KV i Mi i'
ta upraunlStna:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uuj* r poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti ▼trk du od tl.—12. ure dopold.
Tototon št. 113.
naročnina listo:
Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno
12 K 6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 reda« pedtvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 78.
Maribor, dne 5. julija 1911.
Letnik III.
Z vprašajem smo naslovili naš današnji uvodnik in velik vprašaj je res sedaj naš notranje-politi-eni položaj. Nihče ne ve kaj in kako.. V listih čitate lahko najfantastlčnejše kombinacije, vsi merodajni krogi pa nastopajo z mrzlo, molčečo rezerviranostjo.
Bienerth je sicer šel, prišel je Gautsch, toda ta molči kakor grob. Niti od daleč noče namigniti, kakšni so njegovi nameni lin kakšni njegovi cilji. Zdi se pa nam, da ta mJolčečnost ne izvira, 'ijzi ponosne zavesti sigurnosti,, ampak iz nevednosti.- Kakor je m(m zagrnjena bližnja politična bodočnost s težkim zastorom, tako je tudi šefu naše vlade. Za gotovo ve samo dvqje: da čaka mnogo nujnih zadev na rešitev in tla nima/ večine, s katero bi te nujne zadeve rešil. Sedaj igra baron Gautsch 'Še vlogo Mohameda, ki noče iti k gori in čaka, da bi goraHvečina prišla k njemu. Toda ne motamo se, če trdimo, da bomo imeli 'kmalu ministrskega predsednika v drugi Mohamedovi vlogi. Listi že vedo poročati, da sestavlja baron Gautsch program, na podlagi katerega bi dobil parlamentarno večino. Pred jesenjo pa to vprašanje skoro gotovo ne bo prišlo do rešitve.
Kakor se drži baron Gautsch rezervirano v Or-zadju, tako nastopajo tudi razne stranke. Nikjer se ne pride s pravo barvo na dan in vse oficijelne izjm ve so več ali manj raztegljive ofi opozicije do vladne večine. Tudi to je umljivo. Splošno razpoloženje zdaj po volitvah je pesimistično. Se nemški nacionalci, ki so si priborili največ mandatov, so nekam nemirni in nezadovoljni. Zato se seveda noče nobena stranka prehiteti z jasnimi izjavami, vse stoji s puško ob strani in čaka. Tudi notranja nekonsollidiranost v nekaterih strankah naravnost izključuje jasno markiranje stališča. Rivalitete med posameznimi voditelji v lastnih taborih so se že pričele in konstituiranje klubov povzroča marsikje mnogo težkoč.
Najprvo so bili konštitui ranil Cehi. Kakor smo že poročali, je bil izvoljen za, predsednika Češkega kluba zopet dr. Fiedler. Veliko več preglavic dela pa konstituiranje Polj[skega kluba. V Galiciji so tjile včeraj dne 4. t. m. še le završene volitve in nimamo še natančnih konečnih rezultatov. Gotovo je samo, da je stranka predzadnjega predsednika Poljskega kola Glombflnskega decirnjirana, med tem ko je Poljska ljudska stranka, ojačena, Včeraj dne 4. t. ms. so zbo-
rovali v Krakovu poslanci Poljske ljudske stranke. Za predsednika je bil zopet izvoljen poslanec Stapin-ski, Skleajilo se je tudi, kakor poročajo listi, da bo stranka predlagala za predsednika kola bivšega ministra Bilinskega, Osebna nasprotstva in ambicije so m ep;- Poljaki še vedno velike, toda kakor se kaže, bo njihov klub v novi zbornici bolj konsolidiran kakor v stari.
Nemški krščanski sociaiei so tudi imeli včeraij dne 4. t. m. ustanovno klubovo zborovanje. „(Krščan-ska-sooialna zveza, nemških poslancev“, tako so nazvali svoj klub, šteje 73 poslancev. V predsedstvo je bilo izvoljenih sedem članov in sicer: Rijenößi (Dunaj), Stockier (Nižje-Avstrijsko), dr, Ebenhoch (Zg. Avstrijsko), dr. Fuchs (Solnograškđi, HaJgenh’ofer (Štajersko), Sohraiffl (Tirolsko), Fijnk) (Preda riško). Klubova- pravila bodo revidirali in bodo imele posamezne skupine več prostosti.
Nemški nacionalci imajo v petek dne 7, julija ustanovno zborovanje svoje zveze., Čeprav je njihovo število naraslo čez 100, so venda^r v! težkih skrbeh, Le predobro čutijo, da je vodilna vloga zelo kočljiva ter da jih’ lahko doleti prihodnjič slična usoda, kakor sedaj krščanske socialce. Gospodje s,i med sabo nič kaij ne zaupajo, intrige so na dnevnem redu, zato ne najdemo samozavestnega razpoloženja, Tudi .vprašanje predsedstva v klubu in zbornici jim dela neprijetnosti. Že se sliši, da klub ne bo imel stalnega predsednika., ampak se bodo vrstili predsedniki posameznih1 skupin,
V socialdemokratičnem taboru je tudi dokaj ža,-Iostno. Razdor med centralisti fin avtonomisti obstoja vedno dalje in one solidarnosti od nekdaj jv. njihovem klubu ne bo več.
