POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Brezplačno, samo za člane I UPOKOJENEC GLASILO BANOVINSKEGA DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO št. i. Ljubljana, dne 27. januarja 1939. Leto vi. Uredništvo In uprava: Wolfova ulica SV. 10. Tel. 4553. Izhaja enkrat mesečno. Ob vstopu ' Nešteto čestitk in želj si izražajo ljudje drug drugemu ob prestopu v Novo leto. Toda le malo teh želj se izpolni in tem več je razočaranja, kadar se oziramo ob koncu leta v preteklo dobo. Mi upokojenci smo končali staro leto z obljubami, nadami in pričakovanji. Z istimi obljubami, nadami in pričakovanji smo vstopili v Novo leto in nismo nehali računati, da se bodo vsaj nekatere teh nad in obljub tudi izpolnile. V prejšnjih številkah »Upokojenca" smo poročali o besedah gospoda predsednika vlade, ki jih je spregovoril pred deputacijo državnih in samoupravnih upokojencev v Beogradu meseca novembra in pozneje tudi na raznih političnih manifestacijskih zborih, na katerih se je dosledno vračal na pereče vprašanje zvišanja plač in pokojnin. To je dokaz, da tudi gospod predsednik vlade ni pozabil na prvotne obljube in da so naše nade še vedno osnovane in oprte na resne obljube gospoda predsednika vlade. Pri sprejemu deputacije upokojeniških društev iz vse države je gospod predsednik vlade vodji deputacije gospodu Boži Matoviču naravnost naročil, da se kot naš pooblaščenec po volitvah javi glede tega predmeta pri njem in da ga bo on napotil svojemu ministru financ, da se z njim to važno in nujno vprašanje povoljno reši. Mi bomo našega vodjo na kongresu državnih in samoupravnih upokojencev v Beogradu na to opomnili in prosili, da nadaljuje svoje delo v prid upokojencem, kakor ga je dokazal s pripravo kongresa državnih in samoupravnih upokojencev, ki je dosegel svoj višek s sprejemom deputacije pri gospodu predsedniku vlade. Ce upokojenci vedno in vedno prihajamo s svojimi prošnjami, željami in celo z zahtevami, se to ne sme smatrati za neko malkontentstvo ali celo ža kverulant-stvo, temveč se mora upoštevati, da nas k temu silijo žalostne in nevzdržne razmere v krogih drž. upokojencev, ki zahte-yajo remedure. Da pa te tožbe niso samo izmišljene in da posamezni krogi ne bodo mislili, da je papir potrpežljiv in da mirno prenaša te tožbe, v resnici pa je dru- r Novo leto gače, zato hočemo podati tudi stvarne dokaze. Domnevanje, da se uradništvu in upokojencem še dosti dobro godi, češ saj še hodijo dostojno oblečeni in kolikor toliko dobro izgledajo, je popolnoma napačno', ker se mora tudi upoštevati druga plat, da se uradniki in upokojenci pogrezajo v dolgove in da velika večina že tone v njih. Tako je »Slovenski Narod" z dne 10. januarja t. 1. pod naslovom »Rubeži in mali kriminal" napisal naslednje: »Dober merilec gospodarskega stanja Ljubljančanov so tudi rubežni na denarne terjatve, to je na plače. Upnik se najraje usede na plačo, posebno na plačo državnega uradnika. Statistika kaže, da leze naše uradni-štvo čimdalje bolj v dolgove. V letu 1937. je bilo zarubljenih 2807, lani pa 3545 uradniških plač, torej 738 več kakor predlanskim. Glede na število uradnikov v Ljubljani je upravičena trditev, da je bil lani zarubljen poprečno vsak tretji uradnik." Ali ni to porazna slika? In kje tiči vzrok tega strašnega stanja? Odgovor je enostaven; edinole v prenizkih plačah in pokojninah, s katerimi