Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, četrtek 28. julija 1938
III
Namen angleškega posredovanja v Pragi, razgovori med Anglijo in Nemčijo
Pojasnila zunanjega ministra Halifaxa poslanski zbornici pred drugim obiskom Hitlerjevega zaupnika Wiedemanna v Londonu	\
London, 28. julija, o. Poluradno poročajo, da dospe Hitlerjev pribočnik in odposlanec kapitan \Viedemann jutri v drugič v London in bo imel takoj po prihodu ali pa pojutrišnjem noTe razgovore z angleškim zunanjim ministrom Ha!ifaxoin. Wiedemann prinaša nove Hitlerjeve predloge glede Češkoslovaške in glede zveze med štirimi evropskimi državami.
Angleški opazovalec v češkoslovaškem vprašanju lord Runciman bo odpotoval iz Londona v ponedeljek.
Zunanji minister lord Halifax je imel včeraj v poslanski zbornici govor o angleški zunanji politiki in je dejal med drugim:
>Kar se tiče Runcimanove naloge v ČSR, sem že izjavil na najbolj jasen način, da je njegov odhod in njegova naloga popolnoma neodvisna od angleške vlade. Runciman v Pragi v nobenem primeru no bo zastopal angleške vlade. Tja odhaja na svojo osebno odgovornost, ker angleška vlada v nobenem oziru ne more prevzeti odgovornosti za njegovo delo.«
Lord IIalifax je dodal, da je lord Runciman sam izjavil, ko mu je razložil to stališče angleške vlade: Jaz vas popolnoma razumem. Pošiljate me kot majhen čolnič na razburkano morje. Jaz pa sem mu odgovoril: Točno tako!
Halifax je rekel, da upa, da se bo le našel način, kako zadovoljiti Čehoslovake in Evropo, in ves svet se bo otresel velikih skrbi. Kako se bo uredilo to vprašanje in nato izvedlo, to je glavno vprašanje in od tega niso odvisne samo koristi CSR, ampak mir v svetu. Priznavamo načela pravičnosti in potrebo izmenjave misli in popuščanja, vendar smo prepričani, da se lahko uredi vse mirnim potem.
Lord Halifax je nato govoril o zadnjem Dala-dierovem govoru, v katerem se je francoski državnik jasneje izrazil o francoskih obvezah do ČSR. Samo francoska vlada more naglašati te obveze. Toda Daladier je obenem izjavil, da veruje', da vojna ni nujna. Jaz v tem oziru popolnoma delim Daladierovo mnenje.
V teh dneh so bile vpostavljene nekakšne zveze med angleško in nemško vlado. Angleška vlada je vse to pozdravila, ker upa, da se lahko miroljubno urede vsa vprašanja.
Angliia In NemČifa
O razgovorih s kapitanom Wiedermannom je lord Halifax izjavil:
»Naravno je, da so bili ti razgovori zaupni, vendar pa lahko ob tej priliki izjavim, da sva bila oba zadovoljna, ker sva lahko izmenjala misli o vprašanjih, ki zanimajo obe vladi in ker je bilo med tem razgovorom tudi ugotovljeno, kakšne razlike so še med obema vladama v zvezi z mednarodnimi vprašanji, ki so na dnevnem redu. Jasno je, da niti Nemčija niti Anglija ne želita zamuditi nobene prilike, ki bi sc ponudila za še tesnejše zbližanje med njima.
Prepričan sem, da vsi — tudi najbolj nasprotujoči si tokovi v svetu — danes žele ohraniti mir, ker vsaka vlada mora resno razmisliti na posledice, če se to upanje v mir ne bi uresničilo. Angleška vlada veruje, da se lahko uredi sleherno vprašanje, če obe stranki hočeta zmerno in po-mir.jivo obravnavati vsa ta vprašanja.
Pritisk na ČSR
Lord Halifax se je nato zopet vrnil na poslanstvo lorda Runcirnana in izjavil, da upa, da bo lord Runciman uspel v svoji nalogi, ki jo bo moral opraviti v ozračju modrosti, miru in zaupanja. Upa, da bodo vsi zainteresirani, tako v ČSR kakor tudi izven nje, podprli njegovo delo, da bi se mu to težko delo tako lahko posrečilo, če mu ne bodo delali ovir, tedaj je jasno, da bo uspel, posebno pa še, če se v tisku ne bodo ponavljale grožnje in izvajal pritisk na javno mnenje. Ker mi izvajamo pritisk na češkoslovaško vlado, da naj bo pomirljiva in širokogrudna, smo prepričani, da bo tudi nemška vlada storila vse, kar je treba in da se prepreči neugoden razvoj. Čutim za svojo dolžnost, da izjavim, da je angleško javno mnenje proti tistemu, ki bi skušal zavlačevati in obstruirati to zapletno zadevo in da je odkrito na 6trani tistega, ki hoče vse postaviti na pravo mesto in ki želi, da 6C mirno in pravično uredi to vprašanje.
Zveia med Anglijo in Franciio - famstvo za mir
Lord Halifax je nato govoril o obisku angleške vladarske dvojice v Parizu in rekel, da so se vezi med Francijo in Anglijo zvarile v teku zgodovine in iz nju-
nega zemljepisnega položaja. Obisk naše vladarske dvojice je tej zvezi med Francijo in Anglijo dodal še nekatere posebne lastnosti. Prisrčen sprejem v Franciji je globoko ganil našo vladarsko dvojico in milijone ljudi v vseh delih našega cesarstva. Zdi se, da se je pri tem obisku izkazalo, da prevevajo francoski narod iste želje in ista čustva, namreč, da mi in Francozi verujemo v zmago pravice in da tudi verujemo v tiste lojalne temelje, na katere se naj nasloni človeštvo v svoji borbi za omiko in blagostanje. Te obveze med Francijo in Anglijo ostanejo nespremenjene, ker
meu | slone |
na istih skupnih naporih za mir in za miroljubno razrešitev vseh mednarodnih vprašanj. Kadar se narodi zavedajo svoje moči, tedaj je malo verjetno, da njihov trud za ohranitev miru ne bi bil poplačan in bodo zato še nadaljevali za zmago pravice in miru med vsemi narodi.
Svoj govor je lord Halifax zaključil z besedami: Mednarodni odnošaji se morajo razvijati po načelih pravičnosti, vendar pa se mora ta razvoj nasloniti na sistematično in razumno delo, da bi se tako onemogočilo sleherno in škodljivo posredovanje-
Načrt za rešitev narodnostnega vprašanja v CSR - razglašen
Nemci načrt man;šinskega statuta zavračalo
Praga, 28. julija, o. Predsinočnjim so večerni listi prinesli vsebino narodnostnega statuta, ki so ga na seji političnih ministrov nepričakovano naglo sprejeli. Domnevajo, da je vlada dala narodnostni statut razglasiti zato tako hitro, da bi bilo njeno stališče glede nemškega vprašanja jasno določeno pred prihodom an-
Šleškega posrednika lorda Runcirnana v Prago, tem je vlada pokazala, da ne misli v nemškem vprašanju popuščati tako kakor zahteva Hen-lein, ker bi pri tem trpela enotnost in nedotakljivost države.
Novi statut o narodnih manjšinah in jezikovni zakonodaji ima 13 poglavij in vsebuje naslednja najvažnejša določila:
V prvem poglavju se potrjuje popolna enakost vseh narodnosti v ČSR. V drugem poglavju stoji, da se morejo državljani odločiti za tisto narodnost, za katero žele. Merilo pri določanju je materni jezik. Tretje poglavje določa varstvo narodnosti in kazni od 6 mesecev do 5 let za poskuse raznarodovanja. Otroke bodo mogli vzgajati samo tisti, ki so iste narodnosti kakor
te narodnostne skupine, šesto poglavje določa, da se bodo morale občine in oblasti ravnati v svojih ustanovah za pomoč sorazmerno po narodnostih in po ključu, ki ureja odnos med temi narodnostmi. Načelo sorazmernosti bo obvezno tudi za izvajanje javnih del. Vsaka narodnost bo imela odgovarjajoče število šol. 13. poglavje odreja, da bodo zdaj ustavno sodišče, katerega so doslej sklicevati z absolutno večino glasov skupščine in senata, odslej sklicevali že na zahtevo 50 poslancev in 25 senatorjev. Kakor je znano, ima to sodišče nalogo, da preiskuje, če so od parlamenta sprejeti zakoni v skladu z ustavo ali ne.
Sudetsko-nehiš-ka stranka ima 54 poslancev in 25 senatorjev. Novi jezikovni zakon daje narodnim manjšinam pravico, da se obračajo na oblasti v svojem materinskem jeziku, celo v tistih krajih, kjer so te narodnosti zastopane z manj kot 20% prebivalstva.
Berlin, 28. julija, o. Ves nemški tisk se ba\i z vsebino češkoslovaškega narodnostnega sta-otrokovi starši. Četrto poglavje pravi, da se bo-f tu te in -ga -m* vrača, češ da ni v' njem ustreženo
uradništvo v krajih, koder bivajo državljani samo ene narodnosti, izbiralo večinoma iz vrst
niti eni zahtevi čeških Nemcev. Zato češki Nemci nočejo nove zakonodaje priznati.
Japonci prodirajo ob Jangceju proti Hankovu
Zavzetje Kijukijanga — žestmilijonsko armado
Kita.ci zbirajo za drugo leto
Šanghaj, 2’. julija, o. Kakor poročajo japonska poročila, so japonske čete zavzele po večurnem srditem boju mesto Kijukijang. Danes pa prodirajo že naprej po obrežju reke Jangce proti mestu Hankovu. Japonske topničarke plovejo po reki navzgor proti mestu Tijenkijačenu, ki je 50 kilometrov oddaljeno od Kijukijanga. Vse, kar jim ovira prodiranje, obstreljujejo tako dolgo, dokler ne utihne slednji obrambni top. V bližini Tijenkijačena se zbirajo kitajske čete, ki hočejo ustaviti nadaljnje prodiranje Japonske. Ta nova kitajska obrambna postojanka leži 195 km pod Hankovom. Ena japonska kolona je pričela prodirati po desnem bregu proti zahodu ob reki Jangce proti mestu Nančangu, kjer je največje letalsko oporišče v srednji Kitajski. Poprej pa mislijo še zavzeti goro Kuling, ki leži 25 km južno od Kijukijanga. Po vsej priliki tu ne bodo na-
leteli na večji odpor, pač pa računajo, da bo večja bitka v bližnjih mestih, kamor so se zatekle bežeče kitajske čete. Iz Hankova poročajo, da se vsa poslaništva pripravljajo, da zapuste mesto in se preselijo ▼ Čungking, ki je oddaljen 925 km zračne črte od Hankova. Poslaništva bodo zapustila mesto prve dni v avgustu.
Amerikanska topničarka, ki je bila včeraj ves dan pred Kijukijangom, je še vedno zasidrana pred mestom. Poročila, ki prihajajo s topničarke, pravijo, da Japonci niso zavzeli vsega mesta, pač pa samo obrežni del, medtem ko je notranjost še vedno v kitajskih rokah.
Globoko v notranjosti južnovzhodne Kitajske se zbirajo nove divizije Kitajcev. Kakor potrjujejo kitajska poročila, bodo Kitajci zbrali do drugega leta nad 6 milijonov vojakov v pokrajini Sečuan, ki bodo lahko drugo leto stopili v akcijo.
Žrtve dveletnih uporov v Palestini
London, 28. julija, o. Na vprašanje poslanca Watkinsa je kolonijalni minister dal o žrtvah, ki so jih do zdaj zahtevali upori v Palestini, naslednje podatke:
Od začetka nemirov sredi leta 1986 pa do konca tega leta je nasilne smrti umrlo 2l Angležev, 81 Judov in 203 Arabci. Leta 1937 je bilo 20 angleških, 33 judovskih in 44 arabskih smrtnih žrtev. Leta 1938 pa je v spopadih padlo 16 Angležev, 71 Judov in 139 Arabcev. Vsega skupaj so boji v Palestini zahtevali 535 smrtnih žrtev, od tega 64 Angležev, 185 Judov in 386 Arabcev. Torej so Arabci v spopadih trpeli veliko več kakor Judje. V to število niso vštete velike žrtve zadnjih judovskih atentatov, katerih je bilo 250.
Milijonar skočil iz 17. nadstropja na tlak
in se sredi Newyorka raztreščil na tisoč koscev
Newyork, 28. julija, o. Pred dvema dnevoma se je na 5. aveniji v newyorškem milijonarskem predelu odigral strahovit prizor, kakršnega niti senzacij vajeni Newyork ne pomni.