Ce tako premotrivamo razdrapane razmere pri drugih strankah, potem moramo čutiti res prijetno zadoščeni]Če pogledamo v tesno sklenjeno vrsto poslancev V. L. S. „Vsi za. enega, in eden za, vse“1, to velja v polni meri od näfSih voditeljev, zato ne gledamo z bojaznijo v bodočnost, čeprav avspicije niso prijazne. Liberalni elementi sicer že intrigira jo med jugoslovanskimi poslanci, .„[Slovenski Narod“ piše o Dalmatinskem klubu, toda prepričani smo, dja se bodo liberalne razdiralne nakane izjalovile.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov. Gosp.
Pred viharjem na Portugalskem.
Akoravno portugalski republikanci venomer trobijo v svet, da je od njih na 'dan 4. oktobra ustanovljena državna oblika postala definitivna,, bodo morali sedaj priznajte da ne postavljena na bogve kako trdno podlago.
Nobena dežela ni zastonj stoletja in stoletja pod monarhistično vlado; monarhistično mišljenje preide ljudstvu v kri in meso. Stilen vihar je zljomil moč monarhije, toda korenine monarhističnega drevesa so še ostale in republikanci sami priznavajo, da velik del portugalskega ljudstva še danes monarhistično mi-
sli.	Približno 80% prebivalstva je zrastlo vzgojeno v katoliški veri in v; monarhističnem duhu in teh 80% je komaj poznalo besedo republika* še manj pa njen pomen in tlem ljudem vendar ne bode pripisoval nihče neomajnega republikanskega prepričanja. Tfudi v inteligentnih' krogih so resnično prepričani republikanci jajko redki. Torej se ne smemo čudilti, če so monarhisti naskok dne 4. oktobra! smatrali samo kot mi-moidoč pojav in da so se odločili, odgovoriti na silo s protisilo ter z drugim naskokom pomesti portugalsko republiko s površja.
V takem kritičnem času je daha odločitev armadi. V tem oziru pa za republikance ne stoji pdsebno dobro. Vojni minister je pred nekaj tedni sam priznal, da so monarhistične ideje med vojaštvom še jako močno razširjene. Izjemno gardo municipale, neke vrste orožništva, ki je boljše plačano kot regularne čete, pač ni nobenega polka, na katerega bi se republikanci mogli zanesti. Častniški zbor se bo v začetku gotovo rezervirano zadržal, samo da ne M prišel v na-sprotstvo z katerimi 'koli zmia|gova|lci. Kar pa monarhistom jako po godu pride, je nezmožnost njihovih nasprotnikov, tudi le z besedami razviti kak pozitiven program, kateri bi res vzbudil zaupanje.
Koritarstvo gre pač republikanskim voditeljem čez vse. K temu pa še pride nasilno preganjanje duhovništva,, ki na deželi še ni izgubilo svoj vpliv. In vlada je kopičila napako na napako in v tem kratkem času svojega gospodstva je s svojo brezglavo politiko odbila od sebe ne samo kralju zvesti dej meščanstva, temveč tudi razumne in trezno mislece pristaše lastne stranke. To je vse napeljalo vodo na monarhisti?;-
PODLISTEK.
Zapeljali so ga.
(Iz češčine)
(Dalje.)
Nekega dne predi poldnevom je stopil Dragon k poročniku v sobo. Niai hrastovi mizi je bleščel kup Srebrnjakov, a poročnik si jih je deval v torbico. Napravljal se je zopet na obisk v Tejnico.
,„Gospod, Vaš oče. je bil general in iz Vas je tudi hotel imeti generala. Ko je bil v Vaših letih, nosil je že srebrni ovratnik. A ko je umiral, poklical me je k sebi in mi rekel, da morate tudi Vi piliti do generala. A tako ne bodete niti ritmoijster, da, niti ritmojster, in vendar je bil vsak iz rodu Kolovratov več kakor polkovnik“, začel je Dragon, ko je mladega. grofa vojaški pozdravil.
A gospod poročnik za teh par tednov ni bil več sebi podoben. S starcem nil govoril, a, kadar je govorili, se je nail njim zadiral; z vojaki je ravna)! grdo, ko jih |je vežbal, in bil jih je pri tem z žijo po glavi in se smejal pri tem, kakor bi besnel, posebno Če se je vrnil šel le od ob|iska iz Tejnice.
Mladi častnik dvignil, je glavo in pogledal na starca, ki je stal pred njim, Kakor stoj) otrok pred učiteljem.
„Se jedno tako mi reci, in dam te na Tejnici k profosu. Zfapomni si to in takoj se oddalji“, zagrmel je poročnik.