nameščenci in upokojenci pri najboljši volji in največji varčnosti ne morejo več izhajati, in posledica je, da zabredejo v dolgove, iz katerih bo rešitev zelo težka. Nič bolje ne izgleda Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Podpisane organizacije državnih in banovinskih aktivnih in upokojenih uslužbencev vseh strok in položajev ter delavcev v državni in banovinski službi se obračamo na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo s prošnjo za vso pomoč in oporo pri našem prizadevanju za zboljšanje našega nadvse težkega materialnega položaja. Spričo splošne gospodarske povezanosti prav vseh stanov narodnega in državnega kolektiva ni regulacija naših prejemkov, ki naj vodi to v Beogradu, torej v naši centrali, kjer so baje uradniki, ki nimajo zaznambe na svoje plače — bele vrane! Glavna napaka je, da se na merodajnih mestih ozirajo zgolj na južne kraje, kjer je življenje res poceni in kjer nameščenci in upokojenci s sedanjimi prejemki morda prav dobro živijo. Treba pa je upoštevati, da so banovine kakor dravska in primorska zelo drage in da tam sedanje plače in pokojnine ne zadoščajo. Pisou teh vrstic je nedavno pravil visok častnik, ki je več let bival na jugu, da si je tam od svoje plače prihranil lepo vsoto in mogel vsak mesec dati na stran prihranke, odkar pa je v Ljubljani, je kljub skromnemu življenju in varčevanju izdal poleg svoje plače že tudi vse prihranke. To je dokaz, da se s stališča draginje in preživljanja ne morejo enačiti vse pokrajine naše države, temveč da bo treba delati razlike in v banovinah z veliko draginjo določiti posebne doklade nameščencem in upokojencem. Na vsak način pa je nujno potrebno, da se čimprej nekaj ukrene, da se nameščencem in upokojencem olajša življenje, da se jim nudi pomoč in opora, da se izkopljejo iz sedanjih dolgov in da morejo začeti vsaj skromno, pa vendar dostojno in inteligenta vredno življenje. To naj nam prinese Novo leto, potem bo tudi nam izpolnjen vsaj del naših želj, nad in pričakovanj! do zboljšanja življenjskega standarda državnih in banovinskih aktivnih in upokojenih uslužbencev in delavcev, zgolj naše vprašanje, marveč je tako zvišanje istočasno neposreden interes prav vseh, v prvi vrsti pa interes pridobitnih slojev. Zboljšanje naših prejemkov znači povečanje naše kupne moči, istočasno pa poživitev trgovine in povečanje produkcije. Povišanje naših dohodkov je nujno potrebno. Že pred zadnjim znižanjem 1. 1935. so bili naši prejemki daleč pod eksistenčnim minimom in smo takrat nameščenci, upokojenci in delavci pričakovali zviša- nje, nikakor pa ne znižanje svojih že itak nezadostnih dohodkov. Regulacija naših osebnih prejemkov v letu 1937. je bila neznatna in nezadostna. Prejemki poročenih državnih uslužbencev po tej regulaciji niti niso dosegli višine pred zadnjo redukcijo v letu 1935., četudi je medtem draginja silno narasla. Rodbinska doklada za ženo ni bila vrnjena. Poročene državne uslužbenke in upokojenci sploh niso prejeli ničesar. Prve še danes ne prejemajo nobenih osebnih doklad, upokojenci pa znižane po uredbi iz leta 1935. Za te v prejemkih ustvarjene razlike državni in banovinski nameščenci, upokojenci in delavci ne najdemo nobene opravičljive utemeljitve, najmanj pa utemeljitev, ki bi slonela na socialnih razlogih. Cene vseh življenjskih potrebščin še vedno neprestano naraščajo in so