Zorko Pelikan ob koncu mandata kot gost v našem uredništvu pozitivno ocenil opravljeno delo /4 11 Primorski Na gradu Kromberk počastili jubilej novinarke in publicistke Dorice Makuc / 16 ■ I IIWIB'III !■■■!» I'-1 I. J! I vpiši abonma! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE i™»'"_MIL ČETRTEK, 23. OKTOBRA 2008 Št. 252 (19.342) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € To ni • • pesimizem, temveč (žal) realizem SandorTence Slovenci kot državljani republike Italije dobro poznamo mednarodno finančno krizo in tudi nespodbudno stanje javnih financ, ki jih je sicer prejšnja levosredinska vlada še kar sanirala. Zaradi tega bi tudi razumeli, če bi vlada v tej krizni situaciji ohranila prispevke slovenski manjšini, ki so sicer že 18 let v glavnem enaki, kar pomeni, da so z leti izgubili 30-odstotno realno vrednost. Če bo parlament sprejel finančni zakon tako, kot ga je napisal minister Tremonti, bomo do leta 2011 izgubili 40-od-stotkov sedanjih prispevkov. Ker matematika govori točno, pomeni, da nam čez tri leta grozi izguba 70 odstotkov državnih podpor v primerjavi z letom 1990. To niso he-ci, temveč finančni in posledično splošni polom slovenske manjšine. Številke so zelo jasne in potrjujejo občutek, da nas v Rimu (kjer prevalduje nervoza, kot dokazujejo včerajšnje Berlusconijeve grožnje študentom in dijakom) res skušajo pahniti v položaj, iz katerega se bomo s težavo izvlekli, če se sploh bomo. Po naravi smo sicer optimisti, optimizem pa bi v teh razmerah izzvenel kot naivnost. Predsednika SKGZ in SSO včeraj v Ljubljani nista bila pesimista (ko bi vsaj bila...), pač pa realista. Novinarjem in političnim predstavnikom sta postregla s številkami, ki so takšne, kakršne so. Ne vemo do kje bo italijanska država izvajala svoje načrtovane »varčevalne« ukrepe. To bomo videli v prihodnjih dnevih in tednih. Na potezi je sedaj Slovenija, da čimprej odločno opozori Rim, da je glede slovenske manjšine ubral napačno in za meddržavne odnose škodljivo pot. italija - Predsednik vlade napovedal izredne ukrepe proti zasedbi šol in univerz Berlusconi: Policija v šole Veltroni: To je igra z ognjem Predsednik republike Napolitano pozval h konstruktivnemu soočenju lipica - Obisk britanske kraljice Elizabete II. v Sloveniji Kraljevi lipicanci Simbolično so ji izročili slovenskega šampiona v dresurnem jahanju - V Ljubljani sprehod po Tromostovju LIPICA - Britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški sta včeraj nadaljevala obisk v Sloveniji z obiskom Lipice. V tamkajšnji jahalnici je ugledne goste pozdravilo približno 400 otrok iz lokalnih šol, kraljevi par pa si je ogledal program klasične jahalne šole. Sledil je ogled galerije tržaškega sli- karja Avgusta Černigoja in simbolična predaja šestnajst let starega lipicanca -prvaka v dresurnem jahanju. Na 3. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj dopoldne, medtem ko so študenti na univerzah in šolah protestirali proti vladnim ukrepom in še zlasti proti šolski reformi ministrice Mariestelle Gelmini, izjavil, da ne bo dovolil zasedb univerz in šol in da bo protestnike pregnala policija. Zavzel se je za red in nemoten potek predavanj. Voditelj Demokratske stranke se je takoj zaskrbljeno odzval, češ da vlada skuša družbeni problem spremeniti v problem javnega reda. Polemično so se oglasili še drugi, predsednik republike Giorgio Napolitano, pa je vse pozval k dialogu. Na 4. strani V Trstu se je začelo 25. srečanje združenja italijanskih občin Anci Na 9. strani Na strehi v Tržiču dva kilograma hašiša Na 15. strani Zlata gazela solkanskemu podjetju Na 15. strani V okviru pobude Okusi Krasa razstava v gostilni Veto na Opčinah Na 9. strani trst - Nasprotovanje vladnim ukrepom Po višjih srednjih šolah protestira tudi univerza ljubljana - Pobuda predsednikov Štoke in Pavšiča SKGZ in SSO opozorila Slovenijo na dramatični položaj manjšine LJUBLJANA - Drago Štoka in Rudi Pavšič sta včeraj opozorila javnost v Sloveniji o dramatičnem položaju, v katerem se je znašla slovenska manjšina v Italiji. Predsednika SKGZ in SSO (Foto Bobo) sta izračunala, da bi manjšina v letu 2011, če bo Rim vztrajal pri krčenju, izgubila 70 odst. realne vrednosti prispevkov v primerjavi z letom 1990. Na srečanju so bili tudi predstavniki slovenskih strank in državnih in-štitucij. Magdalena Tovornik je tako povedala, da slovenski predsednik Danilo Türk osebno spremlja razvoj dogajanj z našo manjšino. Na 5. strani 2 Četrtek, 23. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Kitajska na poti epohalne preobrazbe JoZe Pirjevec_ Novica, ki jo je objavil 17. oktobra list China Daily, me je spomnila na čase, ko sta bili še pri življenju Sovjetska zveza in Jugoslavija. »Na tretjem plenarnem zasedanju Centralnega komiteja Komunistične Partije Kitajske,« je pisalo v časopisu, »je bila sprejeta odločitev o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo agrarno reformo in razvoj.« Za to birokratsko govorico se skriva pomemben ideološki premik, ki bo zaznamoval življenje stotin milijonov kmetov na Kitajskem. Z modernizacijo, ki jo je uvedel Deng Xiao Ping, so bile razpuščene zadruge, v katere je Mao Tse Tung prisilil poljedelsko prebivalstvo in vsaki družini je bilo odmerjeno nekaj hektarov zemlje, čeprav je ta nominalno ostala v državni lasti. Takšna razdrobljenost je imela za posledico, da so kmetje sicer lažje zadihali, vendar niso bili zmožni pridelati toliko, da bi se otresli stoletne mizerije in se vključili v tržno gospodarstvo. Leta 1978 je živelo okrog dvesto petdeset milijonov ljudi v absolutni revščini. Danes, računajo, jih je »komaj« 15.000.000. Nova reforma, kakor jo razumem, ne gre tako daleč, da bi kmetom dala zemljo v last, dovoljuje pa jim, da vzamejo v najem dodatne parcele. To pomeni, da si bodo tisti, ki so bolj podjetni, lahko ustvarili večje kmetije in tako sprožili proces, ki naj bi iztrgal kitajsko podeželje iz zaostalosti. Gre za epohalen premik, ki skuša uskladiti agrarno gospodarstvo z industrijskim razvojem in verjetno tudi preprečiti beg ljudi s podeželja v velemesta, o katerem oblasti vedo, da ga ne bodo mogle dolgo obvladati. Mislim, da ni pretirano reči, da je kitajska vlada v tisočletjih, kar obstaja »nebeško cesarstvo«, storila prvi konkreten korak v prid kmečkega prebivalstva, na katerega so vladarji, pa naj so bili ce- / sarji pred letom 1911, gospodarji vojne v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja ali Mao Tse Tung gledali predvsem kot na poceni delovno in vojaško silo. O tem, koliko je nekoč veljalo življenje preprostega človeka na Kitajskem, se lahko prepričaš, če obiščeš ogromne grobnice, ki so si jih dali zgraditi cesarji, knezi in veljaki raznih dinastij, ne da bi se ozirali na strašni krvni davek, ki so ga terjali od podanikov, zato da so si zagotovili posmrtno življenje in slavo. Večina teh grobnic, ki jih pokrivajo umetni griči, podobni kur-ganom, sploh še ni raziskana, ker arheologi niso kos množici odkritij, s katerimi se soočajo. Med najbolj znamenitimi je gotovo grobnica prvega vladarja združene Kitajske, cesarja Quina, ki je vladal med leti 221 in 210 pred Kr. Sto let pozneje je o njej kronist zapisal, da ponazarja "nebeško cesarstvo" in da v njej tečejo reke iz živega srebra, na katerih baje plava Quinov sarkofag iz žada. Da verjetno ni pretiraval, je mogoče sklepati že iz predverja grobnice, kjer je pred štiridesetimi leti neki kmet naletel pri kopanju vodnjaka na ogromno armado lončenih vojakov v naravni velikosti. Za to odkritje, ki spada med največja v zgodovini arheologije, je dobil za nagrado kolo. Pač zgovoren pokazatelj odnosa, ki ga je imel Mao Tse Tung do kmetov, čeprav se je za zmago revolucije moral zahvaliti prav njihovi podpori. Sedanja pekinška vlada je z odločitvijo, ki skuša ustvariti premožnega samostojnega kmeta, stopila na pot preobrazbe, kakršne kitajska zgodovina ne pozna. Gre za premik, ki bo imel vpliv na vse človeštvo, če bo uspešen. Vprašujem se, ali ga je mednarodna javnost sploh zaznala, vpeta kakor je v razglabljanje o krizi Bushevega kapitalizma. v soboto - Mednarodni simpozij Bed&Breakfast Soba z zajtrkom vabljiva ponudba Konferenco posvetili pobudnici zadruženja Silvii Raccaro ČEDAD - O formuli nastanitvene ponudbe bed&breakfast, vlogi, ki jo imajo pri ovrednotenju teritorija, ter o možnostih sodelovanja med bed&breakfasti samimi in drugimi vrstami nastanitvene ponudbe bo govor na mednarodni konferenci, ki jo prireja v soboto (začetek ob 9.30) v konferenčni dvorani poslovne šole MIB v palači Ferdinandeo v Trstu združenje »Bed&Breakfast in Italy-Ospitalita nelle case in Friuli Venezia Giulia« iz Čedada. Združenje je nastalo že leta 1995 na pobudo pokojne Benečanke Silvie Raccaro in si je kot cilj zadalo razvoj turizma v Čedadu in Na-diških dolinah. To je bila za te kraje v tistem času še malo razvita formula turistične ponudbe, ki je sicer že dalj časa uveljavljena drugod po Italiji in še bolj v drugih državah Evrope. Silvia Rac-caro je zaslutila možnosti razvoja ponudbe »sobe z zajtrkom« in je neutrudno začela širiti zamisel. Združenje se je kmalu utrdilo, vanj so se zelo hitro včlanili lastniki bed&breakfastov s celotnega deželnega območja. Na konferenci, ki so jo organizatorji posvetili svoji prvi predsednici in ustanoviteljici Sil-vii Raccaro, bodo posegli številni italijanski in tuji strokovnjaki s področja nastanitvenih ponudb. Med številnimi udeleženci bodo tudi predstavnika Združenja turističnih kmetij Slovenije Renata Kosi in Franc Jelušič, direktor Združenja turističnih kmetij Avstrije Hans Embacher, organizator znamenitega sejma B&B Expo v Bruslju Jean Pierre Vandevenne in direktor Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda Duilio Cosatto. Kosi in Jelušič bosta spregovorila o boljših pro-mocijsko-tržnih možnostih skupnih projektov Ustanoviteljica in prva predsednica združenja Bed&Breakfast Silvia Raccaro nm partnerjev v čezmejnem prostoru, Embacher pa o strategijah za razvoj turizma v bodoči Evro-regiji. Še najbolj zanimiv bi lahko bil poseg Jean Pierra Vandevenna, ki bo govoril o stopnji razvitosti ponudbe B&B v različnih državah, medtem ko bo Cosatto svoj poseg namenil bodočim investicijam in pobudam v tem sektorju. Ob koncu vseh posegov bo na voljo še degustacija tipičnih deželnih enogastronomskih proizvodov. Mednarodno konferenco, ki jo bo povezoval novinar Paolo Pichierri, so med drugimi podprle tudi Dežela Furlanija Julijska krajina, Občina Trst in Pokrajina Trst. Deželo bo na konferenci zastopal podpredsednik Luca Ciriani, Občino Trst odbornik za razvoj Paolo Rovis, Pokrajino Trst pa njen podpredsednik Walter Go-dina. (tg) VREME OB KONCU TEDNA Konec tedna stanoviten, sprememba prihodnji teden Darko Bradassi_ Kljub občutnemu povečanju vlage v zadnjih dneh pri nas ni bilo omembe vrednih padavin. Meja med toplim sredozemskim zrakom in hladnim severnim je bila severno od Alp, kjer se že več dni zadržuje vremenska fronta. Tam je bila tudi glavnina padavin, drugod, v južnejših predelih Evrope, pa prevladujejo vlažni jugozahodni tokovi, vendar s skromnim zalogajem dežja, ker je ozračje toplejše in bolj stanovitno. Pri nas je le občasno rosilo, ponekod le kratkotrajno rahlo deževalo. V severnejših predelih dežele je bilo manj oblakov, v predalpskem in alpskem svetu se je občasno pokazal tudi kakšen sončni žarek. Danes bo vremenska fronta le delno oplazila naše kraje in bo le obrobno vplivala na vremensko sliko. Do nas bo prišla oslabljena, zato ne gre pričakovati večjih sprememb. Omembe vredna pa bo zamenjava ozračja, za fronto bo prehodno zapihal nekoliko hladnejši, predvsem pa bolj suh severovzhodnik, oz. šibka do zmerna burja. Zato se bo predvsem v nižjih slojih ozračja zmanjšala vlaga in bo ozračje manj sivo, kot je bilo v zadnjih dneh. Obeta se konec tedna v znamenju delnih razjasnitev in občasnega zmerno oblačnega vremena. Padavin ne pričakujemo. Največ sonca pa bo predvidoma ravno v nedeljo. Oktobrska padavinska slika je bila pri nas zelo skromna. V oktobru, ki je navadno med najbolj deževnimi meseci v letu, je povsod padlo manj dežja od dolgoletne normalnosti. Najmanj ga je bilo ob morju in na Goriškem, kjer mesečna količina ni presegla 10 mm, oz. 10 litrov na kvadratni meter. Na Kraški planoti ga je bilo doslej le nekaj več kot 20 mm, nekaj več pa ga je bilo v pre-dalpah in v Alpah. V dolini Rezije, v Koritu, ga je bilo 90 mm. Kaže, da se bo v drugi polovici prihodnjega tedna vremenska slika občutno spremenila. Če so izgledi res pravilni, se nam od prihodnje srede ali četrtka obetajo večje količine padavin in ohladitev ozračja. Vremenska slika bi lahko že v sredo ali četrtek zadobila tisto pravo jesensko podobo, ki je letos doslej povečini še ni bilo. Proti Sredozemlju naj bi se že v prvih dneh prihodnjega tedna začel spuščati hladen severnoatlantski zrak, ki naj bi občutno destabiliziral ozračje. Sredozemlje naj bi zajela globoka višinska dolina, ki bi lahko več dni vplivala na vreme pri nas. To so sicer zaenkrat le projekcije, zato so možne tudi vmesne spremembe, vendar se njihova verodostojnost iz dneva v dan veča. Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan se bo delno razjasnilo. Prehodno bo zapihala šibka do zmerna burja in se bo ozračje nekoliko ohladilo. Jutri in v soboto bo povečini zmerno do pretežno oblačno z vmesnimi delnimi razjasnitvami. Predvsem v nočnih urah bo pihala šibka burja. V nedeljo kaže na več sončnega vremena. Nekoliko topleje bo. Darko Bradassi Na sliki: vremenska fronta je bila včeraj severno od Alp. Nad Tirenskim morjem so nastajale nevihte. celovec - Obisk evropskih parlamentarcev »Sodelovanje na tromeji je lahko zgled Evropi« Socialdemokratski evropski poslanci Avstrije, Nemčije, Španije, Portugalske, Francije in Grčije med obiskom v Kranjski gori CELOVEC - Številni razvojni projekti na območju treh dežel, Koroške, Slovenije in Fur-lanije-Julijske krajine, so bili v ospredju obiska šestčlanske skupine socialdemokratskih poslancev Evropskega parlamenta (PSE) konec preteklega tedna, ki ga je organiziral avstrijski poslanec Wolfgang Bulfon iz Vrbe ob Vrbskem jezeru. Poslanci, vsi člani Kometeja EP za regionalni razvoj pod vodstvom nemške poslanke Konstanze Kriel, so si ogledali in obenem tudi preverili projekte ERDF in INTERREG, pri financiranju katerih se je udeležila tudi Evropska unija: v Sloveniji trijezični otroški vrtec v Kranjski Gori in štirisedežno žičnico v Podkorenu, na Koroškem trilateralno policijsko postajo na Vratah in sodoben tehnološki park pri Beljaku, v Furlaniji-Julijski krajni pa projekt „Lago di Cornino", od potresa leta 1976 hudo prizadeto mesto Gemona ter mesto Videm, kjer tamkajšnja bolnišnica uresničuje bilateralen projekt z bolnišnico v Beljaku na Koroškem. Na tiskovni konferenci v Kranjski Gori, katere se je udeležil tudi tamkajšnji župan Jure Žerjav, je nemška poslanka Konstanze Kriel še posebej izpostavila pomembnost takšnih bi- in tri-lateralnih projektov in njihovo sofinanciranje s strani Evropske unije. Le-ti dokazujejo, da je Evropska unija oz. Evropa veliko bolj bližje prebivalcem posameznih držav-članic kot to nekateri zanikajo. Ali gre za trijezičen otroški vrtec v Kranjski Gori, trilateralno policijsko postajo na Vratah ali kooperacijski projekt na področju sodelovanja bolnišnic iz Vidma in Beljaka, vsi omenjeni projekti so dokaz zato, je dejala vodja poslanske skupine PSE, je poudarila Krielova. Pobudnik obiska evropskih parlamentarcev na tromeji, Bulfon, pa je izpostavil, da je območje trome-je med Avstrijo, Slovenijo in Italijo lahko zgled za sodelovanje in razvoj treh držav na razmeroma majhnem območju, toda na najrazličnejših področjih - od vzgoj-no-izobraževalnih ustanov, kulture, turizma, javne varnosti, tehnologije in ekologije do zdravstva in izboljšanja infrastrukture. „Trdim, da je prav ta prostor, ki je močno obremenjen s preteklostjo in kjer je vojna pred niti sto leti terjala življenje več kot milijona vojakov in civilistov, danes lahko zgled Evropi tako na področju sodelovanja kot in medsebojnega spoštovanja. Mladi se učijo jezike sosedov, odrasli pa z najrazličnejšimi projekti znižajo in odstranijo meje. "Zato je samoumevno, da tudi Bruselj finančno podpira projekte, ki ljudi in dežele tega območja še bolj približujejo," je dejal avstrijski poslanec Wolfgang Bulfon. Ivan Lukan / ALPE-JADRAN Četrtek, 23. oktobra 2008 3 obisk kraljice elizabete ii - Danes bo britanska monarhinja zapustila Slovenijo in odletela na Slovaško V Ljubljani kraljico pričakala prava množica, v Lipici pa primorski otroci in izurjeni lipicanci Spremljal jo je gostitelj, predsednik Republike Slovenije Danilo Türk - Pester in natrpan program LIPICA, LJUBLJANA - Britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edin-burški sta včeraj nadaljevala obisk v Sloveniji. Po torkovi svečani večerji, ki sta jo na gradu Brdo priredila predsednik republike Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk, je kraljevi par včeraj zjutraj obiskal Lipico. V tamkajšnji ja-halnici je ugledne goste pozdravilo približno 400 otrok iz lokalnih šol. Kraljica, znana kot velika ljubiteljica konj in jahalnega športa, si je ogledala predstavitev klasične jahalne šole, in sicer nastop velike šolske kvadrilje osmih konj z jezdeci. Gre za izjemno zahteven nastop, ki terja leta vsakodnevnega treninga. Predstavo je visoka gostja spremljala pozorno in z zanimanjem ter nastopajoče nagradila z aplavzom. Sledil je ogled galerije Avgusta Čer-nigoja in simbolična predaja darila - 16 let starega lipicanca z imenom 085 Fa-vory Canissa XXII. Plemenski žrebec je slovenski prvak v dresurnem jahanju, v svetovni dresurni eliti pa se uvršča v sam vrh. Konj bo poslej last britanske kraljice, a bo ostal v oskrbi Kobilarne Lipica. Ob tem si je plemenitega žrebca, ki je bil sicer zaradi množice ljudi precej vznemirjen, tudi ogledala in z nasmeškom menila, da je »zelo lep«. Princ Philip pa je o živali menil, da je »veličastna«. Kraljici in njenemu soprogu, vojvodi Edinburškemu, ki ju kot gostitelj spremlja predsednik Danilo Türk, je kobilarno razkazal njen direktor Matjaž Pust. Pridružil se jim je tudi predsednik sveta zavoda kobilarne Mihael Brejc. V nekoliko kislem in oblačnem vremenu, a brez dežja, si je nato Elizabeta II. ogledala stojnice lokalnih domačih obrti in kraških žena, pa tudi prikaz tradicionalne trgatve in prešanja grozdja z nogami. V Lipici je sledil sprejem za udeležence konference »Trajno-stni razvoj za doseganje nacionalne konkurenčnosti«, zatem pa se je Elizabeta II. vrnila v Ljubljano, kjer je britanski veleposlanik Tim Simmons njej na čast priredil kosilo. Nanj je bilo povabljenih še približno 80 gostov, ki so pripomogli k uspešnosti slovenske osamosvojitve in njeni promociji. Ob prihodu na grad sta se kraljica in princ Philip najprej pozdravila z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem. Med povabljenimi, s katerimi sta se ob prihodu tudi rokovala, so bili številni predstavniki iz sveta politike, kulture, medijev, znanosti, športa ter gospodarskega in poslovnega sveta. Poleg predsednika republike Danila Türka in soproge so se dogodka med drugim udeležili bivši predsednik Milan Kučan, ki je leta 2001 kot prvi slovenski predsednik obiskal Ve- Kraljica Elizabeta in nadvojvoda Edinburški sta velika ljubitelja in poznavalca konj grega wernig liko Britanijo, zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, direktor Elektro Slovenija Vitoslav Türk in dosedanji slovenski veleposlanik v Londonu Iztok Mirošič. Med povabljenci so bili tudi starosta slovenske demokracije France Bučar, predsednik državnega zbora Pavel Gantar, predsednica LDS Katarina Kresal, najverjetnejši novi mandatar Borut Pahor in obrambni minister Karel Erjavec. Po kosilu se je kraljevi par spustil z vzpenjačo v mestno središče. Sprehodila sta se po Tromostovju, Prešernov trg pa je bil povsem zapolnjen z radovedno množico več tisoč ljudi. Med sprehodom čez Tromostovje se je na kratko zadržala v pogovoru z otroki, med katerimi so bili učenci Mednarodne britanske šole, otroci zaposlenih na britanskem veleposlaništvu in otroci Britancev, ki živijo v Sloveniji. Otroci so kraljici izročili tudi več šopkov. Včerajšnji natrpani dan je kraljevi par zaključil v Slovenski filharmoniji, kjer je vojvoda Edinburški podelil priznanja programa MEPI, ki mlade spodbuja k dejavnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa. lipica - Neuradna kronika kraljevskega obiska »Tu se prav nič ne vidi, bolje bo, če se povrnem k likanju...« Kraljico je pred Černigojevo galerijo pričakal njen nov konj z imenom 085 Favory Canissa XXII grega wernig LIPICA - Kdo ve, če je šestnajst let star lipicanec s težko izgovorljivim imenom 085 Favory Canissa XXII zadovoljen, da bo odslej v lasti njenega veličanstva kraljice Elizabete II. In kdo ve, kaj si o darilu misli britanska kraljica. Na njeno izjavo sicer nismo računali, rade volje pa bi postregli vsaj z odgovorom slovenskega prvaka v dresurnem jahanju in enega najlepših predstavnikov 400-gla-ve avtohtone, čistokrvne, lipiške črede. Žal pa je bil včeraj v Lipici tudi konj enako nedostopen kot britanska kraljica. »Navadni smrtniki« (med katere spadajo tudi akreditirani novinarji) niso mogli do njega, kaj šele do kraljice in njenega soproga, vojvode Edinburškega. Kljub temu pa se je že nekaj po 10. uri v Lipici zbrala manjša množica ljudi in na drevoredu, ki vodi do pokrite ja-halnice, čakala na kraljičin prihod; okrog 10.45 ga je napovedala dolga kolona temnih avtomobilov ...in nonša-lantno zavozila mimo. »Nisem je videla, tako z očali kot brez njih,« je nekoliko razočarano pojasnila priletna Trža-čanka. »Lumpi policaji,« je plaho protestirala punčka, saj so sile javnega reda njej in mamici zakrile pogled na kraljico. Svoje so nato prispevala tudi dre- vesa, ki obdajajo jahalnico: kraljico Elizabeto je bilo na prosto oko skoraj nemogoče videti, najbrž tudi zato, ker ni nosila turkizne obleke, s katero je v torekpri-letela v Ljubljano. Ali veličastno srebrne bele obleke s pridihom modre barve in krone z rdečimi rubini ter diamanti, s katero je 82-letna monarhinja sodelovala na slavnostni torkovi večerji. (Mimogrede: britanski časnik The Telegraph je poročal, da naj bi kraljica s tem dokazala, da se Buckhinghamska palača zaveda bližajoče recesije: namesto nove garderobe si je za svečano večerjo omislila obleko iz blaga, ki ga je pred 20 leti prejela v dar med turnejo po Bližnjem vzhodu.) Kraljica ni oblekla niti »šokantno rožnatega« kostima, s katerim jo je v torek na Brdu pričakala gospa Barbara Miklič Türk... Ne, kraljica je v Lipici nosila »nevtralen« bež, svetlo rjav plašč in klobuček v ujemajoči barvi. »Standard,« je presodila mlada mamica. Kraljica je v jahalnici ostala približno dvajset minut, dolga kolona avtomobilov je nato krenila do bližnje galerije Avgusta Černigoja, kjer jo je pričakal tudi »njen« nov konj - 085Favory Canissa XXII. Vsega tega seveda navadni smrtniki, ki so vztrajali ob ograjah, niso videli: o tem smo lahko ob povratku v uredništvo brali v komunikejih Slovenske tiskovne agencije. Kolona je nato ponovno pripeljala mimo radovednežev: kraljica je tokrat pomahala tudi v našo smer. Med ljudmi pa je bilo vseeno čutiti razočaranje. »Tu se prav nič ne vidi, bolje bo, če se povrnem k likanju,« je v tržaškem narečju potožila gospa, druga pa dodala: »Prepričana sem bila, da se bo mimo nas zapeljala v kočiji, da bo stisnila nekaj rok, tako kot večkrat vidim po televiziji.« Njen mož Mario je bil bolj ravnodušen: »Če se kraljici spotakne, ji seveda priskočim na pomoč, ker spoštujem vse ljudi. A jaz imam drugačne principe, doma hranim sliko maršala Tita, s katerim sem se boril štiri leta.« Vidno zadovoljen je bil na koncu le župan Davorin Terčon. Povsem upravičeno. »Zelo sem počaščen, da je kraljica obiskala ta naš kraški dragulj. Ker je bila predaja lipicanca le simbolična, saj bomo zanj še vedno skrbeli v naši kobilarni, smo ji podarili pozlačenega lipicanca, skulpturo Oskarja Kogoja. Upam, da bo krasil njene prostore in jo spominjal na Lipico.« Poljanka Dolhar 4 Četrtek, 23. oktobra 2008 ALPE-JADRAN / gost v uredništvu - Srečanje z državnim sekretarjem Zorkom Pelikanom Pozitivno o triletnem delu Slovenci v Italiji dobro organizirani V svetu narašča interes za učenje slovenščine - Krčenje sredstev za manjšino: Slovenija ne bo stala križem rok TRST - Državni sekretar Zorko Pelikan je bil skoraj tri leta na čelu Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, bilanca tega obdobja pa je pozitivna zaradi naklonjene klime do Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki je bila prisotna v odhajajoči vladi Janeza Janše, prav tako prevladuje pozitiven občutek glede življenjskosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije. To je državni sekretar zaupal na včerajšnjem srečanju v prostorih našega uredništva. Šlo je za poslovilno srečanje, saj Pelikan odhaja s položaja načelnika vladnega urada, ki ga je vodil od jeseni leta 2005 , obenem je želel biti tudi trenutek zahvale za vse to, kar je državni sekretar naredil za manjšino in naš časopis, za kar mu je odgovorni urednik Dušan Udovič (prisoten je bil tudi direktor založbe Prae Pavel Mahorčič) poklonil grafično mapo, ki jo je založila Zadruga Primorski dnevnik. Prav tako je bila to priložnost za razgovor o obračunu dela urada za Slovence v zamejstvu in po svetu v obdobju Janševe vlade, za oceno »zdravstvenega stanja« slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije in za obravnavanje nekaterih aktualnih problemov, kot je npr. vidnost signala TV Slovenija v Videmski pokrajini. Ocena opravljenega dela je za Pelikana torej pozitivna, kot že rečeno tudi zaradi pozitivne klime v zadnji slovenski vladi, kjer sta dva ministra (Andrej Bajuk in Karl Erjavec) imela neposredno izkušnjo življenja v izseljeništvu, za problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu pa je imel pozornost sam premier Janez Janša. V zadnjem mandatu, je dejal Pelikan, se je oblikovala infrastruktura odnosov med slovensko državo in Slovenci po svetu s sprejetjem ustreznega zakona leta 2006 in kasnejših uredb in aktov. Sprejeta je bila strategija in se je začelo oblikovati prioritete za srednjeročno obdobje do leta 2013, o katerih je važno, da jih določijo skupnosti Slovencev zunaj Slovenije. Med dosežke tega mandata je državni sekretar uvrstil spletni portal www.slo-venci.si, ki ponuja dostop do praktičnih informacij. Resda je namenjen prvenstveno Slovencem po svetu, najti pa je tudi vsebine, ki se nanašajo na Slovence v zamejstvu. Odprta je tudi možnost, da se ustvari poseben portal za Slovence v Italiji, vsekakor pa je želja, da bi www.slovenci.si postal osrednji portal Slovencev po svetu. Naš sogovornik se ni strinjal z očitki, ki prihajajo iz nekaterih sredin, da je vsa problematika Slovencev v zamejstvu in po svetu koncentrirana pri njegovem uradu, ministrstva pa so izvzeta. Kot primer je navedel, da je ministrstvo za kulturo res preneslo finančna sredstva za zamejske in zdomske Slovence na urad, slednji pa je vi-ključil tudi ministrske predstavnike v razne komisije, saj ima ministrstvo za kulturo temeljno skrb za to, kar se tiče strokovnih vsebin in dilem. Ravno tako za učenje slovenskega jezika ter za slovenske in dvojezične šole skrbita Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Obenem je bil opravljen pomemben preboj na področju gospodarstva, saj je bil letos objavljen prvi razpis za pomoč poslovnim klubom. Urad je tudi šel v sistematično širjenje dogovarjanja z ministrstvi. Kako pa je z življenjskostjo Slovencev v zamejstvu in po svetu oz. kje vidi Pelikan kritične točke? Državni sekretar je v odgovoru na to vprašanje poudaril predvsem pozitivne plati, kot je podatek, da povsod po svetu narašča interes za učenje slovenskega jezika, zaradi česar je Slovenija sredstva za to povečala za dobro tretjino. To je po Pelikanovih besedah rezultat uspešnega razvoja Republike Slovenije, s katero se lahko identificira veliko ljudi, zlasti izseljence je navdušilo šestmesečno obdobje predsedovanja Evropski uniji. Uspešen gospodarski razvoj Slovenije pa je lahko spodbuda za zaustavitev asimilacije. Težave so, ko ni sproščenega predajanja poslov mlajšim v organizacijah, a to ni splošen pojav, saj je veliko odvisno od posameznih skupnosti. V Torontu so npr. odlične skupine mladih, ki so pobudo prevzele v svoje roke, prav tako v Buenos Airesu sistematično skrbijo, da mladi prevzemajo vo- Za Zorka Pelikana je ocena opravljenega dela pozitivna tudi zaradi pozitivne