Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale, Ljubljanska 92 - Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Fleiin — Izhaja vsakega 15, v me. secu — 2lro račun 5042-3-252 - Cena 21) dinarjev — Tiska tiskarna 'Toneta Tomšiča« v LJubljani Leto V. št. 5 Domžale, 15. maja 1966 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Vzgoja vodilna misel razprave na 26. aprila 1906 je v Radomljah zasedala izredna konferenca občinske organizacije SZDL. Občinski odbor SZDJL, ki je to konferenco sklical, ji je dal naslov: SOCIALISTIČNA /\ l/A I'HI VZGOJI ML A. DIH. Na tej konferenci smo i/volili kol delegata za zvezni kongres SZDL, dolgo-letnega družbenega delavca v socialistični zvezi, tovariša Jerneju Leniču. Delovni na slov konference karakterizira tudi vse razprave delegatov, ki so v triurni debati prispevali svoja mnenja in konkretne predloge o tem, kako naj se v/goja mladih usmerja bolj načrtno. Ker so vsi delegati svoje misli izražali zelo jasno in konkrc, no, si oglejmo izvlečke iz zapisnika te konference: Dime Vida: - O vzgoji mladih že dalj čusu precej ruzpravljamo. zato Upravičeno pričakujemo tudi rezultute. Mislim, da so zaradi ekstenzivnega razvoja na vseh področjih vsi faktorji družbenega življenja pri vzgoji mladih delno odpovedali. Na kongresu S/DI, je bilo v komisiji za izobraževanje in vzgojo več razprav o osnutku novega zakona o financiranju izobraževanja. Izraženo je bilo stališče, da gospodarska ra/.vitosl občine ne sme preveč vplivali na materialni položaj šolstva. Šola je tudi vzgojna in ne sumo izobraževalna institucija. Delovne organizacije bi morale vlaganje sredstev v predšolsko vzgojo razumeti kol investicije v kadre. Prosvetni delavec mora poslati svoboden ustvarjalec, ki je pred družbo odgovoren za vzgojo otrok. Na njegovo iniciativo in ustvarjalnost bo vplivala tudi ustreznejša delitev po delu, zalo naj o njej samostojno odloča. Sposobnim in nadarjenim učencem moramo zagotovili SredstVt za nadaljnje šolanje. Predlagam, da konferenca SZDL pošlje v sem delov n i m organizu« i jam priporočilo, da se štipendije razpišejo v spomladanskem roku. ker mladi nimajo sredstev za šolanji? nu II. stopnji pravočasno zagotovljenih. V Sloveniji bo letos iskalo zaposlitev 19.000 mladih, od tega St.000 z nedokončano osemletko. Mislim, da se premalo zavedamo težkega položaja mladega človeka, če imu že nu začetku onemogočeno pot v nadaljnje življenje. Apeliram na vas. du nustopite proti politiki zaprtih vrat v podjetjih. Voda, ki nima ne pritoka in ne odtoka, postane mlakiiža. Mislim, da bo podobno s takimi delovnimi organizacijami v naši občini. /MS je kljub nekaterim slabostim važen činitelj pri vzgoji mladih. Poudarjam, da je Zveza mladine samostojna organizacija in ne sekcija pri SZD1-. katero bo potrebno usposobiti za izvajanje postavljenih nalog. Zveza mladine predstavlja določeno število mladih, teh pa ne more nihče usposabljati, pač pa se morajo sami usposobiti s pomočjo starejših. mladih delovni konferenci SZDL trobec Ida: Prosvetni delavci želimo doseči, da bi naša mladina znala cenili pridobitve naše revolucije, zato Vlagamo vse sile v tO, da In mladino vzgajali v naprednem duhu. Prosvetni deluvci imamo na mladino vpliv samo pet ur dnevno. Preostali čas pa mladino vzgajajo starši in Organizacije< Nekateri starši se ne zavedajo vlo;;o. katero bi morali odigrati kot vzgojile! ji svojih olrok. Primožič Peter: VeČina (d rok. ki ne dokonča osemletke, je iz. kmetijskih območij. Taki otroci so v nemogočem položaju. Za fizično delo niso sposobni, nadaljnje šolanje pa smo jim s se.ekcijo v osnovni Šoli onemogočili. Pridružujem se mnenju, da moramo nadarjenim otrokom iz delavskih in kmečkih družin zagotoviti sredstva za šolanje. V osnovnih šolah pu moramo bolj načrtno izvajati programe poklicnega usmerjanja, Janez Vresk: Preden se začnemo pogo-v ji r j a tj o vzgoji, moramo zagotoviti za to vzgojo materialne pogoje. Pri tem mislim na problem moravske Šole, kjer je pouk nu Sedmih mestih. V taki situaciji je vpliv šole nu humanistično vzgojo otrok zelo ZmatljŠan. V Moravčah imamo dom. zu katerega nimamo sredstev, da bi ga lahko primerno vzdrževali. Kosmač Jože: Pri vzgoji mladih je s strani starejših še preveč lecinierstva in dvoličnosti. Poleg tega ima današnji mlad človek izredno ležke pogoje za uveljavljanje v družbi. Zato ni čudno, če delo družbenih organizacij in društev stagnira. Maver Krnil: l'ri obravnavan ju postopkov mladih moramo priznali, da nismo Vloga Zveze komunistov V uvodu želim poudariti, da do raznih političnih problemov ne prihaja toliko zaradi tega, ker ne bi proizvajalci, občani in komunisti razumeli politike, sprejete s programom na VII. kongresu in potrjene na VIII kongresu ter plenu-mih ZKJ. Problemi se pojavljajo predvsem tedaj in zato, ko si posamezni komunisti premalo prizadevamo (zlasti velja to za vodilne), da bi uresničili te programske dokumente. Problemi se porajajo predvsem pri tistih komunistih, ki so kongrese, pisma IK in govor tovariša Tita v Splitu registrirali le kot spisek dogodkov in ugotovili, da se jih »na srečo« nič ne tičejo. Zalo se tudi kot komunisti niso uveljavili na idejni fronti. To spoznanje vsakodnevno izpričuje politično razpoloženje delovnih ljudi. Zal po so kljub temu še težnje in mišljenja med nekaterimi komunisti, da se porajajo problemi zaradi tega. ker da potiskamo preveč v ospredje samoupravljanje, ker da idealiziramo proizvajalca in občana, ker da je preveč demokracije in podobno. Taka pojmovanja, ki jih zasledimo v delovnih organizacijah, pa ludi na ravni občine, škodljivo vplivajo na politično razpoloženje delovnih ljudi ter na učinke političnega dela sploh. Taka gledanja vnašajo zmedo v politično V času domžalskega majskega sejma je središče Domžal dobilo praznični izgled. delo ter zmanjšujejo akcijsko enotnost Zveze komunistov. V sedanjem obdobju razvoja je potrebno, da se ZK bolj ukvarja z idejnimi in političnimi vprašanji. Zato organizira in zbira potrebne sile, da v okviru sedanjih možnosti sprejeta stališča dosledno uveljavi. Zato se moramo vsi seznaniti z njimi, jih preizkušati v praksi v delovnih organizacijah, na občini, v krajevni skupnosti, skratka povsod tam, kjer delamo in živimo.. Kolikor bolj bomo komunisti dosledni pri izvajanju stališč III. plenuma CK ZKJ, toliko bolj bo postala vloga samoupravi javcev odločilnejša; sprožile se bodo nove pobude, pojavile nove ideje, ki bodo pomagale, da bo delovni človek še bolj neposredno odločal o pogojih in sredstvih svojega dela in življenja. Gospodarski rezultati so resda tudi merilo za uspešno delo komunistov, toda nikakor jih ni mogoče ločiti od zavzetosti Vzgoja (Nadaljevanje s 1. strani) storili vsega kar hi lahko, da l>i mladino od teh prestopkov odvrnili. V Mengešii smo iz mladinskega U.1I..1 napravili sejno sobo. ki je izkoriščena le enkrat tedensko. Nismo se še dogovorih o tem. ali je potrebno mladini ustvarjati pogoje samo za rekreacijo ali pa bi bilo koristno, pritegniti jih s fizičnim delom pri izgradnji nekaterih športnih in komunalnih objektov. Kalnn Frane: Nekateri starši dajejo otrokom preveč sredste,' /a izživljanje. Zato take otroke opažamo po lokalih pozno v noč. Za ta pojav so krivi starši, ker se ne brigajo za vzgojo in vedenje svojih otrok, Komunisti bi se morali bolj zavzeli za to. da bi bilo v društvih angažiranih več mladih. Pančur Franc: Problem zaposlovanja rešujemo prepočasi in preveč povšalno. Pri tem včasih delamo krivico starejšim delavcem, ki so še sposobni delati, pa jim zaradi parole o zaposlovali ju mladih to otežkočamo. Mladinci v Radomlje H se ne znajo sami organizirati. Manjka jim organ i za c i jsk ili sposobnosti. Lojze Klicnimi: Mladim včasih krivično očitamo zalelavosl. Za vzgojo mladih so odgovorni starši. ZMS. šole in organizacije. Nekateri starši kritizirajo obnašanje mladih in pri tem pozabljajo, da so jih tegu obnašanja sami naučili s svojim zgledom. Kulturni in športni domovi nimajo sredstev zu vzdrževanje, Zato predlagam, da napruvimo program sanacije bdi (lomov. Komičan l.ovro: V Mengšu je bila mladina več let prepuščena sama sebi. Zato smo se dogovorili, da jim usposobimo telovadnico, vendar je pri prostovoljnih delih sodelovalo največ mladincev, ki so bili stari nad 2"> let. Naša mladina se zu-veda. kaj ji družba mora dati, premalo pa ji je jasno, kaj mora pri tem samu napra-v i ti in kako naj družbi to skrb vrnča. Zevnik Jože: Predlagani, da bi v bodoče organizirali še več podobnih konferenc kot je današnja. Mladina mora biti v prostem času zaposlena z delom v orguni/nc-cijuli in društvih. Grilj Ciril: Občinski komite ZMS je ■ prejel sklep, rlu se delovno mesto profesionalca ukine. V preteklih letih naši profesionalci v ZMS niso opravili vseh nalog. komunistov in njihovih uspehov v razvijanju samoupravljanja, od tega, kako ustvarjamo take odnose, v katerih bodo delovni ljudje kar najbolj neposredno obvladali sredstva za delo. In ravno to — bitka za krepitev samoupravnih odnosov — je dandanašnja prva in najtežja naloga komunistov, ki je odločujoča in odločilna pri ocenjevanju njihovega dela. Skupnost ciljev, miselnosti in akcije, Ler organizacijska povezanost nas komunistov nas oborožuje ter usposablja za moralno-politično odgovorno delovanje. .Biti član ZK pomeni sprejemati njen program. Organizacijska disciplina znotraj ZK je posledica tega zavestnega sprejemanja programa ter zato temelj njenega dela, njenega boja. ZK je prav zato organizacija, ki se bori za družbeni napredek. Disciplina ZK je izraz zavestne discipline vsakega njenega člana. Rušenje zavestne akcije pri graditvi in izva- mladih Zaje Franc: Predlagam, d u komisijo zu sklepe razrešimo s predstavniki vseli panog družbenega življenja, ki bi pripravili koiikrclne predloge za delo oblastvenih organov in političnih organizacij, hkrati pa bi pripravili stališča, o katerih bi lahko diskutiral naš delegat na kongresu. Pogačnik Jože: Sredstvu za moravsko šolo so zagotovljena, vendar imamo težave zaradi lokacije. Naša mladina se zaposluje nenačrlno. zu kur pa ni sama kriva. Zato imamo za nekatere poklice usposobljenih že preveč ljudi. — Občinski odbor SZDl, je moral to konferenco pripraviti v izredno kratkem času zaradi roka, ki ga je za izvolitev delegata postavil Glavni odbor SZDL. Zato so se v predpriprave na konferenco vrinile nekatere napake, predvsem pa površnost pri oblikovanju gradiva. Nimamo namenu opravičevati teh napak, ker so delegati v razpravi kritično in zelo konstruktivno ocenili vrednost gradiva. Vsi delegati so s svojimi prispevki izrazili veliko mero prizadevnosti in pripravljenosti za sodelovanje pri delu SZDL na področju, ki ga je konferenca obravnavala. Po našem mnenju je konferenca zelo dobro ocenila situacijo ua terenu in dala precejšnje število predlogov in konkretnih napotkov za delo socialistične zveze in njenih organov v vsakodnevni praksi. Pri uresničevanju teh sklepov bo lahko socialistična zveza še bolj kot doslej prekinila s prakso forumskega dela, ki je bilo zaradi objektivnih pogojev uveljavljeno v preteklik letih. Delo socialistične zveze moramo organizirati tako, do bo vsak člnn SZDL lahko v slehernem trenutku vplival na to delo in stališča po potrebi tudi dopolnil s svojimi predlogi. To pomeni, da moramo stališča organizacije oblikovati na širokih javnih tribunah, da moramo gradivo za te razprave strokovno in kvalitetno pripraviti, predvsem pu se moramo bolj kot doslej zanimati zu to, kaj naše občane najbolj žali. Smatramo, da je celotna konferenca uspešno končala svoje delo, spremljale pa so jo nekatere slabosti, ki so značilne ob uvajanju novih oblik dela. O dela komisije za sklepe bomo poročali v naslednji številki. Andrej Di mul janju sklepov, pomeni rušenje akcijske enotnosti ZK. Za obstoj temeljne enotnosti pa je vsak član moralno-politično odgovoren. S programom ZK, z ustavo in z drugimi