28 letni milijonarski sin John Ward iz znane bogataške družine je splezal skozi okno svoje hotelske sobe na 17. nadstropju in 6e začel sprcha-I&ti po nazidku, širokem 35 cm, pročelja hotelske Palače. Ljudem, katerih se je zbralo ogromno na uhci, se je zdelo, da je fant izgubil pamet. Na tem nevarnem mestu je Ward ostal okrog 5 ur in kadil C!Žarete ter se sprehajal. Na pomoč so poklicali Policijo in več oddelkov gasilcev, vendar ga niso Pjogli pregovoriti, da bi se nehal sprehajati. Gasil-F1 so zaman poskušali, da bi ga dosegli s svojimi pslvami, ker je Ward dejal, da bo skočil na ulico, Ce se mu približajo. Gasilci so zaprli vso ulico in
raztegnili mreže vzdolž vsega pročelja palače. Filmski operaterji so hitro posneli ta prizor, 200 policajev je moralo vzdrževati red. Promet 6e je na tej cesti popolnoma ustavil. Ljudje na cesti so že sklepali stave v razmerju 3:1, da bo Ward skočil. Gasilci so nato dve nadstropji niže pod Wardom razpeli še eno, mrežo, da bi ga prestregli, če bi skočil. Vse pregovarjanje, da bi se mladi milijonar vrnil v sobo, je bilo zastonj. Kljub svojemu čudnemu vedenju je delal njegov obraz vtis docela mirnega in nič zmešanega človeka.
Ko so gasilci čez pet ur začeli \Varda obriz-gavati z vodo in ga tako prisiliti na skok v mrežo, si je fant prižgal zadnjo cigareto in skočil v globino. Na nesrečo pa je padel nekaj centimetrov stran od mreže in se na tlaku razbil na drobne kosce. Kaj je milijonarja gnalo v grozno smrt, gi znano.
Jeruzalem, 28. julija. AA. (DNB) Včeraj je bilo izvršenih nekaj smrtnih obsodb. V Jeruzalemu so obesili dva Arabca, v Akonu prav tako dva Arabca, ki so pri njih našli orožje in muni-ci jo ter jih je zaradi tega vojno sodišče obsodilo na smrt.
Vojaški oddelki 60 v včerajšnji noči izvedli več preiskav v Nablosu. Pri tej priliki so našli mnogo orožja in streliva. Na nekem mestu je prišlo do spopada med Arabci in vojaki
Skala I« strla delavca v kamnolomu
Kresnice in njihova okolica stojijo pod vtisom smrtne nesreče, ki se je pripetila danes v kamnolomu industrijalca g. Birola. G. Birola je postavil v Kresnicah leta 1930 moderno apnenico, ki daje do 3 vagone apna na 24 ur. Ker pa ta ni krila vseh naročil, je postavil podjetnik letošnjo zimo še dve manjše peči, katerih skupna kapaciteta je 2 vagona na 24 ur. Potrebno kamenje dobivajo po žičnici čez Savo iz Zapodja, kjer si služi okrog 30 delavcev kruh — in kakor je pokazala današnja žrtev — dostikrat z življenjsko nevarnostjo. Do nesreče je prišlo dopoldne ob 10. Ko 6o delavci razstrelili neko pečino, je ostala gori še večja skala. Da bi jo spravili dol, je šel Franc Stražar na vrh, da jo z železnim drggom spravi dol. Toda skala je ležala zelo narahlo. Ko se je Stražar spravil k delu, se je že začela premikati navzdol. Stražar je odskočil, ker pa je strmina ni mogel odskočiti v stran, temveč navzdol. Valeča se skala ga je v trenutku dohitela in ga pokopala pod sabo. Navzočim delavcem, ki so to videli, je zastal dih, skočili so brž k njemu, toda nudil se jim je strahovit prizor: skala je pritisnila Stražarja na glavo s tako silo, da so mu izstopili možgani in je bil na mestu mrtev. Pokojnik zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Nesreča
Vesti 28. julije
Predsednik francoske republike Lebrun bo
prihodnje leto, preden se poslovi s svojega mesta, obiskal Francoske kolonije.
Za 56 milijonov frankov srebra, ki je last barcelonske vlade, so pripeljali včeraj s tovornimi avtomobili čez francosko mejo v Perpignan. To srebro hoče vlada imeti na varnem za primer, da bo morala bežati v Francijo.
Mussolinijev sin Vittorio je včeraj priletel z lastnim letalom v Berlin.
20 zagrebških študentov je dospelo v Genovo, kjer so gostje tamošnjih fašistovskih študentovskih organizacij.
Skupina čeških vseučiliščnikov potuje po Italiji in je pred nekaj dnevi obiskala nova Mussolinijeva mesta v Pontinskih močvirjih. Študentje so v navdušenih govorih slavili zasluge fašizma za Italijo.
Bivši sovjetski vrhovni državni tožilec Krilen-ko, znan iz številnih procesov proti Stalinovim nasprotnikom, bo v kratkem prišel pred izredno sodišče. Njegov naslednik Višinski je že sestavil obtožnico proti njemu.
Sovjetsko brodovje v Baltiškem morju je končalo svoje vaje, katerih so se udeležile ladje vseh vrst in vodna letala.
Predsednik Mehike Cardenar je izjavil dopisnikom ameriških listov, da bo Mehika sprejela vse judovske znanstvenike in zdravnike, ki so pobegnili iz Avstrije in Nemčije.
Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je včeraj sprejel zastopstvo ameriških Slovakov, ki se je vrnilo iz Rima v Prago, odkoder pojde nazaj v Ameriko.
V brazilijski prestolnici Riu de Janeiru so včeraj obsodili zadnjo skupino upornikov, ki so skušali začeti prevrat 11. maja. Eden izmed njih je dobil 30 let ječe, dva pa po deset.
Madžarski zunanji minister Kanja je po vrnitvi iz Italije poslal zahvalno brzojavko grofu Cianu.
O topovih, ki so jih Španci postavili ob Gibraltarju, je izpraševal angleški delavski poslanec Henderson vojnega ministra. Ta pa mu je odgovoril, da jo teh lopov premalo, da bi mogli biti nevarni angleškim utrdbam in angleški moči pri Gibraltarju. Sicer pa angleška vlada nima o teh lopovih nobene uradne vesti.
Pri lahkoatletskih tekmah med Ameriko in Švedsko so zmagali Amerikanci.
Velikih vojaških vaj v Nemčiji letos ne bo, ker so predrage. Vodstvo nemške vojske je sklenilo, da bodo take vaje odslej samo vsako tretje leto.
Za 37 milijonov dolarjev letal in letalskih motorjev so izvozile Združene države prvega pol leta letos. V primeri z enakim časom lani se je ta izvoz povečal za 28 odst.
V Franciji zelo skrbe, kaj je s slovitim izginulim patrom Jacquinotom, ki je znan po svojem socialnem delovanju v Šanghaju, kjer je s svojimi prizadevanji med japonskim obleganjem rešil življenje deset in desettisočem Kitajcem. Pater se je vračal čez Japonsko v Šanghaj iz Amerike, kjer je s predavanji zbral več siotisoč dolarjev za pomoč. stradajočim Kitajcem. Boje se, da so ga med potjo ubili, ker je patrova prtljaga dospela v Šanghaj, njega pa ni nikjer.
Pri angleško-anicriških trgovskih pogajanjih so se pokazale precejšnje težave, zaradi katerih so pogajanja utegnejo ustaviti.
Zastopniki mladinskih organizacij čeških vladnih strank so dospeli v Varšavo, kjer bodo gostje poljskih demokratskih in socialističnih mladinskih zvez. Z njimi se bodo posvetovali, kako bi prišlo do sodelovanja med poljskimi in češkimi tovrstnimi organizacijami.
V španskem pristanišču Gandija se je potopil angleški parnik >Delwin«, ki so ga nacionalistična letala v zadnjih dneh petkrat bombardirala.
Poljska poslanska zbornica je končala svoje izredno zasedanje in jo bodo v kratkem poslali na počitnice.
Zveza egiptovske mohamedanske mladine je izdala razglas, v katerem kliče ves arabski svet na pomoč rojakom v Palestini, ki se že dve leti bojujejo za svojo svobodo.
Zastopstvo bivših nemških bojevnikov bo letos decembra obiskalo Anglijo, da vrne nedavni obisk Angležev v Nemčiji.
Angleško letalo »Mercurv« je srečno priletelo iz Newyorka v Lizbono, odkoder bo nadaljevalo pot v London.
Dva mornarja sta živa zgorela pri ognju, ki je nastal ob kratkem stiku v akumulatorjih na francoskih podmornici .»Espoir« v bojni luki Tou-lonu.	.
Češka fašistovska stranka, ki jo vodi bivši general Gajda, bo na prihodnjem kongresu spremenila program in sprejela demokratična načela, tako da bo njen voditelj odgovoren kongresu m odboru stranke, ki ga bo lahko vrgla, kadar se ji bo zljubilo.
Predsednik češkoslovaške republike dr. Be-neš je včeraj v Pragi sprejel nemškega poslanika Eisenlohrja.
Predsednik madžarske vlade Imredy je na
sinočni seji poročal svoji vladi o razgovorih, ki jih je imel v Rini«.
V Bratislavi Je umrl poslanec v bivši avstrijski zbornici Markov, ki se je boril za pravice malih slovanskih narodov v Avstriji. Med svetovno vojno je bil obsojen na smrt, nato pomiloščen na dosmrtno ječo.
Zahvala naše kratice
Belgrad. 28. julija. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je prejela ob smrti svoje matere kraljice Marije romunske številne brzojavke iz države in inozemstva, v katerih se ji izraža globoko sožalje. Po najvišjem nalogu se pisarna Nj. Vel. kraljice zahvaljuje vsem, kakor tudi tistim, ki so se vpisali v dvorsko knjigo.
spremlja to hišo: pred dvema letoma mu je pogorela hiša in gospodarsko poslopje in le z velikim trudom jc postavil nova poslopja. Zdaj ga je zadela takšna žalostna smrt. Pokoj njegovi duši, svojcem naše sožalje.
Pasji dnevi ali poletje v zenitu
Ljubljana, 28. julija.
Po godu svetega Jakoba stopi poletje v zenit. Pasji dnevi so višek poletja; vročina pritisne, ljudem se skoraj ne ljubi več delati. Misli postajajo lene, nič pravega se človek ne utegne spomniti. Že od njega dni so pasje dneve ljudje tudi krstili z imenom »doba kislih kumaric«. Tačas odhaja največ ljudi na počitnice kani na deželo; premožnejši se odpravljajo k morju, drugi gredo v gorska letovišča ali v hladne dolenjske gozdove. V mestu je pusto, šele proti večeru nekoliko oži-ve ulice. Cez dan se'ljudje, ki nimajo pravega dela in ki jim gmotno stanje ne dovoljuje, da bi odšli kam letovat, večinoma zamujajo po kopališčih. V poslovnih lokalih so povsod okna zasenčena z zasjori, vsa vrata so odprta, da prepih vsaj nekoliko ublaži neznosno vročino. Vroče je, ljujlje posegajo za osvežilnimi pijačami; nikdar pri nas gostilničarji ne prodajo loliko piva, kakor te kratke poletne tedne. Kratka je ta doba, kmalu pride avgust, vročina začenja ponehavati; že se začenjajo pojavljati prvi znaki zgodnje jeseni.
Letovanje pri morju
Mnogo tujcev prihaja zadnja leta skozi Ljubljano; večinoma potujejo z velikimi avtomobili, največ je Nemcev in Cehov. V Ljubljani^ navadno ne ostajajo dalj časa, kvečjemu čez noč, ali pa samo toliko, da kosijo in se nekoliko spočijejo za nadaljnjo vožnjo. V mestu zagledate lahko v poletnih mesecih dan za dnem avtomobile najrazličnejših znamk iz najrazličnejših držav. Angleži prihajajo, zadnja leta v prav velikem številu poleg Nemcev in Cehov Holandci ter Francozi, Belgijci, celo Egipčani, Poljaki in drugi. Človek bi mislil, da vsi ti ljudje potujejo k našemu Jadranu, toda to ne drži. Večina skoraj potuje dalje proti jugozahodu v sončno Italijo. Italijani so dandanašnji uredili tujski promet tako vzgledno, da za najmanjši denar dajejo svojini gostom tudi po največjih letoviščarskih krajih najboljše ugodnosti. Kalkulacija je prav dobra: tujec bo rad dal približno 50 odst. denarja, ki ga je prinesel s set>oj za obligatne dajatve pri penzionu in si dejal, da se je prebil »presneto« poceni. Zato pa bo za »slučajne« stroške rad porabil ostalih 50 odst. — in bo drtigo leto v tako cenen kraj (!) spet rad prišel in še komu doma svetoval, naj gre vendar z njim, češ, tako poceni ne boš nikdar in nikjer shajal kakor tu. Pri nas v Dalmaciji, pa tudi v državi sploh, zdaj za podobne kalkulacije prizadeti krogi še premalo skrbe.^ Kako veliko, zares kar neverjetne ugodnosti uživajo tujci po drugih državah: na železnicah, na ladjah, na avtobusih, na letalih, po hotelih in penzionih! Pri nas je v tem pogledu storjenega še zelo malo, kalkulacije so še zelo napačne; ljudje izhajajo iz predpostavke, da je treba tujca osušiti z nujnimi, obveznimi dajatvami, češ, le na ta način bo ostal denar pri nas doma. Tujec plača, mogoče nekoliko skomizgne z rameni — toda drugo leto ga ne bo več blizu. Take stvari se navadno kaj rade in obilno maščujejo.