„Gospod, pri starem gospodu sem bil nad 40 let, Še predno smo šli na Vojno, a kaj takega mi ni rekel. Ko je. igral na Dunaju za vse svoje posestvo, prišel sera ravno tako k njemu in zašepetal sem mu na uho, da ima sina; a gospod grof se je na mene ozrl, stresel mi desnico, še nasmejal dn me imel od tega čajsa Še rajši. A igral nil več in Vam je prihra-
nili krasno, da, najkrasnejše posestvo. Doma ostanite, gospod . .
•„[Odidi, starec! Sicer te kaznujem, da boš celo življenje ..."
„Vi bi si upali na mene starca ? Ako pojdete, zastopim Vam pot; a stari vojak Vam pokaže, kako mladega gospodeka udržati. Vaš gospod oče mi je dal do Vas pravico ih te pravice se jaz držim, in hodite si Vi grof in poročnik. Gospod, na Tlejnici Vam kr,ajde j o Vašo čast, love Vas, goljufajo Vas, dokler Vas do nagega ne bodo slekli. IJaz poznam to gospodo in njihove* navade; smejali se Vam bodo in . .
A stari Dragon še ni izgovoril; bilo je, kakor bi mu bil kdo zaprl usta; a mladi poročnik je hitel ('n se naglo vrnil z nekim desetnikom in dvema, vojakoma.
i^Uklenite ga in odyedite ga na glavno stražo“, kričal je mladi gospod. ,
^Gospod poročnik, starega Dragona naj ukle-gem in ga odvedem na glavno stražo ?“ je vprašal desetnik.
„[Pojdem sam. A zveza,ti se ne dam, ako bi tudi vsi, kar vas je tu, prišli s sabljami nad me; razlomil bi jih vam in vrgel pred noge. Pojdem, stopaj!“ velel je sebi in desetniku starec, stopil z levo nogo naprej, in molče so stopali zai n£jim desetnik in oba vojaka.
♦
* ' *
Dragonu so se svetile stare oči, kakor takrajt, ko je pri Lipskem gledal Napoleonovo gardo, vihal si brke, kakor takrat, ko je pripovedoval otrokom, kako je bilo v francoskih vojnah, in stopal je kakor takrat, ko je korakal po Pragi za starim generalom.
In vojaki so gledali drug na drugega, in nobeden si ni upal starca vprašati, zakaj mora, na glavno stražo.
Ko so hoteli vzeti voz, zagrmeil je nad njimi stari Dragon, da se na vozu še njkoli ni1 vozil, in da pojdejo peš, če sami vsi posedejo na konje; Še za
francoskih vojsk so kaznjenci tako hodili in bili krivci poljani na, glavno stražo.
Vsi trije so morali sestü na konje v celi uniformi in s pikami, a starec je stopil v sredo med nje; ko so Šli iz Dvoržakove 'Kmetije ven, priteklo je pol vasi ven, gledaJti kako ženejo Dragonaj; otroci pa so tekli za njim prav do grička.
A ko jih je desetnik odganjali, rekel mu je naš Dragon:
(„pusti, jih, pusti! Naj si zapomnijo, kako so li vddli starega vojaka na glavno stražo, vojaka, ki jilm je znal tako lepo pripovedovati, in Bog ve, jim li bode še kedaj. Kdo ve, bratje ? Kdo bi si bil, kedaj mislil, da me vi tako le popeljete? Vidite, nobeflen, Še sam nisem mislil. Smejal bi se temu, Dragon, smejal. Tioda kdor bi se meni smejal, razbil bi mu te le pesti na glavi. A veste, fantje, zakaj me peljete.? Ne veste? Dobro, dai ne veste. A to vam rečem: Ako kedaj molite, za vašega poročnika molite. Tudi jaz bom za njega, molil. Stläri Dragon je bil, že y francoskih vojskah, a moliti Še vedno ni pozabil.“
A vojaki so vsi trije molčali, kakor grob, in vsi trije bi bili Mi rajši v ogenj, kakor da so morali peljati, starega Dragona, katerega je poznal celi polk in po katerem) j,e vedno povpraševal celo polkovnik. Starec je to na njih opazil in rekel:
;„iNič si ne delajte iz tega, vojlaki, nič si ne delajte, da mene peljete. Večje gospode so gnaiji, Napoleona, so ravno tako peljal; in bodete še enkrat ponosni na io, ko bo iz mene že davno prah in pepel, a (vaš gospod poročnik — general! “
Sjtarec je utihnil, cel,o pot ni izpregovoril več besede, (aj ko so prišli do Tejnice, pritekla je vsa eš-kadrona skupaj.
/A’ nikdo ni vprašal, Čemu so privedli Dragona na glafvno stražo.; Se le ko so ulanci c/dKajali, začeli so jih izpraševati; a ti so skomizg^Ü z ramami; odgovora pa ni bilo nikakega.
(Dalje prih.)
ni mlin, ti mlini so začeli rrfleti; kaj da zmeljejo, je seveda vprašanje temne prihodnosti.
Ognjišče rojalistične protirevolucije je Chavez, majhno mestece na francoski meji, katero je> samo po imenu portugalsko. Tja je v, zadnjem času romalo toliko morilnih sredstev in od tam vodijo niti protirevolucije na vse strani.