dokumenti smo povedali, da želimo komunisti skupaj z vsemi delovnimi ljudmi ustvarjati takšno moralno-politično situacijo, v kateri se bo lahko čimbolj uveljavljala človekova osebnost. Upostavljati moramo zato kar največjo moralno-politično odgovornost vsakega posameznika, še posebej pa ljudi na odgovornih delovnih mestih. Komunist ni odgovoren samo za svoje delo, ampak je soodgovoren tudi za dogajanja v delovni organizaciji, na terenu itd., povsod tam, kjer živi in dela. Zveza komunistov ne more stati za napakami nikogar in tudi ne more zastavljati svojega ugleda v obrambo nenačelnih stališč in napak svojih članov. V zvezi s tem je značilno za minulo obdobje, da se je v ZK in zunaj nje uveljavila kritika. Tudi v naši občinski organizaciji je kritika dobila domovinsko pravico, da obravnava naše lastne sla-^ bosti in pomanjkljivosti, da kritično gradi, presoja in dopolnjuje stališča in odločitve. Neodgovorni postopki vse bolj zadevajo na odpor partijskega in javnega mnenja. Po pismih IK in govoru tovariša Tita v Splitu se je okrepilo napredno javno mnenje, ki se pa v naši domžalski občini ni dovolj upoštevalo, včasih pa so ga celo dušili. Občinski komite ZK je zadnje čase poskušal prelomiti staro prakso in začel opozarjati in analizirati slabosti in nepravilnosti, ki so se dogajale v občini, tako v delovnih organizacijah kot tudi na terenu. Pri analiziranju slabosti in nepravilnosti, kot so npr.: nesmotrna investicijska politika, slab materialni položaj šolstva in v zvezi s tem slabi učni uspehi, neurejeno otroško varstvo, ne-načrtna kadrovska politika, slab materialni položaj borcev NOV, deprofesio-nalizacija političnih funkcij itd., smo na-' leteli na odpor pri nekaterih vodilnih. Ti so napore ZK celo omalovaževali. Zveza komunistov naj se v nadaljnjem delu krepi kot politična sila, ki kar najbolj upošteva delovnega človeka in javno mnenje. Zaradi tega moramo mi komunisti kritiko tako vključevati v politično delo, do bo postala njen neločljivi sestavni del. Zaradi pomembnosti misli, ki jih je na letošnji delovni konferenci občnske organizacije ZK v Grobljah dne 26. aprila o teh vprašanjih razvijal tovariš Andrej Verbič, član CK ZKJ, naj citiram nekaj značilnih odlomkov: »Omenil bi še eno stvar, in sicer predvsem o komunistih in Zvezi komunistov. Izhajam iz tega stališča: če računamo, da prihajamo na probleme, ki se nam bodo javljali v vedno večjem številu in jih bo treba razreševati, se postavlja vprašanje, ali je našit Zveza komunistov sposobna to napraviti, in to taka kot je? Vsi v bistvu pripovedujemo, da smo v ZK neučinkoviti. Tudi današnja razprava kaže to, pa tudi na terenu iščemo oblike, kako iz te ZK napraviti tako organizacijo, kot je bila včasih. Dejstvo je, da na to Partijo vse leti, da je vsega ta kriva, pa naj gre za občinsko skupščino, ali organizacijo RK, za vse nepravilnosti je v občini kriv sekretar občinskega komiteja ZK. Skratka, kot da smo mi za vse prevzeli odgovornost, Zato je treba za naprej najprej ločiti ZK od oblasti. Ločiti na ta način, da ne bomo odgovorni za vse njene ukrepe, mar- več, da bomo sposobni presoditi, ali so ti ukrepi v skladu z našo politiko ali ne. Ne pa. da nas vedno enačijo z oblastjo. Vse to bo peljalo v večjo odgovornost.« Idejni vpliv ZK bo rastel, če bomo komunisti objektivno ocenjevali obstoječa pozitivna in negativna dejstva v določenem okolju. Naloga komunistov je ne le, da odpravljamo razne negativne pojave in pojmovanja, ampak predvsem, da analiziramo vzroke in se borimo za njihovo odpravo. Potrebno je vedno znova analizirati položaj okoli sebe in razmišljati o lastnem delu. S takim na- činom dela je mogoče uresničevati idejno vlogo ZK v sedanjem obdobju in prispevati k uresničitvi basih programskih dokumentov. Le s takim načinom bo naše delo vedno manj prakticistično — operativno, in vedno bolj sociol:>.':ko-politično. Komunisti moramo vedeti, da so zlasti z reformo nastale nove razmere, novi odnosi, zato ne moremo misliti, gledati in delati po starem 1 Naša stvarnost je revolucija, ki naj nadalje in še hitreje bogati socializem. Kdor tega ne more dojeti, ga bo čas nujno pustil za seboj, pa čeprav je morda član Zveze komunistov. Jože K rev* Prva delovna konferenca Zveze komunistov v naši občini Šestindvajsetega aprila so se zbrali delegati osnovnih organizacij ZK iz naše občine na prvi delovni konferenci komunistov naše občine v dvorani Višje gospodinjske sole v Grobljah. Konferenci' so se udeležili poleg delegatov tudi predstavniki občinske skupščine, drugih druž-beno-poliličnih organizacij ter član CK ZKJ Andrej Verbič. Na konferenci naj bi obravnavali predvsem napake in slabosti občinske organizacije ZK pri izvajanju sklepov zadnje redne leine konference, VIII. kongresa ZK | in zadnjih ple-ninnov CK ZKJ in CK ZKS ter naloge komunistov v zvezi z izvajanjem ciljev gospodarske reforme v naši občini. Na zadnjih dveh sejah občinskega komiteja ZK so opozorili člani ObK ZK in člani kontrolne komisije na celo vrsto nepravilnosti pri delu posameznih članov ZK. ki pri delovnih ljudeh v naši občini zmanjšujejo ugled ZK kot idejnega nosilca naprednih gibanj v naši družbi in povzročajo številne družbenoekonomske probleme v občini. Politični sekretar občinskega komiteja lov. Jože Krevs je v uvodni besedi med drugim dejal, da do političnih problemov in težav v delovnih organizacijah ne prihaja zaradi lega. ker se ljudje in člani ZK ne bi strinjali načelno s politiko in cilji gospodarske reforme in politiko Živ sploh, ampak zato. ker si k o 1111111 i s: t i premalo prizadevajo za uresničevanje skupno sprejetih sklepov. Mlačnost in nezavzelost pri izvajanju sklepov, zlasti še zelo konkretnih sklepov Zadnje občinske konference, je eden glavnih vzrokov za to. da ludi samoupravni organi z občinsko skupščino vred niso bili zmožni dovolj hitro in učinkovito uveljaviti osnovnih ciljev gospo darske reforme in smernic VIII. kongresa. Večina komunistov, z.lasli tistih na vodilnih položajih je vse preveč okužena z, oportunizmom in nedoslednostjo, suj se javno izrekajo za določene sklepe, v praksi pa jih potem ne izvajajo. Konkretnih primerov za to I rdi lev je dovolj : slabi rezultati pri reelekciji direktorjev, neupoštevanje javnosti investicijske politike, padanje proizvodnje in produktivnosti v gospodarstvu naše občine, neenakost pri izrekanju disciplinskih kazni v delovnih organizacijah in podobno. K (> 11111 ti i s 1 i so dokaj neenotni pri izvajanju sklepov, saj jih razlagajo vsak po svoje, kar razbija akcijsko enotnost komunistov v borbi za uresničevanje ciljev reforme in demokratičnih načel ustave snloh. Ze na zadnjih dveh sejah komiteja, pa tudi N■■ tej konferenci, so zahtevali, da se dosledno kliče na odgovornost vse komuniste, ki zagrešijo napake pri svojem delu, z.lasli še vse komuniste na vodilnih delovnih mestih. Ta odgovornost mora nedvomno rasti s pomembnostjo položaja, ki ga nekdo zaseda, lako so ljudje opozorili na nepravilnosti deda komunistov v občinski upravi, na nepravilnosti v zvezi z gradnjo kegljišča, na odgovornost nekaterih vodilnih \ zvezi z gospodarskim polomom v Melodiji in Cradbenem po- djetju, pa vendar njihove osnovne organizacije niso poklical« teh ljudi na odgovornost. Ne moremo sprejeli teze. je po-r da ril tov. Krevs. da so za v-o napake krivi objel, I i v ni. zunanji dejavniki, ker bi to pomenilo, dn so komunisti nesposobni vključevali se v razre-cvan je protislovij našega razvoja, komunisti se morajo zavzeti za krepilev kritičnosti in samo-kriličnosli. za razvijanje kritične misli sploh, zlasti pa se morajo borili proti dušenju kritike v kakršnikoli obliki. Posledica raznih napak pri delu ZK so tudi izstopi i/ članstva ZK in pa odklanjanje vstopa v ZK. je bilo rečeno v poročilu kontrolne komisije. V zadnjem obdobju je izstopilo JI čla nov ZK. medlem ko so osnovne organizacije ZK sprejele le malo novih članov, saj je sprejemali je neorga nizi ra no. V razpravi so delegali potrdili omenjene ugotovitve in jih podkrepili z nekaterimi konkretnimi primeri. Zal smo v razpravi pogrešali še več konkretnosti, z.lasli še od delegatov iz, podjetij. Nedvomno so v zvezi z nalogami komunistov pri izvajanju Poletje se približuje in s tem tudi čas turizma, ko bo skozi Domžale potovalo vsak dan veliko število (lomečih in tujih motoriziranih turistov. Okusne reklame vabijo obiskovalce vsepovsod in tako imamo tudi v Domžalah na križišču, kier se odcepi cesta v Kamnik table, ki vabijo na Veliko planin« in v Aiboreluni Volčji potok, Puščice usmerjajo potnike, ki prihajajo iz ljubljanske strani v levo, tj. proti Kamniku, takoj za temi napisi pn je prometni znak, ki prepoveduje zavijanje v levo. Marsikoga že je ta neskladnost odvrnila od obiska teh dveh lepih predelov naše bližine okolice. Sprašujemo se. če je prometni znak, ki prepoveduje /.".vijanje v levo na tem mestu res tako zelo potreben, ko pa povsod drugi d z zvezne ceste lahko neovirano zavijemo v levo, npr. v Trzinu, na Viru. v Dobu in drugod? Problem zavijanja v levo H se na tem mestu lahko rešil s primernimi oznakami na re ' i-če pa to ni mogoče, hi morali pa vsaj pri bencinski črpalki postaviti kažipot, ki bi potnike /a Kamnik usmerjal skozi Domžale Na pragu turistične sezone Smo na pragu nove turistične se/one. zato je prav, da spregovorimo tudi o tem. saj turizem prinaša našemu govedarstvu zadnje čase vedno večje dohodke in še več hi jih lahko, če hi tnali k temu pristopiti tako. kot znajo to naši sosedje. Domžale so sicer kraj s tranzitnim turizmom, imajo pa vso možnost, da se v kraju razvije tudi stacionarni turizem, saj je okolica Domžal polna prirodnih lepot in kulturnih zanimivosti. Le bolje razvito gostinstvo bi morali imeti. Na domžalskem področjfl je ostalo nepoškodovanih še kar le|>o Stevjlo gradov, ki bi se jih dalo preurediti v turistične objekte, v njih bi bila gostinska podjetja, tujske sobe. opremili bi jih pa lahko tudi z muzejskimi zbirkami iz tega predeta in podobno. Poglejmo samo bližnji Krumperk. grad. ki je v njem bival junak slovenske narodne prsmi Adam ILivbnr. Koliko ljudi pride na prostrano dvorišče pred gradom, kjer domžalski jamarji že vrsto let prirejajo odlomke iz »Adama Ra \ bar j a . Tudi letos bo ta prireditev, ki je sedaj postala že trndicio- iNi s 3. strani) dal jevanji ciljev gospodarske reforme najbolj zaskrbljujoči podatki, ki jih je omenil v razpravi tov.Cene Matičič. Tako se je produktivnost v lanskem letu v naši občini zmanjšala za t '/n, fizični obieg proizvodnje pa celo za 5 '.'i. nasprotno pa so se preveč povečale zaloge končnih izdelkov. Izvoz se je sicer povečal na 3,2 milijona dolarjev, vendar je notranja rtizdelitev in orien-tucija izvoza precej slaba. Rešitev teh vprašanj je bistvenega pomena za nadaljnjo rast gospodarstva in življenjskega standarda delovnih ljudi v naši državi. Zato je tem bolj nerazumljivo, ila odborniki na seji občinske skupščine o teh podatkih Sploh niso spregovorili, ko so jim bili predloženi Tem bolj so v takem položaju nerazumljive nekatere odločitve samoupravnih organov. Tako so ob velikem pomanjkanju deviz za uvoz surovin v tovarni Induplali kljub temu odobrili nakup novega Mercedesa 220 zn - devize (ki jih krvavo potrebujejo, saj bodo morali sicer ustaviti proizvod n jo). Sklepi ki jih bo pripravila posebna redakcijska komisija na podlagi razprave, morajo predvsem /uvezati komuniste k večii odgovornosti in zavzetosti za izvajanje ž- omenjenih stališč in ukrepov, k bolj poglobi lenemu obravnavanja vseh vprašanj, ki se pojavljajo v življenju naše občine. Dosledno izvajanje teh sklepov pa je naloga vseh komunistov, zlasti še vodilnih. Franci Gerbec nalna. V gradu je lepa oh'" njena viteška dvorana /. zanimivo pečjo, sprazniti bi bilo treba le še sosednji sobici, pa bi Turistično društvo že lahko pristopilo k urejanju gradu v turistične svrhe. V viteški dvorani bi lahko prirejali razne kulturne