Letoviški kraji so v Sloveniji predragi
Menda je še največja draginja v naših slovenskih letoviščarskih in tujskoprometnih krajih. V tem pogledu kažejo slovenski gostinski in letovi-ščarski podjetniki vprav obupno kratkovidnost. Ta kratkovidnost se že začenja maščevati. Gostov iz tujine je vsako leto manj; zlasti občutevajo to neugodno dejstvo naši gorenjski kraji. Tam je v letni sezoni taka draginja, da si domačini Slovenci danes že skoraj ne upajo več hoditi tja letovat. Najne-znatnejše stvari so tako drage, kakor po največjih svetovnih letoviščih, ki imajo že večdesetletno reputacijo pa razen tega gostom lahko strežejo z mnogo večjim udobjem. Tudi tujci se takih krajev iz leta v leto bolj ogibljejo. Zanimivo je, da imamo dandanašnji polna usta govorjenja, kako je treba pospeševati tujski promet, kaj smo v tem pogledu pri nas že vse dosegli, kako postaja tujski promet pri nas iz leta v leto vse važnejši faktor. Ce pa te naše trditve in ugotovitve pogledamo nekoliko od bliže, nam kmalu postane jasno, da naš Bled, naša najdražja tujskoprometna postojanka kljub vsestransko stopnjevani propagandi in reklami dandauašnji nima prav nič večjega tujskega prometa kot ga je imel pred svetovno vojno; morda pa je to ali ono leto ta tujski promet celo nekoliko manjši. Prav nič nas ne čudi, če tudi v druga gorenjska letovišča ne prihajajo tujci tako kot bi domačini radi videli. Ze domačinom Slovencem so ta letovišča mnogo predraga, Slovenci sami se radi neznosnih cen morajo ogibati svojih lopih krajev in hodijo rajši k morju na Jadran, tam je življenje vendarle še mnogo cenejše kot na Gorenjskem. V tem pogledu bo treba pri nas še mnogo reda in seveda tudi — spametovanja.
O/ndbu****""
Na Gorenjskem so v letoviščarskih krajih neznosno drage cene, to drži. Zdaj že po navadnih gostilnah za najmanjšo stvar zahtevajo ceno, ki je taka kot v letovišču. Ta kalkulacija naših Gorenjcev je povsem napačna. Iz postavke izhajajo, da je treba letoviščarja kolikor se le da »oskubiti«. Se-
veda si letoviščar to zapomni in pove še drugim. Prav nič čudnega ni, če je na Gorenjskem manj letoviščarjev. Ta nespametna gospodarska tujskoprometna taktika se bo maščevala še bolj. Zadnji čas je, da se naši Gorenjci spametujejo in odnehajo z navijanjem cen. Prav je, da smo v našem lietij pribili, kako je draga naša Gorenjska. Upajmo, da bodo ljudje končno le uvideli, da je boljše, če so cenejši, ker bodo pri večjih množicah mnogo več zaslužili.
Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru
Čctrtinska vožnja. Od 12. do 20. avgusta za
vožnjo v Maribor, od 14. do 22. avgusta za povratek iz Maribora. Z odlokom GDBr. 72.883 z dne 22. julija je Generalna direkcija želcznic spremenila rok veljavnosti četrtinskc vozne cene za udeležnike proslave tako, da velja vozna ugodnost za vožnjo v Maribor od 12. do 20. avgusta t. 1., za povratek pa od 14. do 22. avgusta.
Taborski znaki in izkaznice. Taborski znaki in izkaznice so gotovi. Imeti jih bo moral vsak, ki se hoče poslužiti četrtinske vožnje, kakor tudi vsak drugi udeleženec tabora, ker velja znak in izkaznica kot vstopnica na vse
Erireditve tabora. Krajevni pripravljalni od-ori naj nam zanesljivo 1. avgusta pošljejo število prijav in naj še dodajo približno število znakov m izkaznic. Izven Slovenije se dobijo znaki in izkaznice v vseh pisarnah Putnikov v državi ali pa se naročijo naravnost pri Odboru za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru, Slomškov trg 6. Ponovno poudarjamo, da mora vsak udeleženec imeti znak in izkaznico.
Informacijska slnžba. Vsa va/.neiša navodila bomo objavljali sproti v časopisih in prosimo vse organizacije in pripravljalne odbore, da te časopisne vesti shranjujejo, da nam jih ne bo trena neprestano ponavljati. V nujnih primerih telefonirajte, in sicer v zadevah organizacije tabora na ielef. št. 25-87, v zadevah izkaznic in znakov pa na št. 29-15.
Posebni vlaki. Poleg rednih vlakov bodo vozili dne 13. in 14. avgusta posebni dopolnilni
vlaki v Maribor. Točen vozni red teh vlakov bomo mogli objaviti zadnji teden pred taborom, ko bomo imeii že vse prijave v rokah. Zaprosili smo za dopolnilne vlake za dan 14. avgusta na tak način, da bi se udeleženci isti dnn lahko pripeljali iz najoddaljenejših krajev Slovenije zjutraj v Maribor in se nato zvečer in ponoči vračali nazaj. Ako bo zadosti prijav za take dopolnilne vlake, bodo isti vozili z Jesenic, z Rakeka, iz Murske Sobote, Brežic in po stranskih progah. Da pa moremo ta promet urediti, ponavljamo svojo prošnjo za točne prijave, katere naj nam krajevni odbori pošljejo vsaj do 1. avgusta.
Stanovanja taborjanov. Stanovanja v hotelih, gostilnah in privatnih hišah oddaja stanovanjski urad Mariborskega tedna. Stanovanja v skupnih šolskih in drugih prostorih oddaja Odbor, in sicer na prijavo pri krajevnem odboru proti plačilu 2 din. Na te prijave bomo poslali posebne prijavne izkaznice, brez katerih ne bo mogoče priti do stanovanja.
Prehrana, Glede prehrane bo urejeno tako. da bodo organizacije za svoje organizirane skupine zbrale prijave in po svojih odborih dobile prehrano. Neorganizirane skupine bodo dobile nrano v posameznih mestnih okrajih. Na tabornem prostoru, kakor tudi na prostorih Mariborskega tedna, bo lahko na tisoče ljudi pri kosilu. V vseh lokalih bodo javno in vidno izobešene enotne cene za prehrano. Vsak nered v tem oziru ali izkoriščanje nam boste prijavili in bodo reditelji naredili red.
Z zobno pasto se je hotel zastrupiti
Maribor, 27. julija.
Dnevna kronika beleži včasih prav nenavadne načine samomorov. Vsekakor pa je redek tak primer, kakor se je pripetil včeraj v Mariboru: mlad moški si je poskušal končali življenje z žganjem in zobno pasto. Včeraj proti večeru so našli ljudje, ki so šli na meljski brod, v bližini broda ležečega moškega. Mnogo pasantov je Slo mimo njega, pa so vsi mislili, da je moški malo natrkan in spi. Enemu pa se je stvar le zdela sumljiva, pa je pristopil bliže ter videl, da je ležeči človek nezavesten. Iz ust so mu vrele bde pene ter se je širil duh po neki čudni dišavi. Prišlo je še več pasantov, poskušali so neznanca zbuditi, ker pa se ni ganil, so pozvali stražnika, ta pa reševalce. Ugotovilo se je. da je moški zastrupljen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Pri tem pa so ugotovili, da je nastopila nezavest zaradi preobilo zavžitega žganja, vrhu katerega je moSki pojedel še poldrugo tubo zobne kreme »Kalodont«. Polovico druge tube je imel še v žepu, ker mu očividno ni šla več v slast. Moški se je potem v bolnišnici osvestil, noče pa povedati, na kak način je prišlo do tega, da je pojedel poldrugo tubo zobne paste. Najbrž je res mislil, da je pasta strup, pa je hotel na ta način izvršiti samomor.
Hotič pri Litiji
Razne fatvine. Pred kakimi 5 leti je prišla k svojim sorodnikom neka Zofka, dekle staro nekaj nad 20 let, doma nekje od Radeč. Kmalu se je naveličala poStcnega dela. Na zvit način je opeharila in ogoljufala več ljudi za manjše in večje zneske, Pokoro za svoje grehe je že napravila v ljubljanskih zaporih. Zadnje čase 6e je naselila v gozdu »Svibno«, ki je last ponoviške grajičine. Ko so bili ljudje na polju, je Zofka obiskovala njih domove. Tako je posestniku Pivcu iz Konja nedavno odnesla raznovrstne jestvine, posodo, več perila in obleke. Njega je obiskala večkrat. Nedavno jo je gospodar zalotil, ko je ravno nesla velik lonec masti in jo prijel. Vrnila mu je vse perilo, obleko in posodo samo, da je ni ovadil. Nedavno je nekdo vlomil v stanovanje Josipa Zupančiča in mu odnesel 300 din gotovine in poročni prstan. Delavcu Dominiku Penetu je znan človek ukradel listnico z 200 dinarji. Pene je svoj denar že dobil nazaj. Neki posestnici je bila ponoči na njivi ukradena semenska detelja. Neka krščena lisica odnaša tudi ponoči kokoši.
Uničeval je os'i roj, pa zažgal veliko gospodarsko poslopje
Sv, Ana v Sl. gor., 27. julija.
V torek 26. julija zjutraj okrog 8 je nenadoma pričelo goreti veliko gospodarsko poslopje pri pos. Krmeku Jožefu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Požar je zanetil 11 letni pastir Franc Pavlič, ki je mislil uničiti v šopah na hlevu nahajajoči se osji roj z žveplenim zakadom, zaradi česar se je vnelo vse poslopje, da so komaj rešili živino.
Kmet Krmek je odšel z vozom z ženo omenjenega dne zgodaj zjutraj na sejem v Maribor. Malo pred 8 je odšel pastir Pavlič na hlev, prižgal žvepleni zakad, ki se uporablja za sode, ter ga vtaknil med šope. Takoj se je vnelo 52 m dolgo in 12 m široko s slamo krito poslopje, ki se je spremenilo v en sam plamen. Na mestu požara so bili takoj benediški gasilci, ki so z vso požrtvovalnostjo gasili in obvarovali sosedne objekte. Kmetu je zgorelo poslopje z vso krmo, orodjem, 6troji, letošnjim žitnim pridelkom itd. Škode je okrog 80.000 din, ki je le delno krita z zavarovalnino. Pastir Pavlič, ki je podtaknil požar, je takoj pobegnil neznano kam.
Skrivnostni dogodki v skrivni pisarni
Maribor, 27. julija.
Maribor ima več parkov. V enem od teh se nahaja pisarna, za katero ve le malo ljudi. Najbrž je znana samo članom nekega društva. Ta skrivna pisarna je bila zadnje čase pozorišče skrivnostnih dogodkov, o katerih se sedaj razpravlja in traja preiskava na policiji. Pred nekaj meseci je prišla v nek urad mlada deklica, doma nekje iz St. Uja. Hotela je obiskati svojega sorodnika, pa je povprašala v uradu, kje se nahaja. V uradu pa je bil tudi mlad gospod, kateremu je dekle ugajalo, pa jo je zapletel v pogovor. Začel ji je pripovedovati, da ve za dobro službo, katero bi ji rad preskrbel, če gre z njim v drugo pisarno, kjer bo vzel njene osebne podatke. Dekle se je res dalo pregovoriti ter je odšlo z gospodom. Šla sta v park v omenjeno skrivno pisarno, kjer je gospod »jemal podatke« na ta način, da je dekle postalo noseče ter je sedaj prijavilo zadevo mariborski policiji s pripombo, da jo je mož posilil. Policija je izvršila poizvedbe, pa je ugotovila, da je gospod »uradoval« v omenjeni pisarni že nekajkrat ter ima slično zadevo še z nekim drugim dekletom. Na policiji so prepričani, da skriva ta skrivnostna pisarna še marsikatero skrivnost.
