IZHAJA vsak četrtek uredništvo IN UPRAVA: ^hca Valdirivo 36, sella °n 60824. Pošt. pred. (ca- Hovni ?°štn: Postale) Trst 431. Poštni račun Trst, 13978341 plačana v gotovini D N K UST Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1745 TRST - ČETRTEK 12. JULIJA 1990 LET. XL. Dopolnjeno je! ^ nedeljo, 8. julija, se je v Kočevskem h fU’ ^Taljestvu slovenskih gozdov, zgodi-k ?> na kar so mnogo desetletij čakali naj-bli'1 ^a^inov^ni slovenski ljudje, ki jim je sj a ln jim je še vedno pri srcu prihodnost genskega naroda. Vabilu ljubljanskega Predsednik M. Kučan v Kočevskem Rogu »Zdaj je čas miru!« W*kofa S; »Je kraj življenja in je kraj smrti. Je čas sovraštva in je čas strpnosti. Smo na in slovenskega metropolita msgr. kraju smrti. Pripravljeni in odločeni, da ^ starja in predsednika Republike Slove-l-je Kučana se je odzvalo kakih 30 tisoč Za j1 tQr se udeležilo spominske prireditve v ludmi, ki jim je bilo tik po drugi vojni sph ^vljenie i-n katerih kosti ležijo v ro-Š/j- breznih. Na obširnem prostoru, ob ro-^ cesti, kakih 10 km od Kočevja, so se v zgodnjih jutranjih urah začele zbirati °zice. Bilo je pravo romanje, saj so T-..°9i molili rožni venec in prepevali Mahne pesmi. Le nekaj desetin metrov od ktavnega prostora« je veliko grobišče, kot svoj čas sprejmemo čas strpnosti, medsebojnega razumevanja in skupne prihodnosti. Drugače naš današnji žalni zbor ne bi imel ne pravega smisla in ne opravičila. To, kar hočemo in moramo opraviti danes in tukaj, globoko v nedrjih roških gozdov ne le simbolno in navzven, ampak predvsem v naši zavesti z odgovornim dejanjem utrjevanja slovenskega občestva, bi se lahko ali bi se celo moralo zgoditi že prej. Bile so priložnosti, da bi se stvari med vojno in še posebej ob njenem koncu ^jobrancev. Tik ob cesti stoji kakih šest ^trov 'RZad, visok, leseni križ, mojstrsko delo ega kiparja Metoda Frlica. Natančno iomJl bil° pZb}tih, več tisoč slovenskih [n neposredno po njeni iztekle in uredile med nami drugače. Da bi že zdavnaj našli svoj mir v nesmiselni in apokaliptični vrtinec vojne proti svoji volji potisnjeni in razdeljeni sinovi in hčere slovenskega naroda. Mogoče nam je prepoznati okoliščine, dejstva pa tudi posamična človeška ravnanja, ki so oteževala ali celo preprečevala, da bi do današnjega dejanja sploh prišlo. Je pa tudi res, da so morala dozoreti splošna spoznanja, da je moralo priti do novega duha časa, da se lahko, tako iskreno upam, brez sovraštva v srcih in pretreseni ob sprejemanju še ene boleče resnice zadnje vojne, spravimo s svojo last- im se je začela na odru z oltarjem, t’1 šaS?.9a bili pripeljali z Brezij, žalna ma-(jA "i jo je daroval nadškof Šuštar ob so-qe]°yaniu številnih duhovnikov. Po evan-0j_ }lu je msgr. Šuštar imel pridigo, ki jo Nyljamo na drugem mestu. Po maši je skof opravil simbolni pogreb vseh slo-no . domobrancev, slovenskih partiza-v in žrtev drugih narodnosti, ki ležijo T°ških breznih ter drugod po Sloveniji. dalje na 3. strani ■ » Nadškof in metropolit A. Šuštar Kaj nam govorijo mrtvi« hr^Današnja nedelja je edinstven dan vjnike drugih narodnosti, ki so kakor koli in t,?udovi °veniji obhaja danes zunanjo slovesnost SU ni slovenskega naroda. Cerkev v! ki S\f p. O- - ki' ^Irila in Metoda, naših blagovestnikov, e a nam prinesla vero in temelje omi-sWt pa smo zbran* na kraJu smrti in ‘lega molka, ki je trajal dolga leta v kta;a^anosti dogodka in nedostopnosti 'trju " ^anes javno opravljamo simbolični 4]j ^aRski pogreb domobrancev, ki so tu ličh- ruSjn našli svojo smrt. S tem simbo-Pogrebom