Vojaški poveljnik je nekdanji stotnik Conseiros, oni častnik, ki je po razglasitvi republike na lizbonske mogočneže naslovil odprto pismo, v katerem j/h opominja, ne samovoljno vläjdati, Radi tega je izgubil svoje mesto in danes je on vodja rojalistične prostovoljske. armade.
Ako bo Imela protirevolucija vspeli, se danes še ne more nič reci. Sicer nima nlkfejke slabe podlage, toda vprašanje je, ako ne bo portugalski značaj neodločnosti zopet prišel na površje v slučaju, da ne bo šlo v začetku takoj po volji.
Z denarnega trga.
Ker so biti vsi opomini pred prevelikimi špekulacijami) nai borzah brezvSpešni, je sedaj ogrski finančni minister poskusil, ohladiti navdušenje za borzno igro, pa najbrže z istim vspeliom, kakoršnega so imeli'njegovi predniki. Igralec j,e slep in splošno nedostopen za kaj, razumnega. Njega zamore le kak polom zbuditi iz njegovega parok'sizma.
Ena najvažnejših nalog; nove zbornice je nabava denarja,! Poprej se pa, mora, računati z dejstvom, da cenilni listi v marcu 19*12 z 209i milijoni zapadejo in za te se mora s kakim drugim posojilom dobiti nadomestilo, seveda po starem 'receptu, da s tem, da eno luknjo zamašim*, napravim drugo,: Tudi za naše dre^dnavte in za različne vojne potrebščine se mora dobiti denar in to približno pol milijarde kron. Naenii strani je v interesu države, denar kolikor mogoče naglo nabaviti, da se napravi red v ugodnem momentu že* v zimski sezoni.
Na drugi strani je pa zopet v korist velefinan-ci, termin kolikor mogoče najdaljše zavlačevati, kajti takrat, ko teče. finančnemu ministru voda v grlo, se da najlažje diktirati in pošteno dreti.
Politični pregled.
Volitve.
V	64. volilnem okraju v Galiciji lje bil izvoljen poljski konservativec bivši minister David vitez pl. Abrahame vi,cz. Včeraj 'dne 4. t. m, so bile volitve dokončane. Izvoljeni so bili 4 Rusini.
Iz socialne demokracije.
Češki avtonomistični socialni demokrati' so sklepali, ali naj pristopijo enotnemu socialnodemokratič-nemu klubu, ali naj ustanovijo svojega lastnega. In sklenili so, ustanoviti v zbornici lastno Češko social-demokrattično zvezo.
Vojni minister ne odstopi.
Najbrže iz vzroka, da se vojni minister Schönaich hi udeležil spuščanja „Viribus unitis“ v morje, so se razširile govorice, da namerava odstopati. Kot se pa od kompetentne strani zatrjuje, nimajo pa domnevanja nikake podlage in so zgolj izmišljotine.
Maroko.
Nemčija se je začela umešcfvati v mja.roške zadeve. K temu piše „Norddeutsche AJlg, Zeitung“:
„V južnem Maroku interesirane nemške firme so zaprosile nemško vlado z ozirom na nevarnosti in na možnost, da se nemiri razširijo tudi na druge dele Maroka, da stori korake v obrambo življenija in posesti Nemcev in nemških zaveznikov (?) v onih krajih1. Vlada je poslala v ta, namen bojno ladijo „fPantuer“, ki je bila tam blizu na potoviainju, v pristanišče Agadir in to naznanila oblastim.“
To je nova faza v maroškem vprašanju in ima lahko nepregledne posledice. Nemška vlada celo že sedaj misli na to, da bo poslala, ce bo treba, še več bojnih ladij v Agadir.
Angleško.
Angleško ministrstvo je baje, kakor poroča list „Daily News“, soglasno sklenilo, predlagal' v kar najkrajšem času kralju, naj se posluži svoje prerogative in naj imenuje nove peere, Če bi zgornja zbornica ne opustila svojih izpremlnfcevalnili predlogov k spremembi.
Crnagora.
V	ogrski poslanski zbornici je predložil vodja trgovinskega ministrstva Lukacz zakonsko predlogo glede inartikulacije trgovinske pogofdbe s Crnogoro, kar pomeni novo ero v trgovinskem razmerju sosednih držav, ker doslej take'pogodbe Še ni bilo.
Srbija.
Pasič je demisioniral. Po posvetovanju z obema radikalnimat (voditeljima^ Pasicem in Davi do vi čem je poveril kralj predsedniku skupščjne Nikoliču nalogo, sestavili nov kabinet. List „Samouprava“ trdi, da ne odstopi Pasic iz rodbinskih ozirov, kakor se jo govorilo, temveč iz zgolj političnih.
Raznoterosti
Šolska vest. Dvorazrednai ljudska šola v Rač-ju je bila razširjena v trorazredno.