danes za 25% do 30% višje od cen v letu 1935. Spričo tega težko izhajajo samski uslužbenci v visokih položajih, oni v nižjih položajih, zlasti poročeni z družinami pa se bore s pritrgovanjem in pomanjkanjem, kljub temu pa zapadajo bolj in bolj v dolgove. V najbednejših razmerah žive najnižji uslužbenci, zlasti delavci. Ti slednji nimajo nobenih niti osebnih draginjskih niti rodbinskih doklad za otroke in prejemajo zgolj dnevnice za svoje osebno delo. Dnevnice navadnega fizičnega delavca Pristopajte k društvenemu posmrtnemu skladu! Ni starostne omejitve za pristop. Izredne ugodnosti! »Trgovski list" o upravi« in banovinskih nameš Odmev na sprednjo spomenico, izročeno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, je bil članek, ki ga je z napisom »Upravi-čene zahteve" objavil »Trgovski list“ v svoji številki 125 z dne 14. novembra 1938 in ki se glasi: »Zahteva po povišanju uradniških plač je že stara in tudi »Trgovski list“ je že ponovno zahteval zvišanje uradniških plač. Storil je to z odobravanjem vseh slovenskih trgovcev, saj so združenja na svojih občnih zborih, a tudi Zveza trgovskih združenj ponovno nastopili za zvišanje uradniških plač. Če se je trgovstvo izreklo za zvišanje uradniških plač, potem je že s tem ta zahteva dovolj utemeljena. Kajti trgovci spadajo med največje davkoplačevalce, ki jim ni in ne more biti vseeno, če se nalagajo državi nova bremena. Trgovci pa so tudi ljudje, ki mislijo gospodarsko in ki vedo, da je treba vsak izdatek na eni strani nadomestiti z dohodkom na drugi strani. Ce se torej trgovci izrekajo za zvišanje uradniških plač, potem pomeni to, da znašajo pri 25 dnevni zaposlitvi mesečno 500 din, ta znesek se pri starejših le neznatno zviša. Le redki delavci in to kvalificirani dosežejo mesečne prejemke do 1500 din. Zaradi teh skrajno nizkih mezd tudi niso redki primeri, ko odpade od mesečnega zaslužka delavca na vsakega člana njegove družine le po 1.80 do 2.— din na dan. Ni težko zaključiti, kako taka družina živi in kakšna beda vlada v delavskih družinah. Na nas nameščencih in delavcih sloni vsa administracija in vse redno delo države sploh. Zato upravičeno pričakujemo zboljšanje svojega položaja, zlasti sedaj, ko se je po oficialnih izjavah gospodarsko stanje države izredno zboljšalo in so državni dohodki močno prekoračili v državnem proračunu predvidene postavke. Posebno pa pričakujemo zboljšanje, ker je bilo pred nedavnim eni stroki državnih uslužbencev s priznanjem posebne doklade materialno stanje že zboljšalo. Neobhodno je potrebno, da se ustvari vsem državnim in banovinskim uslužbencem, upokojencem in delavcem1 možnost skromne eksistence. Z ozirom na danes obstoječe stanje cen bi moglo zadovoljiti: (sledi pet točk zahtev, ki smo jih objavili že v spomenici, izročeni gospodu banu). Gornje zahteve smo stavili v posebnih spomenicah na vsa odločujoča mesta. Prosimo in zatrdno pričakujemo, da nas bo v njih na istih mestih, to je pri gospodu predsedniku ministrskega sveta, pri gospodu finančnem ministru in pri gospodu banu podprla tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Za izkazano oporo in podporo pri našem delu in stremljenju se že v naprej zahvaljujemo in beležimo z odličnim spoštovanjem. V Ljubljani dne 14. novembra 1938. enih zahtevah državnih encev in upokojencev je to zvišanje tako nujno, da se mora najti kritje za ta novi