in mašo zadušnico sto-8k v javnost in enakopravnost v sloven-•b občestvu mrtvih in živih. Ujv^ščanski pogreb, ki ga sicer nočemo litv ^r vsiljevati, mašo zadušnico in mo-4tue Za mrtve pa opravljamo tudi za vse v v Kačev žrtve iz vojnih in povojnih let, tu e skem Rogu in drugod, za slovenili Pa5tizane, ki so padli v boju, za vse 8e žrtve vojne, Hrvate, Srbe in pripad- kjer koli našli smrt. Bog daj vsem večni mir in pokoj. Smrt je najbolj gotovo, a tudi najbolj skrivnostno dejstvo. Nikomur ni znano, kdaj, kje in kako bo prišla smrt. Toliko je nenadnih, nepričakovanih smrti mladih in ljudi v najboljših letih. Takrat se z vso ostrino postavlja vprašanje: Zakaj? Ti, ki so v Kočevskem Rogu ali drugod našli nasilno smrt na tako hud način, nam toliko bolj postavljajo vprašanje: Zakaj? Sami so v večnosti našli odgovor, za nas pa ostaja vprašanje brez človeškega odgovora. Zato lahko v nas vstaja notranja upornost pred temo in skrivnostjo te popolnoma nerazumljive smrti. Ce na vprašanje: Zakaj? ne najdemo odgovora, pa posije žarek luči v temo iz skrivnosti Kristusove smrti na križu. Kristusova smrt na križu je bila dalje na 2. strani ■ no preteklostjo, da ji končno dovolimo, da postane zgodovina. Vse ima svoj čas in vsako opravilo ima svojo uro pod nebom! Nas je zgodovina izbrala, da prevzamemo pred njo in pred prihodnostjo to odgovornost. Opravimo jo zrelo. Tega dejanja ni mogoče ponoviti. Zmore ga zgodovinsko dozorel narod, sposoben preseči stare delitve in preprečiti, da bi na njihovih pogoriščih vzniknile nove. Sprava z vsemi mrtvimi žrtvami vojne, ki nam jo je naloženo izpeljati, je preizkušnja narodove zrelosti, samozavesti in samospoštovanja. Je odpoved lažnemu upanju, da more to opraviti kdo namesto nas. Je zgodovinska nujnost in naša kulturna in civilizacijska dolžnost. Je povabilo in nujen pogoj prihodnje, času in nam ljudem prepuščene sprave med živimi. Zato to odgovornost vzemimo nase z vsem dosto-j anstvom. Opravimo jo kot dejanje, iskreno porojeno iz spoštovanja do umrlih, padlih in pobitih. Ne sme in ne more biti nikogaršnja zmaga in nikogaršnji poraz. Zapre naj knjigo vseh naših vojnih in povojnih ran. Dokončno, brez sprenevedanja in brez zadnje misli. Pokopljimo vse mrtve za vselej, z vsem dostojanstvom in vsem spoštovanjem. Prepustimo jih spominu in sodbi zgodovine. Naj bodo vse nasilne smrti iz časov, ko so demoni vojne divjali med nami, izenačene v naši zavesti. Naj se ne pc-novi več zlo iz vojnega in povojnega obračunavanja, ki je zlo za vse. Je čas vojne in čas ubijanja. Je čas odločitve in čas žrtvovanja. Je čas spominjanja in čas novega upanja. Človek sam dela zgodovino. Toda dela jo v razmerah, ki si jih ne izbira v celoti sam. S to zavestjo je v razmerah, ki jih živi, tudi odgovoren za svoja dobra in svoja zla dela. Zato je človek na zemlji tragično bitje. Svojih zmot za nazaj ne more spremeniti. Naše preteklosti ni mogoče predrugačiti, je ne zamolčati. Cas je, da preneha obremenjevati še naprej in kar naprej naše življenje in našo prihodnost. Zakaj bi ostajali sprti, ko postaja svet, katerega del smo, vse bolj svoboden in vse bolj povezan. Bilo je! Naj se ne ponovi nikoli več. Povejmo to na tleh Kočevskega Roga, ki je v mnogih viharjih zadnje vojne, ki so zdivjali čezenj, postal slovenska nekropola. Z dejanjem, ki je namenjeno priznanju in spominu smrti žrtev v teh jamah, znanim in neznanim Slovencem, ki so bili brez vsakega ugotavljanja njihove morebitne posamične krivde zaradi medvojnih dejanj po dalje na 8. strani ■ RADIO TRST A ■ NEDELJA, 15. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Zid hrabrosti«. Radijska igra; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Alojz Rebula: »V Sibilinem vetru«; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 16. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.10 Aleksej Arbuzov: »Staromodna komedija«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 »Morje« — včeraj, danes, jutri; 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Franza Josepha Haydna; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 17. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Arhipelag Goli; 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Stopinje po zraku«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Franza Josepha Hayd-na; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 18. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mladin ska nadaljevanka: »Stopinje po zraku«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Južnoameriška folklora; 12.40 Mešani zbor Primorec Tabor iz Trebč in z Opčin; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ ČETRTEK, 19. julija, ob: 7.00 Jutranji radi's'i dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ekologija: danes za boljši jutri (ponovitev); 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Stopinje po zraku«; 10.00 Pc-ročila in pregled tiska; 12.00 Dobrodošlo, poletj3!; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jugoslavija 1241-1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 20. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Mladinska nadaljevanka: »Stopinje po zraku«; 10.00 Poro čila in pregled tiska; 12.00 Goriški film Videomoni-tor 1990; 12.40 Slovenski zbori; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 21. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »Izumitelj ladijskega vijaka Josip Ressel«, radijska igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Violinis Rok Klopčič, pianistka Vlasta Doležal-Rus; godalni kvartet Radiotelevizije Ljubljana; mešani zbor Hrast iz Doberdoba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 In exilium; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Antologija humorja; 19.00 Večerni ra dijski dnevnik. »Kaj nam govorijo mrtvi« ■ nadaljevanje iz strani 1 najbolj nerazumljiva, krivična, nasilna in boleča. Doživel jo je v svojih najboljših letih. Žal smo se na dogodek, na katerega ki so nastale z našo prezgodnjo smrtj0’ gradite boljšo prihodnost slovenskega "« roda, naše skupne domovine Jugoslavije celotne Evrope in človeštva na trdnih t«" sp» nas spominja vsak križ, tako navadili, da ■ resnice, svobode, pravičnosti, stovanja, prijateljstva in ljubezni; podaj1 nas ne pretrese in nas vprašanje: Zakaj? ne vznemiri. Iz vere vemo, da je bila njegova smrt prehod v novo življenje in naše odrešenje. Prilika o pšeničnem zrnu, ki smo jo slišali v evangeliju, ima na tem kraju in se na pot sprave med živimi, na dolgo & težko pot, ki pa je edina pot v življedr! Ko se ljudje vračajo od pogreba, t*1«1 če so ob pokopu še enkrat doživeli vso k0 lečino, so vendar olajšani. Sprejeli so, l tudi ne na sejah deželne komisije za vprašanja slovenskih šol o združitvi rav-nateljstev šol Fran Erjavec (Rojan) in Fran Levstik (Prosek), s°lski skrbnik je predlagal pridružitev šo-le Erjavec šoli Gruden (Nabrežina). Člani deželne komisije so se postavili proti s sledečo izjavo, ki je bila izročena g. Cor-biju na seji dne 5. februarja 1990 in je priložena zapisniku: »Komisija ugotavlja, da je združevanje šol s slovenskim učnim jezikom politične narave in gre zato preko pristojnosti, ki jih i 2akon nalaga komisiji. Upoštevajoč mednarodne sporazume, kot so Londonski memorandum in Posebni statut, ki ju je sprejela Osimska pogodba leta 1975, komisija ne izreče mnenja o združevanju šol s slovenskim učnim jezikom, ker so te šole zaščitene z mednarodnimi sporazumi.