Dve mest; cestarjev
Ljubljana, 28. julija.
Na osnovi § 31 zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer na banovinski cesti I. reda št. 35 Ptuj—banovinska meja Durma-nec za progo od km 4.500 do km 9.00 in v območju okrajnega cestnega odbora Dravograd službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo od km 8.00 do
km 13.500 banovinske ceste I. reda šte. 15 Dravograd_
Poljane—Črna z odcepom Poljane—državna meja ter za dovozno cesto na postajo Prevalje.
Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in .:;ih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1938 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju za prvo mesto, a za drugo pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
Minister dr. Krek pokrovitelj tabora v Hotedrščcci
V nedeljo, 31. julija, gremo v Hotedršico, kjer bo prosvetni tabor, združen s proslavo 30 letnice Prosvetnega društva. — Tabor je v obmejnem kraju naše lepe Notranjske, zato se ga bomo prav vsi še
posebno radi udeležili Prireditev bo celodnevna, __
Vabljena so vsa bratska društva, fantovski odseki in dekliški krožki, predvsem iz Notranjske, pa tudi iz drugih krajev Slovenije Ob 5.50 budnica, ob 9 sprevod skozi vas, nato sv. maša na prostem, katero bo daroval kanonik gosp. Žerjav iz Ljubljane, ki bo‘imel* tudi pridigo. Po maši zborovanje, govori gosp. inž’.'Jože Sodja. Popoldne ob 3 javni nastop na vrtu g. Zelenca, nato prosta zabava. Sodeluje godba Prosvetnega društva iz Logatca.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Raznoterosti iz dnevne kronike
Suša pritiska - Razni vlomi — Štirje karamboli
Ljubljana, 28. julija.
Sv. Jakob nam je ta teden prinesel v vremenu vroči val, ki je objel vse naše kraje. Nebo je dobilo svetlomodro jasnino. Sonce je začelo huje pripekati. Zadnje dneve smo v Ljubljani imeli najvišjo toploto nad + 28" C. Vendar še nismo dosegli tako rekordnega maksima kakor leta 1936 na Vidov dan, ko je bila najvišja toplota +38° C. Suhi in vroči dnevi pospešujejo poljska dela, ko kmetje spravljajo pšenico in se pripravljajo za mlačev.
Po mnogih krajih na Notranjskem in na Krasu, pa tudi na Dolenjskem mnoge vasi že občutijo pomanjkanje vode. Na Krasu pritiska že deloma suša.
Zločinci, zlasti vlomilci in žeparji, ljudje velikega sloga, so se umaknili iz vročega mestnega zidovja. Pojavljajo pa se sedaj, ko je najprimernejša sezona za letoviško življenje, v mestu podstrešne podgane in srake. Odpirajo stanovanja in stikajo po podstrešjih.
Policijska kronika je v zadnjih sedmih dneh zaznamovala v Ljubljani do 10 večjih in manjših tatvin in vlomov. Ponoči, 23. t. m., je neznan tat hlapcu Leo-
■P
Nekdo izmed nas jo je vprašal:
»Pa si zadovoljna? Ali zaslužiš dovolj, da živiš? Ali si lahko kupiš vsega, kar potrebuješ?«
»Ne, tovarišč, moja plača ni zadostna. Toda kaj bi mi koristilo, če bi zaslužila več? Saj ne morem tu ničesar kupiti. Vse, kar si morem kupiti v restavraciji, je sirki, sir, dva grižljaja za 40 kopejk. Kruha nikdar ne vidimo.«
»Ali nimaš po uredbi pravice do določene količine kruha in mesa in masla ter nekaterih drugih potrebščin?«
»Da, saj ima vsakdo izmed nas svojo nakaznico, toda ne moremo nikdar dobiti tistega, kar je napisano na njej. V naših skladiščih ni ničesar. Kadar po naključju dele kruh, ga ni nikdar toliko, da bi ga bilo dovolj še za tiste dni, ko ga ne dele. Dajo nam ga le toliko, da ga imamo za tisti dan. Kar pa se tiče blaga iz državnih trgovin, ni moči misliti nanj, ker ga nimamo s čim plačati.«
»Ali ste prejšnje čase, pod staro vlado, bolje živeli?«
»Premlada sem, da bi se sama spominjala. Toda starši mi pravijo, da tedaj sicer niso živeli v razkošju, da so pa imeli vsaj zadosti kruha in da ni nihče umiral od lakote.«
»Ali •« " Komsomolu?«
»Seveda sem. Preganjali so nas tako dolgo, da smo se vsi vpisali.«
»Kot Komsomolka bi morala biti vdana vladi. Ali se ti ne zdi, da se bo položaj sčasoma zboljšal?«
»Ze davno je, kar smo pustili sleherno upanje glede tega. In zopomni si, tovarišč, večino komsomolcev misli tako kakor jaz, čeprav si ne upajo povedati.«
Razlagala nam je, da mora biti večina mladih ljudi v Komsomolu. Tako drži sovjetska vlada pod svojo knuto rusko mladino. Biti član Kom-somola pa še ne prinaša nobenih posebnih pravic. Te pravice in ugodnosti so pridržane voditeljem in nekaterim uradniškim miljencem. Državna uprava je s takim ravnanjem uvajala svoje korupcijske načine med mladino in to še posebno rada. Tako je novince pripravljala na vstop v vrste sovjetskih uradnjakarjev.
Čeprav so članstvo v Komsomolu smatrali za nekaj neobhodno potrebnega, vendar ni to članstvo prav v ničemer jamčilo za to, da bi človek postopno prišel do višjih stopenj v komunistični stranki. Komsomol je imel samo namen vzpodbujati mladega fanta ali dekle k temu, da bo vztrajneje in nagleje delal.
Blizu nas je bil delavec kakih oetdesetih let, ki je poslušal pozorno
naš razgovor. Včasih nam je vrgel za-stopen pogled, kakor da nam hoče dejati, da bi nam tudi on dal lahko zanimivih podatkov, če bi hotel govoriti.
Obrnili smo se k njemu in mu razložili, po kaj smo prišli.
»Jaz sem strankar od prve ure,« je dejal, »in sem se s puško v roki bojeval proti češki legiji.«
Čeprav je tod okoli bilo le malo delavcev, ker so večino ljudi iz tovarn poslali na kolhoze za pomoč pri žetvi, je vendar nezaupno pogledal okoli sebe, preden je nadaljeval s pripovedovanjem
Vprašal sem ga:
»Ali si slišal, kaj nam je pravilo to dekle? Ali ni žalostno, da je mladi rod tako nezadovoljen? Kaj misliš ti o njenih odgovorih?«
Delavec nam je odvrnil:
»Govorila je natančno tako, kakor je v resnici.«
»Toda ti, kaj nimaš kot bojevnik iz prvih časov revolucije kakih pravic in ugodnosti, ali pa vsaj pokojnine?«
»Edina ugodnost, katero uživam, je, da mi ni treba stati v vrsti in čakati na kruh, kadar pokažem svojo izkaznico. To je vse. Jih je pa veliko, ki niso nikdar držali puške v rokah, pa jim zdaj pravijo bojevniki. Tem poklanjajo vse dobrote in ugodnosti. Navaden delavec pa ne dobi ničesar.«
»Koliko strojev gre dnevno iz tovarne?«
»Osemnajst do dvajset na dan ... na papirju. Tako pripovedujejo časopisi. Toda za kaj bi bilo dobro, če bi jih izdelali zares toliko? Stroji so kmalu nerabni in se vračajo nazaj v
tovarno v popravilo. Za popravljanje starih strojev porabimo več časa kakor pa za izdelovanje novih. Pol delavcev je zdaj na poljih in skušajo vzdrževati traktorje v uporabnem stanju. Poglejte na tanile tiste, ki so prišli spet v tovarno: Večina jih je komaj enkrat ali dvakrat bila v rabi.«
Pri teh besedah nam je pokazal skupino strojev čisto blizu sebe.
Razložil nam je, v čem so vzroki za to škodo. Vzroki so bili natanko tisti, ki sem jih bil jaz opazil in si jih zapisoval v Elektrozavodn.
»Kako pa to, da je toliko slabega dela in nepazljivosti pri izdelovanju?«
Pripovedoval nam je tudi to. Vzroki so bili znani in preprosti: kakovost so žrtvovali na ljubo količini, razmetavali so z materialom, na katerega niso prav nič pazili, razen tega so si neprestano prizadevali z vsemi močmi, da bi znižali izdelovalne stroške na račun delavca. V tej tovarni je imela — kakor drugod — vso besedo prav taka tolpa propagandistov, kakržne sem poznal iz Moskve. Ti so uživali posebne prednosti in ugodnosti.
Konec razgovora je delavec še dostavil:
»Rad bi videl, da bi se dobili z mojim tovarišem, ki je vaš rojak, kakor veni.«
Zvečer sem šel k njemu. Stanoval je v nekem mestnem predmestju.
Ko smo vstopiti v njegovo revno sobo, se nam je vzdignil nasproti in uas pozdravil človek približno petinštiridesetih let. Delavec nam je pojasnil, da je po rodu Madžar, da ga je v svetovni vojni zajela ruska vojska in da so je po premirju odločil, da ostane v Rusiji.
poIdu Klančarju v Maistrovi ulici št. 10 iz hleva odnesel lepo moško obleko in površnik. Klančar ima 845 dinarjev škode.
Prav čeden plen je odnesel zvit uzmovič iz hiše št. 8 na Karlovški cesti. Tam stanuje upokojena delavka tobačne tovarne Ana Kregarjeva. Pretekli petek med 12.30 in 13,30 uro se je splazil v njeno stanovanje vlomilec, ki ji je pograbil hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 200 din in z gotovino 1500 din. Knjižico je tat vrgel proč, bankovce pa je pridržal in odšel na »lepše«.
V Komenskega ulici št. 10 že dolgo let stanuje profesorjeva vdova g. Fina M. Dne 23. t. m. tako med 10 in 11 je imela nenapovedan obisk. Stanovanje je bilo zaklenjeno. Nikogar ni bilo doma. Gospa je odšla z doma. Prebrisan tat, ki je moral poznati domače razmere, se je zmuznil skrivaj v stanovanje in začel iskati dragocenosti in druge vrednosti. Gospej je odnese lepe stvari, tako: zlasto zapestno uro znamke »Doxa«, kromasto zapestno uro s črnim trakom, zlat obesek v obliki križa, iz katerega je izpadel diamant, dalje zlat obesek v obliki lešnika, zlat obesek z vdelanim zelenim safirjem, srebrn obesek z ametistom starinske vrednosti, 2 damski ovratnici, zlato zapestnico, par zlatih uhanov znamke »Korate«, zlat damski prstan z dvema diamantoma, ogrlico iz japonskih biserov z belimi in zelenimi safirji in 500 din denarja. Gospa trpi nad 8000 din škode. Za vlomilcem zaenkrat ni nobene sledi.
Policijska poročila danes navajajo, da je bilo v zadnjih dneh več prometnih nesreč, ki so jih zakrivili motociklisti in kolesarj, Pri karambolih so dobili kolesarji sicer lahke poškodbe, toda junaki, ki so zakrivili nesrečo, so jo vedno popihali tako, da so ostala policiji njih imena neznana.
V Bizoviku stanujoči dij^k I. razreda realne gimnazije Franc Smrekar je prijavil, da ga je v ponedeljek okoli 12.30, ko je vozil pravilno po desni strani iz Tyrševe cesti v Pražakovo ulico, hotel prehiteli inž. Ernest Franz. Bil pa je ta tako nepreviden, da ga je zadel in podrl na tla. Sam ni bil poškodovan, pač pa je njegovo kolo odletelo pod težak voz s peskom. Smrekar je utrpel okoli 100 din škode na kolesu. Očividci pravijo, da zadene krivda drugega kolesarja.
Na križišču Bleiweisove ceste in Vošnjakove ulice prav na železniškem prelazu je na dan sv. Ane neznan kolesar pri prehitevanju podrl na tla trgovsko korespondentinjo gdč. Elfrido Simončičevo, stanujočo za Bežigradom št. 10. Podrl jo je na tla. Sama ni bila pri karambolu poškodovana, pač pa je dobila tako silen živčni napad, da so jo z reševalnim avlom prepeljali v bolnišnico, kjer pa so odklonili nje sprejem. Odpeljana je bila nato na reševalno postajo, kjer so ji nudili prvo pomoč.
Samski poštni dnevničar Ivan Mihevc je vozil mimo III. realne gimnazije po Kržičevi ulici na Belgrajsko. Mimo je pridrvel neznan motociklist v najhujšem diru. Kolesarja Mihevca je podrl na tla, da je dobil lahke poškodbe po rokah in nogah. Poškodovano je bilo tudi kolo. Škoda 100 din. Motociklist je pobegnil.