izdatek. Zvišanje uradniških plač pa je tudii v resnici neizogibno. Štirikrat so bile reducirane uradniške plače. Pnišlo je zaradi tega do takšnih nemožnosti, da so imeli uradniki vedno manjše plače, čimbolj so avansirali. Vse bi še šlo, če bi se po zadnji redukciji plač draginja zmanjšala. A mi vemo, da je nasprotno od leta 1935. dalje draginja občutno narasla. Ta draginja pomeni zadnjo in najtežjo redukcijo uradniških plač in vsaj posledice te zadnje redukcije bi se morale na vsak način odpraviti. A tudi v interesu države same je, da se uradniške plače izboljšajo. Kajti kakor v poslovnem življenju, tako velja tudi za javno upravo resnica, da je pogoj uspešnega dela, da imajo nameščenci vsaj svoj eksistenčni minimum. Kar odkrito je treba povedati, da večina državnega urad-ništva tega nima. In posledice tega se čutijo povsod in se čutijo tudi v državni upravi sami. Kaj drugega niti ni pričako- vati. Uradnik, ki je v gmotnih skrbeh, ki ne ve, kje bo dobil potrebni denar za vzdrževanje svoje rodbine, ta uradnik ne more delati tako, kakor bi delal, če bi bil brez te moreče skrbi. Tudi uradnik je le človek. Prepričani pa smo tudi, da bi bilo tudi za čistost državne uprave vse drugače poskrbljeno, če bi bili uradniki plačani tako, kakor treba. Samo gmotno popolnoma neodvisen človek more tudi z vso doslednostjo izvrševati zakonske predpise z vso objektivnostjo. Silno mnogo sitnosti in izdatkov pa bi se prihranilo tudi našemu gospodarstvu, če ne bi bili uradniki v materialnih skrbeh. Mislimo, da bi marsikatera komisija odpadla, da bi marsikatera stvar šla glad-keje naprej in da bi 'bilo mnogo manj nezadovoljstva, če bi se uradniki mogli čisto posvetiti le svojemu poslu. In ne pozabimo na najvažnejše. Pri sedanjih nizkih plačah se bo ravno najsposobnejši naraščaj branil državne službe. Kdor bo le mogel, bo iskal službo v zasebnih podjetjih, kajti v državni službi mora čakati leta in leta, preden pride do plače, da si more ustanoviti lasten dom. Tudi te posledice se ne bi smele prezreti. Zvišanje uradniških plač je nujnost, ki jo narekujejo tako državni 'ko narodni, gospodarski in kulturni oziri. Kor je nujno, se mora tudi izvršiti in zato se mora najti kritje, ki je za zvišanje plač potrebno. Z dobro voljo se more to kritje tudi najti in zato upamo, da se bo tudi našlo.“ V svoji 6. številki z dne 13. januarja 1939 pa je objavil »Trgovski list“ članek »Večji državni dohodki*4, v katerem izvaja: »V prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta so znašali državni dohodki 8170 milijonov dinarjev, za 50 milijonov več, kakor pa so bili proračunani. Državni izdatki p'a so znašali v tem času 7278 milijonov, to je za 841 milijonov dinarjev manj, kakor so blili proračunani. Presežek dohodkov nad izdatki je znašal v teh osmih mesecih nič manj, ko 891.8 milijonov dinarjev. Ko je nastopila gospodarska kriza in so se državni dohodki stalno krčili, ni bilo druge rešitve, kakor da so se skrčili tudi vsi državni izdatki. Treba je bilo pasove zadrgniti in vsak se je moral omejiti. Posebno pa so morali stisniti pasove državni nameščenci, ki so doživeli kar štiri redukcije plač. Sedaj pa se je položaj iz-premenil in državni dohodki so začeli zopet naraščati. Bilo bi zato logično1, da bi se preveč stisnjeni pasovi zopet nekoliko razširili, ker je bilo že zadosti trpljenja zaradi preveč stisnjenih