prireditve, ki jih predvsem v letnem času močno pogrešamo. V bližini gradu so marljivi domžalski jamarji v neposredni bližini Železne jame zgradili svoj dom. ki bo služil tudi kot okrepčevalnica. katero bodo obiskovalci kaj radi obiskovali, saj nenehno raste število obiskovalcev te prelepe jame. Marsikdo si n.i mogel ogledali Postojnske jame. Škocjanskih jam in Taborske jame, sedaj si pa v neposredni bližini Domžal lahko ogleda, kaj skriva naše podzemlje. Turistično društvo Domžale ho letos uredilo nvtocamp v športnem parku poleg kopališča. Ce bo ram p lepo urejen in primerno opremljen, ho privabljal številne turiste, saj bodo imeli v neposredni bližini olimpijski bazen, štirisle/no kegljišče, košarko, prostor zn kotul-kanje, nogometno igrišče, istočasno bodo pa v neposredni bližini centra. S čim podobnim se ne ho mogel ponašali vsak kraj. V Domžalah je sedaj že precej urejenih zelenic, toda včasih, posebno marsikatero ponc-dcljsko jutro, je pogled nanje kuj žalosten, ko jih ljudje, ki nimajo smisla za lepoto kraja, uničujejo. Ce bi tisti, ki uničujejo zelenje, cvetlice; in gr-iničje pomislili, koliko truda je bilo vloženega v to, da bi kraj prav s lem i zelenicami dobil lepši zunanji videz, bi prav gotovo bolj pazili nanje. Tudi v letošnjem letu bo. kot Sobu že nekaj let nazaj, izvedeno Soba tekmovanje /a olepšavo Domžal. Ce bomo sodelovali vsi pri tej akciji, potem bo kraj dobil zares lep videz, seveda pa spada k temu tudi čuvanje zelenic in javnih nasadov. Delavska univerza je skupaj S Turističnim dtuttvom pred kratkim organizirala turistični predavanji. V prvem predavanju nas je direktor Arboretn-ma Volčji potok seznanil s tem, kako opremljajo svoje domove Švicarji in kako gojijo tulipane v deželi cvetja na Ilolandskem. Vsaka preprosta kmečka in delavska hiša. čeprav lesena, če ima na oknih cvetje, če je okolica lepo urejena, nudi turistu tislo. kar človek pri nas marsikdaj pogrela. Kako pusta je hiša. ki nima nikjer lončka ali zabojčka s cvetjem. Pristopimo vsaj letos, v času tekmovanja zn olepšavo kraja tudi mi k temu. da !x>mo svoje domove kar najlejpše uredili. V drugem predavanju nas je Stane Tavčar v sliki in glasbi popeljal po naši prelepi Go- renjski. Šele iz tega predavanju smo lahko spoznali, koliko prelepih kotičkov skrivu naša ožja domovina, kar pa spoznamo največkrat šele, ko obiščemo daljne: dežele. Naš prelepi gorenjski kol nima primere v svetu. Koristno je bilo tudi predavanje, ki ga je imel znani turistični delavec tov. Varga kot nekak uvod k predavanja tov. Tavčarja. Prav hi bilo. da bi bilo podobnih predavanj »e več. Razveseljivo je dejstvo, da so tudi Domžalčan] pristopili k oddajanju turističnih sob, ki jih je prijavljenih že nad SO. s,ij Domžale so tako blizu Ljubljane, da motoriziranemu turistu to ne predstavlja nobene raz- dalje. Treba se Ih> povezati z ljubljanskimi hotel i in turi stičnimi podjetji, ki bi zlasti v poletnih Btesecjtt, ko primanjkuje prenočišč, poiskali možnost prenočevanja v Domžalah in prepričani smo. da hi |x>tem ukci-ja za oddajo turističnih sob še bolj Uspel,i. Zanimiva je tudi primerjava tiirisličnega prometa v domžalski in kamniški občini. Pes se Domžale ne morejo meriti s Kamnikom, ki ima že dolgoletno turistično tradicijo in v bližini planinske postojanke, Iz podatkov je razvidno, du Domžale prednjačijo pri nočitvah tujih gostov, to pa zato. ker ležijo ob važni turistični magistrali Trst—Dunaj. število nočitev domačih in tujih gostov v Domžalah in Kamniku v letih 1964 in 1965; Občina Domžale Kamnik Leto Število gostov Število nočitev vseh domačih tujih vseh domačih tujih 1964 2.995 2.104 S9I 5.177 4.136 1041 !%-> 4.137 3.059 1098 6.050 4.51') 1551 1964 12.665 I2.2S9 576 24.750 23.819 931 1965 I5.5S4 14.8*6 69S 29.916 28.047 1869 Število ležišč in njihova iz: koriičenoet i Občina Leto Število leitSč Izkoriščenost v "z« v dnevih Domžale 1964 1965 59 82 24 20 88 73 Kamnik 1964 1965 599 564 11 15 40 55 Poprečna doba bivanja gostov v d nev i h : Občina Domačih 1964 . ROStOV 1965 Tujih 1964 Kamnik . . . , • • . ?0 , 1.9 1,5 1.9 1.2 2.5 Marsikoga bo zanimala tudi cena turističnih sob, ki jo je določil Svet za blagovni promet Skupščini leto 1966: 1%5 1.4 2.7 občini Domžale Sc I. kategorije . II. kategorije I. kategorije Najemnina . 1700 . 1200 . 100(1 . 800 Soba IV. kategorije . , Pripomnimo naj še na to. da je večina sob. ki jih je pregledala komisija na področju Domžal, I. oz. II. kategorije. Na pragu nove turistične sezone pristopimo torej vsi k akciji zn olepšavo krajev, k akciji za povečanje števila tu- Turlstlčna taksa I (K) 100 100 100 Posredništvo 200 200 200 200 Skupaj 2000 1 500 1300 1100 risličnih sob in nudimo turistom to, kar si sami želimo, če pridemo v turistični kraj. Če bomo vse to storili, smo lahko prepričani, da bo letošnja turistična sezona uspešna ludi v Domžula h. Tone Ravnikar Tradicionalna prvomajska budnica tudi letos ni izostala. Domžalski godbi je to najstarejša nenapisana obveznost, ki izvira še iz prejšnjega stoletja Aktualni razgovori Na zadlljj seji občinske skupščine je bil /a načelniku oddelku /n gospodarstvo in proračun izvoljen dipl. ekonoinisl. Slavko Maličič. Ker se je z združitvijo obeh, doslej samostojnih oddelkov, tj. oddelka za Finance in oddelka za gospodarstvo močno povečala poineiubnosl lega upravnega organa, smo se odloeili. da poslavimo novemu načelniku nekaj vprašanj in mu s tem damo možnost, da svoj konrept gospodarske politike v občini obrazloži širšemu krogu občanov: Vprašanje: Ali smatrate, da ho združitev obeh dosedaj samostojnih oddelkov koristna za vodenje občinske gospodarske in finančne politike? ()dgovor: Prepričan sem. da sama združitev dveh oddelkov še ne pomeni mnogo. Bistveno je vsekakor to. kaj je vodilo organizatorje, da so predlagali združitev obeh oddelkov. Menim pa, da bodo na ta način lahko bolj usklajene posamezne gospodarske akcije s finančnimi. Vprašanje: Kako gledate na dosedanje investicijsko vlaganje v občini in kakšno politiko bo vaš oddelek skušal preko družbenih orgnnov upravljanja uveljavljati v bodoče! Odgovor: O dosedanji investicijski politiki sem že mnogo pisal. Ugotovitve, ki smo jih povadi v i n forma i i v nem biltena it, i 5e vedno dtže, namreč, da so investicije na področju občine razdrobljene. Zadnje analize nam pa celo kažejo, da se incestu i j e ne usmerjajo v st ru ki liro, ki bi bila najboljša. Znano je, da smo po obsegu sredstev za delo (strojev) 22. občina od 62 v Sloveniji. Po hitrosti naraščanja le-teh smo na 47. mestu. Pomeni, da kar v 2"> občinah hitreje večajo sredstvu za delo kol pri nas. Zal pa temu ni iako, če obravnavamo gradnjo objektov. Mnenja sem. da do lakih nasprotij lahko pride le lam. kjer se sredsiva i n vcsl i ra jo premalo ekonomsko preračunljivo, spremalo odgovornosti inieiatorjev in s premalo proučenim širšim interesom razvoja. Prepričan sem. da se bomo najlaže izognili vsem leni nevšečnostim, če bomo združevali sredstva preko bank. Ob pogoju, če bodo le-le poslovale tako kot morajo poslovati poslovne banke! V takem primeru se bo Posameznemu kolektivu prihranjena sredsiva bolj izplačalo naložili na obrestovan je v banko in opustili investicijo, ki jc tnanj donosna kol so obresti. Podjetja pa. ki ima io višjo donosnost se bodo lahko hitreje razvijala, kot bi se lahko sicer. Skratka smatram, da je gospodarsko upravičena le tista investicija, ki donaša več kot dosedanje naložbe. Za primer l>a naj navedem, da smo v pre- teklem letu v gradili za 7 več elektromotorjev za pogon strojev, električne energije za pogon elektromotorje! pa smo porabil i za I "l» ma n j kol v lel u i964. iMeki lanskoletnih investicij je po prvih ocenah: kljub več sredstvom manjše obratovanje. I ak nalili vlaganj pa je po mojem mnenju Kupovanji urez, smisla in cilja. Morda težje vprašanje so negospodarske investicije. le namreč doslej še nismo dovolj proučili, Potrebe po le-teh so skoio neomejene. Ničnim, da jih pogojuje razsezen in razi rešeno nascijcn tefen, nizka koncentracija prebivalstva v naseijin, dalje Inter povojni razvoj gospoda rsl v a. ki pa ni sklaono z, rastjo prebivalstvu in naselitve reševal komunalno opremljenost \ občini, in neusklajeni razvoj pošameznili panog družbenih polnil in • Domžalah ni vse v redu, da je upravnik podjetja tamkaj absoluten gospodar in da se seveda zato delavsko samoupravljanje ne more uveljaviti. Nekateri elani delovnega kolektiva so lani spomladi naslovili na občinsko skupščino prijavo, v kateri so nanizali vrsto neprav ilnosti v podjetja. Občinska skupščina je imenovala nato posebno komisijo, ki naj ugotovi dejansko stanje v podjetju. Komisija je ugotovila grobo kršenje delavskega samoupravi janja, nekatere pomanjkljivosti v finunč-no-materialnem poslovanju in sum nekaterih kaznivih dejanj. Konec avgusta lani je zadevo dobila v roke tudi komisija za družbeno nadzorstvo občinske skupščine. Službi družbenega knjigovodstva je naročila, naj opravi nadrobnejšo revizijo fina nčno-ma te ria I nega poslova n ja v podjetju: glede suma kaznivih dejanj pa je zadevo izročila organom za notranje zadeve v preiskovalni postopek. Predolga bi bila vrsta vseh ugotovljenih nepravilnosti, če bi jih hoteli nadrobneje naštevati. Zato se moramo omejiti le na najvažnejše ugotovitve. Samoupravljanja v podjetju praktično ni bilo. Popolni gospodar v podjetju je bil upravnik Marjan Smolnikar. Sklepe samoupravnih organov je omalovaževal in jih ni izpolnjeval. Seje samoupravnih organov je skliceval kar sani in to šele eno ali dve uri pred sejo. Visokih inventurnih razlik kljub zahtevi članov delavskega sveta ni pojasnil. Upravnik sam je odobraval nadure posameznikom. Odklanjal je vsakršno pojasnilo glede visokih zneskov, ki jih je prejemal na račun kilometrine. Višino tarifnih postavk v pravilniku o osebnih dohodkih je postavil upravnik in nato zuh-teval le potrditev. Nove mojstre je sprejemal tudi kur sam. prav tako je kar sam sprejemal in odpuščal delavce. Rfevizlia f i na nčno-ma teriaI nega poslovanja je ugotovila vrsto različnih gospodarskih prestopkov, za katere odgovarja poleg upravnika še računo-vodkinja. V prijavi javnemu tožilstvu je navedeno, da je podjetje kršilo določbe zakona o knjigovodstvu gospodarskih organizacij, zakona o delovnih razmerjih, pravilnika o enotnem kontnem plana, zakona o trnžbencm knjigovodstvu in navodila za inventuro. Tako se npr. hlngn iniški dnevniki niso vpisovali in zaključevali vsak delovnik. Iztržena gotovina sc ni vedno odvajala na žiro račun, marveč se je hranila v ">odjetjii oz. jo je blagajničarka Sranila kar doma. Blagajniški dnevniki v razdobju dveh let ne izkazujejo stanja gotovine, kar je zlasti očitno 31. XII. 1964. ko je podjetje sestavilo štiri blagajniške dnevnike, kisline, ki so imele za posledico finančne materialne obveznosti, niso bile podpisane od odgovornih oseb (to je od račiinovodkinje in upravnika). Urez preverjeni: dokumentacije je bilo apra v n i- kil izplačanih 395.670 din na račun kilometrine. Cepra» pravilnik in statut podjetja nimata določil o izplačevanju nadur upravniku, je le-la vendar dobil za leto l%4 izplačanih 159.000 din za nadure, v letu 1965 pa 189.303 din. Podjetje a; opravilo letnega popisa z. dne 51. XII. 1964 za investicijo v gradnji in za nedovršeno proizvodnjo. Višino nedovršene proizvodnje je ocenil upravnik kar sam. Našleli smo le nekaj najbolj grobih kršitev gospodarskih predpisov, Preiskovalni postopek glede suma nekaterih kaznivih dejanj prilaščanja še teče. Na podlagi vseh ugotovljenih nepravilnosti je delavski svet v februarju lelos na svoji seji odstavil upravnika Smolnikarja z. njegovega položaja, prav lako pa ludi raču novodk i n jo Be-denovo. Za vršilca dolžnosti upravnika je imenoval lov. Kiinstlja, bivšega direktorja Melodije, v Mengšu. Zakaj smo se nekoliko dlje zadržali ob primeru Mizarstva?