Imenovanja pri južni železnici. Revidentom je bil imjenovan Hugo Irgolič, adjunkt v Mariboru; definitivno je nastavljen Miroslav Rajh, provizorični insistent v Mariboru; provizoričnim asistentom je imenovan Karol Kores,- uradniški aspirant v Mariboru; nadrevidentom je imenovan 'Josip Jirzik v Trbovljah. Rezidentom so imenovani:	Vladimir Prelog, Celje;
Josip Tašek, Ljutomer; Herman Jet, St. Jurij. Ad-junktom je imenovan asistent Jakob Cudrih v Ptuju. Definitivno so nastavljeni provizorični asistenti: Ferdinand Müller, Lipnica; Rudolf Krtavš, Dipnica; J. Billy, Laški trg; Josip Kindl, Spielfeld.. Provizoričnim asistentom: Adolf: Pulko, uradniški aspirant v Spielfeldu; Adolf Šešerko, Peisnica. Revidentom: R. Kraut, adjunkt, Maribor; Josip Krabulik,^ Maribor. Adjunktom vslod inteligenčne skušnje: Josip Eis, pisarniški adjunkt, Maribor. Asistentom! vsjed inteligenčne skušnje: Ivan Rottenbacber, Maribor; Josip Dadjteu, Maribor. Provizoričnim asistentom: uradniška aspiranta Hans Berger in Karol Merganz v MaL riboru.
Na poljedelski šoli v Grottenhofu je sklepna skušnja dne 12. julija, na sadjarski in vinarski' šoli v Mariboru dne 29. julija obl 9i. uri zjutraj.
Poročil se je danes dne 5. julija v St. Petru pod Sv. gorami c. kr. sodnik v Šmarju pri Jelšaih g. Franc Pečnik z gdč. Leo Jug.
Romarski vlak k Materi božji na Trsat vozi iz Maribora dne 17. (julija ih se vrne nazaj v Maribor dne 18. julija. Natančni vozni red in vozne "cene za razne postaje se nahajajo v našem listu vzadej med naznanili. Na razpolago je tudi SO k4rt drugega in ISO kart tretjega razreda, s katerimi se vožnja n a-z a j g r e d e lahko enkrat prekine. Tie karte veljajo 30 dni. Kdor ima to karto, se lahko pel&e nazaj z vsakim osebnim vlakom in lahko enkrat izstopi. Te karte stanejo za III. razred 2.B0 K in za: II, razred 4 K več kakor navadne. Ako so le karte enkrat že preluknjane, potem se ne dajo več zamenjati* za navadne; pred odhodom vlaka, iz Maribora pa se še vedno lahko zamenjajo. Pred odhodom vlaka iz Maribora se lahko tudi navadne karte zamenjajo proti doplačilu za dražje., pozneje pai to ne gre več. Vclečast. gospode dušne pastirje še enkrat uljudno prosimo, da romanje priporočijo in karte skupno naročijo. Odštejejo si naj takoj* narasle stroške:. Denar se naj pošlje edino-la na naslov: Romarski odbor v Mapi-Boru, tiskarna sv. Cirila, Tjakaj se dobijo tudi vsa potrebna pojainila, Karle se bodo poslale le proti predplačilu. Naročijo se naj najpozneje« do dne 11. julija
1911.	'Opozarjamo še enkrat na to, d a s e | e t o s n a vlaku karte ne bodo več dobile; vsak si jo torej naj pravočasno oskrbi. Kdor si karto že na)-roči, pa se morebiti ne more udeležiti romanja, lahko karto da n a z a j, a karta, mora biti v n! a š i h r o-k a h še pred odhodom vlaka iz Maribora, Pozneje se karte od jtužne železnice ne vzamejo več nazaj. Vsa potrebna pojasnila dobijo, romarji še v prihoFjnji Številki „Straže.“ — Romarski odbor.
Mladeniški tabor se bo po dogovoru z, hrvaški mi visokošolei vršil v dne«h 24., 25., 26. in 27. 'avgusta.
Javna vprašanja na gospoda dr, Georga, načelnika okrajnega zastopa, šmarskega. Ali je res, da ste mišljenja, da je treba opustiti vse strankarske o-zire, kjer !in kadar se gre za blagor ljudstva? Ali je res, da spoznate in uvidite veliko potrebo zibiške ceste? Ali je res, da je Vaš tajnik prošnjo žj'.bičanov v tej zadevi kratkomaio odbil? Ali je res, da bi moraj ravno zastopnik zibiški pri okrajnem zastqpu — katerega pa ni, ker ga hoteli niste — formalno predlagati to cesto, da bi jo potem Vij znali in vedeli začeti? Ali je res, da ste Jurija Pevca, prvega objcin-skega svetovalca zibiškega, kratko odslovili’, češ, da njemu ne daste odgovora glede ceste, ker riij župan ? Alf je re«s, da ste rekli in se zarekli, da dokler boste Vi načelnik okrajnega zastopa, ne bo zibiške ces|te? To Vas vprašujejo občani zibiški, katerim je ta cesta življenjski pogoj. Svobodno Vam pa je, na vsa ta-le vprašanja odgovoriti kratko: ni res! Pa se še bomo srečali.