klime, ki je bila prisotna v slovenski vladi kroma denje organizacij, v Stuttgartu so oblikovali spletni portal idr.. So pa tudi problemi, ki so morda vezani na nerazumevanje med različnimi slovenskimi skupnostmi, vendar teh razlik pri Uradu niso nikoli poudarjali, vedno so namreč imeli pred sabo skupne točke, kot so skrb za slovenski jezik, kulturo in identiteto. Kaj pa slovenska manjšina v Italiji? Ta je izjemno močna, je dejal Pelikan in ima prednost neposrednega stika s Slovenijo, zato ni bojazni glede asimilacije. Našo manjšino odlikuje dobra organiziranost, pozitivno je tudi, da se krovni organizaciji ne kregata. Druga zgodba pa je napovedano krčenje sredstev s strani italijanske vlade, ki bi utegnilo biti izredno dramatično in imeti posledice. Na slovenski strani so bili na vladni in ministrski ravni določeni koraki za preprečitev teh ukrepov že narejeni in se bodo tudi nadaljevali. Pelikan je sicer optimist, vendar, je dodal, če bi naposled obveljala najbolj črna varianta, bi Slovenija ne stala križem rok in bi se ustrezno ukrepalo, da ne bi bil ogrožen obstoj življenjsko najbolj pomembnih organizacij in dejavnosti. Tu bo potreben usklajen nastop manjšine in Slovenije, da se Italijo povabi k dialogu. Nihanje ocen glede števila Slovencev v Italiji pa je za Slovenijo lahko velik izziv, da se doseže, da bi tudi tisti, ki se zdaj sramujejo, da so Slovenci, znali premagati strahove, pri čemer je Pelikan podal primerjavo med Koroško in Videm-sko pokrajino, kjer je treba postopati z veliko pozornostjo in občutljivostjo. Tudi vidnost in razširjenost Primorskega dnevnika v teh krajih bi lahko prispevala k preprečevanju širjenja teoriji o nekakšnih »slovanskih plemenih«. Na medijskem področju se je razprava dotaknila vidnosti signala TV Slovenija v Videmski pokrajini, pri čemer je državni sekretar opozoril na napovedani prehod z analogne na digitalno tehnologijo pri televizijskem oddajanju, kar utegne še dodatno prizadeti slovenske gledalce v Italiji zaradi različnih formatov digitalne televizije v obeh državah. To je resen problem, je dejal Pelikan, in bo treba delati za dolgoročno rešitev, moralo bo priti do dogovora med pristojnimi ministrstvi Italije in Slovenije. Slovenska televizija mora biti Slovencem v Italiji enako dostopna kakor italijanska: to je prioriteta in tu bo potrebno še veliko dela. Glede pomanjkljive prisotnosti problematike in dosežkov naše manjšine v osrednjih slovenskih medijih pa je npr. Pelikanov urad večkrat pritiskal na TV Slovenija za ureditev dopisništva in bolj kakovostno pokrivanje, a kakih učinkov pri tem ni bilo. Morda je tu najteže začeti povezovati tam, kjer še ni stikov: večkrat pa je problem zgolj v tem, da za označitev iste stvari Slovenec iz Italije uporablja ene slovenske izraze, Slovenec iz Slovenije pa druge. Ivan Žerjal letališče Z linijo za Milan kaže slabo TRST - Hladna prha na obete, da bi lahko v kratkem vzpostavili letalsko linijo Ronke - Milan Li-nate, potem ko je Alitalia ukinila redni polet za Milan Malpensa. Vse kaže, da to ne bo mogoče, kajti dnevni časovni pasovi so že osem let popolnoma zasedeni. Tako je včeraj povedal Carlo Griselli predsednik združenja As-soclearance, ki je zadolženo za določanje urnikov poletov na italijanskih letališčih. Kot smo že poročali, so se za vzpostavitev nove letalske linije Ronke - Milan Linate zavzeli parlamentarci iz dežele FJK in deželna uprava sama. Griselli pa je razložil, da je letališče Linate popolnoma zasičeno, tako da novih letalskih prog ni mogoče vzpostavljati. Edina možnost bi bila, če bi neka letalska družba, ki že razpolaga s paketom linij, opredelila za linijo Trst - Milan in se pri tem odpovedala neki drugi. To pa se bo v tem trenutku težko zgodilo, razen če se za novo linijo pokaže izreden interes. deželni svet - V torek razprava o stališču predstavnikov večine Desna sredina nikakor ne popušča: Benečani in Rezijani niso Slovenci TRST - Na dnevnem redu torkove seje deželnega sveta je tudi razprava o resoluciji desne sredine, ki zanika slovenski izvor narečij v beneških dolinah in Reziji. Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabro-vec je besedilo resolucije posredoval tudi krovnima organizacijama SKGZ in SSO v Benečiji s prošnjo za sodelovanje pri izoblikovanju ugovorov. Z resolucijo desnica hoče dejansko izraziti podporo prizadevanjem senatorja Ferruccia Sara, ki je že vložil predlog za spremembo okvirnega zaščitnega zakona o jezikovnih manjšinah. »Predstavniki desne sredine zahtevajo vključitev v zakon 482 izrecno navajanje jezikov, ki naj bi se imenovali Natisoniano, Po-nasen in Re-siano, češ da naj bi bili slednji krivično in v nasprotju z voljo krajevnega pre- Igor Kocijančič bivalstva obravnavani kot slovenska narečja,« je povedal deželni svetnik SSk. »Politika ne more nadomeščati stroke,« vztraja Gabrovec, ki se bo v deželnem svetu z vsemi razpoložljivi- mi strokovnimi argumenti uprl pot-varjanju resnice s posledičnim brisanjem slovenskega pečata v dolinah vi-demske pokrajine. »V resnici gre za potrditev, tudi na deželni ravni, da si je treba izmisliti in "znanstveno" utemeljiti praslovansko ali slovansko zveneče razvrstitev naših krajevnih govoric,« meni deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič. S tem hočejo vlagatelji stališča dokazati, da slovenščina ne sodi ne v državni in niti v deželni zaščitni zakon. Resolucijo so podpisali svetniki Novelli, De Mattia, Camber, As-quini, Ferone in Marin. »Dodatni komentarji so seveda odveč, morda pa bi o takem pristopu lahko premislili tisti, ki pravijo, da je treba zavezništva iskati tudi pri tovrstni vladajoči deželni desni sredini,« dodaja Kocijančič. ssk Zadovoljni s predlogom o ministru »Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost pozdravlja namero najverjetnejšega mandatarja za sestavo nove slovenske vlade Boruta Pahorja, da se uredi tudi posebno ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu«, piše v sporočilu stranke. Z ministrskim resorjem, ki bo obravnavalo raznovrstne problematike slovenskih narodnih skupnosti, ki živijo izven meja Republike Slovenije bo raven odnosov in ukrepanja imela bistveno večjo težo, ugotavlja SSk. To ima gotov pomen za Slovence iz Italije, saj ta napoved predstavlja resnično oporno točko glede na zastoj izvajanja zaščitne zakonodaje in napovedana huda krčenja finančnih prispevkov. Slovenska skupnost obenem navaja, da je že pred kakim tednom posegla, da bi se v sestavo nove vlade vključil tudi minister za Slovence po svetu in v zamejstvu. Po oceni tajništva pa čudi izjava predsednika Slomaka, ki naj bi bil rekel da je to bila zahteva v njihovem »Celovškem memorandumu«, potem »ko je v tiskovni konferenci dal izjavo, da bi bila dobra tudi rešitev brez ministra, morebiti v sklopu zunanjega ministrstva«. kobarid - V okviru svetovnega kongresa Novinarji navdušeni nad Brdi in Soško dolino V okviru 50.kongresa svetovnega združenja novinarjev, ki je potekal od 17. do 23. oktobra v Ljubljani, si je 185 novinarjev in fotografov iz vsega sveta med drugim ogledalo tudi soško dolino, nad katero so bili naravnost fascinirani. V Posočje so prispeli iz Goriških Brd, kjer so okušali raznovrstnost vin iz pokrajine, ki jo radi poimenujemo tudi Slovenska Toskana. Pot jih je vodila Kobarid, v znameniti muzej prve svetovne vojne, kjer so si ogledali zanimive zbirke in video produkcijo bojev na soški fronti, ki je globoko zaznamovala svetovno zgodovino. Po dolini so si spotoma ogledali še nekaj naravnih znamenitosti, na železniški postaji na Mostu na Soči pa so jih pričakali domačini z dobrotami - sirom Tolmincem, domačimi žganji, pršutom in trime-trsko štruco kruha. Dogajanje so popestrili malč- ki iz domačega vrtca, ki so pripravili prisrčen kulturen program, mladi harmonikašici pa sta »ure-zali« nekaj domačih slovenskih viž. Novinarji so se pomešali med domačine in nikakor niso mogli skriti navdušenja nad lepotami pokrajine, bogato kulinariko ter prijaznimi ljudmi. Navdušenja pa ni skrival niti starosta slovenskega turističnega novinarstva Drago Bulc, ki je bil s strani novinarjev pohvaljen kot odličen organizator. Novinarji so se v poznih popoldanskih urah usedli v muzejski vlak in se po znameniti Bohinjski železnici popeljali popeljali do Bleda in si ga ogledali, kasneje pa je sledil še ogled Bohinja. Kongres, ki je trajal teden dni se je zaključil včeraj in bo prav gotovo pomembna promocija za razvoj slovenskega turizma. Carmen Leban jP^_ALPE-JADRAN_Četrtek, 23. oktobra 2008 5 ljubljana - Italijanske podpore po napovedih predsednikov krovnih organizacij Pavšiča in Štoke Manjšina tvega, da bo leta 2011 dobila 70% manj prispevkov kot leta 1990 »Brez konkretne pomoči iz Slovenije bo naša narodna skupnost manjšina na razprodaji« Predsednika SSO in SKGZ v tem za slovensko manjšino kriznem obdobju zelo računata na pomoč Slovenije bobo LJUBLJANA - Če bo parlament potrdil finančno usmeritev Berlus-conijeve vlade, bo slovenska manjšina leta 2011 izgubila 40 odstotkov sedanjih državnih podpor, kar pomeni, da bi takrat realno dobila 70 odstotkov manj sredstev kot leta 1990. To sta včeraj v Ljubljani slovenskim novinarjem in političnim predstavnikom povedala predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. To je bilo prvič po letu 2000 (takrat je bila v igri parlamentarna usoda zaščitnega zakona), da sta krovni organizaciji v glavnem mestu Slovenije skupaj priredili novinarsko konferenco. Pavšič, ki navadno meri svoje besede in izjave, se je pridružil mnenju nekaterih Slovencev v Italiji, da je »Italija slovenski manjšini napovedala vojno«. Drugače je po njegovem prepričanju težko razumeti serijo koncentričnih napadov, pritiskov in pobud, ki gredo vsi v smer nižanja in brisanja naše prisotnosti. »In to v času, ko smo skupaj pozdravljali odpravo schengenske meje, ko smo skupaj pozdravljali predsedovanje Slovenije EU in ko smo zagotavljali, kako smo vsak dan bolj Evropejci in kako bodo v tem novem stanju manjšine zagotovo imele večje priložnosti,« je poudaril predsednik SKGZ. »Če so to priložnosti, ki se nam odpirajo, bi celo rekel, naj spet pride nekdanja meja,« je dodal Pavšič. Ob tem je spomnil, da predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo še vedno ni podpisal dekreta, »brez katerega se zaščitne norme na ozemlju vidne dvojezičnosti v okviru javnih uprav ne morejo uresničiti«. To se ni zgodilo kljub obljubam, ki so bile dane na srečanju slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in Tonda, niti potem, ko je italijanski zunanji minister Franco Frattini ob srečanju s kolegi iz slovenske vlade obljubil, da bo Tondo čimprej podpisal dekret. Ob tem je Pavšič napovedal, da se bosta novembra s Štoko srečala s Tondom in ga še enkrat pozvala k podpisu dekreta. Pavšič je nato izpostavil zelo negativne posledice, ki bi jih za slovensko šolo v Italiji imela napovedana šolska "reforma", na podlagi katere dvojezični šoli Benečiji grozi celo zaprtje. Prav tako veliko krizo predsednik SKGZ napoveduje Primorskemu dnevniku in manjšinskemu periodičnemu tisku, če bo izvedena napovedana finančna "reforma" italijanskega založniškega zakona. Pod udarom je tudi Benečija, ki bi jo hoteli nekateri zakonsko izločiti od slovenske narodne skupnosti. To je podlo početje, potem ko so ti kraji doživeli emigracijo, rovarjenje pa-ravojaške organizacije Gladio in nenazadnje tudi potres. »Gre za udarec na najšibkejši člen Slovencev v Italiji,« je povedal Pavšič, ki je omenil tudi hude težave v zvezi z dvojezičnimi tablami na novi kraški avtocesti, ki jo bodo v kratkem uradno predali namenu. To res ni Evropa, ki si jo želimo, je zelo grenko pristavil. Na vse to so nam kot neke vrste 'glavno jed' iz Rima postregli še s predlogom o financiranju slovenske manjšine za triletje od 2009 do 2011. Ta predlog, ki ga je rimska vlada poslala v oceno parlamenta, pomeni v omenjenem triletju nižanje finančnih sredstev za manjšinsko organiziranost za 40 odstotkov. Ob tem je predsednik SKGZ dodal, da slovenska skupnost v Italiji že 18 let dobiva enako finančno podporo, kar po njegovih besedah pomeni, da »smo v 18 letih izgubili 30 odstotkov realne vrednosti takratnega prispevka«. Z napovedanim 40-odstotnim znižanjem financiranja manjšine, bi to pomenilo, da bi slovenska manjšina dobila 70 odstotkov manj sredstev kot leta 1990. »To je, kar nam ponu- ja demokratična Italija, ki je nastala na osvobodilnem gibanju. To nam ponuja ustanovna članica Evropske unije in država, v kateri lojalno živimo, plačujemo davke in v kateri smo kot manjšina vedno in še posebej v zadnjih časih v sodelovanju z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški odigrali izredno pomembno vlogo pri povezovanju obeh prostorov, pri utrjevanju sodelovanja in prija- teljstva med Slovenijo in Italijo,« je na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani povedal še Pavšič. »Teh hudih političnih udarcev in finančnih rezov Slovenci ne moremo in jih ne bomo sprejeli, vendar kot manjšinska skupnost nimamo dovolj moči, da bi nasprotovali načrtom tistih, ki očitno mislijo, da je ta naša skupnost na nek način moteča. Drugače ne razumemo, zakaj nas tako obravnavajo,« je še dejal predsednik SKGZ. Brez stvarne in konkretne pomoči Slovenije je slovenska manjšina na razprodaji in bo izgubila predvsem zaupanje v demokratična načela, kar bi bilo zelo hudo. Štoka se je navezal na mednarodne pogodbe, predvsem pa na Londonski sporazum. Poudaril je, da mora Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije skrbeti za izpol- njevanje določb iz tega sporazuma. Ta med drugim namreč zelo natančno opisuje tudi šolski sistem in po besedah Štoke garantira obstoj slovenskih šol in vidno dvojezičnost povsod na narodno mešanem ozemlju Italije, kjer živi določen odstotek Slovencev. »Kljub temu pa Italija na take dokumente zelo rada pozablja,«, je prepričan predsednik SSO. »To ni samo naša pritožba ampak zadeva mednarodnega sporazuma. Če se bo Italija še naprej delala, kakor da teh mednarodnih sporazumov ni, potem bo naša pot na evropska sodišča. Takrat bomo videli, če bo Italiji vseeno, kaj bo neko evropsko sodišče razsodilo o Londonskem sporazumu, kaj je z zaščitnim zakonom, kaj je s slovensko narodno skupnostjo v Italiji,« je na novinarski konferenci