Na križišču Resljeve in Slomškove ulice pa 1® tudi neznan motociklist podrl na tla kolesarja, samskega delavca Antona Žaklja. Ta je pri padcu dobil lažje poškodbe na desni rami. Motociklist Je pobegnil. Njega zadene krivda.
Od tu in tam
Tik pred svojim odhodom v Belgrad je dr. Maček nalahno zbolel. Včeraj se je bil iz Kupinca vrnil v Zagreb in se dal pregledati po dveh zdravnikih, ki sta ugotovila obolenje v grlu, ki pa ni nevarno. Utegne se zgoditi, da 6e bo obisk v Belgradu zaradi tega za nekaj dni odložil, vendar pa v Zagrebu pravijo, da se bo do 1. avg. dr. Maček popolnoma pozdravil. Dr. šutej pa je imel kot dr.	Mačkov zastopnik sejo	s člani	delovnega
odbora	združene opozicije. Na	seji je	prišlo	do
nesporazumov zaradi poročila, ki bi ga radi voditelji srl>skega dela opozicije izdali o Mačkovem obisku. Končno pa so se vendarle zedinili o vseh podrobnostih dr. Mačkovega obiska, katerega pričakujejo na vsak način za prihodnji teden. Dr. Maček bo ostal v Belgradu dva dni in v tem času bo več	konferenc in sej, pri	katerih	pa ne	bo
zraven	Dragoljuba Jovanoviča	in dr.	Ribara,	ki
hodijo svoja pota in rušijo enotnost združene opozicije.
Z zanimivo tožbo se je bavilo te dni zagrebško okrožno sodišče. List »Goraninc, ki izhaja v Delnicah, se je v nekem članku spravil nad začasno upravo razlaščenih gozdov, ki so bili last grofa Thurn-Taxisa v Delnicah. List je upravnikom očital prepočasno in neracionalno gospodarjenje ter postranske zaslužke. Seveda so bili prizadeti ogorčeni in urednika lista tožili pri sodišču. Pri razpravi se je urednik branil sam in dokazal, da so bili njegovi očitki resnični. Predlagal je, naj se pregledalo blagajniške knjige v Čabru in arhiv začasne uprave v Delnicah. Sodišče pa je njegove'dokaze odklonilo in ga obsodilo na 3 mesece zapora pogojno na eno leto ter na 1600 dinarjev denarne kazni. Ker segajo gozdovi razlaščenega grofa Thurn-Taxis tudi na slovensko ozemlje, bo ta spor, ki še ni končan, zanimal tudi naše čitatelje.
0 neki zagrebški služkinji, ki je zakopala živega otroka, smo poročali 26. februarja letos. V poročilu je stalo, da je zločin izvršila služkinja Matilda Roškarjeva, po rodu Slovenka. Sedaj pa smo prejeli pojasnilo, v katerem nain Matilda Roškarjeva iz Aženskega vrha pri Gornji Radgoni sporoča, ki je bila prav tiste dni v Zagrebu za sobarico, da ni ona tista Matilda Roškarjeva, ki je zločin izvršila. Zagrebška policija je prijela povzročiteljico opisanega dejanja v osebi Matilde Roškar, rojene leta 1917 v Polencih, okraj Ptuj, a stanujoče v Zagrebu, Preradovičeva ulica 11. — Pojasnilo rade volje prinašamo, ker tudi nehote nočemo nikomur delali krivice. S tem odpade vsak sum katerekoli vrste, da je Matilda Roškar iz Aženskega vrha pri Gornji Radgoni v zvezi z opisanim zločinom.
Mati in hčerka bi skorajda zgoreli v Resniku
na Hrvaškem. Mati je pustila svojega malega otroka v posteljici in postavila ziraven petrolejko. Medtem, ko se jc mati mudila v bližini, je otrok zgrabil za svetilko in jo vrgel ob Ha, čim ga je zapeklo. Razliti petrolej se je v hipu vnel, nakar je plamen zajel tudi posteljo. Priletela je mati in skušala rešiti iz plamenov svojega otroka, pa se je tudi njej vnela obleka. Če ne bi pritekli na pomoč sosedje, bi zgoreli i mati i hčerka.
Vr ‘h*«’
Sestanek stalne jugoslovansko-italijanske trgovinske komisije bo v začetku septembra v Rimu. Svoj. čas so sicer objavili, da sestanka leto6 ne bo, zaradi novih dogodkov pa je postal sestanek nujen. Zlasti prenehanje obstoja Avstrije, ki je igrala važno vlogo v trgovini z Jugoslavijo in Italijo, terja nove trgovinske razgovore.
Dinamit je vrgel v mlatilnico svojega konkurenta neki kmet iz Rekovca pri Jagodini. Kmet Mijuskovič je imel v va6i zmerom dosti dela in dosti zaslužka s 6vojo mlatilnico, ki jo je imel edini v vasi. Letos sr je pa dobiček začel nenadoma manjšati, kajti v vasi se je pojavil konkurent v osebi kmeta Todoroviča. Ker je imel Todorovič modernejši stroj, so dali kmetje rajši pri njem omlatiti žito. Mijuškoviču pa konkurenca ni šla v račun. Kupil je dinamitni naboj in ga vrgel iz bližine v stroj, okrog katerega se je drenjalo precej ljudi. K sreči je naboj priletel v podstavek stroja in odletel v stran in šele potem eksplodiral. Zato ni bilo niti človeških žrtev, niti 6e ni pokvaril stroj.
Število smrtnih žrtev strele je letos neverjetno veliko. Nedavno je strela ubila tudi dva otroka v vasi Doljnu pri Sarajevu. Mali Tomo in Zdravka sta pasla krave. Cim je začelo iz črnih oblakov liti, sta otroka skočila pod bližnje drevo. Kar naenkrat pa trešči in strela je ubila oba otroka.
Meter in pol dolga vodna kača se je lotila 'dveh zagrebških študentov, ki sta taborila v bližini reke Spreče pri Derventi. Dijaka sta se v reki okopala in se nato sončila. Slednjič sta še zaspala, a takrat je iz vode prilezla velika kača in se na prsih enega izmed študentov zvila v klobčič. Hlad je študenta zbudil, da je začel raz sebe trgati kačo, toda žival je bila urnejša in se mu je ovila okrog vratu. Šele z združenimi močmi sta obadva kačo ukrotila in nato ubila. Kača ni bila strupena.
V Dalmaciji se mudi te dni znani angleški časnikar in pisatelj ter velik prijatelj Jugoslavije Seaton Watson. V Splitu se je Watson oglasil pri kiparju Meštrovičii in pri svojih znancih, 'bivšem poslaniku Trcsič Pavičič.u in dr. Tartagliji. Ogledal si je znamenitosti Splita, Meštrovičev mavzolej in cerkev, ki jo grade v spomin na hrvaškega kralja Zvonimira. Včeraj pa je obiskal tudi Šibenik.
V Splitu in Šibeniku ne pridejo iz slovesnosti in pojedin na čast gostom Angležem in Italijanom, katerih brodovji sta usidrani v splitskem in šibeniškem pristanišču. Najbolj vnet izletnik je angleški admiral Alfred Paiind, ki hodi v okoliške reke lovit postrvi. Med tem pa so se angleški mornarji v nogometni igri spoprijeli z našimi mornarji in morali z rezultatom 1 :5 kloniti pred boljšimi Jugoslovani. Tudi italijanski admiral in njegovi častniki obiskujejo lepote šibeniške okolice. Domačini spremljajo s posebnimi simpatijami Angleže.
Nad slabim ribolovom se letos pritožujejo dalmatinski ribiči, še nobeno leto niso ujeli tako malo rib kakor letos. Ne pomagajo jim niti *ajvečja pazljivost, niti vse izpopolnjene lovske naprave. Doživeli so primere, da je bilo ^ez dan videti ogromno rib, v noči pa jih jc nenadoma zmanjkalo. Največji škodljivci ribolova so številni delfini, ki so se zadnja leta raz-Ptodili. Ribiči proti tem škodljivcem nimajo Sredstva, razen, če bi jim oblast dovolila upodabljati ognjeno orožje. Poleg tega pa se tudi 'J<'eanografski zavod v Splitu s pomočjo ino-j-einskih strokovnjakov bavi z vprašanjem, /a-kaJ zadnja leta izginjajo ribe iz našega morja.
Zanimivosti iz zemljiške knjige
Ljubljana, 28. julija.
V dobi kislih in pasjih kumar, ki traja od sv. Jakoba tja do gv. Jerneja, ko so lešniki zreli, je sodni reporter malo v zadregi, ker razpravne dvorane so prazne in le kak dan 6e pojavljajo nesrečniki pred sodniki. Po teh dvoranah vlada tudi dušeča atmosferi. Bolj hladno je v veliki dvorani zemljiške knjige, kjer so shranjeni ogromni foli-jnnti, velike zbirke listin in raznih map. Tam se dobe dostikrat prav čedne, tudi za širšo javnost pomembne zanimivosti.
Za elektrifikacijo Dolenjske 7 milijonov din
Ko je te dni sodni reporter brskal po zbirki listin v zemljiški knjigi, je naletel na nenavadno čedno s strojem pisano listino. Obsega nad 20 strani. 2c uvod je zanimiv. Kranjske deželne elektrarne, zastopane po svojih zastopnikih ban. teh. inšpektorju inž. Francu Ruehu, ban. 6vet. Mirku Senekoviču in ban. tajniku dr. Josipu Kovačiču, so skupno z nekaterimi dolenjskimi občinami najele pri Pokojninskem zavodu za zasebne nameščence v Ljubljani investicijsko posojilo
7,000.000 din, da se po raznih krajih Dolenjske razširi električno omrežje in izvede elektrifikacija Dolenjske. Za to posojilo,, ki se bo obrestovalo po 8%, je poroštvo prevzela banska uprava dravske banovine. Elektrifikacija bo izvršena v 33 dolenjskih občinah, njim sc je pridružila tudi občina Ig-Studenec v ljubljanski okolici. To posojilo je bilo odobreno od merodajnih ministrstev, tako od ministrskega sveta, dalje od notranjega, trgovinskega in finančnega ministra.
Zanimivo je dalje, kako dolžno pismo ocenjuje vrednost tega milijonskega posojila. Navaja med drugim:
»Vrednost posojila predstavlja preračunano na električno energijo v območju elektraren Za-vršnica in Velenje, 2,152.683 KWh električnega toka za razsvetljavo ali pa 6,996.220 KWh Industrijskega toka.«
Poleg KDE so posojilo podpisale tudi mnoge dolenjske občine v primerni višini, kolikor odpadejo na nje stroški elektrifikacije.
Najvišje posojilo je podpisala mestna občina Novo mesto v višini 2,180.000 din. Prav visoko po-
sojilo dalje občina Trebnje 970.000. Druge občine: Ig-Studenec 100.000, Dobova 75.000, Sevnica
335.000, Videm 150.000, Brežice-okolica 60.000, Boštanj 102.000, Čatež 700.000, Kostanjevica 140.000, Krško 130.000, mestni gospodarski urad Krško
790.000, Mokronog 360.000, Radeče in Raka po
50.000, St. Jernej 150.000, St. Rupert 13.000, Tržišče 130.000, Mirna 115.000, Mirna peč 74.000, Šmar-jeta 6000 din. Posojila 60 6e vknjižila na nepremičnine posameznih občin.
Razne kupčije s hišami in parcelami
V zemljiški knjigi so bile zadnji čas zaznamovane večje kupčije s hišami in parcelami.
Da zgradi dalje na Celovški cesti mitnico, jc mestna občina ljubljanska nakupila primeren svet ob tej glavnoprometni žili. Za svet je dala lastnikom po 60 din m3. Kupila je od posestnika Mihaela Štruklja iz Zapuž 77 ma za 4680 din, od posestnikov Franca in Angele Berlič od tam 316 m- za 18.960 din. Za odstranjeno sadno drevje pa odškodnino 1200 din. Dalje se je občina zavezala, da prestavi znamenito znamenje sv. Roka, ki spominja na hude čase, ko je v Ljubljani in okolici besnela kuga, kakih 10 m proč od sedanjega prostora. Od Ferjan Frančiške in Feliksa Hubada pa je občina kupila 76 m2 za 4560 din in plača za 2 jablani še odškodnino 2000 din.