Liberalni norci. Cesar Brenčiča ne mara, zato Kodo nove volitve, tako trde liberalci! Bi že zopet radi pili. Ne bio nič, le potolažite se.
Pri volitvah so zopet naše organizacije pokazale, kajko velike vrednosti so za našo katolišjko-narod-no stvar. Kjer imamo organizacije, tam je tudi politična zavest ljudstva) vzbujena in nasprotniki prihajajo zaman z lažmi in obrekovanjem. Kjer pa« še nekateri i:z komoditete ali pa celo iz ozira na drugo misleče ne upajo ustanoviti 'društev, tam se ije slabo volilo in za laži nasprotnikov so bila tam nafjpripravnejša tla. Zato pa naj velja za nas pravilo: Ojrganizirajmc neumorno naprej svojo domovino!
Liberalni rokovnjači. V „Slov. Braniku“, v katerega pišejo liberalni cirilmetodarji, si je dovolil nek liberalni rokovnjač zopet ostuden napad na našo stranko. Trdi namreč, da, je opozicij^ na obč. zboru šulferajnske podružnice na Rogaški Slatirl' zmagala le z glasovi takozvane slovenškol-klerikalne stranke. Nesramnost cirilmetodarskib lažnjivcev je tem večja, ker bi se lahko sami prepričali o lažnjivosti svoje trditve, ako bi jim bilo za resnico in ne samo za razvnemanje strankarskih strasti, kar je menda, nova točka v cirilmetodarskem programu.
Zakaj je dr. Ploj padel, razodela je neka na-prednjakfnja. Piše se nam: Vse je opazovala, a vsega še vendar ni videla, ker med drugim piše o vodji naprednih Slovencev v ptujskem okraju: Zakaj: je li
treba kompromisov z ljudmi, k'i se mečejo za vodje štajerčijanske stranke.“ Obče je tu znano, da je dober prijatelj dr. Ploja pred ožjo volitvijo sam prosjačil za štajerčijanske glasove. Vse Ptujčane, ki imajo vpliv na „Štajerca“, te dva, dni neprenehoma nadlegoval. Enega je celo prosil z povzdignjenimi rokami. Dalje moramo vprašati, kdo je« beračil pri vseh nemških grajščakih za glasove ? To Še nikjer ni bilo objavljeno. Dalje ne sme dotična naprednjakinja pozabiti, da so že pred prvo volitvijo nemški veleposestniki, kakor Ulm, Matbans in drugi, strastno agitirali za dr. Ploja.i. Govori tudi o veliki rezervi volilcev za dr, Ploja, ne da bi; pomislila, da so imeli skoraj vsi zaupniki „Štajerca“ že pred prvo volitvijo nađite lepake za dr. Ploja,; torej če je bila, rezerva, je bila samo za, Brenčiča. Dalje je omenila Še tri učitelje; a seveda tudi pri tem govorf neresnico, ker je eden izmed teh gotovo volil Ploja. Ne vemo, kdo je ta „,na-prednjakinja.'“ Po njeni psovki! |„ic;apini“ bi skoro uganili, ker jo neka naša ljuba n apr edn jalan ja dostikrat rabi. Piše s hipernervozno fantazijo. Poznamo tudi enega naprednjaka, pri katerem so se pojavili; isti simptomi. Sel je na nekaj tednov v Slavonske toplice in okrega,!. Priporočamo to tudi njej. — Kor en j akin jap
Zmešalo se jim je, liberalcem in prekuculiom, mlarsikje, ko so izvedeli) za Idr, Koroščevo izvolitev. Neki liberalec nad Celjem je rjul in se« valjal po travi, škrta.1 z zobmi in v divji besnosti grizel tkrnvo, ko je izvedel za padec) Robltekov, Vsi domači so morali bežati iz njegove bližine.
Javno vprašanje na c. kr. vodjo okrajnega glavarstva v Ptuju. Volitve za občinski z as top občine Vareja, so že prod več kakor pol letom razveljavljene. Davkoplačevalci so že večkrat zahtevali, da se vršfijo nove volitve takoj,, a se to do danes še ni zgodilo. Mi ne bomo dalje čakali in zahtevamo takoj volitve, sicer bomo o postopanju govorili drugod. Pripomnimo namreč, da je Vareja bila do sedaj, riemškutatrska občina!
Dolgovi na kmečkih posestvih. V Avstriji je nas kmečkih posestvih dolgov okoli šest tfsoč milijonov kron, Ce računamo obresti samo po pet od sto, znašajo na leto 300 milijonov kron. Samo na Kranjskem je na kmečkih posestvih vknjfženega dolga sto milijonov kron.	'	’	i * i >1.]
Za „Slov. Stražo“ se je nabralo na gostiji Maj-eenrObran v Sejancih 5 K. Živeli!