na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa izjavil še Štoka. Predsednika manjšinskih krovnih organizacij zelo skrbijo izjave senatorja desne sredine iz FJK Ferruc-cia Sara. Slednji je sicer pripravljen pomagati, da bo vlada omilila krčenja finančne podpore Slovencem, ki pa jim očita volilno podporo levosre-dinski koaliciji. Kot da bi bilo priznavanje manjšinskih pravic odvisno od politično-volilne usmeritve njenih pripadnikov. Štoka in Pavšič sta napovedala skupne politične akcije z Italijansko unijo v Istri, ki ji Rim tudi hoče močno krčiti finančne podpore ter se zahvalila za solidarnost, ki jo je naši manjšini izrekel Narodni svet koroških Slovencev. S.T. slovenija - Odzivi na stališča predsednikov SKGZ in SSO Nova vladna koalicija solidarna z manjšino Predsednik Türk pozorno spremlja dogodke Franco Juri (Zares) LJUBLJANA - Predsednik republike Danilo Türk pozorno spremlja razvoj dogajanj v zvezi s položajem in težavami slovenske manjšine. To je na včerajšnji javni pobudi SKGZ in SSO na sedežu Slovenskega svetovnega kongresa povedala predsednikova svetovalka Magdalena Tovornik. »Mojo prisotnost na srečanju tolmačite kot znak solidarnosti predsednika do slovenske manjšine,« je dodala. Predsednik Slovenije podpira enotnost slovenske manjšine in dokler ne bo manjšina dobila ene same krovne organizacije, je na strani SKGZ in SSO ter njune enotne politike, je še povedala Tovornikova. Aleš Gulič, zastopnik Liberalne demokracije Slovenije (LDS), je prepričan, da bi morala Slovenija takoj ukrepati in nastopiti pri italijanskih oblasteh. In to tudi v trenutku, ko Janševa vlada opravlja le nujne dolžnosti, nova vlada pa še ni bila oblikovana. V imenu stranke Zares je poslanec Franco Juri poudaril, da ima največjo odgovornost do manjšine država, na ozemlju katere manj- Magdalena Tovornik šina živi. Velike odgovornosti in dolžnosti pa ima do slovenske manjšine tudi matična Slovenija, ki je manjšincem dolžna politično in finančno pomagati. Žal je Slovenija v vladni tranziciji, nova levosredinska koalicija pa se obvezuje, da bo brez zadržkov na strani manjšine, kar velja tudi za stranko Zares, ki jo zastopa poslanec iz obale. Poslanec Socialne demokracije (SD) Luka Juri je pohvalil solidarnost, ki se je ustvarila med Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji in Hrvaški. Diplomatska vojna na koži manjšin bi bila zelo škodljiva za obe narodni skupnosti. Rim in Ljubljana bi morala skleniti meddržavni dogovor o zaščiti manjšin, kar bi morali narediti tudi na področju energetike in prometnic. Vladni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorko Pelika-nje priznal, da predstavlja prehodno vladno obdobje nekoliko nerodno situacijo. »Kot predstavnik vlade zelo nerad hodim na tiskovne konference, ki so za novinarje in ne za politike. A tokrat se mi je zdelo potrebno, da pridem,« je povedal Aleš Gulič (LDS) Pelikan. Zadovoljen je, da bo tudi nova vladna koalicija izkazovala skrb za Slovence v Italiji, kot za slovenske manjšine v drugih sosednjih državah. Pogovor je nanesel na položaj Južnih Tirolcev in Francozov v Dolini Aosta. Zlasti Južni Tirolci lahko v kriznih trenutkih, kot sicer tudi v normalnih, računajo na veliko tudi finančno podporo avtonomne bocenske Pokrajine. Osrednja italijanska oblast ima malo zato malo možnosti, da bi prizadela življenje nemške in tudi ladinske skupnosti v bocenski pokrajini. Pri nas se dogaja čisto nasprotno, je poudaril Rudi Pavšič. Furlanija-Julijska krajine je dobila pravni položaj samostojne upravne dežele predvsem zaradi navzočnosti slovenske manjšine. Zaradi tega naša deželna uprava, za razliko od drugih navadnih dežel, dobiva od Rima znatne finančne podpore, slovenski manjšini pa iz svoje blagajne letno namenja 200 tisoč evrov... Predsednik SSO Drago Štoka je prepričan, da si Slovenci v Italiji ne zaslužimo takšnega negativnega Luka Juri (SD) odnosa s strani italijanskih oblasti. Seveda so v igri predvsem zakonsko in mednarodno priznane manjšinske zaščite, v igri pa je tudi dejstvo, da naša skupnost vse bolj kvalitetno prispeva k rasti in razvoju tega našega narodno mešanega okolja. Na ljubljanskem srečanju je bilo dosti govor tudi o položaju italijanske manjšine v Istri in o sodelovanju obeh manjšin, ki je zelo dobro. Predsednik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je rekel, da je v Sloveniji slišati, da bi morala uradna Ljubljana krčiti prispevke italijanski manjšini na obali, kot "odgovor" na nezaslišano početje italijanske države. »To bi bilo škodljivo in pravzaprav tudi zelo neumno početje. Takšna stališča, ki so na srečo zelo osamljena, slovenska manjšina odločno zavrača,« je podčrtal Pavšič. Slovenci v Italiji se veselimo vseh pozitivnih ukrepov v korist italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji. Predsednik SKGZ popolnoma nasprotuje načelu recipročnosti manjšin, ki se navadno vedno obrne prav proti manjšinam. S.T. 6 Četrtek, 23. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / šolstvo - Premier ostro napadel protestnike, še zlasti voditelje in udeležence zasedb Berlusconi: Poslal bom ■ v I • • policijo na sole in univerze Veltroni: Družbeni problem ni problem javne varnosti - Napolitano: Potreben je dialog RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj dopoldne, medtem ko so študenti na univerzah in šolah protestirali proti vladnim ukrepom in še zlasti proti šolski reformi ministrice Mariestelle Gelmini, izjavil, da ne bo dovolil zasedb univerz in šol in da bo protestnike pregnala policija. Zavzel se je za red in nemoten potek predavanj. »To je nasilje,« je na tiskovni konferenci v vladni palači Chigi dejal Berlusconi in napovedal, da bo notranjemu ministru Robertu Maroniju naročil, naj na protestih posreduje policija. »Red mora biti zagotovljen. Država mora prevzeti odgovornost in zagotoviti pravico študentov do študija,« je dejal. Kot je še povedal Berlusconi, ljudi na ulice, kjer potekajo številni protesti proti ministrici Gelmini, pošilja levica, ki laže. »Levica širi laži o krčenju sredstev in odpuščanjih. To ni res,« je poudaril premier in pojasnil, da odlok Gelmini ne predvideva odpuščanja 86.000 učiteljev. »Z reformo ne bo nihče pregnan,« je zatrdil Berlusconi. Dodal je še, da tudi govorice o zmanjšanju finančnih sredstev šolskega proračuna za milijardo evrov ne držijo. Vlada bo po Berlusconijevih besedah šla naprej in odlok tudi potrdila. Gelminijeva, ki je prav tako bila navzoča na novinarski konferenci, je vse pozvala, naj znižajo »tone protestov«. Kot je še dejala, je vlada vedno pripravljena na dialog, vendar pa je levica izbrala šole in univerze za teren spopada. Na premierjeve besede se takoj odzval voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni. Na izredni tiskovni konferenci je dejal, da Berlusconi »bruha ogenj«, namesto da bi poskrbel za enotnost države. Vlada po Vel-tronijevih skuša družbeni problem spremeniti v problem javnega reda. »Na tisoče oseb mirno protestira,« je dejal in se vprašal, ali je v Italiji danes sploh še dovoljeno izraziti nestrinjanje. Voditelj demokratov je vlado pozval, naj raje umakne sporni šolski odlok in prisluhne zainteresiranim subjektom. Berlusconijev glasnik Paolo Bo-naiuti je nasprotno menil, da je Vel-troni tisti, ki »na ogenj priliva olje«, saj že več dni »poskakuje od ene televizije do druge, besni na radijih in v časopisih, raste kot goba na spletnih straneh ter strelja na vlado in Berlusconi-ja«. Vse to pa, kot je dejal Bonaiuti, zato, da bi ljudi privabil na demonstra- podatki vlade 9 milijonov prekomerno pije alkohol RIM - Več kot devet milijonov Italijanov prekomerno pije alkoholne pijače. Med temi je 740.000 mladoletnikov. 19,5 odstotka mladostnikov, starih od 11 do 15 let, alkohol pije kljub zakonski prepovedi, po kateri mlajši od 16 let ne smejo piti alkoholnih pijač. Po podatkih ministrstva za delo, zdravje in socialne zadeve 31 odstotkov Italijanov srednjih let in upokojencev alkohol uživa vsak dan. Zaskrbljujoči so podatki o razširjenosti pitja alkohola med mladostniki. Po alkoholu posega polovica mladoletnikov, starih 16 in 17 let, osem odstotkov mladih fantov celo pije ves dan. Italijani alkohol poskusijo že pri 12. letu starosti, kar je bistveno nižja starost od evropskega povprečja, ki je 14,6 leta. Strokovnjaki pravijo, da je v Italiji pitje alkohola, še posebej vina, stvar kulture in prehranjevanja ter je tako družbeno sprejeto. V zadnjih letih država sicer spodbuja nove načine pitja alkohola, po katerih naj bi alkohol pili le ob posebnih priložnostih. Prekomerno pitje alkohola je v Italiji tudi glavni razlog prometnih nesreč in smrti mladih, starih od 21 do 29 let. Ministrica Mariastella Gelmini in premier Silvio Berlusconi cije, še zlasti pa na protestni shod, ki ga bo Demokratska stranka priredila to soboto v Rimu. A medtem so se v polemiko vključili še drugi protagonisti italijanskega javnega življenja. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je menil, da Berlusconi oživlja staro strategijo napetosti. Parlamentarec Demokrartske stranke Piero Martino se je vprašal, ali namerava premier poslati policijo tudi na uredništva časopisov, radia in televizije. Sekretar SKP Paolo Ferrero je primerjal Berlusconija z Bavo Becca-risem, ki je leta 1898 streljal proti demonstrantom v Milanu. Voditelj sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifa-ni pa je vlado pozval k dialogu s študenti, ki pravzaprav hočejo predvsem bolje študirati. Predsednik italijanske škofovske konference Angelo Bagnas-co pa je opozoril, da ni preprostih rešitev za zapletene probleme. Nastopil je tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Odgovarjajoč na spomenico, ki so mu jo izročili študentje in profesorji rimske univerze La Sapienza, je poudaril, da se kot garant državne enotnosti ne more ožje opredeliti do odprtih problemov na področju šolstva in izobraževanja. Pozval pa je vse k dialogu, saj problemov po njegovih besedah ni mogoče rešiti, če se vsakdo zapre v svoja stališča. alitalia - Kriza ansa septembra nov upad potnikov RIM, BRUSELJ - Kljub vladni pomoči italijansko letalsko družbo Alitalia še naprej pesti upadanje števila potnikov. Tako je po podatkih Združenja evropskih letalskih prevoznikov Aea Alitalia v septembru imela dobrih 28 odstotkov potnikov manj, kar je še slabše kot v avgustu, ko jih je bilo dobrih 21 odstotkov manj. V primerjavi z lanskim letom je zmanjšanje števila potnikov italijanskega prevoznika do zdaj že skoraj 18-odstotno. Številke drugače niso spodbudne niti za druge evropske letalske prevoznike, saj je združenje Aea sporočilo, da se je zaradi ohlajanja evropskega gospodarstva septembra zmanjšalo število potnikov, ki so potovali tudi z drugimi pomembnimi letalskimi družbami. Še najbolje so se odrezali pri nemški Lufthansi s 4,2-odstotnim porastom števila potnikov, medtem ko se je promet slovenskega prevoznika Adria Airways septembra povečal za 6,9 odstotka. (STA/ANSA) Kasacija nasprotuje »smešnim« imenom RIM - Starši ne smejo dajati svojim otrokom pretirano nenavadnih ali smešnih imen. Tako meni vrhovno sodišče, ki je potrdilo razsodbi, s katerima sta prvostopenjsko in prizivno sodišče v Genovi razveljavili ime Petek, s katerim sta Mara O. in Roberto G. hotela poimenovati svojega otroka. Le-ta se bo po uradnem sklepu klical Gregor, pač po imenu svetnika, ki goduje 3. septembra na otrokov rojstni dan. Proti imenu Petek je nastopil občinski matični urad, starša sta se zato obrnila na sodne oblasti, pri katerih pa nista dobila podpore. Sodišče: Mannino ni sodeloval z mafijo PALERMO - Bivši demokrščanski veljak, senator in minister Calo-gero Mannino je bil po nedolžnem obtožen sodelovanja z mafijo. Tako je včeraj razsodilo prizi-vno sodišče v Palermu, ki je s tem potrdilo prvostopenjsko razsodbo. Tako se zaključujejo preiskave, ki so se pričele pred 14 leti in na osnovi katerih se je Mannino moral štirikrat zagovarjati pred sodniki. Nemčija ne bo plačala odškodnine za nacistične pokole BERLIN - Kot smo včeraj zabeležili, je kasacijsko sodišče v Rimu odločilo, da mora Nemčija povrniti škodo devetim družinam 203 žrtev tretjega rajha, pobitih v pokolu v Toskani leta 1944, in sicer v višini milijon evrov. Nemčija je sporočila, da kazni ne bo plačala, saj je Italiji kot državi že plačala reparacije. Kazen, ki jo je Nemčiji naložilo sodišče v Rimu, je po besedah tiskovnega predstavnika nemškega zunanjega ministrstva Jensa Plotnerja »nesprejemljiva«. Nemčija bi zadevo lahko prenesla na mednarodno sodišče. superenalotto Širi se loterijska mrzlica RIM - Ljudje v teh dneh mrzlično vplačujejo superenalotto listke, saj je glavni dobitek narasel že na 100 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini. Vznemirjenje pred današnjim žrebanjem 128. kroga je izredno. Zadnja šestica je bila je izžrebana 26. aprila, ko je dobitnik prejel 40,6 milijona evrov. Stari rekordni dobitek, ki ga je leta 2005 osvojil Milančan, je znašal 71,7 milijona evrov. Med tistimi, ki se potegujejo za astronomsko vsoto so tudi številnih tujci. Kot je dejal predsednik zveze za zaščito potrošnikov Codacons Carlo Rienzi, superenalotto povzroča pravo mrzlico. Nekateri po njegovih besedah v igro vlagajo vse svoje prihranke. Zato je zveza za zaščito potrošnikov javno tožilstvo v Rimu zaprosila, naj oceni, ali prihaja tudi do skrajnosti. Rienzi je ministrstvo za finance še pozval, naj zaščitijo vse, ki igrajo na srečo. EVRO 1,2843 $ -2,59 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 22.10. 21.10. ameriški dolar japonski jen 1,2843 126,88 1,3184 133,06 kitajski juan ruski rubel 8,7770 34,6084 74534 9,0096 35,0523 7,4542 UC1I IJKCI M Ulici britanski funt 0,77700 101225 0,78815 9,9920 JVCUJKU M UI1C1 norveška krona 8,8940 25,485 9,0135 25,308 LCJIVO IVI Ul IG švicarski frank estonska krona madžarski forint nAllCKI 7 At 1,4991 15,6466 274,78 3,7640 1,5224 15,6466 268,27 3 6105 LJUIJJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6088 1 9073 1,5928 1 9280 CIVSLI CIlilM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6290 1,9558 3,6545 iui i lui ohj itrv slovaška krona II1Y*\\/CK I ifac 30,467 3,4528 30,465 3,4528 IILUVJM I 1 LCIO latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2,8372 0,7091 2,8329 uioliiijm icai islandska krona ti lira 305,00 2,0483 305,00 2,0331 LUI jNg lila hrvaška kuna 7,2259 7,1800 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 22. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,275 3,5412 3,4825 3,4237 LIBOR (EUR) 4,59625 4,925 5,00062 5,0812 LIBOR (CHF) 2,6666 3,9833 3,0816 3,2466 EURIBOR (EUR) 4,613 4,936 5,006 5,079 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 18.22,27 € -1012,13 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 22. oktobra 2008 sardinija - Okrog 15 milijonov evrov škode Huda ura zahtevala štiri smrtne žrtve CAGLIARI - Hudo neurje in pravcati naliv sta včeraj povzročila štiri smrtne žrtve v južnem delu Sardinije. Zaradi posledičnih poplav je bila vrsta težav, še zlasti v prometu. V nevarnosti je tudi jez v kraju Santa Lucia, kjer je voda zelo zaskrbljujoče narasla, po prvi oceni pa je neurje povzročilo 15 milijonov evrov škode. Tri osebe so umrle v kraju Capo-terra in ena v kraju Quartu. Pri Capo-terri je 85-letna Speranza Sollai, ki je bila nepokretna, utonila v kleti lastne hiše, ki jo je voda popolnoma napolnila. Licia Zucca (80 let) pa je skupaj z zetom Antonellom Porcujem umrla v avtomobilu, ki ga je pogoltnila deroča voda. Oba sta skušala z vozilom bežati pred silo narave. V Quartu je življenje izgubil 66-letni kmet Mariano Spiga, ki je ostal vkleščen v avtomobilu. Vozilo je prej podrla deroča voda, nato pa ga je prekrilo blato. V kraju San Girolamo pri Capoterri so reševalci v nekaterih stavbah celo našli morske ribe, kar nazorno prikazuje razsežnost hude ure. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTFRFI IROPA 19,16 15 50 -2,74 INIEREUROPA KRKA 1 I IKA KOPER 69,14 39 11 -1,65 -2,10 -2 18 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 188,56 -0,67 TELEKOM SLOVENIJE 380,06 189,61 -0,97 -2,18 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA DEI O PRODA IA DELO PRODAJA 49,58 -0,54 ETOL ISKRA A//TOEIEKTRIKA 175,00 +1,16 ISKRA AV 1 OELEK IRIKA ISTRABENZ 50,57 -0,41 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 16,66 -1,54 MLINOTEST LTlIk/IDAC h/lTC - - NIKA - - DI\/n\/ADMA 1 AČI/n IZAKA _7Q1 POZAVAROVALNICA SAVA DDnDAMI/A 19,27 11 en -4,70 _o nA SALUS, LJUBLJANA - -' cA\/A ->qi Î7 _r»m TERME ČATEŽ ŽITO 262,00 162 00 +0,58 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 28,77 -2,99 -2,47 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 22. oktobra 2008 3,50 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,407 +1,88 ALLEANZA ATIAMTIA 5,21 1455 -0,27 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 8,89 1 469 -0,21 -1,44 -1 80 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 8,815 +0,85 EDISON ENEL ENI 1,12 5,12 15 88 -2,35 -2,35 FIAT FINMECCANICA 6,54 -2,94 -2,10 -11 10 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,57 20,95 2 1925 -2,95 -1 28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,01 1618 -3,22 -2 15 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 15,5 -4,28 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,26 8,75 1 28 -0,30 -0,75 PIRELLI e C PRYSMAN 0,314 1064 +0,86 -4,03 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 13,06 4 1 -2,56 -6,19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 6,3 +0,07 -1,16 TENARIS TERNA 0,895 7,65 -3,40 -15,16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,43 0,7335 1171 +3,01 -1,85 -5 11 UNICREDIT 2,085 -7,33 SOD NAFTE (159 litrov) 66,78 $ +0,04 IZBRANI BORZNI INDEKSI 22. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 5.491,86 1.236,57 -1,85 -1,96 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.411,16 1.272,04 2.451,38 809,56 425,50 12.524,30 3.472,92 -5,48 +0,08 +0,37 -1,84 -0,73 -0,61 -1,56 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.651,82 913,78 972,11 4.581,23 4.031,79 3.340,15 2.022,68 853,9 2.464,88 8.674,69 1.821,13 14.266,60 1.895,82 10.169,90 -4,23 -4,32 -1,77 -4,25 -4,68 -3,89 +3,61 -3,83 -5,16 -6,78 -5,18 -5,14 -3,20 -4,81 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it boljunec - Sinoči odprtje obnovljene strukture Cerkvica Sv. Marije na Pečah je s svojim naravnim kamnitim pejsažem z vijugastimi stezami na melišču v ozadju zaživela sinoči na notranji steni preurejenega Sprejemnega centra ob občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu. Velikanska krasna fotografija je zavzemala celo steno; pred kratkim obnovljena cerkvica je na njej izstopala. Na prav tako velikem talnem zemljevidu celotne dolinske občine pa jo je moralo nevešče obiskovalčevo oko kar nekaj časa iskati, preden jo je iztaknilo tam v sredini Doline Glinščice. Domačini so na zemljevidu, s katerim je tlakovan dobršen del Sprejemnega centra, prebrali njim znana krajevna imena: Plehnek, Moganjevec, Dagla (kamor je svojčas zbežal Boris Pangerc v iskanju pesniškega navdiha...), Griža, Mali kras, Pečica, pa Griže vrh, ki je s svojimi 455 metri nadmorske višine sploh najvišji. Kraje povezuje rdeča izletniška pot. Tu so še Slap supet, pa Botač, Draga, stara železniška proga. Obiskovalec na zemljevidu lahko poišče, kam bi ga pot vodila, ko bi se mu zahotel sprehod v dolinski naravni biser Doline Glinščice. Na štirih velikih visečih panojih se lahko seznani z nekaterimi značilnostmi tamkajšnje narave. Izve za skale, za gmajno, za vodo, za gozd. Na velikem platnu se lahko zagleda v čudovito krajino, v cvetje, borovce in drugo drevje, v zasneženo zimsko idilo, v slap, tolmune, v od tisočletne vode izlizane kraške skale in druge utrinke zaščitene Doline Glinščice, ki jih je Dario Gasparo s svojim fotoaparatom prelil iz narave prek računalnika na ekran. Veliki zemljevid, panoji, fotografije so za obiskovalca prava vaba. V njem spodbujajo radovednost, željo, da bi si te stenske krasote ogledal v živo, en plein air, kot bi temu rekli francoski impresionisti. In prav to je nekakšno »poslanstvo« sinoči odprtega Sprejemnega centra v Boljuncu. Odbornica za javna dela Laura Stra-visi je povedala, da je obnavljanje Sprejemnega centra trajalo dobro leto. Vanj je vložila mnogo truda in upraviteljskega znanja. Županja Fulvia Premolin je pred prerezom modrega traka ob vhodu spomnila na genezo sprejemnega središča. Bilo je pred mnogimi leti, še za časa ko je bila podžupanja in odbornica za kulturo, ko je skupina mladih pod mentorstvom prof. Na talnem zemljevidu so občani dolinske občine »iskali« svoj kraj kroma Boschiana raziskovala jamo Medvedov in iz nje prinašala izkopanine vseh sort. Pa se je zastavilo vprašanje, kako bi te pričevalce dolinske preteklosti na primeren način ovrednotili. Deželni prispevek je omogočil razstavo v centru, in takrat se je začelo. Nadaljevalo se je s sredstvi Evropske unije in še nadaljnjimi deželnimi prispevki, ključnega pomena pa je bil podpis dogovora za upravljanje naravnega rezervata Doline Glinščice. Ob naravnih je bila posvečena pozornost tudi drugim, kulturnim, življenjskim pričevalcem tukajšnjih ljudi. Tako je nastala razstava narodnih noš, starih predmetov, oblačil, fotografij o življenju na polju, o poti vode in ljudi, o navadah in običajih, ki v zasteklenem prostoru povezuje sprejemni center z občinskim gledališčem Franceta Prešerna. Odbornica Stravisijeva je izrazila zadovoljstvo, ker je bilo pred letom začeto delo vendarle končano. Struktura ni velika, je poudarila, za obiskovalca pa predstavlja stimulacijo, izziv, naj si ogleda naravni biser. Na sprehodu ne bo sam, saj ga bo dlanč- nik -elektronski vodič - pospremil na poti in mu sproti potešil vsako radovednost, ko bi se mu hotelo izvedeti, kako se imenuje ta cvetka ali pa kje se nahaja kaka zanimivost. Te in še druge informacije bo obiskovalec lahko dobil tudi na dvojezični spletni strani. Deželna uprava je pripomogla k udejanjanju načrta. Direktor nadzorništva za gozdove na Tržaškem in Goriškem Aldo Cavani je poudaril, da dosedanji posegi na območju Doline Glinščice niso uper-jeni le v zaščito in ohranitev obstoječega, temveč tudi v razvoj teritorija. Silvester Metlika,duša borštanske srenje, »večinske lastnice Glinščice«, mu je pozorno prisluhnil. V znak zahvale za plodno sodelovanje med občinsko upravo in srenjo, mu je županja Premolinova podelila kos odrezanega spominskega vhodnega traku... Načrt za ureditev sprejemnega centra je pripravil Marco Francese, predstavnik zadruge Shore Line. Za didaktične dejavnosti, razstave in tematske večere v strukturi bo skrbela zadruga Rogos, je napovedala predsednica Ana Černic. Zadru- ga združuje vrsto navdušenih naravoslovcev. V nedeljo bodo pripravili brezplačen voden ogled Doline Glinščice in posebne dejavnosti za otroke. Tako bosta Sprejemni center in narava, v katero je postavljen, tesno povezana. Odprtje obnovljenega centra predstavlja pomembno etapo na poti, ki se bo v prihodnjih mesecih in letih nadaljevala. Dolinska občina je iztaknila finančna sredstva za nadaljevanje izvajanja procesa Agende 21 z miljsko občino in tržaško pokrajino; Aldo Cavani je omenil, da bo sedaj ključnega pomena priprava upravnega načrta za naravni rezervat Doline Glinšči-ce. To še pride. Sinoči je bilo pomembno, da je bila etapa, imenovana Sprejemni center, vendarle dopolnjena. Hudomušne pesmi ženske pevske skupine Stu ledi so ji pridale domač zvok. In prav ko se je izpela zadnja pesem v tržaškem narečju, je z velikega platna-ekrana izpod povešenih kril poškililo v dvorano rdeče oko sivega netopirja, naravne maskote Doline Glinščice. Marjan Kemperle / TRST Četrtek, 23. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 1 1 za sprehod v Dolino Glinščice Na talnem zemljevidu, panojih in ekranu cela vrsta zanimivosti - Z dlančnikom na obisk kocijančič Sestanek o težavah našega teatra Deželni svetnik Igor Kocijančič je imel krajše neformalno srečanje z direktorjem Slovenskega stalnega gledališča Tomažem Banom in načelnico gledališkega računovodstva Barbaro Briščik. V okviru srečanja so izpostavili že znane težave našega stalnega gledališča, ki jih nedavni odstop predsednika upravnega sveta dodatno zapleta. Kocijančič je sogovornikoma dejal, da upa v čimprejšnjo nadomestitev predsednika, saj je ob vseh že znanih perečih težavah naše gledališke ustanove eden od predpogojev za iskanje ustreznih rešitev iz težavnega stanja tudi popolnost in operativnost vodilnih organov. Predstavnika SSG sta deželnemu svetniku izrazila upanje, da bo Dežela FJK tudi vnaprej potrdila svojo podporno politiko do našega gledališča in da ne bo prišlo do prilagoditev navzdol raznih postavk in sredstev, ki jih je SSG deležno od Dežele. Kocijančič se je nadalje obvezal, da bo posredoval željo po čimprejšnjem sestanku med vodstvom SSG in deželnim odbornikom za kulturo Robertom Molinarom. Pojasnilo o Nabrežini Nekateri vlagatelji včeraj objavljene pritožbe zoper nabrežinski regulacijski načrt so nas vprašali, zakaj smo objavili le nekatera imena in ne vseh imen podpisnikov rekurza. Objavili smo imena tistih, ki se nam zdijo reprezentativne osebnosti v občini, drugače imajo vsi vlagatelji seveda svoje dostojanstvo. Če smo koga nehote prizadeli, se mu vsekakor opravičujemo. Franc Fabec je podpisal priziv predsedniku republike v osebnem imenu in ne kot predsednik Kmečke zveze. komemoracija - Ob 35-letnici njihove tragične smrti Boršt: spomin na mlade Afričane Najprej prireditev v dvorani dolinskega občinskega sveta, nato žalna slovesnost na borštanskem pokopališču in prireditev v občinskem gledališču v Boljuncu Pogreb mladih Afričanov 21. oktobra 1973 v Borštu. V ospredju Bouyangui Niakhate, brat najmlajše žrtve foro maro magajna Pretekli torek, 21. oktobra, je minilo 35 let, odkar se je velika množica Borštanov in drugih občanov dolinske občine ganljivo poslovila od treh mladih Afričanov, katerih življenjska nitka se je pretrgala osem dni prej v temni mrzli noči na robu breške vasi. Vsi so prihajali iz daljnega, toplega Malija. Najmlajši je bil star 19 let, najstarejši 27. Namenjeni so bili v bogati evropski zahod, bili so nekakšni predhodniki-žrtve nehumanega trgovanja s človeškim blagom, ki je v naslednjih desetletjih v vedno bolj dramatičnih številkah pljusknilo po kopnem in po morju na staro celino. Slab mesec po tragediji in po pogrebu trojice so v bližini kraja smrti odkrili truplo še četrtega Afričana. Star je bil 25 let, doma je bil iz Mavretanije. V Borštu in okolici se ljudje še spominjajo pogreba mladih Afričanov. Na domače pokopališče jih je pospremila domala vsa vas. Mnogo je bilo predvsem mladih, belih domačih vrstnikov nesrečnih mladeničev. Takratni župan Dušan Lovriha se je občuteno poslovil od tro- jice, pretresljivo pa je bilo slovo brata najmlajše žrtve. Prišel je iz Francije, kamor je bil 19-letni Mamdor namenjen, ki je z muslimansko molitvijo zaželel, da bi bila bratu in ostalim lahka tuja breška zemlja. Borštani odtlej negujejo grob mladih Afričanov. Domača občinska uprava se jih je ob vsaki okrogli obletnici spomnila. Tako bo tudi danes. V dvorani občinskega sveta bo ob 15. uri komemoracija ob 35-letnici smrti mladih afriških pribežnikov. Občinska uprava jo prireja v sodelovanju s tržaško pokrajino, deželnim Odborom krajevnih organizacij za mir, Omizjem za mir in SKD Slavec iz Boršta. Na spominski prireditvi bodo govorili županja Fulvia Pre-molin, duhovnik Luigi Di Piazza, Abdou Faye, Alessandro capuzzo in Mah Fofa-na. Dve uri kasneje, ob 17. uri, bo na bor-štanskem pokopališču, ob grobu štirih mladih Afričanov, žalna svečanost. Zvečer, ob 20. uri pa se bo v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu začela spominska kulturna prireditev. 8 Četrtek, 23. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / univerza - Protestno zborovanje proti ukrepom italijanske vlade Nezadovoljstvo izrazilo preko dva tisoč protestnikov Nenapovedana povorka po tržaških ulicah - Nadaljuje se zasedba višjih srednjih šol Val protestov proti ukrepom italijanske vlade na področju šolstva, pa tudi univerzitetnega študija in znanstvenega raziskovanja, ki je v prejšnjih dneh zajel tržaške višje srednje šole, je včeraj dosegel tudi univerzo. Na podlagi torkovega sklepa akademskega senata tržaškega vseučilišča na slednjem včeraj popoldne lekcije niso potekale zaradi študentskega zborovanja, ki ga je organizirala t.i. »koordinacija 133«, organ raznih študentskih predstavništev in organizacij, ki je nastal z namenom informiranja in osveščanja študentov in javnosti o učinkih zakona št. 133, ki predvideva korenito krčenje sredstev tudi na področju univerze in raziskovanja. Sprva so organizatorji za kraj poteka zborovanja določili avlo Venezian, a odziv študentov in profesorjev je bil tolikšen, da ta ni zmogla držati preko dva tisoč udeležencev, tako da se je zborovanje preselilo na ploščad pred glavnim vhodom. Tam so zbranim študentom spregovorili rektor tržaške univerze Francesco Peroni, ravnatelj visoke šole za napredne študije Sis-sa Stefano Fantoni in zastopnica rektorice videmske univerze Cristiane Compa-gno Franca Battigelli. Številke, ki jih je mogoče najti v odloku št. 112 finančnega ministra Giulia Tremontija, ki se je potem spremenil v zakon št. 133, bodo onemogočile delovanje univerze, je bilo rečeno na zborovanju. Rektor Peroni je pri tem spomnil, da je funkcija univerze ključnega pomena za državo, kar poudarja tudi italijanska ustava, odgovornost za njeno obrambo pa nosijo danes študentje. Študentje se na koncu niso odločili za zasedbo univerze, ampak so spontano organizirali povorko do mestnega središča s posledičnimi težavami za promet. Po-vorka je naposled prispela do Trga sv. Antona, kjer se je protest zaključil s simbolično lekcijo. Danes bi morale lekcije ponovno redno potekati, študentje pa nameravajo sodelovati na protestni manifestaciji, ki jo višješolski dijaki pripravljajo za soboto. Drugače je akademski senat v torek sklenil, da bo prihodnjo sredo, 29. oktobra, od 9. do 13. ure, izredno zborovanje v zborni dvorani vseučilišča. Šesta komisija deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine pa bo 11. novembra prisluhnila rektorjema univerz v Trstu in Vidmu ter ravnatelju visoke šole Sissa v zvezi s problematikami univerzitetnega sistema. Medtem se nadaljuje protest tržaških višješolcev, pri čemer je bil pouk popolnoma ohromljen. Od sedemnajstih tržaških višjih srednjih šol jih je namreč enajst zasedenih, medtem ko na šestih poteka dijaška samouprava. Zasedba bi se morala zaključiti v soboto, ko je napovedana že omenjena dijaška manifestacija. Dijakom je včeraj izrazila solidarnost tržaška pokrajinska federacija Socialistične stranke, za katero je sama filozofija vladnih ukrepov nesprejemljiva, saj je usmerjena v oškodovanje javnega šolstva, od katerega bi imele korist zasebne šole. Problematika šolstva in univerze oz. dopustnosti posega policije proti dijakom in študentom, ki so izvršili zasedbe, je odmevala tudi na včerajšnjem zasedanju Združenja italijanskih občin Anci, ki poteka v Trstu. Minister za odnose z deželami Raffaele Fitto je tako dejal, da je premier Berlusconi z omembo možnosti policijskega posega le vzel na znanje trenutni položaj spričo zlorabe protesta, glede ukrepov ministrice za šolstvo Gelminije-ve pa je potrebno priti do zbližanja stališč. Rimski župan Gianni Alemanno je bil bolj previden in je dejal, da nihče ne sme študentom odrekati pravice, da manifestirajo, prav tako pa se ne sme vseh prisiliti, da ostanejo zunaj šole med zasedbo. Predsednik združenja Anci, župan Firenc Leonardo Domenici, upa v uravnoteženost posegov in posvaril pred tveganjem, ki ga predstavlja ustvarjanje napetega ozračja, za podpredsednika in župana An-cone Fabia Sturanija pa so zasedbe šol znak demokracije. Tržaški poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga pa je pripravljen na neposredno soočenje z višješolskimi dijaki, da slednjim razloži načrte vladne večine. Študentje so se popoldne zbrali na zborovanju na stopnišču univerze (desno), zvečer pa so krenili do Trga sv. Antona, kjer so bile protestne lekcije (spodaj) kroma zasedba - Pismo Za dijake edina možnost protesta Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so nam posredovali pismo, v katerem dodatno utemeljujejo razloge za zasedbo šol spričo ukrepov italijanske vlade na področju šolstva. Pismo objavljamo v celoti. Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Kot že znano poteka v teh dneh na sedežih vseh tržaških slovenskih višjih šol okupacija šolskih poslopij. Dijaki smo že seznanili razne medije z dogajanjem (med temi je bil tudi Primorski dnevnik), svoj protest pa bi radi še enkrat utemeljili. Vztrajno podčrtujemo dejstvo, da nam okupacija sploh ne pomeni "zaba-vd' in njen namen ni ta, da bi izgubili pouk ter se izognili morebitnim preverjanjem, ampak je protest, boj proti reformi, ki jo potom zaupnice hoče uveljaviti minister za šolstvo spošt. Mariastella Gelmini. Dijaki smo se zavedno odločili za okupacijo, ker menimo, da je tak način protesta edina možnost, da izrazimo svoje mnenje v zvezi z dogajanjem na italijanski šolski sceni, pri tem pa složno sodelujemo ne samo vsi dijaki višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, ampak tudi italijanski dijaki in s ponosom lahko povemo, da so se vse tržaške šole aktivirale v ta namen. Reforma je namreč že sama na sebi protiustavna (določene točke niso v skladu s členoma 33 in 34 italijanske ustave) in nasprotuje tudi evropskim šolskim standardom. Iz tega lahko sklepamo, da ne predstavlja omenjena reforma napredovanja, temveč nazadovanje v italijanskem šolanju. Sporne točke reforme so (kar se tiče naše skupnosti) predvsem združevanje razredov in šol: Gelminijeva namreč zahteva združitev šolskih inštitutov manjšin, gorskih območij in otokov, ki štejejo manj kot300 dijakov, povprečno pa naj bi se število dijakov vsakega razreda povečalo od 10-15 dijakov na okvirno 30. Skrbi pa nas tudi dejstvo, da bodo z uveljavitvijo te reforme odvzete dijakom določene pravice, ki so si jih s časom priborili (npr. Pravica do volitev svojih predstavnikov v zavodskem svetu in dijaški konzulti). Dijaki gledamo tudi na svojo prihodnost, saj naj bi ta reforma pomenila krčenje delovnih mest; žalostno pa bi bilo dejstvo, da bi bodoče generacije ne imele toliko možnosti pri izbiri slovenskih (in ne samo) višjih šol in da bi zmanjšanje tedenskega števila učnih ur privedlo do znatnega padca kvalitete izobrazbe. Dijaki slovenskih višjih šol v Trstu zasedba slovenskih šol - Včeraj minil že tretji dan okupacije Solidarnost in predavanja Včeraj obisk Švaba in Merkuja - Solidarnost mladinske sekcije SSk - Izjavi zavodskih svetov licejev Prešeren in Slomšek - Odprto pismo zavodskega sveta DTTZZois Tudi tretji dan zasedbe je na šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu minil mirno. V dopoldanskih urah so na Liceju Franceta Prešerna in Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa prisluhnili predavanju astrofizika Paola Di Marcantonia, pred tem pa sta dijakom izrazila solidarnost tržaški občinski in rajonski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab in Igor Pavel Merku, ki predseduje strankini pokrajinski komisiji za šolstvo. Danes dopoldne pa je na liceju Prešeren napovedan obisk deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Igorja Kocijančiča ter predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. V torek so dijaki obiskali tudi generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, kjer so izročili poslanico za konzula s prošnjo za solidarnost. Kako pa poteka življenje na zasedenih šolah? Na Prešernu in Zoisu se podnevi zadržuje okoli 150, ponoči pa okoli 80-90 dijakov. Poleg predavanj in solidarnostnih obiskov potekajo tudi razne delavnice, kot sta glasbena in športna, obenem pa dijaki višjih letnikov nudijo učno pomoč tistim, ki obiskujejo nižje razrede, »okupatorji« pa si krajšajo čas tudi z družabnimi igrami. Hranijo se s pizzami ali hrano, kupljeno v bližnjih trgovinah, ponoči pa spijo po razredih v spalnih vrečah. Zagotovili so nam, da se držijo pravil, ki so si jih zadali, se pravi nič alkohola ali tobaka (kadijo lahko le zunaj), za kar pazijo tudi ponoči. Na šolo redno prihajajo agenti policije preverjat, ali je vse pod kontrolo, pri čemer so pohvalili organiziranost, so dejali. Sinoči se je sicer raznesla vest, da je policija na nekaterih šolah izvedla evakuacijo, a je šlo za neos-novane govorice, so nam povedali na kve-sturi. Podoben vsakdan poteka na zasedenem Poklicnem zavodu Jožefa Stefana, kjer notranje prostore redno čistijo. Tudi tu potekajo glasbene in plesne delavnice ter družabne igre, dijakov, ki ponoči prespijo v šolskih prostorih, je sicer manj (25), število pa se poveča podnevi, ko je na šoli od 80 do 97 dijakov. Odnosi s policijo so dobri. O nastalem položaju so nam stališče posredovali zavodski sveti licejev Prešeren in Slomšek ter zavoda Zois, ki so se včeraj zbrali na izrednih sejah. Za člane zavodskega sveta liceja Prešeren so razlogi za zasedbo povsem upravičeni, zato dijakom izražajo solidarnost, obenem pa jih pozivajo, naj preidejo k drugačni obliki protesta. V izjavi je izražena velika zaskrbljenost zaradi reforme šolskega sistema, saj bo drastično zmanjšanje sredstev na področju javnega šolstva privedlo do izrazitega krčenja šolske mreže in šolskih storitev sploh, kar bo močno obubožalo izobraževalne možnosti in kulturna stremljenja mladih. Predvidena spodnja meja v številu učencev in dijakov po šolah oz. razredih pa bo usodno prizadela našo manjšinsko šolo. Zavodski svet liceja Slomšek pa je soglasno mnenja, da je treba dijakom »priznati, da so s svojo akcijo dokazali visoko stopnjo državljanske zavesti.« Šolska reforma bo namreč imela težke posledice tudi za šolstvo Slovencev v Italiji, zato mora o tem tudi naša javnost »razpravljati in zavzeti jasno stališče, kot so dijaki s svojim protestom že storili,« piše v izjavi. Zavodski svet DTTZ Zois pa je na ministrico Gelminijevo, predsednika Napolitana in Türka, na zunanjega in šolskega ministra Republike Slovenije in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu naslovil odprto pismo, v katerem opozarja, da merila italijanske vlade glede razlogov za obstoj avtonomnih šol, zaradi katerih utegne zavod Zois izginiti, za slednjega in ostale manjšinske šole ne morejo in ne smejo veljati. Poleg tega opozarjajo na kakovostno ponudbo in uspehe dijakov, v podobnem položaju pa je še cela vrsta drugih majhnih slovenskih šol. Zato pozivajo italijansko vlado, da črta manjšinske šole iz predvidenih posegov, saj bi s podobnimi ukrepi v Sloveniji izbrisali vse šole italijanske manjšine, a tega ne storijo, zavedajoč se bogastva kulturne dediščine, ki ga predstavljajo. Solidarnost dijakom je včeraj izrazila mladinska sekcija SSk Mladi za mlade, ki meni, da so višješolci pokazali »miroljubno kulturno zrelost.« Vladni ukrepi v šolstvu so zelo nevarni za celo Italijo, ne samo za slovensko manjšino, piše v sporočilu mladinske sekcije SSk, za katero »kvalitetni šolski sistem vodi ljudi in države v napredek, slabo šolstvo pa je poraz za vsako skupnost, saj ustvarja nevedne, poslušne in nemisleče množice.« (iž) / TRST Četrtek, 23. oktobra 2008 1 1 iv. pomol - Začela se je 25. skupščina združenja Anci V davčnem federalizmu morajo imeti občine glavno besedo 11. Pohod po sledeh soške fronte Turistično društvo Brest Brestovi-ca pri Komnu v sodelovanju z Jamarskim društvom Sežana, sekcija Komen in SŠKD - ASCS Timava Medja vas - Štivan vabi vse, ki se želijo naužiti svežega kraškega zraka v dobri družbi in uživati v barvah jeseni na 11. Pohod po sledeh soške fronte v Brestovici. Pohod bo v nedeljo, 26. oktobra, začetek pa bo ob 09. uri izpred vaške šole v Brestovici pri Komnu. Prijave bodo sprejemali od 07.30 ure dalje na dan pohoda pred Vaško šolo v Brestovici. Zaželene so predhodne prijave na pohod, posebej večjih skupin.Pohodniki bodo lahko izbirali med dvema različicama pohoda: krajšo, dolžina poti: 8,6 km in daljšo, dolžina poti: 12,2 km. Prva je krožna pot, ki bo potekala izpred stare vaške šole v Brestovi-ci, mimo cerkve sv. Anastazije, kaverne Moritz vse do položajev soške fronte pod Grmado. Druga pa se bo pod hribom Gredina nadaljevala v Italijo do Medje vasi in se bo nad zaselkom Stari Klariči zopet vrnila v Slovenijo. Občine morajo imeti v davčnem federalizmu glavno besedo. To je prišlo do izraza na 25. skupščini združenja italijanskih občin ANCI, ki se je začela včeraj v obnovljenih prostorih nekdanjega skladišča na četrtem pomolu v starem pristanišču in se bo zaključila v soboto. Na srečanju je najavljenih skupno kar sedem ministrov (včeraj je bil v Trstu minister za odnose z deželami Raffaele Fitto, danes je napovedan obisk notranjega ministra Roberta Maronija) in se ga udeležuje na stotine županov oz. lokalnih upraviteljev, ki so nameščeni v hotelih od Milj do Gra-deža. Skupščina je pod geslom Občine in subsidiarnost za federalizem državljanov posvečena še zlasti subsidiarnosti ter novemu odnosu med občani in institucijami v luči napovedanih reform, včeraj pa je bil poseben poudarek na t.i. davčnemu federalizmu. Prvega dela skupščine so se udeležili mnogi župani. Med temi so bili predsednik ANCI Leonardo Domenici, prvi občan Tržiča Gianfranco Pizzolitto, ki je bil včeraj potrjen za deželnega predsednika ANCI, rimski župan Gianni Alemanno in seveda tržaški župan Roberto Dipiazza. V imenu Dežele Furlanije-julijske krajine je posegla deželna odbornica Federica Se-ganti in med drugim poudarila, da morajo lokalne uprave zmanjšati zadolženost in upravljati javni denar »s spoštovanjem«. Skupščina se je začela z minuto molka v spomin na delavca Maura Micheleja Na IV. pomolu se je včeraj začela 25. skupščina združenja italijanskih občin Anci kroma Sorga, ki je umrl pred kratkim na delovnem mestu v tržiški ladjedelnici Fincan-tieri, ko je bil zaposlen na ladji Ruby Princess. Podpredsednik združenja Anciveneto Roberto Andriolo je kasneje predstavil dokument za ustanovitev združenja ANCI v severovzhodni Italiji, ki ga bodo sestavljale občine iz Veneta, FJK ter Tridentinske-ga in Južne Tirolske. To območje predstavlja iz družbenega in gospodarskega vidika delavnico in model razvoja, ki sloni na vitalnosti lokalnih mrež in ima mnogo skupnih ciljev, med katerimi je v prvi vrsti davčni federalizem, je povedal. V ospredju je bil namreč na skupščini, kot rečeno, davčni federalizem, vendar so se na celodnevnem zasedanju dotaknili še mnogih tem, še zlasti vezanih na avtonomijo lokalnih uprav. Če je tako Di-piazza podprl federalizem in naglasil, da mora biti »resničen, konkreten, strog in pragmatičen«, je bil Alemanno mnenja, da morajo biti občine protagonist pri pripravi oz. izvajanju davčnega federalizma. Domenici pa je v svojem zajetnem poročilu zahteval takojšnje srečanje z vlado glede globoke krize, ki je zajela italijanske občine. Že ukinitev davka na nepremičnine Ici je močno pogojila pogajanja o davčnem federalizmu, je dejal. Po nedavnem mednarodnem finančnem potresu je zato zdaj čas za nekatere spremembe v finančnem zakonu, je poudaril, v tem smislu pa je treba tudi vzeti na novo v pretres pakt o stabilnosti za obdobje 2009-2011. opčine - Gostilna Veto Foto mozaik: razstava v okviru Okusov Krasa Letošnjo tradicionalno prireditev Okusi Krasa, ki jo že sedmo leto zapored prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje in v katero je vključenih 16 gostiln, 6 pekarn ter 14 trgovin in vinotek, spremljajo tudi številne kulturne prireditve. Prva takih v letošnji izvedbi je odprtje razstave fotografij Janka Kovačiča in Štefana Grgiča v Gostilni Veto na Opčinah. Tajnik SDGZ Davorin Devetak je predstavil letošnjo pobudo, ki jo spremlja lično oblikovana knjižica. Fotografoma je čestital predsednik kluba Foto video Trst 80, Marko Civardi. Oba avtorja, doma iz Bazovice, sta že lani razstavljala svoja dela na Okusih Krasa v istih prostorih in sta člana tržaškega foto kluba Video 80. Razstava nosi naslov Foto mozaik. Med pestrimi motivi prevladujeta narava in arhitektura. 