« Na isti seji je bilo poudarjeno, da ministrstvo ne more ukinjati oz. spreminjati statusa naših šol, ker je po obstoječi zakonodaji za to pristojen predsednik repu- b) Ši blike. S tem je soglašal tudi deželni šolski skrbnik g. čorbi. 2. Zavlačevanje sklicanja prve seje deželne komisije za vprašanja slovenskih šol. Volitve so bile 5. aprila, razglasitev izida volitev in proglasitev izvoljenih je bila opravljena dne 1.6.1990. Po 12. členu Predpisov za splošno zakonodajo v Civilnem zakoniku in po 14. členu min. odredbe z dne 14.11.1974 bi prvo sejo predsednik komisije g. čorbi moral sklicati v teku 35 dni. Te dni poteka 35 dni, komisija pa še ni sklicana. 3. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo razpisuje vsako leto določeno število štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in stroki na univerzi E. Kardelj v Ljubljani. Mesta so namenjena slovenskim šolnikom na Tržaškem. Lani je prišlo pri postopku za podelitev štipendij do zamud in s tem do težav, ker so nastale med šolskim letom motnje v pouku zaradi zamenjave štipendistov z letnimi suplenti. Štipendisti so tudi krepko zamudili začetek akademskega leta na ljubljanski univerzi. Zato je bil letos razpis zgodnejši. Rok za vložitev prošenj je potekel 15. aprila. Do danes deželni šolski skrbnik še ni sklical komisije, ki mora pregledati seznam prosilcev in določiti kandidate za štipendije. Predlog komisije mora zatem dokončno potrditi še ministrstvo za šolstvo v Rimu. 4. Pred letom dni je prosvetno ministrstvo razpisalo natečaj na osnovi naslovov za vstop v stalež učnega osebja. Za slovenske nižje in višje srednje šole je razpis pripravil deželni šolski skrbnik, kot vedno. Od 12. julija lanskega leta je bilo besedilo nekajkrat pripravljeno oz. popravljeno s strani deželnega šolskega urada in nekajkrat zavrnjeno s strani računskega dvora z raznimi pripombami. Razpis še do danes ni bil objavljen, kljub različnim posegom. To dejstvo ustavlja tudi vsak nadaljnji natečaj in ustvarja se cela veriga oškodovanih. Je to morda znak nemarnosti ali zavlačevanja s strani deželnega šolskega skrbništva ali pikolovstva s strani računskega dvora? Ali s strani obojih? iališka skupina Gorica Pia lupina Gorica je to sezono tie|J2tl0Vala že tretjo obletnico neprekinjene1 ^ovanja. Na ta način je uresničila Piti namreč postati kulturna sku- katere osrednje obeležje je ravno Potj10 kovanje v najrazličnejših okvirih, t^i-^dstvom Janeza Povšeta je na najelitnejših dogodkih nastopilo kar 14 mla-% Ndališčnikov, pri čemer velja še po-' .eJ omeniti 1 1 ’ 15 nastopov ob raznih pri-nastopi na državnih obeležjih (0s*Ostih: Vpe^nje pokopališče v Gorici, spomenik tij^e.Vrni, spomenik v Gabrjah), povezovala111 napovedovanja prireditev (dva ve-Big Bandom RTV Ljubljana, 5. Film Q.SeiRenišča. Pripoveduje, da slovenskim etlcem v tisti predvojni pomladi ni šla lj rca molitev za mir, ker so si bolj žele-v n3ei Italija morala izpraz-p našo primorsko domovino. Njegovo w c®ynnje je dragoceno za poznanje teda-klime na križevem potu Slovencev v p: lU. Dopolnjuje tudi mojo omembo Skušek Ve’ ki me je motila v molitvi takoj po p^Slasu vojne. Vendar sem skušnjavo pre-žpJlM- Za mir