Konjereji sita zadruga v Slivnici je zborovala dne 2. julija 1911 v gostilni gospoda, Lesjaka; predpoldne pcfd predsedstvom gospoda Fr, grofa Schönborna ter sklenila ustanoviti žrebcarno na grofovem posestvu v Raldiselu, kjer se bodo odstavljen a, žrebeta konjerejcev proti odškodnini 200 K’ celoletno popolnoma oskrbovala in* vrli tega tudi proti škodi zavarovala, Vsako leto bode posebna komisija ogledala žrebeta, in sodila o njih sposobnostih za vojaštvo. Zadruga Šteje sedaj 32 elanov. Vsak član plača 2 kroni pristopnine in 20 K deleža, ki se mu vrača. Novi Člani naj se oglasijo pri tajniku ali pri gospodu Lesjaku v Slivnici.
Uradni dnevi okrajnih glavarstev na Spodnjem Štajerskem. Brežiško okrajno glavarstvo ima uradni dan v Sevnici dne 15. julija iri v Kozjem; dne 12. julija.. — Celipko okrajno glavarstvo ima uradni dan v Vijanju dne 21. julija in v Tfrbovljah dne 27. julija. — Mozirska politična ekspozitura ima uradni dan v Ljubnem, dne 6. pulija, v Lučah dne 19*. julija in v Solčavi dne 20. julija. — Mariborsko okrajno glavarstvo ima uradni dan pri Sv. Lenartu dne 13.’ 'julija, in v Slov. Bistrici dne 6. julija. — Slovenjgraško o-krajno glavarstvo ima uradni dan v Marnbergu dne 26. julija. — Ptujsko okrajno glavarstvo ima uradni dan v Ormožu dne 19:. julija,, v Rogatcu dne 27. jul., in v Rogaški Slatini dne 28. julija, — Ljutomersko okrajno glavarstvo ima uradni dan v Zgornji Radgoni dne 12. julija.
Štajersko.
Maribor. Pretep med voj,alki. V nedeljo dne 2. t- m. so_ se na Glavnem trgu stepli v nelj'1 gostilni pi-jonirji, in so pretep nadaljevali na ulioi. Jeden je bil posebno rabiaten in je začel z bajonetom okoli ' sebe «ti. Ko so ga hoteli aretirati, je bil eden stražnik dosti premalo, komaj potem, ko je prišla pomoč, so ga spravili na policijsko stražnico, od tam pa z vojaško (asistenco k poveljniški straži,
Maribor. Ferdo Stergar, kleparski učenec pri Ed. Svoboda v Mariboru, je bik radi neke majhne tatvine od svojega mojstra tepen tako hudo, 'da je z a dobil več majhnih poškodb po hrbtu in na glavi.
Maribor. V predmestni župniji sv. Marije, v Mariboru se je pretečeno nede-Ijo dne 2, julija 1911 na novo kanonično ustanovila Marijina družba za mladeniče. V družbo je vstopilo takoj prvi dan že 54 Čvrstih mladeničev iz mesta in okolice. Vsa čast srčnim, neustrašenim, zavednim in odločnim mladeničem! Prisrčna zahvala/ bodi na tem mestu' izrečena mladeničem Marijine družbe od Sv, Petra pri Mariboru, ki se je pod vodstvom pre.öastitegai gospoda kaplana M. Tbmažiča z zastavo in v obilnem številu udeležila ustanovljenja in s tem izda,tno pripomogla, da se je ta važna Marijina slovesnost sicer ftoo,, a nad vse veličastno izvršila.
Št. lij v Slovenskih goricah. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so se naši možje'-volilci res lepo pokazali. Brez hude agitacije je volilo 150 volilcev Roškarja, Sivolasi, skoraj 901 etui Starček, oče matere našega narodnega trgovca gospoda Hinka Pa1-
Tea, je dal lep zgled mlajem in je vldjub visoki starosti šel volit. Slava takim možem!
