi sinoč bi bili doživeli kdo zna kakšnih ukrepov v mestnem svetu, da ni teh „Vem". „A kakšen odgovor? Komisija pravi,da imajo Zagrebčani prav, da spadajo samo pod kraljevo, a ne pred banovo sodišče. To da stoji črno ua belem v zakonu. .laz tega ne razumim. A na to mi je pisal kralj". „Kaj?" „Da si ti mene precej zlo napotil. Dasi Zagrebčanom storil silo, kraljevino pobuntal, da nisi prišel pred kraljevsko sodišče, ko so te zvali, da gaziš pravo, ti, kateri bi moral pravico čuvati". „Dalje 1 Dalje!" „Da se mestu mora dati zadoščenje*. „Kakšno ?" „Pravo proti tebi naj izvede sodišče, a ti — ti se moraš odreči podbanski časti po artikulu kralja Alberta." „Odreči časti!* okamenel je Stepko, bled kakor mramor. „To mi je tortjj hvala ?" (Dalje prili.) zaslepljenoev ustavila druga roka. Sinočno sejo namreč odpovedal je župan toda ne iz svojega nagiba, ampuk v*Ied migljaja od — zgoraj. Da je bilo res tako, o tein se šimknnsti in zaje.lun jezi vrli ,11 Piccolo", t > isburno 5e izhornejše „liberalne* veČine našega občinskega zastopa. Ta klepete« nun je v navadni svoji indiskretnosti odkril, k;ij je Intel prav za prav predlagati gospod Henu-si. S to indiskretnostjo židovskega klepelca nam ni račnniti, ampak — četudi dotična resolucija ni bila prečitana v s 'ji, ker seje ni bilo — svečano protestu-jemo [iroti stavku, izraženem v tej resoluciji, da namreč izraža mestni zastop mišljenje vsega meščanstva (!!), ako se prisrčnim veseljem spominja najspomeni-tejšega dogodka naše dobe (!), katerega vsa Italija proslavlja odobravanjem vsega civili z oranega sveta (?), namreč otetve mesta Rima. Protest uje in o proti tej drzni laži v imenu vseh avstrijsko čutečili in katoliških tržaških Slovencev, katerim nikdar ni prišlo na um veseliti se zaradi tega, ker framasonsko nasilstvo navidezno triumfujH nad najvišim zastopnikom sv. Cerkve. Prot-štujemo proti nami-šljenju, da sm« tržaški Slovenci solidarni z onimi življi, katerih hrepenenje meri vse drugam, nego pa na Dunaj. Gospoda bi pač morali hvaležni biti roki, ki jih je obvarovala morda velikih neprilik, kajti ,11 Piccolova" indiskretnost izdala je, da je c e s. n a-mestnik pozval župana dr. Pitterija k sebi, ter mu prečital brzojavko minister-s t v a, vsled katere ,b i se m o r a 1 me s tn i svet tržaški takoj razpustiti, ako bi vsprejel dotično resolucijo*. Hvalite torej milo svojo .usodo", o gospoda liberalci, usodo, ki vas je obvarovala propasti in nikar ne žalite avstrijskega čuta in vere svojih so-deželanov Izlet na sv. Goro oziroma v Solkan. Najkrasnejše septembersko jutro — lepšega vremena si nismo mogli želeti. Od vseh strani so vrvele skupine na kolodvor južne železnice, in tam, v atriju, je mrgolelo že pred 6 uro zjutraj. Kmalu nas je bilo zbranih nad 500 izletnikov. Vedrih lic in veselih src poseli smo v vozove, ki naj nas poneso tja med guriške brate ob bregovih bistre Soče. Vožnja je bila krasna -- se slastjo smo dihali vase prijetni vzduh. Medpotoma nismo doživeli ničesar, kar bi bilo vredno zabeležiti, Ob glasnih živio-klicih dospeli smo na goriški kolodvor. A takoj smo uverili, da nam bode ostaviti kolodvor v znamenju — goriških odn šajev : slavna politična oblast je zares prav očetovski preskrbela vse za našo varnost. Skoro čudno se nam je zdelo, da v Gorici treba toliko čuvarjev javnega reda tudi tedaj, ko prihajajo tja — mirni in pohlevni ljudje. Pravega oficijelnoga vsprejema ni bilo. To nam je rezkimi besedami povedal gosp. urednik (i a b r š č e k, opo/.orivši nas zajedno, da naj se bre/.pogojuo pokorimo vsemu, kar je ukrenila oblast. Saj sramota ni na naši strani, ampak na strani onih, ki so krivi, da je tako. Pred kolodvorom bila je nam na razpolago velika vrsta različnih voz; v tem pogledu so Goričani izborno preskrbeli vzlic vsem prizadevanjem goriški!; hujskačev ho-tevših pritiskati uu goriške voznike, da naj nikar ne dfcdo svojih voz. Nepregledna je bila vrsta voz — njej na čelu voz s političkim uradnikom. Na slehernem križpotji stali so redarji in orožniki, da bi vozovi le ne krenili v mesto — Slovenci nismo smeli v glavno mesto dežele, ki je po ogromni večini slovenska. Politiški oblasti nočemo očitati ničesar — kaj čeino : oduošaji so taki. Po stranskih ulicah smo morali torej obkrožiti mesto, in da je bila ironija popolna, čitali smo v neki ulici celo napis : Borgo Italia! Vsa pota — tako pravijo naši ljudje — vodijo v Rim in t ..ko smo tudi mi po velikem kalobarju dospeli na Catari-nijev vrt. Izletniki, namenjeni na sv. Goro, nadaljevali so svojo pot proti Solkanu, ostali izletniki pa smo poseli v Catariuijevem vrtu. kjer so nas postregli v našo popolno zadovoljnost. V živahnih pogovorih pričakovali smo prihod prvaškega Sokola. In ko je dospelo to mlado in čilo sokolsko druStvo, z marljivim starosto Mozetičem in godbo na čelu, zaorili so po vsem vrtu iskreni Nazdar-klici in godba je zasvirala naš srca vnemajoči „Naprej". Ob teh pojavih slovenskega pobratimstva skoro da smo pozabili — na sprejem na kolodvoru. Okrepčavši se odšli smo v Fonovo gostilno ob mitnici, kjer se nam je bilo pre-oble i v rudeče srajce in kjer so se imele vršiti velike skupne vaje Goriškega, Prvaš-keg i in Tržaškega Sokola; tu smo se Slovenci vendar smeli svobodno gibati na slovenskih tleh. Ob '/i I uri smo se razvrstili v dolg sprevod in z godbo na čelu korakali smo proti Solkanu in mislili smo si: nasprotniki ne hota, da stopimo mi v mesto, zato pa oni ne mogo položiti koraka iz mesta, ne da bi stopili na — slovenska tla. Ne treba praviti, kdo je na boljem, ali mi, ki jih obkoljujemo, ali oni, ki so obkoljeni! Ne treba se nam torej bati za bodočnost goriških Slovencev Pred uhodom v vas čakali sti nas deputaciji občine in solkanske čitalnice se zastavo iz preporodilne dobe leta 1848. Solkanci se smejo ponašati s to zastavo. Ustavili smo se. Najprej nas je prelepimi besedami pozdravil g. T. J u g v imenu čitalnice naglašuje prevažno nalogo, ki jo vrči sokolska ideja za napredek naroda, potem župan Mozetič v imenu občine, vskliknivši nam, da smo došli bratje med brate, na slovenska tla ob bregovih bistre Soče. V imenu vseh treh sokolskih društev zahvalil se je podstarosta .Tržaškega Sokola", gosp. Maks Cotič, rekši, da izletnikom niti ni tr-ba posebnega zatrdila, da prihajajo med brate, kajti občina solkanska je že od nekdaj na glasu kot vzgledno narodna občina. Že odhajajoči od doma vedeli smo, da nas vsprej-mete razprtimi rokami in da nas pričakujejo odprta bratska srca. In danes se hočemo v bratskem objemu se posebno utrditi v ljubezni do te svete zemlje slovenske. Hvala, prisrčna hvala na krasnem vsprejetnu. Vse tri govore spremljali so navdušeni živio-klici ogromno narasle množice. Ob sviranju slovanskih koračnic vršil se je uhod v vas. Ves Solkau je bil v zastavah, izvzemii seveda par hiš Lenassijeve barve. Bili sino radostno presenečeni. Kar hkratu smo napolnili vrt Mozetičeve gostilne, kjer so se v prijaznih sencah raztezale