« Zato, ker se je v tako majhnem podjelju nakopičilo toliko nepravilnosti, kolikor jih komisija za družbeno nadzorstvo doslej ni našla nikjer drugje. Komisija ugotavlja v primerih, ki jih je doslej obravnavala, da samoupravljanje kolikor toliko pravilno poteka v velikih podjetjih, da pa je največ nepravilnosti in samovolje rnvno v manjših podjetjih, leni podjetjem so naši družbeni organi (Občinski sindikalni svet, Služba družbenega knjigovodstva idr.) doslej posvečali premajhno pozornost, čeprav je ravno v manjših podjetjih leglo nepravilnosti ali celo kriminala. Negativni pojavi v naših delovnih organizacijah povzročajo tudi veliko politično škodo, saj ljudje s prslom kažejo nanje in izgubljajo zaupanje v načela, ki jih postavljajo naše družbeno-polilične organizacije. Delovni kolektiv podjetja »Mizarstvo« je v procesu ozdravljenja razmer v podjelju in v uresničevanju načel gospodarske reforme napravil korak dalje. Sklenil ie. da se združi s podjetjem »Zlatopoljec lako se začenjajo tudi v naši občini uveljavljali integracijski procesi, ki so eden izmed poglavitnih namenov naše gospodarske reforme. Začelo je prodirati spoznan ie. da je obstoj majhnih samostojnih podjetij v novem načinu gospodnrjenia kočljiv in dn je rešitev zanje edi-nole v združenju z drugimi podjetji v velike gospodarske organizacije. Samo te bodo kos novim pogojem tržnega gospo- dnrslva pri nas, ker bodo s skupno upravo, z delitvijo dela. z uvajanjem sodobne tehnologije itd. lahko pocenile svoje Izdelke in postale konkurentne na tržišču. Počasi in mukoma prodira lo spoznanje tudi v našo občino. Spomnimo se samo na krizo okoli Gradbenega podjetja Domžale, ko so nekateri zagovarjali še nadaljnji obstoj samostojnega podjetja, čeprav je bilo očitno, dn je rešitev edi-nole v integraciji s kakšnim drugim gradbenim podjetjem. Končno se je to spoznanje le uveljavilo in podjetje se je združilo z »Obnovo« iz Ljubljane. Gospodarska reforma nam narekuje, da pospešil jemo integracijske procese v okviru same občine, pa tudi preko občinskih meja. Zal le, dn do teh procesov vsaj doslej ni prišlo zaradi spoznanja gospodarske nujnosti, marveč šele zaradi krize podjetij in ugofovitje negativnih pojavov v njih, kot nam to kažeta bivše Gradbeno podjetje in podjetje ^.Mizarstvo.« Skupni sestanek ravnateljev osnovnih šol kamniške in domžalske občine je vodstvo Posole na Homcu Ze dalj časa sebne osnovne pripravljalo program za prvo skupno konferenco ravnateljev vseli osemletnih šol kamniške in domžalske občine. To posvetovanje je bilo v četrtek. 14. aprila. Na Homcu so sc zbrali vsi ravnatelji osemletnih šol obeh občili. Kol gosi je pa so prisostvovali tej konferenci zastopnik republiškega sekretariata za šolstvo tov. BudiČ, zastopnik zavoda za prosvet no-pedagoško službo Ljubljana I lov. Domanjko. direktor V/goj nega zavoda Posebne osnovne šole janeža l.evca iz Ljubljane tov. Sušnik in socialni delavki iz Kamnika in Domžal. Konferenca se je Začela z. vzornim nastopom tov. Škrjančevo v t. razredu osnovne šole, no vzornem nastopu pa je imela krajši referat o socialni strukturi tukajšnjih otrok. Posebno zanimanje je vzbudilo pri vseh vodenje osebnega lista in poročilo o obiskih na domu. Ti obiski so obvezni za vsakega defektologu in to dvakrat letno. Povedala je. da je šola zaradi pomanjkanja učnih moči in finančnih sredstev mogla doslej zajeti le slabo četrtino vseh kategorizira nili otrok iz. obeh ob čin. Pa še ti se morajo posluževati raznih prevoznih sredstev, ker prihajajo v šolo tudi iz od- daljenejših krajev. Na vpis čaka še vedno preko 150 težko učljivih otrok. Pri šoli bi bilo nujno čimprej zgraditi internat, šele z izgradnjo internata bi šola lahko uspešneje delala in se tudi hitreje razvijala. Dokler pa internata ni, pa naj bi občine poskrbele za reden prevoz teh otrok. Tako bi lahko zajelif Otroke iz Moravske. Tuhinjske doline in ('rnega grabna. Do sedaj nosi vse breme vzdrževanja te šole. ki deluje že od leta 1964. občinska skupščina Domžale. Na šoli je šest razredov, ki jih obiskuje 56 otrok iz obeh občin. Na šoli poučujejo poleg ravnatelja še štiri defektologi-njo in ena slavistka. Jeseni bo Ireba odpreti sedmi razred in novo nastaviti vsaj še dve učni moči. Po referutu tov. Skrjunčeve so v razpravi sodelovali poleg ravnateljev tudi gostje. Tako se je prvi oglasil tov. Sušnik, ki je v kratkih in jedrnatih besedah predoči] vsem navzočim namen in cilj posebne osnovne šole. obrazložil način dela in pokazal tudi na vse probleme, s katerimi se morajo posebne osnovne šole boriti. Pedngoški svetovalec tov. Domanjko je prikazal dosedanji uspešni raz- _ roj Posebne osnovne šole naf Homcu in pohvalil prizadevanje (Nadaljevanje na 11. strani) Grupa delegatov Iz Domžal na V. kongresu SZDL Slovenije v Ljubljani V nadaljevanju soje so bili odborniki obveščeni o predvideni spremembi statuta občine Domžale. Spremembe bo pripravila posebnu komisiju. Predlog sprememb bodo predhodno dobili v pregled tudi vsi odborniki, na prihodnji seji pa bo skupščina odločila o predlaganih spremembah. / odlokom o izdatkih za potne in druge stroške, ki se organom občine Domžale priznavajo med materialne stroške, je bila določena višina dnevnic in kilometrina, ki se iipruvi obči ne, občinskemu sodišču, javnemu tožilstvu in drugim organom in organizacijam, ki opravljajo zn občino pomembne zadeve, šteje med materialne stroške. Z naslednjim odlokom je bilo v okviru možnosti finančnega načrta občinskega sodišča urejeno povračilo stroškov in izgube na osebnih dohodkih ter odločeno o nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča. Po nadaljnjem sklepu skupščine bo obvezno flouiogrufiru-nje prebivalstva od 12. do pred-vidomn 24. sclcmbru letos. I I11-orografiranje bo za občane brezplačno. Uspešno bo le teda j. če se ga bo udeležilo vsaj 97'% prebivalcev, ki se morajo obvezno fluorogrufirnti. Ker se s to preventivno akcijo preprečuje in zatira tuberkuloza kot tudi ostala pljučna obolenju, kur je predvsem v prid posameznika, ie želeti, da bi ta akcija v celoti uspela. Na predlog sveta zu kmetijstvo in gozdarstvo jo bila po podrobni obrazložitvi občinskega veterinarskega inšpektorja Dušana Sbijpuha sprejeta odredba 0 obvezni tubcrkuliniza-ciji goveje živine, ki je bila nazadnje izvedena v letih 1962 0". Iz besedila odredbe, ki je objavljena v uradni prilogi Poročevalca je mogoče ugotoviti namen in organizacijo te akcije. Odlok o finančnem programu za gradnji! ljubljanske bolnišnice je bil sprejet zaradi spremenjenih pogojev financiranja te gradnje. Ti spremen jeni pogoji .so za občine ugodnejši. Na občino Domžale odpade 1.220.060 novih dinarjev dotacije, ki jo mora skupščina zagotoviti v vsakoletnem proračunu oziroma proračunskih skladih v letnih tranšah od 1966. do 1171. leta. Na predlog sveta za finance je skupšična nato sprejela spre-memho odloka o prometnem davku, po katerem se odslej med drugim ne bo plačeval prometni davek od vstopnic za kulturno umetniške in fizkul-turne prireditve amaterskih društev, kolikor te niso združene s plesno zabavo in se na njih ne točijo alkoholne pijače. Nato je bil določen splo-en razpored lokalov, ki se morajo uporabljati samo za trgovski-namene, s katerim bo predvsem občanom izven večjih središč zagotovljena redna preskrba z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. Razpored teh lo- kalov je prav tako objavljen v uradni prilogi. Zaključki in predlogi komisije za kadre, volitve in imenovanja so bili ohruvnavani pod posebno točko dnevnega redu, 111 sicer je bil Jože Marčun, doslej član svetu domu počitku Mengeš razrešen članstvu v tem -vetu in namesto njegu imenovan za naslednjo dveletno mandatno dobo Vinko Majcen, upokojenec iz Mengša. Andrej Cankar iz. Preserju pri Radomljah je bil razrešen, članstvu v občinskem svetu zu industrijo in na njegovo mesto imenovun Franc Imenik, lesni tehnik v podjetju LIP Itadomlju. Zu načelniku oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Domžale je bil imenovan diplomirani ekonomist Slavko Matičič. V komisijo zu likvida-cfjo stanovanjskega sklada občine Domžale so bili imenovani: za predsednika Slavko Novak, za člane pu Lovro Koren-1,111 iz Mengša in Franc Roglič iz Tosame. V komisijo zn razdeljevanje stanovanj, pridobljenih s proračunskimi sredstvi občine Domžale so bili imenovani.: za predsednika Janez Kralj podpredsednik Sob, za člane pa: Kani Dime, Franc Pliberšek, Andrej Drnial, Ivan Mrak in Venceslav Slat na 1. ki bo tajnik komisije. V zvezi z natečajem zu ugotovitev sposobnosti izvujulcu zu zgraditev osnovne šole Moravče je bila imenovana komisiju za ugotovitev najboljšega ponudnika, ki jo sestavljajo: Milan Meriti, Anton Kočar in Janez Stetiovcc. Za pregled zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Domžale za leto 1965 je bila imenovana posebna strokovna komisija, ki jo sestavljajo: Zvonka Bajec, Pepca Klavžar in Almira Zemljišč, Z nadaljnjim glasovanjem je bil sprejet sklep, da se najame posojilo za adaptacijo stanovanja v zadružnem domu na Trojanah, in sicer za uslužbenca P .M Lukovica. Ker hišni svet stavbe ni kreditno sposoben, da bi odplačeval posojilo, je upravni odbor stanovanjskega sklada v letu 1969 odobril posojilo v višini predračunske vrednosti s pogojem, da posojilo najame občinska skupščina. Adaptacijska dela so izvršena, zalo so odborniki sprejeli sklep, da se najame posojilo v višini 27.500 novih dinarjev in dn se sredstva za vsakoletno odplačilo anuitet zagotovijo v občin skem proračunu. Iz. poročila komisije za statute delovnih organizacij je bilo ugotovljeno, da do 19. IV. t. I. komisiji niso predložile svojih slnlutov še naslednje delovne organizacije: STUGš Domžale, Obratna ambulanta Jarše, Bife Turist" Domžale. Mehanična delavnica Domžale, Mizarstvo Domžale, Mizarska delavnica Moravče, Kmečki mlin Jarše. Pekarija Jarše. Občinska kniiž-nicu Domžale, zTavod za otroško varstvo Domžale. Čevljarska delavnica Lukovica in Veterinarski zavod Domžale. V obdobju od zadnje seje skupščine je komisija pregledala II statutov, kolikor je bilo predloženih, med drugim tudi statut osnovne šole Radomlje, Homec, Domžale I in osnovne šole »Vcnrljn Pcrka« Domžale, katere je skupščina tudi soglasno potrdila. V zvezi s prošnjo krajevne skupnosti „Toma Brejca, na Viru in KS Prevoje je skupščina sprejela sklep, da se vsi zadružni oziroma kulturni domovi izročijo v upravljanje krajevnim skupnostim pod enakimi pogoji, to je. da prevzamejo krajevne skupnosti ludi bodoče vzdrževanje domov, morebitno odplačevanje anuitet oziroma dosedanje obveznosti pa še nadalje hremene občinski proračun. Prenos ho izvršen po predhodnem predlogu posamez- nih krajevnih skupnosti. I\.rn-javni skupnosti Vir in Prevoje sta lak zahtevek že vložili. Nadalje je bil brez razprave pO skupnem glasovanju soglasno potrjen statut družbenega sklada za razvoj otroškega varstva na območju občine Domžale. Pri »vprašanjih in predlogih odbornikov < je bil sprejet predlog odbornika Trama Mavserja, naj bi posebna komisija, v kateri bi sodelovali zaslopnik sveta za gozdarstvo, zastopnik vodne skupnosti in krajevne skupnosti, predlagala ukrepe za zaščito humskoga hriba, ki je sedaj zaradi regulacijskih del na Kamniški Bistrici močno prizadet, odbornik Anton Gorjup pa je na svoje vprašanje v zvezi z izvajanjem odloka o prispevku zn uporabo mestnega zemljišča dobil pojasnilo. Sola za starše v Domžalah DPM v Domžuluh je ludi V letošnji sezoni organiziralo -Šolo za starše«. Predavanja so bila letos od januarja do aorila. Društvo je izbralo štiri teme s področja vzgoje, ker se je zavedalo, da starši zaradi velike zaposlenosti ne utegnejo prebirati vzgojne literature. S lemi predavanji pa naj bi se nudila staršem tudi prilika, da bi se seznanili s trenutno najbolj aktualnimi vprašanji pouka in spolne vzgoje. Z nasveti, ki bi jih starši dobili pri predavanjih pa bi lahko izsledke pravilno prenašali na svoje šoloobvezne 01 roke. Prvo