Kleparski pomočnik Vinko Čebulj v Mali vasi — Ježica je prodal trgovki Valentini Satlcrjevi v Mali vasi hišo št. 18 v Mali vasi pod vi. št. 929 k. o. Stožice za 35.000 din. — V Fugnerjevi ulici št. 9 stanujoča ga. Stanislava Tumova je kupila od posestnika Perčiča Antona v D. M. v Polju posestvo in hišo št. 126 pod vL št. 437 k. o. Slape za 80.000 din. — Selan Karel, posestnik na Brdu— Vič je prodal gasilski četi na Brdu pare. št. 1239/4 k.o. Vič za 19.725 din. Tu jc zgrajen gasilski dom.
Na javni sodni dražbi je bila včeraj prodana Menardijeva hiša št. 2 v Trubarjevi ulici, ki veže šentjakobski most s Šentjakobskim trgom. Hiša jc bila cenjena na 777.116 din, najnižji ponudek je znašal 388.558 din. Hišo je zdražila Mestna hranilnica v Novem mestu za 801.000 din. Bilo je več interesentov, ki pa so ponujali mnogo nižje svote.
Iz športne lerošnfe
KDO BO PLAVAL V NAŠI DRŽAVNI REPREZENTANCI
Nocoj ob pol devetih bo naša plavalna zveza na kopališču Ilirije koučnoveljavno določila plavalno zastopstvo, ki bo v soboto in v nedeljo nastopilo na Bledu proti italijanskemu zastopstvu.
Položaj je jasen za progi 1500 m in 400 m. Na 1500 m plavata za nas dobri Balla in Mihalek, na 400 m pa Defilipis in Strucelj (oba Viktorija). Za vse druge kroge pa je položaj še nejasen. Tako bodo na nocojšnjem plavalnem mitingu določili pla-vače za 100 m prosto, za štafeto štirikrat 200 m, za 200 m prsno (samo drugi plavač) in za 100 m hrbtno.
Vmesne točke bodo izpolnili juniorji Ilirije, Cerer z rekordnim poizkusom na 100 m prsno, in mešana damska štafeta.
Po programu bi moralo v vaterpolo tekmi nastopiti tole moštvo:
Mihovilovič (Jadran) — Matkovič (Victoria), Giovanelli (Jadran) — Roje (Jadran) — inž. Marčeta, Grkinič (oba Victoria), Lenard (Ilirija) proti drugi garnituri, ki bo bržkone takale: Linhart (Ilirija) — Polič Vlado (Victoria), Jamnik (Ilirija) — Demonte (Ilirija) — Puhar, Petrone (oba Jadran), Polič Boris (Victoria), v drugem pločasu pa bodo preizkusili v enem ali drugem moštvu morebiti še Fuxa in Čudna (Ilirija) in pa Kurtinija (Victoria) ter morda Priboška (Ilirija) v golu.
V zadnjem hipu pa smo prejeli vest, da pridejo danes dopoldne v Ljubljano nazaj vsi Jugovi plavači in waterpolo igralci, ki bodo zvečer tud: nastopili. Plavalna zveza je Jugu samo iz prestižnih razlogov dovolila, da sme štartati nocoj in da bo nastopil tudi na Bledu proti italijanski vaterpolo reprezentanci. Vse to samo iz prestižnih razlogov, sicer pa ostane suspenz, ki ga je nad Jugom izrekla plavalna zveza, popolnoma v veljavi in bo posledice tega suspenza občutila tudi zagrebška plavalna zveza, ki je včeraj nastopila s svojimi plavači proti Jugu.
Naše mišljenje o tej stvari je sledeče: niti iz prestižnih razlogov ne bi smela zveza Jugu dovoliti nastopa. Ni tako važno, kakšen bo rezultat vaterpolo tekme med Italijo in Jugoslavijo. Mnogo važnejše je, da se enkrat vedno favoriziranim Juga-šem pokaže, da je plavanje in vaterpolo mogoče tudi brez njih in da je mnogo važnejše imeti doma red in disciplino, kot pa enkratno zmago ljudi, ki so 6e po svojem vedenju popolnoma onemogočili ne samo kot športniki, ampak tudi kot ljudje, ki bi lahko zastopali naše barve, pa tudi če bi bili sami svetovni prvaki.
Če pride nocoj Jug v Ljubljano in če bo kdo hotel nastopiti proti njemu, bo sprejet tako, kakor zasluži, in sicer z žvižganjem. Plavalua zveza mora znati varovati svoj prestiž, če ne, ji bo pomagalo občinstvo, ki dobro ve, kaj se sme in kaj je športna morala.
ITALIJANSKO LAHKOATLETSKO
PRVENSTVO
Na italijanskem lahkoatletskem prvenstvu so bili doseženi nekateri zelo lepi rezultati: 100 m Mariani 10.7, 200 m Gonelli 22.4, 400 ni Ferrario 49.9, 800 m Lanzi 1:50.7, 1500 m Beeeali 3:50.6, 5000 m Beviaequa 15:04.4, 10.000 m Lippi 32:25, 110 m zapreke 15.3, 400 m zapreke Facelli 55.6, 3000 m zapreke Migliaccio 9:40.9; štafeta 4 krat 100 m Milano 42.6, štafeta 4 krat 400 m Milano 3:24.6, skok v višino Botti 192 cm, skok v daljavo Mnffei 727 cm, triskok Taddia 14.14 m, skok ob palici Romeo 403 cm, met krogle Profete 14.40 m, met diska Oberveger 47.74 m, met kopja Pesta 01.25 m, met kladiva Canta galli 40.33 m. V nietu krogle, skoku v višino in v skoku ob palici so bili izboljšani državni rekordi. V primeri s francoskim lahkoatletskim prvenstvom vidimo, da imajo Italijani v večini disciplin boljše lahkoatlete. Naše državno prvenstvo bo od 17. do 20. avgusta.
Tour de France. V 17. etapi od Besancona do Strassbourga (233 km) sta kot prva privozila v cilj Nemec Weckerling in pa Belgijec Masson v času 6:57:38; tretji Frechaut (Francija) 7:00.16; četrti Panneveau (Francija) isti čas; peli Majerus (Belgija) 7:01:09; šesti Le Guevel (Francija) 7:02:10.
V skupni oceni: 1. Bartali 121:35:02. 2. Ver-vaecke 121:56:19, 3. Cossoii (Francija) 122:05:13, 1. Vissers (Belgija) 122:11:39, 5. Clemens (Luksemburška) 122:18:46, 6. Vicini (Italija) 122:23:58.
Ladoumeguov svetovni rekord na 1000 m, ki je star že osem let, je skušal porušiti ameriški lahkoatlet Charles Venzke. Poizkus se mu je ponesrečil in jc Venzke dosegel v Stockholmu »le« rezultat 2:24.9, Ladoumeguov rekord pa je 2:23.6.
Izza naših meja
Odredba o enotnem kruhu, ki jo je predpisala italijanska vlada, je stopila 21. t. m. v veljavo. V četrtek, 21. t. m. je stopila v veljavo odredba, po kateri se mora v Italiji peči enoten kruh, in sicer mešan tako, da bo v njem 90 delov žita, 10 pa koruze. Odredbo jc predpisalo ministrstvo za korporacije. Ta odredba velja za V6e pokrajine v državi, tudi one, v katerih je bilo do sedaj predpisano mešanje žitne moke z 20 deli koruzne in riževe moke. Obenem jc določena za to mešano moko tudi cena, ki je različna in se suče od 178.60 do 238.60 lir za kv. Ta cena bo po odredbi ostala veljavna do 30. junija 1939. Kruh iz mešane moke, kot jc sedaj predpisan, so pričeli dejansko peči že pred dobrim mesecem tudi v naših krajih.
Goriški prefekt in pokrajinski tajnik fašistične stranke sta obiskala 16. t. m. važnejše kraje, kjer se vrši 6edaj žetev. S tem sta hotela posebej poudariti pomen tega kmetijskega dela za prehrano prebivalstva in države. Med potjo 6kozi vasi po Goriškem, sta se ustavljala pri posameznih skupinah delavcev in se z njimi pogovarjala.
Zopet je zahtevala v bližini Gorice granata mlado človeško življenje. 13 letni Karmel Mlekuž je zjutraj odgnal na pašo ovce, pa sc do poldne še vedno ni vrnil domov. Stari oče ga je šel nato iskat. Po dolgem iskanju pa je naletel na gmajni na strašno razmesarjeno dečkovo truplo. Domnevajo, da je deček našel granato in mu je zaradi nepravilnega ravnanja eksplodirala. — Slična nesreča se je dogodila v Žagi, kjer je mali Josip Jager našel granato in jo pred ostalimi razpočil. Deli granate so ga težko poškodovali in so mu v bolnišnici morali odrezati nekaj prstov na desni roki.
Izredno dobro letino obetajo letos goriški in vipavski vinogradi in trte 60 polne težkih grozdov, da jih komaj vdržc. Če ne bo kakih vremenskih neprilik, bo letošnja vinska letina izredna. Na žalost pa imajo vipavski vinogradniki v zalogi še mnogo starega vina, ker ga zaradi konkurence italijanskega ne morejo prodati.
Za semenišče v Trstu. Nadškof Margotti, ki že skoraj dve leti upravlja tržaško in koprsko škofijo, je dal pobudo za ustanovitev semenišča v Trstu. Z ozirom na to je pričel z nabiranjem sredstev, iz katerih naj bi se to semenišče zgradilo ter je sam prvi položil v sklad 1000 lir. Kakor je znano, bo v septembru zasedel po škofu Fogarju izpraznjeno mesto v Trstu škof Santin. Tako bo imela Julijska Krajina, če se to semenišče zgradi, štiri semenišča.
Mariborski teden
Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, se udeleži prireditev letošnjega VII. Mariborskega tedna od 6. do 15. avgusta s posebno razstavo, na kateri bo prikazalo zlasti biološko sliko divjačine v posameznih lovskih revirjih od gozda do polja, na veliki berlinski razstavi odlikovane trofeje in dvajsetletni razvoj svojega delovanja. Po zasnovanih načrtih sodeč bo ta razstava zanimiva za lovce in nelovce.
Koračnica Mariborskega tedna. Komponist Andrej Ilalekcr je zložil za Mariborski tojden posebno koračnico, katero je inštrumentiral kapelnik vojaške godbe g. Josip Jiranek. Koračnica se 1)0 igrala prvič na enem prihodnjih promenadnih koncertov v mestnem parku. Uprava Mariborskega tedna bo klavirsko partituro razmnožila in jo dala občinstvu na razpolago. Po izjavi strokovnjakov je koračnica dobro uspela Ln se bo gotovo hitro udomačila.
Male domače živali niso velikega pomena samo v prehrani, anipuk nam dajejo tudi še razne druge važne surovine in produkte. Kako vsestranska jc njihova korist zlasti za malega človeka in še prav posebno v sedanjih težkih časih, bo najbolj nazorno pokazala velika razstava v okviru letošnjega VIL Mariborskega tedna od 6. do t5. avgusta.
Stari Maribor je živel dolga stoletja pretežno (?d kmetijstva in obrta. Novejši razvoj industrije je obrti sicer odvzel prejšn ji položaj in pomen, kljub teinu pa tvori 3c vedno dragoceno panogo našega narodnega gospodarstva. S ponosom moremo ugotoviti, da so mariborski obrtni izdelki dosegli zlasti v zadnjih letih tako sodobno višino, da morejo z uspehom tekmovati z najboljšimi doma in v tujini. Kdor ne verjame, se bo iahko o tem prepričal na obrtni razstavi ob priliki letošnjega velikega VIL Mariborskega tedna v času od 6. do 15. avgusta. Za vse (uje obiskovalce je dovoljena iiu naših železnieuh polovična voznina.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	Baroineter-sko stanje	Tempe- ratura v C'		z > > — c S K ž"	m c c 31 O'	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		. 03 3?	, 'f Sc C c E				m/m j	vrsta
Ljubljana	/63-1	'0-0	17-6	81	0	SE,				
Maribor	762'S	26-0	18'0	80	5	0	—	—
Zagreb	7625	30-0	191)	80	0	ssw,	—	—
Belgrad	762’1	il-0	190	9J	0	NNEi	—	—
Sarajevo	764'1	j.9’0	13-H	70	ngl. in	0	—	—
Vis	761-U		20-0	80	0	NN\V,	—	—
Split	760-8	35-0	230	50	0	NE,	—	—
Kumbor	759-2	n-o	21-0	50	3	NW,			—
Rab	76f0	30-0	22-0	40	0				—
Ouorovnlh	?59 0	u-..	26-0	40	0	NE,	—	—
Vremenska napoved. Večinoma jasno in vroče, krajevne nevihte.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bila v zgodnjih jutranjih urah srednje gosta megla. Ob 6.10 se je megla dvignila in je posijalo sonce, v nižini pa je ležala še vedno redka megla do 7.20. Ob tem času se je popolnoma zjasnilo in tako ostalo do 10. Ob 10.10 sc je pojavila na severnovzhodni strani majhna plast visokih oblakov, ki pa jc kmalu izginila. Ves ostali čas dneva je bilo jasno in vroče.