dolge vrste miz. Predno pa smo poseli k mizam, vsprejeti nam je bilo še se sv. Gore vrnivše se izletnike. Tudi te poslednje sta na trgu pred 51 o-zetičevo gostilno in v navzočnosti velike množice pozdravila predsednik čitalnice in župan Mozetič zahvalil sejima je predsednik ,Del. podp. druš.", prof. Matidic. Ne samo za zabavo — vskliknil je govornik — prišli smo danes v Solkan, ampak priporočit se tudi sv. Po-loduici, zaščituici tlačenih in zapuščenih. In zopet je zaorilo med množico, godba je svi rala, zastavi sta se poveznili navskriž. Bil je zaivs svečan trenotek. Tu nain je pripomniti, da je na sv. Gori kaj primerno propovepoval prečastni go-ip. Lile k, peli pa so pevci iz Št. Petra. Vrvenja na vrtu Mozetičeve gostilne skoro da ni mogoče opisati; tem bolj, ker smo bili skoro ves čas kakor prikovani zbok strašne gneče — pod večer nisi mogel niti od mize do mize. Ali to ni motilo našega navdušenja, ki so je provzročali govori, godba in petje. Pravi orkan uavdušenja pa je navstal, ko je na odru, improvizovanem iz zelenja, dična naša pisateljica gosp. Pavlina Pajkova dovršila svojo deklamacijo „Svoj čolnič ot-niimo!" Ocenjevati nočemo, ampak konsta-tujemo le, da tako deklamovati še nismo čuli. Pred deklamacijo pa je g. urednik G a-bršček v primernem govoru dokazoval, kako potrebna nam je v naših narodnih prizadevanjih — narodna žena. Taka žena je gospa Pavlina Pajkova ! In kaj naj rečemo o telovadbi ? Na kratko : priSIi so, da prvikrat nastopijo združeni primorski Sokolaši in — zmagali. Sokolska ideja storila je velikansk korak naprej, osvojila si je srca vseh navzočih. Osobito moramo čestitati telovadcem Goriškega in Prvaškega .Sokola", kajti njih napredek v tako kratki dobi je zares fenomenalan. Ne bojimo se, da bi nam kdo oporekal, ako trdimo, da precizuejsega izvrševanja — kakih 70 telovadcev -- svobodnih vaj in vaj s palicami skoro ni mogoče pričakovati. Vse je bilo kakor vlito. Tudi vaje na orodju so iz- zivale neprestano burno odobravanje nagro-madenega občinstva. Občinstvo se kar ni moglo nagledati mladih sokolskih junakov. Na kratko: prevesel napredek na vsej črti In tako radi verujemo, kar se je govorilo, da litine sestanek minole nedelje poroditi še marši koje sokolsko društvo na Goriškem. Dolžnost nas veže, da na tem mestu pohvalno omenimo telovadnega učitelja N e h r o n y j a, ki se je res mnogo trudil v Trstu, Gorici in Prvačini za ta prvi skupni nastop. Le tako naprej mladi naši Sokolasi, v zvestobi in požrtvovalnosti za našo divno sokolsko idejo ! Po telovadbi pa je bilo po vrtu tako vrvenje in drenanje da niti nisi mogel govoriti več o pravilnem vršenju programa. Tolikega občinstva še niso videli ti prostori. Tu sem naj bi bili došli izvestna gospoda goriška, da bi se uverili, da jim je zaman ves trud in da jim nič ne pomore vse zapiranje mestnih vrat, A po talcem sijajnem dokazu naše ekzistencije, naše mnogoštevilnosti in naše zavesti, ni čuda, da je marsikoga prevladalo ogorčenje na obstoječih odnošajih in da je jeden govornikov — g. prof. Mate M a n d i (5 — res nekoliko ostro opozarjal goriške prvake, naj z vso odločnostjo delajo na to, da bode vendar jedenkrat konec takim nenormalnim in nezdravim odnošajem. V ta namen jim ponujamo mi svojo bratsko pomoč — po strogi solidarnosti med primorskimi Slovani morajo nam priti milejši dnevi. Predno se poslovimo od prijaznega vrta Mozetičevega, moramo se naglasiti veselo dejstvo, da je bilo pri veselici v ogromnem