predavanje je imel prof. Mnriou. Temu predavanja: Odnos slaršev do otrokovega učenju. Tri naslednja predavanja je imel prof. France Demšar. V prvem predavanju je govoril o odnosih med slnrš-i in otroki v letih dozorevanja, v drugem je prikazal staršem telesne spremembe pri deklicah in dečkih v puberteti, v zadnjem pa je nanizal duševne spremembe v dobi spolnega dozore van ja. Vs!i štiri predavanja so tvo-riln harmonično celoto in je •društvo z njimi želelo stnršetn (Nadaljevanje 1111 14. strani) PFKO. tovarna obiifve Iz Tržiča, Je v torek dne 19. t. m. odprla novo adaptirano prodajalno un Ljubljanski cesti 76. Ta najstarejša jugoslovanska tovarna obutve prodaja svoje proizvode v Domžalah že od leta 194S dalje. Sedanji loka', ki ga je tovarna leta 1962 odkupila, je že tretji po vrsti, saj so se sedaj znrndi preureditve mestu oz. ureditve tr«"vskegn centra že drugič selili. Sedanji moderno urejeni poslovni prostori bodo brez dvoma nudili ugodno počutje potrošnikom pri nakupu, samemu mestu pn so v lep okras. Poslovalnica ima na zalogi prek 100 1111 jnovejših modelov moške, ženske in otroške obutve. Ti modeli bodo s svojo elegantno linijo in kvnlitetno izvedbo zadovoljili vsakega, še tako zahtevnega kupra. Dnmžnlčnni in okoličani, obiščite poslovalnico PFKO na Ljubljanski cesti 76, kjer boste solidno postreženl. - odgovori na vprašanja PRED VOJAŠKA VZGOJA Vzgoja obveznikov predvoia-ške vzgojo je odgovorna naloga, ki je postavljena prod organ za narodno obrambo v občini in Zahteva popolno angažiranje na voj no-sl rokovnern. ideolo-škn-političncm in kiilturno-pro-i ve t ne m podrofju. Skozi življenje in delo mladincev je treba razviti pri njih tiste kvalitete, ki so lastne državljanu socialistične države. Osnovni cilj in naloga p nevojaške vzgoje je. da delavska in kmečka mladina pridobi osnovna znanja iz. specifičnosti živ-ljnnjn naše armade in osnovna znanja, ki so potrebna za vodenje borbe na temelju naše obrambne koncepcije. l'o zakonu o narodni obrambi so vsi mladinci, ki dopolnijo 17. leto starosti, dolžni obiskovati pouk predvojuške vzgoje. Ta obveza traja do dopolnjenega 19. leta, Mladinci, ki obiskujejo srednje šole. obiskujejo pouk PV v okviru predmetnika te šole. Ostali obvezniki so dolini, da se udeleži- taborjenja mludin-skega odreda, ki gu organizira Oddelek za narodno obrambo v poletnih mesecih. Takšna organizacija pouka ni terenu je predpisana z zakonom, zahteva pa mnogo finančnih sredstev. Ta sredstva je dolžna zagotoviti občinska skupščina iz svo- kolektiva šole. ki je v tako kratkem času dosegel res lepe učne in vzgojne uspehe in s tem opravičil svoj obstoj. Predlagal je. naj bi se v Kamniku ustanovil en oddelek take šolo za prvi in drugi razred, ki bi spadal pod cenlralno šolo Homec. Prav tako je padel predlog, da bi se tak oddelek ustanovil na osemletni šoli Brdo pri Lukovici. Zastopnik republiškega sekretariata zn kulturo in prosveto je predlagal, da bi se poslužili načina rejništva, tj., dobili primerne družine, ki bi hotele za čas šole prevzeti take otroke, lov. Slaparjeva je v zvezi s tem pripomnila, dn ima Zavod za siclalno zavarovanje že doslej velike težave s predšolskimi rejenci. ki jih je v domžalski občini nad 590, Ob zaključku razprave se je vsem navzočim zahvalil za sodelovanje ravnatelj homške posebne osnovne šole \ace Vorlnik. ki je poudaril, da je bil namen konference koordinacija deln med to šolo in vsemi ostalimi šolami, da bi ravnatelji šol seznanili svoje šolske kolektive in po njih učence teh šol z delom in ustrojem ter ciljem pomožne šole. Sprejet je bil tudi sklep, naj se v bližnji prihodnosti povabi na podobno konferenco razrednike prvih razredov osnovnih šol. kar bo vodstvo Posebne osnovne šole na Homcu tudi storilo. Nace Vodnik jegu proračuna. Vojno-teritori-alni organi zagotavljajo tem centrom le orožje in strelni material, ki se troši pri vsakoletnem pouku. Uspelo nam je zagotoviti celodnevno prehrano zn "44 mladincev po ceni 9N0din. Tako znaia samo prehrana mladincev prek -t.ti milijona S din. Poleg tega moramo nuditi mladincem tudi ostale pogoje zn 14-dnevno bivanje v taboru: higiensko namestitev, zdravstveno zaščito in primerno osebno opremo. Samo za osebno opremo bomo lelos porabili 1,510.000 S din. Ker je H5 "/n mladincev zaposlenih, moramo gospodarskim organizacijam, kjer so mladinci zaposleni, zagotoviti nadomestila zn osebne dohodke. Ta na- Iz vsega tega lahko ruzvidi-mo, kakšne naloge stoje pred občinskim Organom ZB narodno obrambo in kolikšna sredstva zahteva realizacija teh nalog. Dovoljevanje gradnje stanovanjskih hiš izven večjih središč je bilo do leta 195(> praktično popolnoma prosto. 11, i je libila predvidena gradnja v ali ob matičnem naselju, ne glede na velikost. Tak način naseljevanja pokrajine pa je s stališča, da bi se doseglo določeno urejanje naselij, doseglo vsaj minimalno oskrbo z nujnimi napravami, kot cestami, vodovodom, elektriko itd. nemogoča, ter se tak način naseljevanja lahko imenuje nekontroliran ali celo anarhičen, Prizadeti mnogokrat zavračajo trditev o racionalnosti izgradnje naselij, nesmotrnosti razseljevanja pO manjših naseljih, o prednostih, ki lili lahko nudijo večja naselja, ki jih je ali ho smotrno opremljati z objekti in napravami, ki so nujne v naši dobi našemu načinu življenja in naših možnostih. Da bi se preprečilo razdeljevanje po nešlevilnih naseljih, je izšel odlok o določitvi ožjih gradbenih okolišev in to v letu 1956, ki naj bi bil začasni ukrep do izdelave urbanističnih pro-rumov. ki bi med drugim do-iimentirali smotrnost izgradnje naselij, opredelili, katera naselja imajo razvojne perspektive, določili gradbene cone, rezervate za industrijo itd. Po sprejetju u rba aistiČnih programov je gradnja izven perspektivnih območij podvržena postopku o izdaji izjemnih dovoljenj, ki pa se izdajajo prav domestila znaša jo v letošnjem letu okrog ^.000.000 starih dinarjev. Stroški za pouk znašajo 700.000 din brez nadomestila za osebne dohodke zaposlenih rezervnih oficirjev, ki sodelujejo kot pOVeljnilti vodov. Predvideti moramo tudi druge materialne izdatke, ki pa niso majhni: nabava opremi; za jedilnico, vzdrževanje šolorov. napeljava vode. elektrike, prevoz opreme iz skladišča in nazaj, pranje oblek in posteljnine. nnkii|> strelnega materiala za zračno in mnloknlibrsko puško itd. Za vse te naloge moramo predvideti preko 2.000.000 din. V obseg pouku PV spada ludi usposabljanje voznikov motornih vozil za potrebe J L A. Organizacija izvajanju tega pouka je naloga organa za narodno obrambo v občini, financira pa jo občinska skupščina. Kratka specifikacija izdatkov : 4.1.00.000 2.000.000 560.000 1,310.000 700.000 1,123.000 Hkrati ne smemo pozabiti pomena, ki ga1 ima predvojaška vzgoja v okviru splošne obrambne vzgoje prebivalstva. tako z določenimi zakonitimi omejitvami in z namenom, da urbanistični programi z izdajo izjemnih dovoljenj ne bi zvode-noli oz., da jih ne b,i obšli. Da pa izdaja ne bi bila odvisna od volje posamezne osebe, je tZŠel odlok o določitvi pogojev za izdajo izjemnih dovoljenj za gradnje izven gradbenih okolišev, ki navaja, ob kakšnih pogojih oz. ob izpolnitvi kakšnih pogojev se izjemno dovoljenje lahko Izda. (.lede na to neomejena gradnja stanovanjskih h is izven večjih naselij ne bo dovoljena, dokler to ne bo predvideval urbanistični program V naseljih, za katere ni posebnih razvojnih perspektiv, pa se ob izpolnitvi pogojev, ki jih določa odlok o določitvi poBjO jev za izdajo izjemnih dovo Ijenj za gradnjo izven gradbe nih okolišev izdajajo Izjemna dovoljenja, in to s soglasjem urbanističnega inšpektorata SK Slovenije. ZBOR VOLIVCEV VIR -AŽURNOST V GRADBENIH ZADEVAH Posle gradbenega, komunalnega, urbanističnega referata, dalje urbanistične, gradbene in Cestne inspekcije ler pripadajoče pravne službe in administracije izvršujejo nu oddelku trije referenti in pisarniška uslužbenka. Delo referatov je zelo obširno, postopki v gradbenih in komunalnih zadevah pa običajno zahtevajo poleg pisarniškega dela poslovanja tudi terenske preglede tako za nove lokacije, pri izdaji gradbenih dovoljenj, pregle.de cest in cestnih objektov, mostov, propu-stov. opornih zidov itd. Referenti pripravljajo tudi material za svet za urbanizem in gradbeništvo, za svet za komunalne in Stanovanjske zadeve ter. zadeve krajevnih skupnosti, na-nadalje za stalne in občasne kom isi je-svetov. Referati in referenti — uslužbenci so stalno močno angažirani z izvrševanjem nalog, vendar nastajajo v posameznih obdobjih posebni pogoji kot npr. izd-.'piti jo kreditov za novogradnje in adaptacije, ki povzroče izreden naval vlog na ta referat, dodatno pa vpliva tudi začetek gradbene sezone. Omenimo lahko tudi, da je delno krivda na Zastoja ro-evanjn zadev tudi neudeležba nekaterih članov SVeta za urbanizem, ki je zaradi nesklepčnosti del vlog zadržalo za najmanj 10 do 15 dni. Zastoji pri reševanju zadev pa naslajajo mnogokrat tudi zato. ker občani — vlagatelji kljub pismenim obvestilom in urgencum ne predlože predpisane tehnične dokumentacije ali pa jo predlagajo zelo nepopolno, pomanjkljivo in v daljših razdobjih, tako da jo je v mnogih primerih treba vračati v dopolnitev. V prvem četrtletju je referat zn gradbeništvo izdal 284 rešitev, ki zahtevajo tudi terenski pregled in izdajo odločbe. Prav tako je bilo toliko terenskih pregledov. Poleg tega pa so bile rešiva ne vloge občanov v 55 primerih v zvezi s postopkom, napisanih (i"2 dopisov vlagateljem in višjim upravnim organom v zvezi z reševanjem gradbenih zadev. Uslužbenci na gradbenem re. eratu vlagajo vse sile. da bi bilo reševanje gradbenih zadev tekoče ter bodo tudi nastale motnje v ažurnosti reševanja odpravili v najkrajšem možnem času. Še en prizor iz letošnje prvomajske budnice po ulicah Domžal Prehrana mladincev na taborjenju...... . . . Sredstva zu refundacijo . . . Stroški tečaju za šoferje . . Nabava osebne opreme . . . Osebni izdatki za pouk . . . Ostali materialni izdatki . . Zbor volivcev Prevoje - gradbena dovoljenja k 5921 Obdelava kmetijskih zemljišč Davek od a ron diran i h zemljišč Z obdelavo kmetijskih zemljišč nastajajo težave iz več razlogov, bden glavnih jo gotovo hitra ittclnsl na I izacija dežele, ki absorbira vso razpoložljivo delovno silo zasebnih kmetijskih proizvajalcev Kmečka mladina se raje vključuje v industrijo in druge gospodarsko panoge zaradi boljšega zaslužka, lažjega dela in krajšega delovnega časa. lega na kmetiji ni mogoče doseči zaradi pomanjkanja proizvajalnih sredstev (strojev in druge potrebne opreme), razdrobljenosti kmečkih gospodarstev in pomanjkanja znanja, kar je poslediea neizdelanih konceptov za pravilno usmerjanje proizvod nje. Kmetijska inšpekcija je po svojih močeh ukrepala, kadar je ugotovila neobdelana zemljišča tako. da je izročala taka zemljišča družbenim kmetijskim organizacijam v obdelavo, često pa tudi zasebnim kmetijskim proizvajalcem, če so bili ti zainteresirani, da jih obdelajo. Bilo je tudi več primerov prisilne uprave zemljišč. Kljub prizadevanja pa zaradi omejenega časa. kmetijska inšpekcija ni bila v stanju odpraviti vseh primerov neobde- lanih zemljišč na družbenem in zasebnem sektorju. Da bi se stanje obdelave zemljišč izboljšalo, so bili podrže t i tudi nekateri drugi ukrepi. Skupščina občine je na primer izročila krajevnim skupnostim v upravljanje vsa razpoložljiva zemljišča splošnega ljudskega premoženja, ki niso vključena v organizirano kmetijsko proizvodnjo in so zalo največkrat bila neobdelana. Zemljišče ponovno dobiva svojo ceno. To bo med drugim \ r-nilo kmetovalcu zaupanje, zemlji pa pravo vrednost. Svoj delež bo prispevala tudi reforma s tem. da se gospodarstvo vedno bolj stabilizira, to pa bo povzročilo zmernejše zaposlovanje delovne sile s področja kmetijstva. Prepričani smo. da bodo krajevne skupnosti znale in so tudi sposobne reševati primere neobdelanih zemljišč zasebnega