pasov. Prepričani smo, da biii se danes to moglo tudi brež nevarnosti izvršiti. Dohodki države morajo naraščati že zaradi naraščanja prebivalstva. Zlasti ni nobene nevarnosti, da bi padli indirektni davki, od teh pa živi država v prvi vrsti. Splošno se tudi zatrjuje, da je pričakovati v vsem svetu zboljšanje gospodarske situacije, kar bo nujno povečalo državne dohodke. Polna možnost je s tem dana, da se preveč stisnjeni pasovi vsaj nekoliko popuste. Je pa to tudi nujno potrebno. Draginja je začela poraščati in kaže se že tudi prva posledica draginje, da se odpovedujejo kolektivne pogodbe in da zahtevajo delavci zvišanje mezd. Jasno je, da bodo te zahteve tem glasnejše, čim kasneje se nekaj ukrene proti draginji.-------------- Nihče nima tako velike dolžnosti, da stori nekaj za omiljenje' draginje, kot država. Prevelika je davščina na sladkor, preveč Pobira država trošarin, prevelike so prevozne tarife, premočno je davčno breme. Vse to podražuje življenje in manjša konkurenčno sposobnost naših podjetij, s tem pa tudi ovira resnično oživljanje našega gospodarskega življenja. Posebno pa pritiskajo vse gospodarsko življenje one davščine, ki direktno podra-žujejo proizvodnjo. Vsaj te davščine bi se Tretja seja upravnega odbora banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Ta seja je bila dne 16. decembra 1938. Po običajnih formalnostih in ugotovitvi sklepčnosti je predsednik najprej poročal o poteku posredovanja deputacije v Beogradu, kakor je o tem poročal tudi že »Upokojenec" v noveniberski številki 1. 1. Omenil je, da se za Beograd, Zemun in Pančevo v doglednem času še ne bo ustanovilo Posebno društvo, temveč da bo vodil posle še dalje že znani „Akcioni odbor", ki bo tudi še naprej vršil vse potrebno in vzdrževal stike z vsemi banovinskimi društvi državnih upokojencev. Odbornik dr. Vidic pa je še posebej poročal o sprejemu deputacije pri ministrskem predsedniku dr. Stojadinoviču, kakor je tudi že objavil porodilo »Upokojenec" v novomberski številki. Nato je odbor rešil nekaij prošenj in podelil Potrebnim članom, ki živijo v hudih razmerah, Primerne podpore. Železniška direkcija nam je sporočila, da je generalna direkcija državnih železnic našo prošnjo za zvišanje relacije polovičnih voženj brez žigosanja legitimacij od 20 na 50 km zavrnila, deš da bi ta dovolitev bila v nasprotju s tarifsko Politiko, ki jo vrši ministrstvo za promet. To poročilo se je vzelo na znanje in se je sklenilo, da se ob primernem času š Kdor ni na jasnem, koliko še dolguje, naj pošlje poljubni znesek, vendar najmanj za četrtletje (9 din) in zapiše na zadnji strani položnice (brez znamke!) željo, da se mu naznani višina dolžne članarine do konca leta. Takim članom se bodo poslale položnice z navedbo zaostanka. Sicer pa lahko vsakdo pri vsaki poštni upravi kupi položnico, samo da jo mora še izpolniti s številko društvenega čekovnega računa 12.131. Na lanskem rednem občnem zboru se je sklenilo, da se naj zniža članarina mesečno od 3 na 2 din, čim doseže društvo 3000 plačujočih članov, ozir. po izvršeni fuziji mariborskega društva z ljubljanskim banovinskim društvom. Do fuzije do danes ni prišlo, dasiravno so bili zaradi tega viprašanja v Mariboru že 3 izredni občni zbori. Po časopisnih vesteh se bo o tem sklepalo na rednem občnem zboru mariborskega društva. Sicer je pristopilo-v 1. 