26- letni Kovačič je namreč zaključil študij arhitekture in to se tudi pozna v njegovih delih. Sicer pa je zaposlen kot natakar prav v gostilni Veto in je poleg utrinkov na svojih fotografijah goste razvajal še s kulinaričnimi dobrotami. K dvema samostojnima razstavama in večjemu številu skupinskih razstav se bo kmalu pridružila še samostojna razstava, ki jo bo 13. decembra imel v Bam-bičevi galeriji na Opčinah. Prav tako se s prekrasnimi motivi iz narave predstavlja že uveljavljeni fotograf Janko Samsa, ki je član sežanskega Foto kluba Žarek. Gostilna Veto z marljivo je ob tej priložnosti ponudila kraški menu, ki ga pripravlja v času Okusov Krasa. S kulturnim programom, ki ga je povezovala Kostanca Filipovič, je prireditev obogatil moški pevski zbor Tabor z Op-čin pod vodstvom Mihele Šimac. (O.K.) domjo - V noči na sredo kljub alarmni napravi Vlom in poskus kraje v Kmetijski zadrugi Neznani storilci so skušali prej odpreti in nato celo odnesti težak sef - Vlomilce očitno nekaj zmotilo in so zbežali - Posegli karabinjerji, policija in forenziki Neznani storilci so v noči na sredo vlomili v Tržaško kmetijsko zadrugo pri Domju, od koder pa so odšli praznih rok. Zaman so namreč skušali prej odpreti in nato celo odnesti težak sef, iz še nepojasnjenih razlogov pa so slednjega zapustili in zbežali. Njihovo identiteto bodo zdaj skušali ugotoviti preiskovalci. Kot nam je včeraj povedala upraviteljica in članica zadruge Laura Mauri, so vlomilci po vsej verjetnosti prišli na vrt zadruge v Ul. Travnik prek vhodnih vrat (ki so bila nepoškodovana). Nato so razbili vse šipe v pritličju v iskanju prave točke za vlom. Ko so se dotaknili žic alarmne naprave, pa se je slednja sprožila. Vklopil se je alarmni zvonec, ki pa ga ni mogel na osamljenem območju slišati nihče. Vlomilci so nato šli do sefa in ga skušali odpreti. To jim ni uspelo in so se očitno odločili, da ga odnesejo. Premaknili so ga do enega od oken in že pripravili neke vrste mostu, da ga porinejo skozi okno. Očitno jih je nekaj zmotilo, saj je bilo to tudi prizorišče, na katerega so naleteli upravitelji zadruge. Vlomilce so morda zmotile luči nekaterih avtomobilov, je povedala Maurijeva. Ob 6. uri je bil pri zadrugi predviden odhod avtobusa za izlet v Ligu-rijo, udeleženci pa so se do avtobusa pripeljali z lastnimi vozili. Kaže, da so nato vlomilci zbežali po drugi poti, in sicer, da so preskočili zid ob torklji na drugi strani zadruge. Na zidu je bila namreč včeraj zjutraj še naslonjena lestev, ki je last zadruge in ki so si jo tatovi »izposodili«. V zadrugi so posegli karabinjerji, policija in foren-ziki, ki so iskali sledi in jemali prsne odtise. Vlomilci so po oceni karabinjerjev povzročili okrog 2 tisoč evrov škode, medtem ko je bila škoda po mnenju Maurijeve znatno večja. Tržaška kmetijska zadruga pri Domju kroma Sef, ki so ga skušali zaman odpreti kroma 1 0 Četrtek, 23. oktobra 2008 TRST / slovensko stalno gledališče Začetek sezone z MGL in njihovo uspešno postavitvijo Kabareta a 5 Odborništvo za kulturo Občine Dolina in Pokrajina Trst v sodelovanju z Deželnim odborom krajevnih ustanov za mir, Krajevnim odborom za človeške pravice ter Kulturnim društvom Slovenec iz Boršta vabita danes, 23. oktobra 2008, BBBBBBBMUIwlfliiiB« BBBBlnBBM Spored: ob 15. uri v sejni dvorani Občine Dolina uvodni pozdrav županje Dr. Fulvie Premolin. Sledi okrogla miza na temo priseljeništva, ki jo vodi odb. Tatjana Turco. Posežejo: G. Luigi di Piazza, Abdou Faye, Alessandro Capuzzo in Mah Fofana ob 17. uri na pokopaliču v Borštu komemoracija žrtev ob petju domačega zbora "Slovenec-Slavec". Za starejše občane bo ob 16.30 na razpolago pred občino kombi sindikata upokojencev CGIL-STARA MITNICA "Filo d'argento " ob 20.30 v gledaliču F. Prešeren kulturni program Toplo vabljeni! Slovensko stalno gledališče začenja sezono z legendarno broadwaysko glasbeno-gledališko pripovedjo Kabaret, ki je po številnih izvedbah širom sveta dobila svoje mesto tudi na slovenskem odru Mestnega gledališča v Ljubljani. Muzikal avtorjev Masteroffa, Kanderja in Ebba sta v slovenski jezik prenesla Milan Dekleva kot avtor besedil in Alja Predan kot prevajalka dialogov. Režisersko taktirko je zavihtel češki režiser Stanislav Moša. »Največje zadoščenje čutim, kadar je gledalec očaran. Gledališke zvrsti delim le na dve skupini: dobro in dolgočasno gledališče. Na uprizoritve, ki me dolgočasijo, sem neverjetno jezen,« je pred leti izjavil režiser in res tržaško občinstvo si bo lahko ogledalo nekaj novega in prav gotovo ne dolgočasnega. Na odru Kulturnega doma se bo predstavil pravi pravcati Kabaret! Berlinsko nočno življenje je pred skoraj osmimi desetletji popisal pisatelj Christopher Isherwood in pripovedi o najbolj dekadentnem medvojnem obdobju zbral v književnem delu Berlin Stories. Zgodba o pevki in plesalki Sally Bowles je bila kasneje predelana v dramo, berlinske kabaretne plesalke pa so nekaj let pozneje zatresle tudi broad-wayske odrske deske. Predstava Kabaret je lahkotna in zabavna gledališka zgodba z družbe-no-kritično konotacijo, postavljena v predvojni Berlin. Medtem ko se nemška politična shema radikalno spreminja, si Berlinčani zatiskajo oči z me-galomanskimi zabavami in bleščečim nočnim življenjem. Zgodba v ospredje postavlja mladega Američana, ki se med iskanjem pisateljske inspiracije zaljubi v londonsko plesalko in pevko. Po brezskrbnem življenju v podnajemniškem stanovanju, polnem ro- mantičnih in zabavnih trenutkov, idilično ljubezensko sliko popači nevzdržen vzpon nacizma. Prvi del dvoinpolurne predstave Kabaret označujejo predvsem lahkotnost, zabava in brezskrbnost. Glavni poudarki mjuzikla so pač predvsem na glasbi in plesu. Žarko Prinčič s pomočjo dvanajstčlanske postave priznanih glasbenikov poskrbi za efektivno glasbeno podlago, dekleta iz kluba Kit Kat pa je zagrebški koreograf Igor Barberic opremil na tak način, da podpirajo dvoumnost lahkotne zabave in trde zaodrske stvarnosti. Glavno vlogo Konferansjeja bo odigral Uroš Smolej. Ta ni samo zape-ljivec in povezovalec dogajanja, temveč je tudi demiurg, gibalec vsega dogajanja in obenem komentator. Smole je za to vlogo prejel že veliko pomembnih nagrad, kot na primer Borštnikovo nagrado v lanskem letu. V ostalih vlogah igrajo Iva Krajnc, in sicer v vlogi kabaretne zvezde Sally Bowles, Matej Puc v vlogi pisatelja Cliffa Bradshawa in še Gaber K. Trseglav, Jette Ostan Vejrup, Janez Starina, Petra Veber Rojnik, Boris Kerč, Lana Sernec, Zala Linea Rutar, Dan David Mrevlje Natlačen, Tilen Udovič, Tomaž Pipan, Domen Valič, Vladimir Janc, dekleta kluba Kitkat Ana Dolinar, Ana Hribar, Tjaša Ferme, Eva Kraš, Tinkara Končar, Sara Živkovič in Ajda Smrekar. Avtor scenografije je Jaroslav Milfajt, kostumografinja pa Andrea Kučerova. Kabaret bo odprl tržaško gledališko sezono v petek, 24. oktobra ob 20.30 za abonente redov A, T, F in labilni, italijanski nadnapisi. Abonmajske ponovitve se bodo nadaljevale še v soboto (red B), prav tako ob 20.30 in v nedeljo ob 16.00 za abonente redov C, K in labilni, italijanski nadna- Uroš Smolej v predstavi Kabaret, s katero se v petek začenja sezona SSG žiga koritnik pisi in varstvo otrok. SSG obvešča abonente, da je pri združenih abonmajih izbira sedeža prosta. Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča: ponedeljek/petek (10.00/17.00), poldrugo uro pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka: 800214302; in-fo@teaterssg.it www.teaterssg.it. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 23. oktobra 2008 SEVERIN Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 18.07 - Dolžina dneva 10.36 - Luna vzide ob 1.19 in zatone ob 15.38. Jutri, PETEK, 24. oktobra 2008 RAFAEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1016,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. d] Lekarne Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Čestitke V torek, 21. oktobra je na tržaški univerzi diplomiral iz ekonomskih ved DENIS DOLIA. Igor in Liljana mu iskreno čestitata in mu želita še veliko nadaljnjega zadoščenja. Čestitki se pridružujeta tudi mala Martin in Mia Na Opčinah svoj rojstni dan slavi DORICA. Vse najboljše in na mnoga leta ji želimo... , to sama naj ugane kdo. Naš dragi brat, sin in stric BORIS STOPAR slavi danes okroglih 40 let. Da bi ti življenje podarilo še mnogo lepih in veselih dni in naj burja poskrbi, da odžene vse skrbi, ti želimo Stoparji in Tavčarji prav vsi. SKD Barkovlje iskreno čestita KATJI VODOPIVEC ob prejemu diplome na Visoki šoli za tolmače in prevajalce v Trstu in ji želi veliko nadaljnjih uspehov. Rodil se je Luka Srečni mamici Mikeli Drnovšek in očku Marku Pahorju ter bratcu Niku čestitajo in se z njimi veselijo Fantje izpod Grmade, ki Lukcu voščijo vse dobro v življenju SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN obvešča, da zaradi izrednega stanja na šoli danes, 23. in petek, 24. oktobra odpadejo seje razrednih svetov, ki bodo prenešene na kasnejši datum. RAVNATELJ POKLICNEGA ZAVODA JOŽEF ŠTEFAN obvešča starše dijakov, da bodo potekale volitve za izvolitev predstavnikov staršev v razredne svete v petek, 24. oktobra, ob 17. uri. Sledil bo roditeljski sestanek. RAVNATELJICA DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča starše dijakov Zavoda, da bodo potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete v ponedeljek, 27. oktobra, na podružnici šole na Canestrinijevi ploščadi 7. Ob 18. uri se bodo starši pogovorili z razredniki o vzgojno-izobraževalni ponudbi o in delu na šoli, sledila bodo volilna zborovanja. Pričakujemo si polnoštevilno udeležbo. S Izleti ŽELIŠ SPOZNATI SKAVTE iz mesta in brega? Pridruži se izletu v dolino Zajzere v nedeljo, 26. oktobra. Ob 7.45 odhod iz Boljunca, ob 8. uri s trga Oberdan . Za info (Jadranka) ja-dranka@tiscali.it ali 339-8682139. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezikovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se uči- jo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. SK DEVIN začenja novo smučarsko sezono s trodnevnim izletom »Openday v Dolomitih« 6., 7. in 8. decembra v Sextenu s smučanjem na Helmu. Prijave in informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. KRD DOM BRIŠČIKI vabi 8. in 9. novembra na dvodnevno martinovanje v Ptuj, Jeruzalem in Ljutomer. Za rezervacije lahko pokličete tel. št.: 040327062 (Norma). S Poslovni oglasi GOSPA IŠČE DELO za pomoč starejšim. 3403919385 0 Mali oglasi KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040208084. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno trosobno stanovanje, z bal-konom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon + 39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIM psičko staro 6 mesecev, mešane pasme. Tel. ob uri kosila na št. 334-9422068. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Pritličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. PRODAM otroško košaro (zibelko) vključno s posteljnino. Klicati v večernih urah na tel. št. 349-3114354. PRODAMO ZEMLJIŠČE »gozd«, 10.000 kv. m., pod Volnikom (blizu Efe), cena 23.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 040-225654 ali 338-7281332 (Štoka). M Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040-299442. Glasba, likovna, besedna umetnost ob slovensko italijanski meji v drugi polovici xix. stoletja Osrednja slovenska glasbena ustanova v Italiji, Glasbena matica iz Trsta, prireja 28.oktobra 2008 v Narodnem domu (ulica Filzi 14) celodnevni posvet na temo »Umetnostni izraz ob narodnem vprašanju«. Po uspešnem preučevanju dvajsetih in tridesetih let 20.stoletja, ko je prvič prišlo do direktnega soočenja znanstvenikov osrednjih slovenskih in italijanskih znanstvenih ustanov (izsledki so izšli v zborniku z naslovom »Trst:umetnost in glasba na meji v dvajsetih in tridesetih letih 20.sto-letja«, ki sta ga izdali Glasbena matica in ZRC SAZU), je Glasbena matica sklenila, da ob počastitvi stoletnice ustanovitve priredi simpozij o glasbi, likovni in besedni umetnosti ob slovensko italijanski meji v drugi polovici 19.stoletja. Analiza nerešenih vprašanj bo priložnost za primerjavo in upodobitev celostnega laboratorija nacionalizma, iredentiz-ma, strpnosti in utopije sožitja. Ugledni znanstveniki obeh narodnosti iz Univerz v Trstu, Vidmu, Paler-mu, Ljubljani, Kopru in Zagrebu bodo spregovorili v štirih vsebinskih sklopih, ki jih bo uvedel in povezoval dr.Miloš Budin. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Dogodek se bo odvijal s celodnevnim programom in prostim vstopom v Narodnem domu s pričetkom ob 9.30. / TRST Četrtek, 23. oktobra 2008 1 1 VZS-CEO Mitja Čuk Onlus vabi na svojo 20-letnico Pleši, poj in igraj se z menoj pRoviNciADURiEsiE Prireditev s prispevkom Tržaške pokrajine Dvorana ŠD Kontovel, Kontovel, 24.10.2008 OD 10. D012.30 KULTURNI IN ŠPORTNI PROGRAM Razstava z nagrajevanjem risb likovnega natečaja za učence in dijake-Šport za vse! Bambičeva galerija -Opčine, Proseška 131 OB 15. URI OKROGLA MIZA: Olimpiada, paraolimpiada, specialna olimpiada Sodelujejo: "Veseli mulci" OVI Jarše iz Ljubljane, gojenci koprskega oddelka društva Sožitje; Darja Čelik, Barvana klapa - VZS Mitja Čuk, šole Openskega didaktičnega ravnateljstva, Tanja Princes, Specialna Olimpiada Slovenije, Stojan Turičnik, vzgojitelj OVI Jarše, Peter Brumen trener košarkarske reprezentance gluhonemih Slovenije. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Wall-E«. ARISTON - 16.30, 18.00 »Pranzo di Fer-ragosto«. CINECITY - 15.50, 16.20, 17.00, 17.50, 18.20, 19.00, 19.50, 20.20, 21.15, 22.00 »Wall-E«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »Vicky Cristina Barcelona«; 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster movie«; 18.00 »The women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 20.10 »Zo-han«; 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 17.00, 19.30 »Miracolo a SantAnna«; 22.00, »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le-zione 21«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30, 20.30 »Muhice osvajajo Luno«; 18.00, 19.50, 21.40 »Pokrajina št. 2«; 21.20 »Hellboy II: Zlata armada«; 16.40, 19.00 »Na muhi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »WallE«; Dvorana 3: 16.30, 17.50, 21.00 »Disaster Movie; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Zohan«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Wall-E«; Dvorana 2: 16.30, 18.20 »»Wall-E««; 20.10, 22.15 »The Mist«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50 »Disaster Movie«; 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Vicky Cristina Barcel-lona«. □ Obvestila DRUŠTVO NOE' obvešča, da tečaj nemščine poteka ob sredah od 19. do 21.15 v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 3498419497. NA SEDEŽU SINDIKATA SPI-CGIL pri Domju, Cesta za Glinščico 58, tel. 040 829681, nudimo strokovno pomoč ob izpopolnitvi obrazca, ki ga je podjetje ENEL poslalo uporabnikom prebivalcem dolinske in miljske občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato in odposlati omenjenemu podjetju. Vabljeni! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. OBVESTILO OLJKARJEM: obvešča svoje člane oljkarje, da bo torklja Parovel Group - Obrtniška cona Dolina, 546 Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb muzikal Režiser Stanislav MOSA Gostovanje MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA P 14/20^1^ O ' pOrtorož O ---- ČRNOMELJ 6/20 .„ REKA 9/20 OPATIJA ZAGREB 6/14 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo na zahodu. Dopoldne bo ob morju še pihal burin, ki bo tekom dneva slabel. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Burja na Primorskem bo ponehala. V soboto bo v notranjosti Slovenije spet bolj oblačno. Na Primorskem bo spet zapihala burja. vesolJe - S tem je začela odpravo na Luno Indija uspešno izstrelila svoje prvo vesoljsko plovilo NEW DELHI - Indija je VČERAJ iz vesoljskega centra Satish Dhawan na otoku Sriharikota na jugovzhodu države proti Luni uspešno izstrelila svoje prvo vesoljsko plovilo brez človeške posadke Chandrayaan-1. Kot so povedali predstavniki centra, je bila izstrelitev ob 6.22 po lokalnem času popoln uspeh. "To je zgodovinski trenutek. Začeli smo svoje potovanje na Luno," je povedal vodja indijske organizacije za vesoljske raziskave (ISRO) Madhavan Na-ir. Kot je še dodal, je bila izstrelitev iz nacionalnega vesoljskega centra v zvezni državi Andra Pradeš popolna. Čez nekaj dni, predvidoma 9. novembra, naj bi se plovilo utirilo v orbito na oddaljenosti kakih 100 kilometrov od Luninega površja. ISRO pošilja plovilo na dvoletno misijo, na kateri naj bi pripravljalo podrobno kartografijo mineralnih, kemičnih in topografskih značilnosti Luninega površja. Misija, ki bo vključevala tudi pošiljanje raziskovalnega satelita na površje Lune, bo Indijo stala 80 milijonov dolarjev. Nekateri kritiki so se ob tem po navedbah francoske tiskovne agencije AFP spraševali, ali je smiselno pora- Model vesoljskega plovila brez človeške posadke Chandrayaan-1 ansa biti toliko denarja za vesolje v državi, kjer več sto milijonov Indijcev še vedno živi v veliki revščini. Indija po poročanju AFP upa, da bo z misijo okrepila svoj vesoljski program, ki ga je začela leta 1963, in se v svoji regiji postavila ob bok Japonski in Kitajski. Vse tri države namreč poleg tega, da si želijo odrezati svoj kos dobičkonosnega trga komercialnih vesoljskih poletov, svoj vesoljski program vidijo tudi kot pomemben simbol svojega mednarodnega ugleda in gospodarskega razvoja. (STA) anketa - Za Britance pa Hrvatice Za Britanke so • »IV IV« ■■ • najprivlacnejši Nemci LONDON - Britanke, ki počitnikujejo v Evropi, so za najprivlačnejše moške izbrale Nemce, medtem ko njihovi moški menijo, da so najprivlačnejše Hrvatice. V javnomnenjski raziskavi, ki so jo objavili v torek, je kar 31 vprašanih Britank dejalo, da nikjer drugje kot v Nemčiji ni lepših moških, 37 odstotkov vprašanih Britancev pa ima takšno mnenje o Hrvaticah. Hkrati so se Britanci v raziskavi izkazali z najboljšim poznavanjem mest, zastav in znamenitosti držav, saj so bili uspešni v 65 odstotkih, sledijo pa Nemci (51 odstotkov), Španci (46 odstotkov), Francozi (41 odstotkov) in Italijani (32 odstotkov). V javnomnenjski raziskavi spletne turistične agencije lastminute.com je sodelovalo 5000 Evropejcev, po 1000 iz Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in Španije. Aretirali Senegalca, ki sta okradla Sarkozyja PARIZ - Francoska policija je v torek aretirala dva Senegalca, ki naj bi vdrla v bančni račun francoskega predsednika Nikolasa Sarkozyja in z njega dvigovala denar. Osumljenca iz zahodnoafriške države sta "nepomembna tatova", ki "brez dvoma nista vedela, da je račun, iz katerega kradeta predsednikov", je povedal vir blizu raziskave. Sarkozy je krajo prijavil prejšnji mesec, ko je ugotovil, da iz njegovega računa v banki na obrobju francoske prestolnice, iz katerega je sicer plačeval naročnine za mobilne telefone, izginjajo manjše vsote denarja. Policija je osumljenca pridržala, o podrobnostih kraje pa nista želela govoriti. Na prodaj podzemni rov pod Londonom LONDON - Pod središčem Londona je na prodaj več kot kilometer dolg rov, kamor so se zatekali prebivalci britanske prestolnice pred bombami med drugo svetovno vojno. Lastnik rova, britansko telekomunikacijsko podjetje BT, se je za prodajo odločilo, ker rova za telefonske napeljave več ne potrebuje. Rov, ki leži kakih 30 metrov pod površjem, so leta 1942 zgradili za zaščito prebivalcev. Del rova je od leta 1944 do 8. maja 1945 uporabljala britanska obveščevalna agencija MI6, nato pa je v njem državni arhiv hranil kakih 400 ton dokumentov "zelo občutljive" narave. Nato je rov prešel v last britanske pošte, ki je imela v rovu telefonsko napravo za mednarodne klice. Do leta 1980, ko je prešel v last podjetja BT, so bile v rovu naprave za varovanje podatkov. Johanssonovi zaupali Nobelov koncert v Oslu OSLO - Hollywoodska igralka Scarlett Johansson bo gostiteljica tradicionalnega koncerta v čast Nobelovemu nagrajencu za mir. Koncert, s katerim se bodo poklonili letošnjemu lavreatu, nekdanjemu finskemu predsedniku Marttiju Ahtisaariju, bo 11. decembra v Oslu, so v torek napovedali organizatorji. Johanssonova, ki je zaslovela s filmom Zgubljeno s prevodom iz leta 2003, bo gostila prireditev, na kateri bodo nastopili številni zvezdniki, med njimi Diana Ross, kanadski pevec Feist in norveški pevec Marit Larsen. "Resnično sem počaščena, da bom gostila letošnji koncert v čast Nobelovemu nagrajencu za mir ter se veselim, da se bom pridružila mnogim umetnikom, ki se bodo poklonili Ahtisaariju," je dejala igralka. "Njegova neumorna prizadevanja za mir po svetu so navdih za vse nas," je dodala. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 23. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Miška Ma-ška 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 20.00, 23.10, 0.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Provaci ancora Prof! 3 23.15 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.00 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.25 Variete: Artu' (v. G. Gnocchi, E. Canalis) 1.15 Dnevnik - Parlament 1.25 Aktualno: Magazine sul Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fé in Italia, istruzioni per l'uso 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.10 Variete: Trebisonda 16.00 Tg3 Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Uno Sbirro tutto fare (krim., ZDA, '96, r. T. Carter, E. Murphy) 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik, sledi Primo Pia- Rete 4 7.05 Nan.: I Robinson 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Hunter 9.20 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film: Le giraffe (kom., It, '00, r. C. Bonivento, i. S. Ferilli) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Reazione a catena (akc., ZDA, '96, r. A. Davis, i. K. Reeves) 23.40 Film: A.I. Intelligenza artificiale (fant., ZDA, '01, r. S. Spielberg, i. W. Hurt) Al ■finiiciiiHflnFioMi Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 1.00 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol essere milionario 1.20 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: Distretto di polizia 8 Aktualno: Terra! Nonsolomoda Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik, pregled tiska 6.10 Nan.: Prima o poi divorzio! 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Tutto in famiglia 20.15 Resničnostni šov: La Talpa 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Resničnostni šov: La Talpa 1.00 Pokemania ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 10.35 Nan.: Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 13.55 Inf. odd.: ...Mescola e rimescola 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olimpico 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Inf. odd.: La provincia ti informa 20.05 Lavoro donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Centenial 22.45 Il Rossetti 23.30 Inf. odd.: Misteri che rimangono 23.35 Film: Sotto lo stesso tetto LA 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Duello nel Pacifico (dram., ZDA, '68, r. J. Boorman, i. L. Marvin) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 (i. Claudia Black) 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Stargate SG-1 23.35 Aktualno: Malpelo (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.20 Nad.: Sorodni duši 10.45 Izobraževalna oddaja: Turbulenca 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Kratki igrani film: Miha Mlaker - Očetnjava (pon.) 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kratki igrani film: Mejšjangina obljuba 16.20 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Njeno Veličanstvo v Sloveniji 20.50 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Grande torino (t Slovenija 2 6.30 9.30, 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. infokanal 9.30 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.15 Globus 12.45 Dok. nan.: Pogled z neba 13.35 14.15 50 let televizije 14.00 Prvi in drugi 14.50 Dok. serija: Zgodovina komunizma (pon.) 16.25 Evropski magazin 16.55 17.25 18.00 18.25 18.35 18.55 19.35 20.00 20.00 22.45 0.20 13.45 14.00 14.20 14.30 15.15 15.45 16.15 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.30 22.50 23.25 0.00 Med valovi Mostovi - Hidak Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Z glasbo in plesom Oddaja o umetnosti glasbe in plesa Šport Nad.: Števike Nad.: Veliki mali družinski umori Planet rock (pon.) Koper 11.30 12.00 18.00 18.45 19.00 20.30 21.00 22.00 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews Iz arhiva po vaših željah Potopisi City Folk Odmev Srečanje z... Pogovorimo se o... Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Film: Vse za vse (ZDA, '56, r. G. Mayer, i. D. Brian) Primorska kronika Primorski mozaik Pomagajmo si Vremenska napoved, sledi Čez-mejna Tv TDD i Tv Primorka 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani Mojca in medvedek Jaka Kulturni utrinek Športni ponedeljek (pon.) Objektiv Odprta tema: Studio Signal WTCC - Monza - druga dirka Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Skrb za zdravje in dobro počutje, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC poročajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasb. razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Val-terap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Do-roty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Sta- ri gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Galerija; 20.30 Košarka-evroliga: Juventut vs. Union Olimpija; 22.00 Poročila; 22.45 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Ponudba velja od 23.10. do 3.11.2008 oz. do prodaje Zidog. prihranka prihranka prihranka o 19.11.2008 prihranka Mercator Pis&nčpa ln.nl ra PUbnift brin pdhbattth ijrti* fi Lu jTrulniii^nl1"!, TiiVi: PjnviiJI Mik Piščandji file [iil-.icjiui, (nú m I Vi........ ni(u¡. H'ímj UrJn, crn^ M5 El -Sít Giiinlir OCT1J n V k■ ■■--".I ].¡(jNmii»L' nik'Lirnr. t ¡'..Mi.hu WcÜm tttÉM 'J.-tt FUR Altídptk) L'liSH .'J rjj-iL-j-: C i, _í 1 f L , ~< Skuta iiqíJMíjru iij|rii.inj -Líi ^ 50ft 5 L. ¡ i ir-1: _i ri ■- k L nblflurnr. I j uhljjru FUdiij tcni^ 2.JW EUn Jiirjiurt tíiUJux 0.1% m.fTi.i 1 \ I g CORN FLAKES Ntkcar ¡ j i s' I k l', i Iíie¿, tvik f'mli.ii. ajdrwuiiu KlhIiij -Lcfii: I .JD EUR (^kolnda Milkn lit'lifc A i 1DO f_ p líiOf breETIACNO Víjf'i Mt Sok IVO "b. ¡ lUilkfi. gj Win. brik j'l n-, ni. a¡líhi'. h' iii.i RrdlIiL-ttll; t,M>; L LJH Vabljeni v: Mercator Center Koper, Mercator Center Nova Gorica, Mercator Center 1 ti oper II, smer Pula smer Kromberk smer Koper center Dolinska cesta 1 a. 6000 Koper InduStrijika cbeí Ifí 6. 5000 Mcjvü Gcriü Ljubi ia as kacesla 5, 6QÜ0 Koper Tel.: +3B6 5 6636 830 Tel.: +386 5 33 43 300 Tef.: + 386 5 66 26 904 Odpiralni tos: Odplffllnl tat: (?dplr03n| ias: «d pcmwfolAa nki pata; ada.H 40 21 00 ur* oc ponndaljlui do ubaTn: cd 9.00 do il.OC ura cd por?dcl;Vj do irtjoln od S.M dn 2D.M ur« «batk: Ml 3.m lil 21 od ur* Od S CH> do 15 M v* ncdnl.o: oil 9 03 ói 1500 urt |Mt*h, 31. id., prunlk. od i 00 rio 13.» ur« p«tah, 31.ID., prunik. od a.do do o.do ure inbol j . 1,11.. praznik ZAPHTO ■obirtB. 1.11., premik ZAPRTO ut-at», 1 11., prairt*. zaprto