sektorja, primere neobdelanih zemljišč v družbenem sektorju kmetijstva pa naj spo roče kmetijski inšpekciji pri občinski skupščini. Ta bo tudi v bodoče -ima po svojih močeh ugotavljala neobdelana zemljišča in zoper kršilce ukrepala v okviru svojih pristojnosti. Poslovanje skladov Upravni odbori skladov so o svojem poslovanju dolžni poročati občanom če to zahtevajo, obvezno pa morajo poročali občinski skupščini. O poslovanju stanovanjskega skladu bomo poročali tako', ko bo likvidacijska komisija tega Sklada končala delo iu poročala občinski skupščini. Sredstva zn gasilce Letos mora občinska skupščina prispevati sredstva za poklicno gasilsko četo v Ljubljani in je zato za domača društva ostalo nekaj manj denarja. Poklicno gasilsko četo pa moramo financirati, saj ta četa posreduje hitreje in učinkoviteje kot domača prostovoljna gasilska društva. Šola v Moravčah Sobi v Moravčah bo letos pod streho. To nam zagotavlja izid natečaja za najboljšega ponudnika za izvedbu ded pri gradnji te šole. Šola mora hiti po pogodbi / izvajalcem vseljiva jeseni I9f>-. Sredstva za Krajevne skupnosti Krajevnim skupnostim so bila letos skopo odmerjena sredstva - več jih proračun ni mogel zagotoviti. Za krajevne skupnosti je v letošnjem letu na razpolago 24~.520 novih dinarjev. Pripomniti moramo, da so v večini občin letos skrčili sredstva zn KS. Strinjamo pa se z mnenjem občanov, da je to premalo sredstev za posipanje cest. njihovo popravljanje in druga komunalna dela, ki jih mora oskrbeti KS. , lis za domačo porabo Občinska skupščina bo na predlog sveta za kmetijstvo in gospodarstvo še enkrat razpravljala o količini lesa za domačo porabo. Pri leni bo upoštevala zmogljivosti gozdov v naši občini, potrebe kmečkih gospodarstev ter višino, ki so jo sprejele sosednje občine. Stroški občinske; uprave Sredstva zn občinsko opravo so v letošnjem proračuna planirana v višini ()|) delavcev v upravi za december 1965. Tako ni predvideno nobeno povečanje. V upravi so v lanskem letu znižali število zaposlenih za ti. V primerjavi z drugimi občinami ima naša uprava malo zaposlenih, čeprav imamo veliko število različnih zavezancev (obrt. promet, odjave in prijave, kmetje — davčni zavezanci, potovanja v inozemstvo itd.). Res pa je. da so postopki komplicirani in je zato uprava draga. Dela pa si upravni delavci ne predpisujejo sumi, ampak ga določajo predpisi. Vodovod v Črnem grabnu V letošnjem proračunu jo zagotovljenih za gradnjo vodovoda v Črnem grabnu 7 milijonov starih dinarjev. Zaradi obveznosti, ki jih mora izpolniti proračun, iz tega vira ni bilo mogoče prispevati več. V zvezi s postavljenim vprašanjem — neobničunane obveznosti zaradi arondacije in v zakup danih zemljišč, daje oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Domžale naslednje pojasnilo: Za zemljišča, ki so jih prevzele po arondaciji ali v zakup kmetijske delovne organizacije v letu 1965, io je v zadnjem Četrtletju, je finančni organ obračunal del prispevkov, ki odpadejo na eno četrtletje, kolikor je imel predhodno na razpolago podatke iz. zemljiškega katn-sira. Osialo je še nekaj nerešenih primerov, ker so odmerili razporedi na MehanOgrafskem zavodu v Ljubljani. Zaradi tega so nekatere zadevo zaostale, vendar bodo vse rešene, čim nam v meja razporede. Finančni organ je obračunal in odpisal odpadajoči prispevek, čeprav 45. člen zakona o prispevkih in davkih občanov. Uradni list SRS, št. 57/64 navaja naslednje: »Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti je lastnik nli uživalec zemljišča, ki je vpisan kot lastnik oziroma uživalce v katastrskih knjigah po slanju na dnu 1. decembra pred letom, za katero se odmerja prispevek. Spremembe glede zavezanca za prispevek od kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so pred leni dnem na predpisan način priglašeni . Ustanovitev podružnice društva ekonomistov v Domžalah Ekonomisti iz Domžal in okolice, so po večletni težnji prejšnji mesec le sklicali ustanov ni občni zbor novega društva. Diplomirani ekonomist Janez Kralj je uvodoma poročal o delu in uspehih pripravljalnega odbora. Zeljo po vstopu v članstvo društva je pismeno izrazilo 51 kandidatov, ined njimi 1(1 z. visokošolsko izobrazbo, 12 z višjo in 25 s srednjo. Pripravljalni odbor pri delu ni imel posebnih težav, ker so čutili potrebo po strokovni združitvi v društvo ekonomisti in gospodarstveniki sami, potrebo po takšnem društvu pil je čutilo še bolj gospodarstvo mi domžalskem področju. Naloge društva so, je nadaljeval Kralj, da na sestankih članov, z uvodnimi referati in kasneje v diskusiji bogati znu-njc in prinaša izkušnje na vse. ki delujejo na leni področju, oz. morajo biti seznanjeni s sodobnimi prijemi gospodarjenja. Univ. prof. dr. Franc Cente je Orisal lik in delo ekonomista v naši družbi iu v našem gospodarstvu, kar je končno isto. Pri tem je rekel: »Bolj ko se poglabljamo v ekonomiko, globlja so vprašanja. Reši jih pa lahko le tisti, ki ima ustrezno znanje.« Svojo misel je razpletal okoli ugotovil ve, da se ekonomika prične, ko s sredstvi in kadri težimo zn pridobilvenimi cilji nli skratka, v ekonomiki gre za to. kako bomo razporejali sredstva in delovno silo tako, rla bo uspeh najboljši, I o je gospodarjenje, ki je potrebno našim delovnim kolektivom, ki nosijo naslov gospodarske organizacije. Razumljivo je. je nadaljeval referent, da morajo k istim ciljem težiti tudi inženirji in vsi, ki so na vodilnih mestih. »V današnjih razmerah nam je ekonomsko znanje potrebno. Menim pa, da še ni ekonomist, kdor ima ustrezno izobrazbo. Zame jc ekonomist ti- sti, ki razmišlja kako bi prigo-spodaril najboljše uspehe inf svoje ugotovitve tudi v to smer praktično usmerja. Izjemno lahko dopuščamo opravljanje ekonomskih del ljudem, ki nimajo potrebne kvalifikacije za to. toda nekje mora bili tudi za le izjeme meja.« Kot primer je navedel podatek, dn bi z boljšim izkoriščanjem strojnih kapacitet v SFRJ, povečali vrednost bruto produkta za milijarde din. Za nekaj slo milijard bi lahko povečali vrednost bruto proizvodnje tudi z bolj ekono-nomičnim izkoriščan jem delovne sile. Toda. to je treba naglasiti, je pripomnil, to urejanje ekonomike ni nadoga organov Zveznega izvršnega sveta, pač pa naloga ustreznih organov v gospodarskih organizacijah. Profesor C crne je poljudno dokazili, dn investicije ne pospešujejo večanje proizvodnje v loiikšni meri. kot smo to do nedavnega menili. Uspeh boljšega gospodarjenja je v uporab-1 Ijaliju znanja pri vsakdanjem delu. Do le ugotovitve so prišli že povsod po svetu. K diskusiji se je oglasil tudi Cene Maličič, član občinskega komiteja ZK Domžale, ki je z dobro pripravljenim poročilom o razvoju ekonomske vede obo-gatil dnevni red občnega zbora. V imenu društvu knjigovodij za področje Domžale-Katniiik. je občili zbor pozdravil njegov predsednik dr. Franc Jerovec. ki je zaželel mlademu društvu obilo uspehov. Dejal je. dn bo delo obeh društev v prihodnje boljše, ker so doslej reševali ekonomska vprašanja na leni področju člani njegovega društva. Ločena strokovna obdelava finančnih iu ekonomskih vprašanj, ki imajo skupne cilje, bo lažje pripeljala do konkretnih zaključkov in do boljšega gospodarjenju v posameznih gospodarskih organizacijah. O. L. Mesec maj praznik mladosti Letošnji maj je ves « /namenja dneva mladosti, ki je še posebej slovesen zalo, ker je združen s praznovanjem M-letnice revolacije ia 20-letnlce mladinskih delovnih brigad. Kot vsako leto, ho tudi letos odšla na pot lokalna »Štafeta mladostih s pozdravi mladih in durih, z željo, da hi jo ie vrsto let nosili iu spremljali ter pošiljali tople pozdrave našemu dragemu maršalu tovarišu Tita, Trasa občinske Štafete le letos nekoliko daljša, kajti vključeno je (udi zasavsko področje naše občine z vasema Deseti in Velika vas. razen lega pa tudi nekatere šole in organizacije, ki v lanskem lelu niso bile zajete. Občinska itafeta Je krenila na pot ti. meja oh 9. uri i/. STIK is in se skozi vse večje kruje v naši občini vrnila v Domžale 17. maja ob M'» kjer se je priključila na /vezno štafeto, /vezno »Štafeto Bila« dosti« smo sprejeli od nosilcev iz Kamnika in jo še isto dopoldne predali mladim iz občine Bežigrad. Občinski komite /MS Domžale je v sodelovanju z ostalimi občinskimi organizacijami in društvi pripravil precej obširen program prireditev zn »Dan mladosti« z željo, da bi v teh tekmovanjih in pireditvah sodelovalo kar največ mladih in starih. Program prireditev 1?. maj — taborniki in člani P/ organizirajo izlete za vse mlade ne giede nn članstvo: 17. maj ob 9.55 — prihod zvezne »Štafete mladosti; v Domžale: 19. maj — v popoldanskih urah odprto prvenstvo mladih v šahu v STUGš Domžale; 20. do 22. maja odprto prvenstvo mladih v namiznem tenisa v telovadnici IVI) Partizan Mengeš; • maj svečan sprejem mladin! in mladincev v /vezo mladine v Lukovici, združen z zabavo: • maj izlet Počitniške zveze na Štajersko: . maj ob Id. uri taborniki organizirajo spomladanski kros na terenih Šumbcrkn: ■ 'nuj sprejem mladine pionirjev \ Zvezo , osnovnih šolah: 2H. maj — IO Počitniški' zveze organizira izlet na Bazo 2(1 v Kočevskem rogu: — zaključna prireditev za dan mladosti v dvorani tovarne I ■■ d ii ]iI. Poleg tega bodo posamezne organizacije in društva v tem obdobju organizirala še svoja Interna tekmovanja iu prireditve. Lojze K u čman V Mengšu so proslavili 24. april in L maj 25. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, tiste vse-ljudske organizacije, ki je pod vodstvom KI 'S povedla slovenski narod v boj in ta boj tudi kronala z zmago, so v Mengšu počastili s slavnostno sejo mestnega odbora 5ZDL. I )ne 27. aprila se je v ok usno okrašeni sejni dvorani zbralo lepo število članov mestnegu odboru S/DI, iu predstavnikov društev, družlcno-političnih ur. gunizncij ter samoupravnih organov delovnih organizacij. Tov. Gorju p predsednik mestnega odbora S/DI,. je v svojem govoru orisal pomen ustanovitve OP v letu 1941. ko ie bil slovenski narod z okupacijo zapisan smrti, začetek in potek Baše veličastne narodnoosvobodilne borbe, ki je zahtevala od naših ljudi silne žrtve, toda pripeljala hkrati z zmago velikih protihitlerjevskih zaveznikov do zlomu okupatorskih sil in do Osvoboditve, Prikazal je naloge Osvobodilne fronte v prvih povojnih letih in naloge njene naslednice. Socialistične zveze de lovnega ljudstva, vse do današnjih dni. Vse naloge so naši delovni ljudje, lesno povezani v tej veliki d ružbeno-pol i t ičn i organizaciji, uspešno opravili. Nadaljnji program slavnostne seje je obsegal nekaj občuteno podanih recitacij, dve skladbi, ki ju je zaigral komorni ansambel glasbene šole in nekaj par-tizansk ih pesmi, ki jih je podal harmond;arski ansambel glasbene šo'e ob spremljavi pevk. Delegacija ZB ie med slavnostno sejo položila venec pred spominsko ploščo padlih borcev in aktivistov v uvli kulturnega doma. Ob koiieu Seje je predsednik mestnegu odbora S/DI, podaril še tri denarne nagrade učencem osnovne šole V Mengšu, ki so napisali naj- Od 29. aprila do 8. maju (9M je bil v novi dvorani v Dom-ialafa organizirali Prvi domžalski majski sejem, na katerem je razstavljal« in prodajalo svoje izdelke 52 podjetij iz Domžal in od drugod. Sejem je z. veliko prizadevnostjo iu obilnim trudom organiziral Zavod za gospodarsko propagando, ki le vodil tudi dela na izgradnji dvorane in ureditvi okolice. Kljub temu, da dvoranu še ni v celoti dograjena, so bili obiskovalci navdušeni nad njeno tehnično izvdbo in prostornostjo, ki omogoča prirejanje najrazličnejših velikih manifestacij, športnih prireditev, razstav in sejmov. Prvi sejem v novih prostorih je odprl predsednik občinske skupščine Domžale. Jože Pogačnik, ki je v svojem nagovoru na prisotne povabljene goste povedal, dn bo majski sejem postni vsakoletna gospodarska prireditev Domžal, poleg majskega pa ho organiziran tudi vsakoletni jesenski sejem tako. da bodo imele Domžale dve tovrstni prireditvi na leto. Po svečani otvoritvi je predsednik občine povabil gosle, da si ogledajo nove razstavue prostore iu ureditev sejma samega, po Ogleda pa je /uvod za gospodarsko propagando povabljene gosle skromno pogostil. - Sejem sani je tako v propagandnem kot komercialnem ožin uspel. Ogledalo si ga je veliko število obiskovalcev, mnogo tudi iz krajev izven občine. Posebno so se zanimali za izdelke, ki so posebnost domžalske industrije, v prvi vrsti za torbice iu ostale proizvode tovarne TOKO in pa zn izdelke tovarne Iduplati. V prihodnje bodo morala domača podjetja sodelovati na sejmu z večjo izbiro blaga in 7. najnovejšimi vzorci, kajti (o bo pritegnila zunanje kupce še v večjem številu Domžale so spet razkopaue. Kljub nekdanjemu zagotovilu, dn so vse iii'!i'trije že položene, so |o Vsej dolžini Ljubljanske ceste spe prekopali aslullni tlak n« pločnikih in tudi na cestišču, dn bodo položili nov mednarodni telefonski kabel. Mnogi nepoučeni ljudje trdijo, da bi se dul kabel položiti tudi tako, da ne bi bilo potrebno prekopavati cestnega tlaka. Ali je temu res tako? boljše šolske naloge o 21-Ietnici vstuje naših narodov. 