je vedno treba moliti in Tati v Boga, da bo po drugih poteh u- slišal naše prošnje za osvobojenje izpod tujčeve pete. Mladim fantom pa ne gre zameriti to majhno herezijo. Tem manj, ker so starejši, zrelejši in odgovornejši možje zagrešili hujše, skrajno neprijetne deviacije od zdrave krščanske smeri. Prav v go-riški škofiji je bila takoj po vojni napovedi zaukazana dodatna molitev med sv. mašo »per la vittoria« (za zmago) in sproženo nabiranje darov za gradnjo nove cerkve, ki se bo imenovala »chiesa della vittoria« (spominska cerkev za zmago), in šele čez leto dni je bil ukaz zamenjan z drugim: o »molitvi za mir«, nabirka za gradnjo svetišča v spomin na zmago pa je prenehala. Tisti predstojniki Malega semenišča, ki so pred začetkom vojne in po njenem začetku molili za mir, so sledili svetemu Očetu papežu, ki je nenehno naročal in zapovedoval vsemu svetu in Italiji molitve za mir, za mir, za mir. K molitvi za mir je začel in nadaljeval klicati in zapovedovati ter Mussolinija rotiti k miroljubnosti že tisti papež, ki je bil leta 1919 le apostolski nuncij v Varšavi in ga je neumestni patriotizem zapeljal takrat v neumestno izjavo. Italijanskemu ambasadorju v istem mestu je z vidnim veseljem vzkliknil: »Eh, abbiamo vinto ...« (Ha, smo pa le zmagali). Govorilo se je namreč o Italiji. Takrat so bila mirovna pogajanja v Parizu. Italijanski ambasador je pisal svoje spomine na tega nuncija (Rattija) in ga vsestransko hvalil, potem pa je napisal: »Skušajmo najti tudi kako napako na tem velikem možu! Da, eno napako sem ujel 1. 1919 v Varšavi, ko smo se pogovarjali o novem urejevanju Evrope. Lepo je, da je privoščil Italiji zmago, vendar jaz kot laik menim, da bi nuncij »Zdaj je čas miru!« Dostoj anstvo našega enkratnega in Pre^ pogosto tragičnega življenja se razkriva j našem odnosu do smrti. V smrti smo vsi ■ nadaljevanje s 1. strani že končani vojni nerazumno in nerazumljivo pahnjeni v nasilno smrt. Vzemimo to spoznanje nase in recimo: nikoli več! Je čas umiranja in je čas rojstva. Usodnost vojnega dogajanja smo Slovenci doživljali na posebno tragičen način. Bila je vojna, bila je okupacija, v kateri smo Slovenci doživeli nasilno vojaško podjarmlja-nje, razkosanje svojega ozemlja in nasilje vseh vrst. Slovenski narod so pribili na križ, ga zaznamovali in hoteli izbrisati iz zgodovine. In zato je mnogim slovenskim možem in ženam opredelitev za sodelovanje v velikem svetovnem protifašističnem gibanju svobodoljubnih ljudi in narodov vseh celin, religij, ras in barv pomenila razumno in edino možnost za osebnostno in narodno ohranitev, osamosvojitev in za dokončno uveljavitev človekove miselne in narodove vsestranske svobode. Iz ognja groze naj bi vstal moderen Evropejec, kakor je veroval E. Kocbek, osvobojen spon mračnjaštva in nasilja. Na oltarju te vere, ki je omogočila, da smo kot narod preživeli, so zgorela premnoga slovenska življenja, pokopana po znanih in brezimnih partizanskih, izseljenskih, pregnanskih in taboriščniških grobovih v domači in v mnogih tujih zemljah. Ko sprejemamo mrtve, ki so bili doslej nerazumno zanikani ali celo pozabljeni, in ko jih priznavamo za del svoje nacionalne zgodovine, ne smemo pozabiti tistih, ki smo se jih spominjali in smo jih priznavali že doslej in katerih dejanja so tudi omogočila, da je to spravno in pomiritveno dejanje po tolikih letih zdaj lahko v svobodni in suvereni slovenski državi. Da ne bi zamenjali ene krivice z drugo, da ne bi delali sile zgodovini in njenim resnicam. Veliko naših ljudi počiva tod in drugod po