1938. novih članov 140, umrlo pa jih je 97. Nekaj članov je odstopilo, nekaj smo jih morali črtati, ker so, ki komaj zadoščajo za najnujnejše življenjske potrebe, zaostali z vplačilom članarine. Ob koncu leta 1938. šteje naše društvo 2927 članov. Kor torej še ni doseženo število 3000 plačujočih članov, ostane tudi za tekoče leto 1939. mesečna članarina 3 din, dokler ne doseže število 3000 članov. Pripomnimo še, da 'imajo vsa druga 'banovinska društva enako ozir. še višjo članarino in predvsem višjo vpisnino ter morajo ponekod člani plačevati naročnino za društveno glasilo, naši člani pa prejemajo „Upokojenca“ brezplačno. Osebna doklada za (poročene državne nameščenke. Poročena državna uslužbenka ima pravico do osebne doklade, če mesečni kosmati dohodek moža ne znaša več nego 500 din. Če so dohodki moža večji, se od moževih dohodkov odšteje 500 dinarjev in za polovico preostalih dohodkov (n. pr. brutto-doliodki moža 1500 din manj 500 din, ostane 1000 din; za pol od 1000 din, to je za 500 din) se zniža doklada, ki pripada ženi. (Ženi pripada n. pr. 650 din; od tega zneska se odšteje 500 din, tako da žena prejema doklade v znesku 150 din mesečno.) To pa ne velja, če stanujeta mož in žena v raznih krajih. Rodbinska pokojnina vdov upokojencev. Rodbinska pokojnina pripada vdovam državnih upokojencev brez oizira na to, ali se je do-tičnik poročil, ko je bil že upokojen. Zakon tudi ne določa nobene dobe zakonskega stanja, torej če se upokojenec poroči tudi zadnje dni pred svojo smrtjo, ima vdova pravico do rodbinske pokojnine. Rodbinska pokojnina znaša po 10 lotih službe njenega moža 30 odstotkov njegove aktivne plače; za vsako nadaljnje leto službe se zvišuje vdovi rodbinska pokojnina za 1 odstotek, toda največ do 55 odstotkov prejemkov umrlega moža. Ce »pa ima vdova otroke, znašajo ti odstot- ki več, in sicer pri 1 otroku od 40 65 odstotkov, pri 2 otrocih 50—75 odstotkov, pri 3 alii več otrocih od 60 do 85 odstotkov moževih prejemkov. V uradniški pokojninski sklad „staroupoko-jenci“ ne plačujejo, to so tisti, ki so bili upokojeni pred 31. dnem julija 1923, imajo pa iste pravice kakor upokojenci po 31. juliju 1923. Staro-upokojenci pa lahko prostovoljno plačujejo v uradniški pokojninski sklad, ako hočejo svojim vdovam zagotoviti višjo pokojnino. Pravica do pogrebnine in rodbinske pokojnine. 1. 'Pravico do pogrehnine imajo v smislu § 95 u. z. samo svojci aktivnega ali upokojenega drž. uslužbenca; po smrti vdove, ki prejema rodbinsko pokojnino po svojem možu, se pogrebnina ne izplača. Dvajsetletnica „Našega Glasa". Z januarsko številko je stopil „Naš Glas“ v XXI. letnik. Ta list je glasilo vseh strok in kategorij aktivnih in upokojenih nameščencev. Že polnih 20 let se torej bori „Naš Glas“ za naše slkupne pravice in .brani naš stan. Važno in neobhodno potrebno je, da delujejo 'banovinske organizacije drž. upokojencev skupno z organizacijami aktivnih nameščencev, predvsem glede izboljšanja prejemkov, saj imajo tudi aktivni tovariši velik interes na tem, da ostanejo njihovi prejemki po upokojitvi nezmanjšani. „Naš Glas“ je vsa ta dolga leta vršil svojo nelahko nalogo vestno in vztrajno ter je mnogo koristil celoti in posameznikom s svojimi stvarnimi nasveti, navodili in predvsem s pravilnimi in pojasnilnimi tolmačenji večkrat nejasnih in zamotanih predpisov! Vse svoje člane, ki jim dopuščajo gmotne razmere, vabimo — če tega doslej še niso storili —:, da se naročd na „Naš Glas", ki izhaja dvakrat na mesec. Naročnina znaša za celo leto 40 din, za pol leta 20 din, za četrt leta 10 din ter ima svoj čekovni rač. poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1. Prepisi iz položnic. Srečno novo leto! želim vsem gospodom pri upravi društva. Izrekam iskreno zahvalo in priznanje za dosedanje delovanje in trud in Vam želim še nadaljnjega uspeha. Z iskrenim pozdravom. Vaš upokojenec. — D. I., Sp. Hudinja pri Celju. Pošljem 18 din kot članarino za 6 mesecev ter prosim, delajte energično, da se bodo naši pre- Društvo intervenira za vsakega člana brezplačno v vseh osebnih zadevah pri vseh centralnih oblastvih. 2. Nepreskrbljene hčerke imajo pravico do rodbinske pokojnine po smrti svojega očeta ali matere, ki je bila v drž. aktivni službi ali ošeb-ni(a) državni upokojenec(ka), dokler so hčere samskega stanu, torej brez ozira na starost. Ce se taka hčerka, ki ji je bila priznana rodibinska pokojnina, poroči, izgubi pravico do te rodbinske pokojnine; če pa postane vdova in ostane brez dohodkov in imetja, dobi zopet pravico do pokojnine. 3. Sinovi imajo pravico do rodbinske pokojnine samo do 16. leta starosti; dalje pa le v tem primeru, če so za delo popolnoma nesposobni. Ta nesposobnost pa mora ibiti 'kanstatirana že v dobi pred 16. letom starosti. Nadaljnji pogoj je, da je oče umrl po 1. aprilu 1931, torej ko je dobil veljavo novi uradniški zakon. jemki vsaj do meseca aprila 1.1. zvišali. Ne moremo iz hiše, in tako postane človek srdit in razkačen. Z odličnim spoštovanjem I. H., Št. Janž-Meža. Pošiljam članarino za leto 1938. Prihodnje leto ne bom več član, ako se ne bode nič storilo za nas stare upokojence. Ako bom jaz tudi deležen zvišanja pokojnine, bom poslal članarino za leto 1939. Pošiljajte mi naprej naše glasilo „Upo-kojenec". Ako bom prenehal biti član, boni vseeno plačal za naizaj, kolikor bom dolžan. Ako se nič ne doseže za staroupokojence, tudi nima smisla biti član. Z odličnim spoštovanjem J. M., Kostanjevica. (Naš g. tajnik je poslal gospodu J. M. obširno pismo, v katerem mu je pojasnil položaj in ga zlasti opozoril, da društvo ne dela zakonov in ne urejuje prpjemkov, temveč da le opozarja na kričeče krivice, dreza in terja, da se krivice popravijo, vsak zavedni upokojenec pa mora podpirati naše stremljenje!) 50 Din za članarino 1939, ostanek v prid Banovinskemu društvu drž. in samoupravnih upokojencev za dravsko 'banovino v Ljubljani — plača F. C. Maribor. Srečno novo leto in mnogo uspehov želi F. C. (Gospoda F. C. postavljamo za zgled vsem svojim članom in vsem ostalim upokojencem. To je stanovska zavednost! Pa ni treba misliti, da je gosp. F. C. upokojenec visokega čina z veliko pokojnino! Nasprotno, g. F. C. mora po svojem činu imeti prav skromno in pičlo pokojnino in vendar je že drugič, v 1. 1938. in letos nakazal preplačilo iza članarino. Gosp. F. C. najlepša hvala Vsem ostalim pa; Storite tudi Vi tako!) Vsak zavedni član našega društva naj smatra za svojo dolžnost, da pridobi društvu še enega člana! Glasilo banovinskega društva državnih in samo* upravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Od' govorni urednik Anton Spendž. — Tisk J. Blas-nika nasl, Univerzitetna tiskarna in lltografil** d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vrf v Ljubljani. Razgled