25-letnico vstaje bodo sredi maju v Mengšu počastili še s posebno akademijo, pri kateri bodo sodelovali glasbena šola, osnovna šola mengeška godba in TVD Partizan. Prvi maj, praznik delovnih ljudi, so Mengšuni proslavili tako, da je na predvečer krenila godba ob hukladi po mengeških cestah, nato pa nu Gobavico. Iu je gorel daleč vitleri kres. godba pu je ob njem zuigrala nekaj koračnic in udarnih delavskih pesmi. Razstava del slovenskih likovnikov v Domžalah Aprila letos je bila v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje v Domžalah odprta razstava del gorenjskih likovnikov, ki je bila sem prenesena iz Kamnika. Razstavo je odprla direktorica Muzeju Kamnik tov. Zupančičeva, sledil pa je kratek kulturni program, ki so ga izvajali gojenci Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, ki ima vedno polno razumevanje tudi za prireditve te vrste in skuša 7. glasbo dopolnili tudi druge zvrsti kulturne dejavnosti. Pred kratkim je bili: v mali dvorani Zavoda prirejen razstava domžalskih slikarjev amaterjev, sedaj razstava gorenjskih likovnikov in upamo, da bomo v mali dvorani imeli v kratkem priliko oflednti si še več razstav, ki jih Muzej Kamnik pripravlja skupno z Go- renjskim muzejem v Kranju. In še nekaj. Ciin več bo teh razstav, večji bo obisk in s tem zainteresiranost občanov za kulturno dejavnost. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da si je prav to zadnjo razstavo ogledalo toliko mladih ljudi, saj so jo obiskali učenci Tehniške srednje šole in višji razredi osnovnih šol iz Mengša in Domžal poil vodstvom učiteljev likovnega pouka. Zanimivo je poslušati in gledati to mladež, kuko si ogleduje posamezne slike. Najprej bežno preleti posamezna razstavljena dela in si pri tem ustvarja svoje mnenje. Kritično pa jih znčne ocenjevati šele, ko jim predavatelj likovnega pouka razloži različno tehniko del, ko jim skuša približali posameznega umetnika in pa razloži, kuj je le-ta hotel prikazati z razstavljenim delom. Otroci predvsem dobro poznajo ilustratorja Iveta šuhica, in pa dela Janeza Sedeja in to predvsem iz televizijske oddaje, ki je pred kratkim prikazala njegova dela. Razstuvljali so še: Milila Vovk, Lojze Perko, Dora Ple-stenjak-Slunu, Ljubo Ravnikar ter Albin Lnnc. Razstavo si je ogledalo prek luno obiskovalcev, kar je za Domžale kar lepo število. Naj končam z željami direktorice Muzeju Kamnik Mirine Zupančič, ki je ob otvoritvi razstave vpisala v knjigo vtisov naslednje misli: »Z veseljem in zadovoljstvom smo postavili to razstavo z željo, da bi jih še čimveč.« Tone Ravnikar Problemi krajevnega odbora Trojane Krajevna organizacija Troja-ne-OŽDOlt je bila ustanovljena po letni konferenci jeseni 1964. Krajevni konferenci SZDL Trojane in Ožbolt sta vsaka posebej sprejel i sklep, da se za radi objektivnih težav, ki so jih imeli odborniki iz prejšnje mandatne dobe. združita. Vsaka krajevna konferenca je izvolila po enotnem ključu določeno število odbornikov, ki so se nu prvi skupni seji dogovorili za enoten program dela obeh prejšnjih krajevnih organizacij SZDL. Izvolili so predsednika, tajnika in blagajnika. Ta krajevna organizacija spada med manjše lako glede površine območja, kakor tudi številu članstva in je zaradi kadrovskih problemov tudi manj delovna. Podobne težave, kot jih ima trojanski krajevni odbor SZDL. je mogoče opaziti tudi v nekaterih ostalih krajevnih odborih SZDL v domžalski občini. Krajevni odbor Trojane smo izbrali zato. ker te težave pridejo tudi najbolj do izraza in tudi najbolj hromijo delo socialistične zveze. Težave so predvsem zato ker odbornikov krajevnega odbora SZDL nihče ni usposobil za delo v SZDL. S tem ne mislimo trditi, da se brez Osebna usposobitve ne da nič napraviti, vendar mislimo, da je za območje in pogoje, kakršni so na Trojanah, potrebno več pomoči in sodelovanju občinskega odbora SZDL. Na takem območju družbeno življenje ni posebno razgibano, zato bi bilo potrebno poiskati ustrezne oblike in me- tode deda, predvsem povečati samoiniciativo občanov in krajevnega odbora pri reševanju problemov. Vsaka družbena skupina in zato tudi vasi v trojanski krajevni organizaciji imajo v svojem razvoju obdobja, ki so značilna za povečano družbeno dejavnost ali pa za popolno mrtvilo družbenega življenja v vsaki od njih. Pri oceni situacij« na Trojanah ugotavljamo, du se trenutno celotno območje krajevne organizacijo nahaja na mrtvi točki. Nu zadnji seji občinskega odbora SZDL SO navzoči sprejeli/-sklep, da je treba delo profesionalcev, posebno pa sekretarja, preusmeriti v večje sodelovanje in nuđenje pomoči krajevnim odborom. Na osnovi tega bomo v jeseni pripravili operativni plan, po katerem bomo skušali vsem odborom, posebno pa takim kot je trojanski, nuditi čim več pomoči in jih usposobiti za samostojno delo na svojem območju. Andrej Drmal (Nadaljevanje z 10. strani) nakazati smernice, da se bodo otroci pravilno telesno in duševno razvijali. DPM v Domžalah je imelo dober namen, vendar velika večina staršev ni pokazala tistega zanimanja za predavanje, kakor bi ga morala. S lem pa so zamudili lepo priložnost, da bi se seznanili na poljuden način z osnovnimi vprašanji o pr<( blemih učenja, vzgoje in razvoja otroka v puberteti. Mulja/ Brojan 7xdLe.n, fatnataj V podjetje je prišel mlad ambiciozen človek. Bil je poln delovnega elana in moči. skratka, rum kader. I soglasju i svojimi moralnimi normami m prepričanji je ostro obtojal ose napaki m nepravilnosti. 1'eh pa, kakor je pri nas navada, ni bilo malo. Direktor se je pozi/ 7 reprezentančnimi avtomobili po privatnih npraokih, zidal v gorah in ob morju pod sindikalno zastavo, vendar V prvi vrsti za njegovo osebno uporabo, reprezentančne rveekeiule. prirejal reprezentančne spieieme na stroške podjetja Za svoje kolege itd . ild. Človeka S tako trdnim značajem, kot je bil novi uslužbenec, so morale ie anomaliji' ogorčiti in raziarili. Tudi mladeniča so. Sklenil je in tudi r.r/bobnal po vsem podjetju, da bo izvršil neizprosen napad na PSC nepravilnosti na naslednjem sestanku delovne skupnosti. Kakor pa pri nas ni navada, je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Vsak je hotel videti in slišati, kako bo moralno neoporečen človek opravil z direktorjem, ki so ga bremenili številni očitki. Diskusija se je že bližala vrhuncu, ko je človek s trdnim značajem poprosil za besedo, pomenljivo se je Odkašlfal in zaničljivo pogledal direktorja, sedečega v prvi vrsti. I se je utihnilo in onemelo. »Tooarišice in tovarišil Zdi se mi,« je začel mož in ošvrknil direktorja s strupenim pogledom, ida je ie čas in da je zdaj nastopil trenutek, da se razčisti zelo nejasna in kar se da nezdrava situacija v našem podjetju. Predvsem ludi kar se tiče tovariša direktorja." Direktor je vstal ter zavpit- Poslušajte, vi lam! Pazite kaj izjavljate. Kaj se torej mene tiče?t Vaetoaila je tišina, grobna tišina... /daj. zdaj bo počilo Bomba! Predvsem kar se tiče tovariša direktorja,t je povzel mož. zdi se mi namreč, da je bil glede nu svoje kvalifikacije in sposobnosti...« >Moje kvalifikacije.-; je bruhnilo iz direktorja, kuko si sploh upale govoriti o mojih kvalifikacijah, Zadnjič vas opozarjam, pazite na svoje besede! Sicer .. .« ■»Da je bil. glede na svoje sposobnosti in kvalifikacije.« direktor je morilsko zrl izpod čela vanj — »premalo nagrajen, zato predlagam. da se ga primerno dopolnilno nagradi glede na njegov občudujoči delovni elan. zanos in potrtvovalnotl pri izgrad nji našega podjetja.« je buihiiilo iz govornika. Ko je končal, se je v dvorani zaslišalo, kakor je pri nas navada, gromovito in bobneče ploskanje in navdušenje. Mož. je kmalu postal eden vodilnih v podjetju in ko je čez nekaj lel odhajal na novo službeno mesto je bil zelo ponosen, da je o oceni njegovih sposobnosti na vidnem mestu in z oelikimi črkami pisalo: TRDEN ZNAČAJ. Obisk v »Tosama« Vir Uvod Ne bil bi dober članek, če vam ne povem, zakaj gu pravzaprav pišem. Na il redniskilin odboru smo se namreč dogovorili, da bomo ZBČeli Objavljati reportaže o delu, življenju, te zavali in uspehih v na.šili delovnih organizacijah, Kot prvo nalogo sem dobil, nuj vum v skopih besedah opišem in približam delo+no organizacijo TOSAMA — Tovarno sanitetnega materialu Domžale, linvno to organizacijo smo kot prvo ;er s pretei silo dosegi vodne re/iiltale. katerim je hi ti ko zaviden marsikateri »moški« kolektiv, izbrali zato, ker s pretežno žen sko delovno silo dosega proiz Ustanovitev in zgodovina TOSAMF. Podjetje j<' bilo ustanovljeno pred dobrimi štiridesetimi leti. V začetku je sedanje podjetje 'TOSAMA izdelovalo papirno konfekcijo - kartona £6, 2e pred vojno pu se je tukrutni Ustnik Kocjunčič preusmeril nu proizvodnjo sanitetnega materiala. Sedanja in bodoča proizvodnja Ta preusmeritev je še danes osnova proizvodnega programa TOSAME. Nedvomno pu je podjetje naredilo največji koruk naprej, ko je osvo'ilo proizvodnjo cigaretnih filtrov. Zakaj ravno cigaretni filtri, ki nimajo kaj dosti skupnega s sauileto? Podjetje je moralo v novejši dobi iskuti donosnejši' artikle. V saniteti je konkurenca iz dneva v dan hujša. Filtre pa ni v Jugoslaviji proizvajal še nihče, poleg lega pa njihova izdelava skoro do polovice teče po istem postopku kot proizvodnja sanitete. In tako so dosegli trojni uspeh. Pretežno so delali to kar že znajo, z delnimi dopol-nitvumi jim je proizvodnja postala donosnejša, in ne nazadnje tobačni industriji ni trebu več uvažati tako iskane cigaretno filtre. Kolektiv TOSAME pa se hi zadovoljil s tem uspehom. Bučno nasprotno, spoznali so. da V razvijanju svodih proizvodov ne smejo mirovali. Tuko imajo sedaj že pripravljen nov proizvod, apoteko /a avtomobil, ki bo v kratkem predpisana kot obvezen iu sestavni del avtomobilu. In . . . tako rad bi vum Še to napisal, vetu!ar menijo, da je to. kur še pripravljajo, za enkrat še poslov na Ia jna. Nekaj imen in številk, ki verjetno zanimajo bralce Imena Predsednik delavskega sveta: Ivan Milialčie Predsednik upravnega odbora: Angelca Štrukelj Direktor: I inez Babnik Sekretar: Mirko Požek Računovodja i Franc Roglič Šef komerciale: Slavko Baje Šef analitsko planske službe: Toni Paznik dipl. occ. Prodaja in izvoz izdelkov Po tem. kako lahko se proizvodi prodajajo, lahko vsaj v grobem ocenimo kukšni čusi se obetajo podjetju. Ko smo jih vprašali po tem so ocenili, da (it)V« izdelkov z lahkoto prodajajo. 20 "/o izdelkov gre normalno v prodajo in 20"iu izdelkov stagnira. Zanimiva je ocena Stagnacije. Stagnira namreč predvsem prodaja elastičnih ovojev. Menijo, da jih bolnišnice ne kupujejo več, ker so namreč navadni ovoji cenejši. Res so cenejši, vendar ali počutje bolniku nič ne veljaj* Tako ali druguče, nutnen našega članka ni. da bi se spuščali v oceno, ki naj seže od TOSAME do bolnika, pač nus bolj zanima trg tak kot je. TOSAMA prodaja svoje proizvode bolnišnicam, apotekam, drogerijam. trgovskim podjetjem, ki se bavijo s prodajo sanitetnega materiala, no iu končno prodajajo tudi tobačnim tovarnam (filtri). 