Sloveniji. Različni so razlogi, različne so poti, ki so neredko sinove iste matere pripeljale do groba. A vsakdo od njih je imel mater in očeta in svoje sanje. Mrtev človek nima ničesar več. Spravimo se zato z njimi, pokopljimo jih, a z njimi odnesimo in pokopljimo tudi orožje. Pozabiti ne smemo in ne moremo ničesar. Odpustiti je težko, marsikdaj celo nemogoče. Odpuščanja ni mogoče ne zapovedati in ne izsiliti. Mogoče pa je pogumno pogledati v preteklost, da bi bilo mogoče obrniti pogled v prihodnost. V petinštiridesetih letih, ko smo si dostikrat lajšali življenje s preteklostjo tako, da smo jo čez vse mere zlatili in črnili, kovali v zvezde ali jo pošiljali v pekel, jo puščali v marsičem usodnem neizrečeno in prepovedano, so zrasli novi rodovi. Nihče nas ne more — ne posameznikov in ne skupnosti — odvezati odgovornosti za odločitve, ki smo jih sprejemali, nihče pa nam tudi ne more kratiti pravice, da si razgrnemo preteklost in se z njo pomirimo. Če bi jo zanikali, bi si spodmaknili temelj za prihodnost. Na nas, ki se imamo za povojne ljudi, in na mlajše, ki časa ne štejejo več z vojnami, je padla zaveza, da delamo tudi za spravo med živimi. Slovenska država si tudi s pripravljanjem nove ustave postavlja okvire in pravila, da s človekovimi svoboščinami in pravicami spoštuje in zavaruje razlike med ljudmi in jim s tem omogoča strpno življenje v demokratični skupnosti. Ni v moči države zaukazati ljubezen in spravo med ljudmi. Je pa v moči vseh državljank in državljanov, da si ustvarijo tako državo, ki bo pravična do vseh, ne glede na njihove poglede na svet, politično prepričanje ali narodno pripadnost. Vzemimo našo zgodovino, zapolnjeno s svetlobo in temo, nase, obrnimo se k skupni prihodnosti našega in prihodnjih rodov. Končajmo narodno diasporo, zaradi katere Slovenija toliko let ni bila domovina vseh svojih sinov. Ljudje med ljudmi smo. Omogočimo si življenje, spravljeno z mrtvimi, in ga živimo tako, da se bo našim zanamcem lažje spraviti z nami, ko bomo mi postali nespremenljiva preteklost. Premalo nas je in v prehudih razmerah živimo, da bi se smeli odreči mirnemu sožitju, priznavanju različnosti, strpnosti in spoštovanju. Tesno bi nam bilo in znova bomo grozili drug drugemu, če si takšnega življenja ne postavimo za cilj. ljudje enaki. V priznanju te neizpodbi®0 - - - - tfp sti je skrivnost in nuja naše sprave z vimi. Vsi mrtvi imajo pravico do javlje° spomina. Uredimo dostojno zato tudi kraj smrti in ga naredimo dostopnega spa minu kot rod, ki ne bo več skrival ali so vražil preteklosti, ohranil pa bo tu, na te kraju, sporočilo sebi in zanamcem: bili ki so vedeli za svoj človeški dolg do mri vih, ker so se naučili živeti drug z drug11 v miru in so si to tudi želeli. Predsedstvo republike Slovenije skupaj z drugimi organi republike Prl^. valo, kar more in mora, da bo tudi z drza. nimi dejanji uveljavljena ta volja, to sp ročilo, to povabilo vsem ljudem dobre v°j lje k skupnemu delu, k spravi med ^v} in za skupno potovanje v prihodnost, k'11 prikriva in ne pozablja svoje zgodoVirlj ki pogleda v prihodnost ne opira več a breme narodne in politične razcepitve, 3 pak na ustvarjanje svobodnega slovensk ga občestva, ki ima svojo identiteto, movino in državo. Kočevski Rog, spokojno urejen in mr lnik ren, ostaja in postaja zdaj eden simbo pomnikov zgodovine in prihodnosti teB občestva. Čez te kraje, ki jih obdaja 11 pregledni slovenski gozd in ki so preV° ljeni z nedostopno podzemeljsko skd nostjo, so šli naj hujši viharji naše bližal preteklosti. Tu so nas