številu zastopano izobraženo narodno ženstvo goriško. Slava mu! Ob zvokih glasbe in urnebesnih živio-klicih ter spremljani od vrlih Solkancev pod svojo staroslavno zastavo, ostavili smo pre-prijazni Solkan, ponesši seboj rajske spomine na ta prekrasni dan. Pri Fonovi gostilni smo se morali zopet ustaviti ter preobleči v civilne obleke. Tn smo se poslovili od vrlih goriških in prvaških bratov. Dospevši do Catarinija poseli smo zopet na vozove, da se povrnemo na kolodvor v znamenju — goriških odnošajev. Posebnim zadovoljstvom beležimo pa, da vzlic lahko umevni ogorčenosti ni doSlo do ni-kakih nepriličnosti, ker se je naše ljudstvo velo to mora pripoznati slavna redarska oblast — uprav uzorno. D6, d A, vnovič smo dokazali, da nismo nikaki hujskači, izzivači in — barbari, ampak da smo ljudje, ki spoštujemo avtoriteto in se po dolžnosti pokorimo predpisom oblasti, tudi če so nam isti predpisi neprijetni — dokazali smo to raj, da smo do najnižjih slojev doti Kulturen ž i v e 1 j, vreden popolne svobode. Na kolodvoru goriškem je bilo zopet pisano življenje ; jedna za drugo so prihajale skupine izletnikov. Točno ob i/i 11. uri smo ostavili goriški kolodvor ponesši seboj uverjenje, da je bil to dan slovanskega poštenja, slovenske kulture in slovenske vzajemnosti na Primorskem. In na vrtu, kjer vspevajo take cvetke, mora nam v z rasti srečna narodna bodočnost. Brez zasluika. Za one mnogoštevilne uboge delavke in delavce, k: so ostali brez zasluga vsled požara, ki je uničil tovarno Modiano, nabrali so med tukajšnjim občinst VOiu do včertg že okolo 1.000 gl.; razve n tega pa je podaril lastnik pogorele tovarne, Saul Modiano,v podporo bivših svojih delavk 1.000 gld., druzih 1.000 gld. pa je podarila v isti namen uprava mestne ubožnice, Za reiitvano ladijo v tržažkem pristani iču nabrali so doslej med občinstvom 973 gld. 90 nvč. Ta denar uložil je nabiralni odbor v hranilnico, cdbivši 30 gld. 07 nvč. troškov za tiskovine in poštnino. Kužne bolezni v Trstu. Zravniški izkaz o kužni boleznih, ki so se pojavile v tržaški občiui v dobi od 7. do 14. t. m. javlja: 40 slučajev ddvicb (prejšnji teden bilo je le 26 slučajev) in 6 slučajev škrlatice. Umrl je jeden otrok za škrlatico, 4 pa za d&vico. Policijsko. Mehanik Avgust P., stanujoči na borznem trgu hšt. 14, zaspal je predsi-nočnem v javnem vrtu na trgu Stazione. Ko se je probudi!, konstatoval je v žalostno svoje iznenađenje, da mu je ukradel spreten tat robec, v katerem je imel zamotanih 6 petakov in 2 srebrna gld. Okradeni siromak prijavil je tatvino policijskemu ravnateljstvu. — 38letna Justina Prele, bavila se je s tem, da je posredovala med onimi „dobrosrčnimi" ženskami, ki posojujejo denar proti visokim obrestim, in med onimi siromaki, ki so potrebni denarja! Osleparila je več oseb s pretvezo, da njih denar izposodi plodonosno. Vrla žena mislila si je namreč, daje dotični denar naj plodonosnejši v njenih rokah, zato je različne lahkoverne ženske osleparila za vkupno okolo 3.000 gld. Nezvesto „posredo valko" so za zaprli. — 701etnega pisarja Aleksandra Assrnanna iz Trsta so deli pod ključ, ker je osleparil ljubljanskega trgovca Gustava Trea za razno blago, vredno 37 gl. — 19letnega težaka Ivana Matosla iz Zaloga pri Ljubljani so zaprli, ker je v pretepu nevarno ranil 191etnega slikarja Ivana Bumsa. Koledar. Danes (17.): Lambert, škof, muč,; Hildegard.— Jutri (18.): f K vatre. Tomaš Vil., škof. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 45 min., zatoni ob 6. uri 5 min. — Toplota včeraj: ob 7 uri zjutraj 17 stop., ob 2 pop. 24 5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane 14. t. m.: Trst 70,t 4, 36, 46, 61. Line 42,' 95, 7, 65, 35. Inomost 59, 24, 77, 48, 9. Budim 17, 32, 78, 82, 65. Najnovejše vesti. Sežana 16. Deželnima poslancema za Kras izvoljena dr. Abratn 38, Anton Muha 41 glasovi. Strekelj 22 glasov, dr. Rvbaf 16 glasov. Pred volitvijo izjavil okrajni glavar, da dr. Rybaf nima volilne pravice, vsled česar nastala zmešnjava med volilci. Gorica 16. Pri današnjih deželno-zborskih volitvah sta bila izvoljena za volilni okraj okolice goriške profesor B e r b u Č in župnik G r C a. V Tolminu sta bila izvoljena dr. G r e g o r C i e in geometer L a p a n j e. Gradec 15. Udova pok. F. Z. M. Dene-deka je umrla danes zjutraj. Dunaj 16. Cesar je vsprejel danes grofa Badenija, poslednjega pa je obiskal baron Chlumetzky. R m 15. Velikansk sprevod italijanskih in vnanjih telovadcev je položil venec na grob kralja Viktorja Gmauuela. Tekmovalna telovadba je izpala sijajno. Voditelj nemških telovadcev je pričvrstil na zastavo rimskih telovadcev jeden trak v nemških in jednega v avstrijskih barvah. Sindacco je proslavljal tekmovalno telovadbo kot slavje miru. Rim je v zastavah. Občinstvo pozdravlja navdušeno zlasti nemške telovadbe. Zahvala Podpisano predaedniStvo „Zavezo" izreka svojo najtoplejšo zahvalo povodom glavnega zbora v No-vem ine*tu: prebligorodnemu g. županu za prijazni sprejem: slavni čitalnici, oziroma nje odboru za velikodušno prepustitev prostorov „Narodnega domu"; zavednim novomeškim dumam za ljubeznivi sprejem; slavnomu ućit« jakomu drug vu uovomeškeg.4 okraja posebno p« pripravljalnemu odboru in njega naM-nikmu; gg. pevktm in pavoem in njih neumornemu pevovodji g. L Potrebinu; ljubkim gospieam tam-buruiicam; slavnoj novomeiki godbi in vsorn prebivalstvu nov moškemu za >zk >zuno gostoljubnost, in »ploh v-nra, ki so pripomogli, da se ju VII. glavuo zborovanju tako sijajno izvriilo. Preda, dnisfvo „Zave/o 8 ov. uSit. drnitev" v Šent JurjljT'' Kranji dne 10, sept. 1885. Iv«n Mmjm i. r. t. i. tajnik. Tr^ovlnnUe braojAvk«. BualopeiU. Pftonica /a spomlad 6.71 6.77 PitMiii-a m jeauti 189« «,25 do 6 26. Orei za iosen 5.s8— 5.90 U>. za ieaeu 5 58 5.59 Koruza za aept.-oktober 5.35 - 5.40 nuy-juni 1896 4.52 —4.53 I'—mi«......... o.| kil. r. 6-25 it-35 od 79 kil. f. fl-80 6.40. o«l *G kil. I. B.35—«>50 od 81 kil. f. 645 «65, o.l *2 kil. for. 6.55-6.»5. od 80" lečm.x, tt-70 7 —: proso 6---« 60 ržn<»va 5-40-5.30. P&eniea: Dobro ponudbe, povpraševanje mulo Prodaja 3000 met. at. 2'/t nvfi. ceneje Vremo lepo. Praga. N«rallniruni sladkor aa avgust f. I2.S5 nora letina 12 75. brez carine. Praga. Centrifu^nl novi, poatavljen. v Trst in carino vred odposiljatev precej f. 28 60. Con cassć 29.25 —1— četvorni aO1 - —V glavah f sodih) HO 25 — Havre. K>i»n -»tuii< september92-_ za j umi var 89.25. mlačno, Hamburg Stonu* kimmI >,n'rn^,, september 74 _ december 72.75 inarc 71.25 mirno. Duni^Jaka boru II Uriavui dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska rentu v ilalu „ „ v kronali Kreditne akcije . . , London 101.st, . . Napoleoni ...... 30 mark ..... 100 italj. tir..... m IS. 95 t septembra danes p red včeraj . "00-75 100.85 101 -122-101 25 402-50 190.40 .9.5« 11.79 45.45 101.10 121.79 101.15 40^.50 120 40 9-58 11.78 4550 Lastuik politično društvo,Edinosti'. — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.