'TOSAMA tudi izvažu. Kupce imujo v Italiji, Franciji, Avstriji, Etiopiji. Libiji. Alžiru, Tunisu, Grčiji in Češki. I OSAMA je podjetje, ki dela s pretežno uvoženimi surovinami. Bombaž, ki ga pridelujejo namreč le v malih količinah v Jugoslaviji. Zato so pač odvisni od uvozu bombaža in splošnegu deviznega režima. Odkrito povedano pu taka odvisnost isio-čnsno pomeni, vsaj v današnjih uvoznih razmerah, nenehno nesigurnost. Delovne enote TOSAMA je pred časom imela 12 ekonomskih enot. luku razdrobljenost pu ni vplivala enovit delovni interes, zato so formirali 5 delovnih enot in sicer: opleinenitilnico, tkulnico. konfekcijo, izdelava filtrov in režijsku delovna enota z upravo in pomožnimi obrati, Ze njo tem skopem preletu delovnih enot lahko dobimo vtis o izredni pestrosti dela v tem podjetju. Kooperacija, ki trujn že 10 let TOSAMA kooperira že 10 let s tekstilno tovarno v Senožečah. Imel sem priložnost govoriti tUdI z direktorjem tekstrl-iic tovarne v Senožečah. Njegove izjave so pohvalne. Še bolj razveseljivo pu je tlejstvo. da sta oba kolektivu pričela s kooperacijo zaradi ekonomskega interesa, ne pa zaradi kakršnih koli političnih momen tov. In ravno tn vzrok je obenem tudi pogoj, da stu oba kolektiva tudi po desetih lelih Sodelovanji polna hvale eden do drugega. Kako močna je kooperacija, naj vam pove podatek, da od predelanih 8 mili j. tkanin sike kur po 5 milijonov Tekstilna tovarna Senožeče. Načrti za bodoče Zelje so velike. Pa ne sumo želje temveč tudi potrebe. Kon- kurenca v Jugoslaviji je opremljenu s sodobnimi stroji, zuto ni počitku. V bodoče pa nameravajo posvetiti vso svojo pozornost: — rekonstrukciji že iztroše nega strojnega parka: — razvjiali bodo proizvodnjo filtrov tuko. da bodo osvojili nove kvalitete iu povečali usor-timeut; — dokončno nameravajo osvojiti proizvodnjo lepljivih obližev. Nalog je več kot dovolj. Da jih bodo lahko uresničili pa bodo morali še mursikuj narediti. Še mursikaterikrat se bodo morali spoprijeti ne samo s tehničnimi težavami in s stroji, temveč tudi z marsikatero subjektivno težavo. Pri vsem kur si žele in kar imujo v načrtih pa jih lahko pospremimo z nuj-boljšimi željami. Števila 1961 1964 1965 452 521 551 Celotni dohodek v milj. . . . t. 674 2.724 3.497 Poprečni OD na zaposlenega . 21.518 ">.994 50.600 Rast proizvodnje po stalnih cenah v indeksu..... 100 159 162 Iztrošenost osnovnih sredstev 41 49 41 v »/o.....•..... Izvoz v dolurjih .... (1102) 38.681 237.208 510.469 Uspel koncert domžalske Svobode Pevski zbor domžalske Svobode, ki ga vodi Tone Juvan V lorek 22. aprila je imel v domžalski kino dvorani samostojen celovečerni koncert ine. šnni pevski zbor Svobodi- Domžale, ki ga vodi pevovodja Anton Juvan. Tokrat se je zbor predstavil s popolnoma novim programom, ki je obsegal slovenske narodne iu umetne pesmi; poleg baročne pa so bile zastopane tudi pesmi drugih narodov (ruska, škotska, črnska duhovnu in druge). Koncert je ponoven dokuz o zavzetem in tesnem delu domžalskih pevcev iu njihovegu pe-vovodje. Dejstvo, dn je zbor nnštudiral popolnoma nov celovečerni program, nam dovolj jasno priča, kuko trdo je bilo delo zbora v preteklosti. Da je koncert tako lepo uspel, gre v veliki meri zasluga (udi solistom in recitatorki pn tudi publiki, ki ie z zanimanjem in odobravanjem spremljala izvajanje. Zbor je edina še preostala sekcija Svobode, zuto bi bilo prav. da bi domžalski pevci doživeli nckolikunj več moralne, pu tudi materialne podpore pri tistih forumih, h katerim gravitira področje glasbe. Prav gotovo bi bilo nujno, da bi pevcem omogočili, da svoja prizadevanju in uspehe pokužejo tudi izven meja naše komune in s tem reprezenfirajo kulturno življenje občine. V prihodnje bi bila v Domžalah ponovitev nujno potrebna, saj je zanimanje pokazalo, da je ljubiteljev lepega petja v Domžalah še vedno veliko. Uspeh, ki ga je zbor dosegel na koncertu v Domžalah, kakor ludi dan kasneje na reprizi v Ihanu, naj bo prizadevnim pevcem in njihovemu pevovodji nova spodbuda za delo v prihodnosti. M. B. Dopisujte v »Občinski poročevalec 5 minut v NK Domžale Šc na temo: Ce kje, potem je v Domžalah nogomet tisti šport, ki je imel ■vedno mnogo pristašev, vendar pa ni nikoli dosegal tistih uspehov, ki bi jih bilo glede na množičnost in tradicijo tega športa v Domžalah pričakovati. Obiskal sem NK Domžale športni kolektiv, katerega velika, že toliko let neuresničena želja uvrstitev v slovensko nogometno ligo, ostaja še vedno le — želja. »Se morda sedaj odpirajo nogometu v Domžalah lepše perspektive?« sem povprašal sedanjega trenerja nogometašev Domžal tovariša Jožeta Hočevarja. »Po začetnih težavah se je sedaj stanje v klubu ustalilo, da je vsaj približno takšno, kot v športnem kolektivu mora biti. Po padcu morale, ki jo je bilo pričakovali ob prehodu iz višjega v nižji tekmovalni razred, so po mojem mnenju sedaj zopet dani vsi pogoji, da ob maksimalnem prizadevanju igralcev zopet pridemo do tistih pozicij, katere smo nekoč že imeli. Jasno nam pa seveda mora biti. da se da ta cilj doseči edinole z veliko resnostjo 111 borbenostjo na sleherni tekmi, ne oziraje sc na nasprotnike.* iKakšno je v klubu delo z mladino?« »TZadnjem obdobju se je delo z mladino precej zboljšalo. Pravzaprav to ne drži. Izboljšali so se le rezultati mladinskega moštva, ki je v jesenskem delu tekmovanja zasedlo v svoji tekmovalni skupini prvo mesto z nekaj točkami naskoka. Prepričan sem. da je politika pridobivanja igralcev od drugod zgrešena, zlasti če jc v klubu samem dovolj naraščaja. In tega je v Domžalah precej. Cc pogledamo dejstvo, da so bili mladinci, ki so v jesenskem delti prvenstva zasedli prvo mesto, brez trenerja in brc/, slehernega strokovnega vodstva, nam mora brž postati jasno, da glede naraščaja nc moremo biti v skrbeli. Mladinci naj bodo pokazo-valec. kje se odpirajo nove, kvalitetne perspektive nogometa v Domžalah«. •Malokateru slovenska občina ima toliko nogometnih moštev, kot prav naša. Ali se vam ne zdi. da to dejstvo zaviralno vpliva na razvoj nogometa v Domžalah?« »Tudi po mojem mnenju takšna množica nogometnih aktivov ne vpliva najbolje na kvaliteto nogometa. Drobijo se materialna sredstva igralci so razkropljeni na različne strani. Športni aktivi v Ljubljani se koncentrirajo v osrednja športna društva in mislim, da bi morali enako storiti tudi v Domžalah. S tem pa nikakor nočem reči. da se navdušujem za združevanja kar na slepo: sem le zastopnik težnie na i ima množičnost svoj refleks tudi v kvaliteti. Z mnogimi športnimi aktivi pa sc pojavljajo tudi pojavi nezdravega klubuštvu in različnih trenj. Prav bi bilo, da bi bilo takih pojavov čim manj.« Spomladanski del prvenstva je pred vrati. Kaj si ob začetku najbolj želite?« >Zelim si, da bi publika v večji meri podprla težnje in želje vseh nogometašev Domžal. Tako pa smo bili v preteklosti priia celo takšnim dogodkom, da je igralce obkladala s psovkami. Prav gotovo to zelo demoralizira igralce, ki žrtvujejo nogometu svoj prosti čas. ne da bi za to prejeli kakršnokoli materialno nagrado. Vsakomur mora biti jasno, da so fantje amaterji, zato od njih nikakor ne moremo in ne smemo zahtevati toliko kot od profesionalnih igralcev.« katere igralce imate na voljo?« Naj vam jih kar naštejem. Kušar. Novak. Nahtigal. Hribar. Pele. Brojan. Brleč. Srnici, Jovičič. drobec M.. Orehek. IV skar. Sršen. Trobec C, Beisin-ger. Jerman. Slapar. Kovic. Računam pa tudi z. mladimi IIahnetom. Kleinlercher jem. Ja-nežičetn. Zelja nas vseh je, da In se nam kmalu pridružili tudi starejši kvalitetni igralci, ki so v preteklosti nastopali za tuja moštva. Prepričan sem. da bi s temi rutiniranimi igralci in s požrtvovalnostjo končno le uspeli, saj se je tudi novi upravni odbor resno spoprijel z delom in priskrbel potrebna materialna sredstva«. M. Brojan Ali bomo propadli? V prejšnji številki smo bralec seznanili z nevzdržnim stanjem, v kakršnem se nahajajo športni objekti v domžalskem športnem parku. Zvedeli smo, da je občinska skupščina imenovala komisijo za ugotovitev dejanskega stanja in pripravo dokumentacije /a prenos športnih objektov na Krajevno skupnost Domžale. Krajevna skupnost Domžale bi bila pripravljena sprejeti športni purk v upravljanje s pogojem, du dobi zu to sredstvu Kot je /mino. je v domžalskem športnem parku množica objektov (nogometno igrišče m atletsku steza, igrišče zu košarko in kotalkališčc. igrišče za rokomet, odbojko, tereni zu balinanje, plavalni bazen in kegljišče), ki so vsi slabo ali pu sploh niso vzdrževani. V naslednji številki bomo objavili razgovor o športnih objektih v domžalskem športnem parku s predsednikom krajevne skupnosti, Alfonzom Pircem, m. Športni objekti v Domžalah morajo čimprej dobiti svojega oskrbnika. Na vsakem koraku vidimo, da sedaj nimajo gospodarja Sindikalne športne igre v teku Kakor že dve leti poprej, tako je tudi letošnje leto komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu po vseh delovnih kolektivih razpisala pomladanske športne igre. ob tesnem sodelovanju z občinskim komitejem Z.VIŠ. sindikalnimi podružnicami in mladinskimi aktivi. Razpisana so bila tudi tekmovanja v zimskih športnih panogah in sicer v drsanju, smučanju in sankanju, kar pa je moralo zaradi letošnje prem Me zime žal odpusti. V razpisanih spomladanskih panogah, tj. v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, šuhu in atletiki pa je udeležba večja in boljša, kot kdajkoli doslej. Člani delovnih kolektivov z zanosom in ponosom sodelujejo pod okriljem sindikalne aktivnosti v vseh navedenih športnih dejavnostih. Pravkar se odvija tekmovanje v streljanju in namiznem tenisu, medtem ko je tekmovanje v kegljanju že zaključeno. Naj navedemo samo primer, kako raste ugled sindikalnih športnih iger: '. . . V kegljanju je letu t%4 sodelovalo 22 kegljučev. leta 1965 — 43, leta 1966 pa smo zabeležili kar 93 kegljučev in še od teh jih 60 sodeluje v nanovo uvedeni punogi kegljanja, v borbenih igrali. Moramo tudi priznati, da je organizacija letos mnogo boljša, kot doslej, zn kar gre zahvala in pohvala predvsem razširjenemu krogu sodelavcev v delovnih kolektivih in na prizoriščih tekmovanj. V prvi polovici junija bo celotno tekmovanje, v katerem bo sodelovalo, kot je razvidno iz razpoložljivih podatkov, prek 750 sindikalnih sodelavcev, kar je doslej rekordno število in predstavlja več kot H% vseli zaposlenih v kolektivih domžalske občine, zaključeno. Za slavnostni zaključek bodo poskrbeli sindikalni delavci — kulturniki, ki pripravljajo siiir (likalno športno revijo pod gelom: »Po dedu šport in razvedrilo.« Originalnost in učinkovitost, lako športne kot kulturne dejavnosti je zagotovljena zaradi res požrtvovalnega in zavzetega sodelovanja sindikalistov iz skoraj slehernega domžalskega kolektiva. ObSS Zmagoviti gol v zadnjih minutah V spomladanskem delu tekmovanju sta se v Jaršah prvi srečali enajsterici domačega moštva 1 nc i u pluti in Save iz Tucna. Lepo vreme je privubi-lo na igrišče preko 200 gledalcev. Moštvo Induplati je takoj prevzelo pobudo in močno napadalo, vendar žoga ni našla poti v mrežo. Nasprotno! Gostje so se za kratek čas znebili pritiska in slab strel, katerega je nesrečno podaljšal domači igralec Nugv v lastno mrežo, jih je privedel v vodstvo. Po odmoru sla si bili moštvi enakovredni. Igrali so predvsem po sredini. V tem času so domačini zastreljaji celo enajstmetrovko! Sele v st3. minuti se je Janezu Hafnerju končno posrečilo, da je i/ na videz, povsem nenevarne situacije potisnil žogo v mrežo in tako slednjič le izenačil rezultat. Gledalci, ki so še ostali, so pričeli spodbujati domačine in tako je Marjan Testen, tri minute pred koncem tekme wkanil nasprotnikovo obrambo