Koledar Obvestila
Danes, četrtek, 28. julija: Inocencij.
Pelek, 29. julija: Marta.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 4-3; mr. Trnkoczv ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
Dražba za košnjo otave v Tivolskih parkih bo v nedeljo, 31. julija ob 9 na licu mesta. Intere-sentje naj 6e zglase v mestni vrtnariji.
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1938. Sola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, so vrši samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo.
V«i učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 dinarjev je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1.
Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo starišev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 6. obvezna izjava starišev ali varuha (banovinski kolek za 4 din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah starišev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede konj, goveje živine, prašičev in pod.). Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 300 do 75 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
MLEKO
pasterizirano, dobro, dnevno 15 1 rabim.
Pekarna Brandt, Kožna dolina e. 11-14.
Velika letalska prireditev v Mariboru
V nedeljo, dne 7. avgusta bo na Teznu pri Mariboru na letališču velika lelalska prireditev. Za prireditev, ki bo pod pokroviteljstvom vojnega ministra g. generala Mariča, vlada posebno pri
mladini veliko zanimanje. Je pa to zanimanje popolnoma upravičeno, kajti marsikdo bo videl to, kar v Mariboru do sedaj še ni bilo prikazano. Izmed ostalih točk bi danes omenili 6amo napad iz zraka na naselbino z več avioni in obrambo pred 'tem napadom. Ta točka bo prav posebno zanimala vse prebivalstvo, 6aj je za vsakogar važno, da se o tem pouči in da vidi, kako ee to lahko zgodi praktično. Pa ne samo to, tudi več drugih tofk bo zelo zanimivih, tako dvoboj lovskih letal, skakanje s padalom itd. Opozarjamo javnost na to edinstveno prireditev že danes.
Iz Legije koroških borcev
Vse bivše koroške borce, ki so sodelovali v bojih za našo severno m^jo iz Litije in okolicc, opozarjamo in vljudno vabimo, da se udeleže ustanovnega občnega zbora krajevne organizacije Legije koroških borcev v Litiji, ki bo dne 31. julija 1938 ob 15 popoldne v gostilniških prostorih g. Staneta Lapa pri postaji v Litiji. Na ustanovnem občnem zboru bo navzoč tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane, ki bo podal obširno poročilo o namenih in delovanju Legije. Pridite zanesljivo ter točno in pripeljite s 6eboj V6e znane vam bor-• ce severne borce.
V dneh 14. in 15. avgusta 1938 bo v Mariboru proslava 20 letnice osvobojenja Maribora. Naša dolžnost je, da se kot nekdanji borci za naše severne meje, katere smo pred 20 leti branili z orožjem v roki, te proslave v čim večjem številu udeležimo, ter pokažimo, da smo še danes zvesti čuvarji naše severne meje, katere smo pripravljeni vsak čas zopet branitif
Z ozirom nato poživlja krajevni odbor LKB v Ljubljani vse tovariše, ki se nameravajo udeležiti te proslave v Mariboru, da se zglase v pisarni LKB, Cankarjevo nabrežje 7-1 med 6. in 7. uro zvečer, v svrho evidence udeležencev, katero odbor nujno potrebuje. Vsa druga navodila bodo podana na članskem sestanku, ki sc bo vršil v soboto, 30. julija ob 20.
;	's**
Rudolf Valentino fn njegovi nasledniki
Hollywaodski filmski direktorji še danes z žalostjo mislijo na izredne uspehe Rudolfa Valentina, ki jim je polnil blagajne, kot še do sedaj noben, še -tako slaven filmski igralec. Takoj po njegovi smrti so začeli iskati dvojnike pokojnega Valentina.
Stotine mladih mož je moralo korakati mimo hollywoodskih filmskih mogočnikov in sc pustiti Fotografirati, ne da bi vedeli, za kaj gre. Po dolgem iskanju sc je tem ljudem posrečilo najti mladeniča, ki je bil približno podoben pokojniku in je že večkrat poprej nastopal kot Valentinov dvojnik. Tega dvojnika so potem pripravljali, da dostojno prevzame mesto Rudolfa Valentina. Preskrbeli so mu menažerja in potrebne učitelje; drugega mu ni bilo treba delati, kot čakati, da ga vsemu svetu predstavijo kot drugega Valentina. Mladi mož je dobro živel, kupili so mu krasen bel avtomobil, v katerem je drvel s 120 kilometrsko brzino, ter *e lepega dne zaletel v drevo in Valentinov naslednik je bil mrtev.
Usoda drugega dvojnika
Hollywoodski filmski direktorji so razpisali nagrado 5000 dolarjev za onega, ki bi našel novega Rudolfa Valentina. Našli so ga. Pomival je krožnike v neki restavraciji v Newyorku. Včasih je bil študent, potem so mu umrli stariši, ostal je
Kratek življenjepis filmskega igralca Wayne Morrisa — za reklamo seveda. Tak življenjepis, kakor jih prinašajo na pretek ameriški listi, mora prikazovati igralca kot kavalirja (zgoraj), njegovo zadnjo vlogo (v sredi na levi), njegov >civilni« obraz (v sredi na desni), njegovo bivališče v Hol-lywoodu in tisto, kar ima igralec v svojem zasebnem življenju najrajši. \Vayne Morris ima najrajši sladoled, kakor kaže zadnja sličica pred hladilnikom. Ameriški listi dosti pišejo o velikem letošnjem filmu tega igralca »Bronasti človek«, čigar vsebina je vzeta z boksarskega žvljenja in slave.
brez denarja in je šel za pomivalca krožnikov.
Odposlanec iz HoIlywoda jc fantu obetal sijajno bodočnost, fotografiral ga jc in se potem odpeljal nazaj v Los Angeles.
Filmski ravnatelj, ki je imel glavno besedo, pa je bil ravno takrat na počitnicah, in ko se je vrnil, je našel fotografijo bodočega naslednika Rudolfa Valentina. Takoj je odletel s posebnim letalom v Newyork — toda prepozno. Mladi pomivalec krožnikov jc skočil iz 17. nadstropja, s šefovo odpovedjo v žepu. Spet je ostal Holly-wood brez Valentinovega naslednika.
Št. 3. Jack Dunn
Jack Dunn, 21-letni mladi mož je uspešno de-butiral kot partner Sonje Hennic. Tega mladega moža so smatrali za vrednega naslednika Rudolfa
Valentina. Angažirali so ga za film, ki je predvajal pokojnikovo življenje in v katerem naj bi igral glavno vlogo. Ni bil ravno povsem podoben Valentinu, toda ženske so trdile, da ima isti šarm, ki ga je imel pokojnik. Jacka Dunna so skrbno čuvali. Ni 6m«l 6am voziti avto, imel je svojega šoferja, tudi z aeroplanom se ni smel peljati. Vse nevarnosti 60 odstranjevali z veliko pazljivostjo.
Pred nekaj tedni pa Jack Dunn zbolel. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zdravniki so zmajali z glavo in imeli zaskrbljene obraze. Filmski direktorji so bili pripravljeni plačati vsako ceno, da rešijo mlado življenje. Toda nič ni pomagalo. Zaman so se trudili zdravniki štirinajst dni, da bi Jacku rešili življenje. Transfuzije krvi, najboljši ameriški zdravniki špecialisti so z letali prihajali v hollywoodsko bolnišnico, vse zaman.
Jack Dunn je umrl, ko 6e je njegova mati z letalom peljala na obisk k svojemu sinu.
Tako je umrl tretji naslednik slavnega Rudolfa Valentina. Ali bodo iskali še nadalje novih naslednikov.
Nomadi v živalskem svetu
(Zanimivo poglavje iz prirodopisa živalstva)
Izzivajoče se šopiri v izložbenem oknu razstavljena kožuhovina. Zlate črke na lepem papirju nam pojasnjujejo razna imena dragocenih kož: Scalbizam-Electric, Prava pižmovka-sobolja, Seal-skin itd. Malokatera dama ve, da so ta lepa krzna, ta dragocena in toliko cenjena krzna kože naj-grših živali, in siccr podgane-pižmovke. Često in prečesto beremo in slišimo o teh glodavcih, ki so poiskali svoje domovanje ob bregovih naših rek, ki pa so danes prava nadloga velikih mest. Ta podgana-pižmovka ni nikakor v Evropi stara žival, saj je prišla v Evropo šele leta 1906., in sicer na Češko. Na gradu Dobriču so jo začeli vzrejati, kmalu pa se je razširila po vsej Evropi. Danes so jo že precej iztrebili, ker so jo tako trdovratno preganjali. Danes prihajajo kože le živali v veliki meri iz Amerike.
Žuželka potuje
Velike in male živali, žuželke, ptice, sesalci in plazilci, vse to so svojo prvo domovino že spremenile, deloma zato, ker jih je človek pregnal, deloma zaradi svojega selitvenega nagona. Eno takih največjih potovanj je naredila drobcena peščena bolha, ki je v 1. 1872. stopila na severno afriko obalo. Nikdo je ni sprejel, nikdo je ni zapazil, ko je priromala iz Brazilije v Afriko. Samica se je zajedla v človeško telo in v gnojnem prišču nehote prišla V svojo novo domovino, Južnoameriški gost sc je kaj hitro udomačil v svoji novi domovini, ki se mu je kaj hitro priljubila, saj se je v teku 5 let že znašla v Kongu, leta 1884. je bila že v Kamerunu in leta 1898. je zajela že vso Afriko. Danes je že prodrla do Sansibarja.
To strme lovci
V zadnjih letih pa se je lov na živali z lepo kožuhovino naravnost podesetoril. Ker pa je lov na tc živali predrag, so začeli gojiti po raznih farmah te vrste živali. Tako goje že severno lisico in rakuna. Pri nas je rjavi medved žc skoro izumrl in danes so lisice, jazbeci, kune naše največje roparic«. Kako lovec ves srečen, a obenem ve« prestrašen ostrmi, če se mu lovska sreča nasmehne, da zasledi še medveda v naših gozdovih. Kaj šele mora navdati takega lovca, ko zagleda takega rakuna, neke vrste medveda, pred seboj, to je namreč v onih krajih, kjer goje te živali zaradi krzna, n. pr. v sosedni Nemčiji. Zgodi se često, da taka žival uide iz svojega vzrejevališča. Preplašeni lovec začuden obstane pred neznano živaljo in ne ve, kaj ima pred 6eboj.
Iz Kitajske v Labo
Mnogo bolj neprijetno je srečanje z rakovico, ki spada med rake. Velika je do 8 cm. Samec ima na svojih prednjih nogah nekakšen klobuče-vinast obložek, ki jc dal sami živali tudi ime: volnena rakovica. Njena domovina je Kitajska in je komaj dvajset let, odkar je prišla v Severno morje. Gotovo jo je prenesla kakšna ladja, ki so sploh odgovorne za razna taka neprostovoljna preseljevanja raznih takih živali. Ta obogatitev evropske favne je zlasti mnogo vplivala na ribar-stvo v vodah, kjer se je nasc.ila. Še ni dobro preteklo 20 let, in že jc preromala do 1000 km. Danes jo najdemo že v Labi na Češkem, na Poljskem in v Belgiji. Zanimivo jc, da samica odlaga svoja jajčeca ob morski obali in ko 6e izležejo nove živali, se podajo na pot v sladke vode, v reke. Ko pride zopet čas za odlaganje jajčec, se samicc
podajo na pot k morju. Število odloženih jajčec je ogromno, in sicer 250.000 do 900.00. Žival sama je škodljiva, ker ovira zaradi svoje množine drstenje ribam, poleg tega pa razdira obrežne naprave. Tako ta obisk iz Kitajske ni ravno koristen, zlasti pa ni zaželjen,
Kače na Krakatau
Na otoku Krakatau je bil leta 1883. velik izbruh ognjenika. Pri tej priliki so V6C živali zaradi lave in pare poginile. Še ni dobro preteklo 15 let, pa jc bil otok že ves poln življenja: hrošči, muhe, pajki, metulji, stenice, v6e je živelo že na otoku. 2e tri leta po izbruhu so razne alge rastle in rahljale zemljo drugim rastlinam in 40 let po izbruhu je bilo na otoku že 573 vrst živlai, med njimi mnogo ptičev, netopirjev, celo podgana in kača piton. Čudno je to, kako so kače prišle tako hitro na otok. Najbližji otok je oddaljen 18 km. Iz tega vidimo, kako zelo so se morale truditi, da so preplavale to pot, da so prišle na otok. Za druga bitja ni tako čuden prihod: ptice ®o priletele, semena so prinesle ptice ali pa jih je zanesel veter. Pri roda sama je en sam velik čudež, vedno se 6eli, vedno se spreminja. To božje stvarstvo je res uganka, ki je človek ne more razrešiti.