pobijali. Tu smo pobijali. Tu smo se borili in se skrN pred nasiljem. Tu smo zmagovali in sK vali zlo, ki ga je povzročalo naše boje nje in zmagovanje. Tukaj se je zmaga d. stikrat sprevračala v poraz. Povejmo tu, kjer so posute kosti vseh, ki so se b rili za takšno ali drugačno resnico, s no ali drugačno mislijo, je pravi kraj za ^ sto spravo, ki jo kot narod, zazrt v pribo nost, potrebujemo. Kar se je zgodilo, isk • no obžalujemo! Končujemo, zdaj in tuk • Bilo je. .. Je čas ljubezni in je čas sovraštva-f čas vojne in čas miru. Tako pravi prid1? v Stari zavezi. Zdaj je čas miru«. . Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re9’ rPi sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odg°v. urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna GraPn Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Ratti kot človek Cerkve in kot njen diplomatski zastopnik ne smel nič takega reči, ampak ohraniti distanco od vseh mednarodnih napetosti, kajti on je zastopnik Apostolskega sedeža.« Mi pa priznajmo, da je bil to le občasni spodrsljaj in da smo ponižani in razžaljeni v Julijski krajini od začetka do konca imeli v istem možu, ki je postal papež, edino obrambo naših pravic, morda ne tako popolno kakor smo želeli z našega stališča, morda pa bolj popolno, kakor bi bilo pričakovati spričo izredno delikatnega in tveganega položaja takratne Cerkve pred takratnim režimom v Italiji. Isto velja za nadpastirja v Gorici. Patriotično je želel Italiji zmago, a je krščansko v dejanjih reševal preganjane Slovence iz ječ in taborišč in branil slovenske jezikovne pravice, kjerkoli je bilo to takrat mogoče. Bodisi papež Ratti (Pij XI.) bodisi papež Pacelli (Pij XII.) sta neprestano naročala molitve za mir, v govorih pa — prvi kot drugi — ponovno in ponovno rotila državnike k miroljubnosti in zlasti so njune besede dostikrat vidno merile na Mussolinija. Prevzetni Benito se je naveličal in je v nekem javnem govoru slovesno zabrusil tako, da smo mogli vsi razumeti, da meri na papeža: »Kako je anahronistično slišati tam nekje z drugega brega Tibere (zdaj citiram po spominu) panično zvonjenje proti oboroževanju in proti vojnam (ali »fanfare za mir«). Poslušati take reči danes, ko ima besedo jeklo! (Sentire quel-le cose, quando parla 1’acciaio — ali: nei tempi, in cui parla 1’acciaio). Kaj reči? »V čemer se je kdo pregrešil, v tem bo kaznovan«. Pet let pozneje je Mussolini iz jeklene puške prejel svinčenko v glavo. »Da se izpolnijo pisma«, je vsaj po ustrelitvi bil deležen tudi vrvi o-koli vratu, kakor je on dvajset let držal v vezeh ves narod. Natančno štirideset let pozneje je strastno oboroževanje belega sveta, Indoevro- pejcev, kristjanov začelo hiteti naravi^ v atomski spopad. Natančno štirideset 1 po napadu na Sovjetsko zvezo je od nf?], zadonel glas: »O ljudstvo krščansko, hit1 molitvi!« In nad vsako pričakovanje sp ij, oglasilo ogromno mladih src na ta PoZ1^ molitvi in pokori — po vsej Evropi. In par let je bilo spet slišati glas: »Hvalp’ ste se odzvali mojemu vabilu. Zaradi ._ ših molitev je odvrnjena tista najhuj§a ^ ba, ki je pretila.« Resničnost teh besed , dogodkov — presenetljivo vzročnost h1 politiko in molitvijo — moreš, dragi J3 v, lec, z lahkoto preveriti v časopisju 111f katerih koli objavljalnikih zadnjih de let in v istočasni literaturi — o MedjufU ju. Smo li dostopni za ta nauk zgodaj ne? Za opomine z bregov Neretve? tam, to je iz Medjugorja še in še ^ glas: (O popolo cristiano, corri alla U j-ghiera!) »O ljudstvo krščansko, pohh1 molitvi!« (Konec)