Ibsen in nezvesta žena.
Ibsen se je nekega dne razburjal nad neko ženo, ki je ušla s svojim ljubimcem. »Kaj pa Vaša Nora?« se je čudil prijatelj, »saj je ta tudi ušla!« Tu se Ibsen ponosno vzravna in pravi: »Res, toda
Sloviti ital. kolesarski tekmovalec Bartali, ki bo bržkone zmagal v največji vsakoletni kolesarski dirki na svetu Tour de France.
Dva, ki odločata o najmogočnejši bojni sili v Evropi: angleški vojni minister Ilore Belisha in načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin pri razgovorih v Parizu.
Italija začenja boj proti Judom
Tajnik italijanske fašistovske stranke Sta-race je včeraj sprejel fašistične vseučiliške profesorje, ki so pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra sestavili glavne smernice za fašistično plemenske teorijo ali pa so strankine smernice odobrili.
Tajnik stranke Starace jc v navzočnosti ministra za ljudsko kulturo Alfierija izjavil, da je zadovoljen s poročilom vseučiliških profesorjev. Dostavil je, da je Mussolini večkrat v svojih govorih in spisih izjavil, da pripada italijanski narod k indoevropski skupini. Zato je belo italijansko pleme zavarovati pred tujimi vplivi in mešanjem s tujimi plemeni. Plemenski zakoni so zato bili v nekaterih delih imperija že objavljeni. Židje tvorijo v Italiji že nad tisoč let pleme zase, ki prevladuje nad nekaterimi drugimi plemeni. Znano je, da so vkljub strpnosti fašizma ravno Židje tisti, ki drugod vodijo vso borbo proti fašizmu in ®o generalni štabi te borbe sestavljeni iz 6amih Zidov.
Pravilna razsvetljava.
W. B. Jeats, pesnik in imetnik Nobelove nagrade se je vedno vneto zanimal za insceniranje svojih dram. V gledališču Abbey v Dublinu je bila generalna vaja enega njegovih del in pesnik jc menil, da je preslaba razsvetljava. Po daljšem preizkušanju je nastal kratek stik, ki je povzročil požar. Jcats, ki požara ni opazil ,je veselo zaklical: »To je prav razsvetljava!« — »Seveda, seveda,« je menil gledališki ravnatelj, »samo malo predraga.«
Radio ___
Programi Radio Ljubljana
Četrtek 28. julija: 12 Koncert baletno glasbe (pl.)
— 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Virtuozi (pl.) —
19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Železo v Jugoslaviji (Min. za gozdove in rudnike, Belgrad) — 13.50 Zabavni kotiček — 20 Pripovedko iz dunajskega gozda. Strauss (plošče) — 20.10 Pomen karakterologije za življenje (g. prof. Emil Hrovat) — 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent A. Neffat
— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Cimermnnov kvartet.
Drug) programi
Četrtek, 28. julija: Belgrad - Zagreb: 20 Arije, 21 Ork. koncert — Praga: 19.23 Pester sporod, 20.35 Rim-ski-Korsakovega opera »Nevidno mesto ICitej« — Varšava: 19,40 Zabav, koncert, 21.10 Vok. koncert, 22 Ork. koncert — Sofija: ’9 Vojaška godba, 20 Lahka glasba. 21 Nar. glasba, 23 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra, 21.45 Cig. orkester 23.10 Plesna glasba
— Tmt-Milan: 21 Mascagnijeva opera »Izabela« — Dunaj: 17 \V'agnerjeva opera «Kensko zlato«, 21 Večerna glasba, 22.45 NoCni koncert, 24 Nočna glasba — Berlin: 20.10 Plesni večer •- Lipfko: 20.10 Pihala — Frankfurt: Nova nemška in angl. zabav, glasba — Beromiinster:
20 Jodlerji in nar, pesmi, 20.50 Opera «I>ravljica o carju Sultanu«.
»Florence, kar pripelji svojega cerkvenega kneza sem gor na čaj.«
Potem je vprašal ženo:
»Kako le pride tak obraz v Ttalijo? Livorno je res šaljiv kraj, zdi se mi, da je naš kralj izgubil tu podložnika.«
Ni utegnil nadalje razmišljati, zakaj vstopil je signor Terrini, gizdav mlad slikar, čigar krojač jo angleško modo posnemal na italijanski način.
Florence je prijela Antonia za tisto roko, ki ni imela posla s klobukom. Odvedla ga je v knjižnico.
Te knjižnice ni fant nikdar pozabil. Tam so bili beli zastori, ki so sc	napihovali	in upadali	v soncu. Videl	je rjave	usnjene hrbte
knjig,	videl je pisalnik mr.	Udneya, na katerem je	bilo polno	pa-
pirjev, črnilo, posipalnik in črni pečati. V vseh bodočih njegovih časih je bilo dovolj, da je zavohal pečatni vosek, pa se mu je takoj v duši obudil ta pogled.
Gospa Udneyeva je sedela v mehki beli, močno izrezani obleki pri mizi za čaj. Srebro se je lesketalo, lahni srečni glasovi so doneli po sobi, zunaj pa so pošumevali topoli..
S slikarjem so govorili po italijansko in mu Antonia takoj predstavili. Florence je bila neznansko ponosna na svojo' osvojitev. Ta je	sedela na	naslanjaču,	jedla malinovo	torto in	pila šibak	čaj.
To so	bili sami	užitki, kakršnih fant ni še	nikdar okusil.
Terrini se je sklonil k njemu in dejal:
»Ce bi le mogel ujeti ta izraz za moj posnetek mladega Janeza!«
Na izvirniku, po katerem je delal posnetek, je pravil, je obraz čisto zabrisan. Tista debelušna neokretnost konec prstov in na hrbtu rok, to je bilo po slikarjevem mnenju tisto, za kar je pri podobah otrok vedno še posebej šlo.. Otroci trgovcev so bili Terri-nijeva stroka in zanj najboljši, ter stalni vir dohodkov. Takle model! Človek bi ga lahko neštetokrat ponavljal.
Slikar je začel Antonia temeljito izpraševati.
Miss Florence se je vmešala v pogovor in dobila dovoljenje, da lahko ona pripoveduje kako in kaj. Njeno hihitanje med pripovedovanjem je bilo nalezljivo. Kmalu je tudi Antonio govoril kakor bi rožice sadil. Njegovo čudovito narečje iz zastarele toskanščine ter z učenimi, nabuhlimi latinskimi in francoskimi rečenicami, ki jih je vpletal v pogovor, je spravljalo družbo v začudenje ter ji povzročalo naravnost kraljevsko zabavo. V tj latovščini je kratke zanimivosti iz svojega življenja kmalu vse povedal.
Mr. Udneya pa je pripovedovanje vse bolj zanimalo. Kramljal je z Antoni jem in se pri tem sprehajal z njim po sobi. Po njegovem je ves ta žarki prizor spet enkrat potrdil njegovo mirenje o prenapeti vzgoji rimskokatoliške duhovščine. Najbrž so kaj takega tudi nune ubijale njegovi hčerki v glavo.
^——
To je bila boleča točka med njim in med ženo. Seveda razen nunske šole še ni bilo noben druge, toda ...
Rad bi bil ženi naprej razlagal o tem kočljivem predmetu, toda v sohi je bil še italijanski slikar, ki je tudi spadal k drugi veri. Razen tega je mister Udney postrani pogldal Antona, pa se mu je znova obudila v duši misel, kako docela angleški je fant na pogled. Njegov sin, če bi kdaj katerega imel, bi bil morda ravno tak.
Miss Udney pa si je pri čaju izmislila čisto na tihem načrtu, kako bo Antonia obdržala tu čez noč. Najprej je svoj predlog povedala samo za poskušnjo. Florence ji je takoj iz vsega srca pritrdila. Presenetilo pa je gospo, da je njena misel tudi konzulu ugajala in je brez težav pritrdil. Tudi signor Terrini je dojel smisel trenutka, kar je bila sploh vedno njegova dobra stran in je narisal Antonia s klobukom na glavi, mr. Udney pa je med tem pisal pismo. Za tem je slikar načrtal očarljivo risbico Florence, kakor da hoče nalahno namigniti, kaj bi se morda s tem dalo vse storiti.
Umetnik je ta list podpisal z zamaliovitimi vijugami iTerrini Livorno 1785' in ,ga podal gospe Udneyevi.
Antonia f>a so takoj nato povabili k večerji, ki je pomenila krono tega, tako očitno očarljivega dne.
Mati prednica se je precej vznemirila, ko so ji uro pred večernicami sporočili, da se je Antonio izgubil. Na nevoljo je morala ugotoviti, da se je stara sestra Agata dosti bolj razburjala zaradi fanta, kakor pa zaradi posledic, ki bi jih njegovo izginjenje utegnilo imeti za samostan.
Ko so sestre se enkrat temeljito preiskale vso hišo, je prednica poslala po patra Ksaverija. Soglasno so potem sklenili, da bodo naslednji dan dali Antonia iskati po oblasteh, če ga ne bo. Vendar so se pokazala različna mnenja o tem, kako naj ravnajo z njim naprej. Pater Ksaver jo bil za to, da bi fant nadaljeval z učenjem v samostanu, dokler ga ne bi mogli poslati v Rim. Prednica pa ga je hotela dati v uk kakemu poštenemu mojstru.
Zaradi tega jc šele po precejšnjem odporu in po dolgem skrbnem premisleku končno popustila patru, toda še to le pod pogojem, da sam osebno prevzame odgovornost za dejanje in nehanj& fanta, če bo ostal še nadalje v samostanu.
Tak jc bil položaj, ko se je prikazal jezdec mr. Udneya in oddal materi prednici pismo. Naj počaka odgovor, so rekli.
Prednica jo prebledela: to pismo je potrjevalo njene najhujše domneve. V svojem razburjenju je že videla, kako se podira na njo delo desetletnega truda.
»... in izvolite povedati patru Ksaveriju, da se mu priporoča in mu sporočite tudi vest, da smo njegov klobuk pri nas nadvse občudovali...«
Hervey Allen:	37
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
Pogledu zakonske dvojice Udneyevih se je ponujala zadnja stran ogromnega trioglatega duhovniškega klobuka, ki je bil drzno poveznjen na nevidno glavo. Pod njim je dolga duhovniška suknja v eni sami brezgubni črti zavijala mladostno telo od vratu do golih rjavih meč. Ena konica klobuka, ki je bil posajen na glavo strmo kakor streha, je stala natančno sredi pleč, ki so prav tako gledala iz suknje, kakor komolca iz razcapanih rokavov. Na gledalca je ta pogled učinkoval kakor da se je ubogi Lazar posvetil duhovskemu poklicu.	i
Ko sla Udneyeva še stala brez besedi pri oknu, sta sc onadva na dvorišču krohotala, da je odmevalo od sten.
Gospa Udneyeva je hihitala:
»Kaj misliš, kje je neki tega staknila?«
Mister Udney je odvrnil:
• »Naj me zlomek vzame, pokličiva jih gor.«
Skrbno se je namrščil in zavpil:
»Florence!«
Smeh tam spodaj je zamrl. Otroka sta zapazila, da so ju videli. Antonio je začutil skušnjavo, da bi planil pokoncu in oddirjal. Toda premagal se je in se obrnil za glasom.
Dekletce je zašepetalo:
»Odkrij se, to je mati.«
Fant je potegnil klobuk z glave in ga stisnil pod pazduho, kakor okvir za sliko.
Obraz, ki se je pokazal izpod klobuka, ni bil obraz kakega duhovnega bitja, marveč fletno obličje angleškega dečka, močno rjavo, toda izrazito angleško, o čemer so pričali nežni kosmi plavih las. Spodnji del otrokovega obraza je bil močan in trden, imel jc široko čelo in sivosinje oči. Izraz tega obličja je bil oster, toda ne tako, da bi bil neprijeten. Omiljeval ga je pogled, ki je bil obrnjen v daljavo in pa nalahno odprte ustnice, ki so dečkovemu obrazu dajale nekaj še ne docela prebujenega, še vedno v snih izgubljenega. Glava je sedela na krepkem vratu. Tesno ukrojena črna suknja z dolgo vrsto gumbov je dajala fantiču videz, da je večji kakor pa je v resnici bil.
Mister Udney se je nehote zasmejal in zaklical:
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cei. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.