Zanimive vojaške vaje. Včeraj dne 4. t, m. popoldne ip zvečer je bil skoro ves 'Maribor zunaj v Melju in Pobrežju ob Dravi. Pionirji so zgradili preko Drave most na Čolnih. Most je bfi 143 metrov dolg in je vseboval 2V» vojno-mostni ekvipaži ter je slonel na 22 ipontonih. Zgradila ga lje ena vojna stotnija pi-jonirjev v 1 uri in 3 minutah. Ko je bil most zgrajen, so vojaki v poldrugi minuti odstna/niji v sredini del mosta v obsegu treh’ pontonov, če bi bilo treba spustiti skozi kako ladijo ali splav. Ko je bil nato most zopet urejen, se ije dovolilo mnogobrojnemu zoranemu občinstvu ga pasirati. Kar trlo se je radovednega ljudstva na obeh bregih in vse je hotelo na most. Vojaki so imeli precej dela, da, so vzdrževali red. Danes zjutraj je bil alarmiran oddelek strojnih pušk brambovskega polka štev. 26, ki je ob 4. uri zjutraj korakal preko mosta. Ob 6. uri zjutraj sta prekoračila, Dravo dva bataljona omenjenega polka. Včeraj ob J47. uri zvečer je šel preko mosta bataljon 47. polka in ob 7. uri pol vojne stotnije pionirjevi. Do pozne ure v noč je bilo živahno ob Dravi, Most, ki je bil skrbno zastražen, je bil razsvetljen.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah, V soboto dne 1, julija so napravili gojenci naše nemške poneumne-valnice izlet v Maribor. Na z nemškimi trobojnicami: in šulferajnskimi grbi okrašenih vozovih so se peljali in divije vpili med potjo. Vračali so se pozno na večer in dospeli’ v trg, ko je ravno zvonilo ^ Ave Marijo.“ Pa za zvonenje se niso zmenil, temveč kričali so kakor brez pameti: „Heil!“, „Heil Mdlik!“, pel: „Die Wacht am Rhein“ in izzivali mimoidoče. Učitelja. pa sta se v njih sredi zadovoljno smehljala, vesela, da sta slovenske otroke vsaj „Heil!“ kričati in vahtarco peti naučila, Vprašamo pa sedaj merodajne oblajsti, prep1 vsem okrajni in deželni 'šolski svet: 'Jeli dovoljeno Ijudskošolskim otrokom peti „Die Wacht am Rhein“, kričati .„Heil Malik!“ in izzivati ljudi?! Kaj porečejo oblasti k taki vzgoiji nemških učiteljev ? Ni li to politično izzivanje od strani Ijuldskopolskih ^otročajev, če v trgu, ki je z večine cjšMonil Malikovo kandidaturo, kričijo „Heil Malik!“!? Ljudska šola en politika, li to sme biti? Ko bi otroci slovenske šole pod nadzorstvom slovenskega učitelja kaj takega storili, bi ga menda kar iz kože dejali, nemški tujci pa smejo nemoteno s slovenskimi otroci izzivati. In kje so se tl naučili „Die Wacht am Rhein“ peti? Gotovo v 'šoli. Taka je torej vzgoja v nemški šoli! .Quous^ue tandem ?
Sv. Lovrene na Dravskem polju. Bralno društvo vabi uljudno na veselico, ki jo priredi dne 9. julija 1911, takoj po večernicah, v društveni sobi. Vspo-red: 1. „Sem/ pevec“, mešani zbor. 2. ,,/Sjlava Cirilu in Metodu“, deklama/cija. 3, i^Re. zveni mi“, mešani zbor, 4. „Svojeglavna Minka“, igra v štirih dejanjih'.
5.	„Na; tujih tleh“, ženski dvospev s spremljevanjem.
6.	,,Slovenska, zemlja“, deklamacija, 7, „Rožmarin“, mešani zbor. 8. „Nezadovoljni drvar“, šajoigra v 2 dejanjih, 9. „iVečerna pesem“, mešani zbor. — Vstopnina: stojišča 30 v, sedeži 60 v. K obilni udeležbi-va-bi domačine in sosede odbor.
Poljčane. V nedeljo dne 2. t. m. je neki neznani mož napadel 71!Setnega starčeka 'Janeza Verleta iz Lušečke vasi na potu istotam, ga vrgel na tla in kar brez vsakega vzroka z nožem (in s palico po njem u-drilial, fcjko da je zadobil več poškodb na glavi. Težko ranjenega Verleta so pripeljali v Maribor v bolnišnico.
V Studenicah je umrla 'dne 3. julfijja. č. dev. koran’,ca Mar. Avgustina Kuš, sestra gospoda župnika Kuša iz Zgornje Siezije, Pogreb je danes dne 5. Jul., ob 10. uri dopoldne,
Studenice. Ob sveti birmi se jje zopet izkazala nemška, kultura. V trgu so razobesili za 'dan sv. birme zastave. Razobešene pa so bile tudi slovenske trobojnice, katere so nekega mladega posijlinemca,, ki še sploh ne ve, kaj je politika, zelo v oči zbadale. Toda mi Slovenci ne bomo tega; „gospoda,“ vprašali, Če li smemo razobesiti slovenske zastave ali ne. Zato se je hotel izkazati, kaj da zna. Dobil si je nekega pomagača, kateri mu je pomagal trgati slovensko trobojnici! pri gospodu 'Jugu. Ta mladi posilinemec je rojen Slovenec f ?). Dokler so ta; „gospod“ v ljudsko šolo hodili, so Še znali slovenski. Ce pa hodijo v Gradcu ,v Šolo, morajo pa tudi biti — tajč. Da bi pa ljudje vedeli, da so ta gospod posilinemec, marajo to kazati znaki’. Nemška verižica je priča njegovega posili nemške g a srca. Prej so še znali slovenski pozdravljati, sedaj! pa klar samo „Guten Dag!“ in pa „Serbus! “ znajo. Toda ta; ne bo naredil, da bi kdo njega posnemal v trganju slovenskih zastav, ampak mi bomo ostali zavedni Slovenci.
Brebrovnik. Zaupnik Kmečke zveze na volišču je bij strasten liberalni prijatelj Nemcev; oberstavdi-tor Herg. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je dobil dotično listino od glavarstva, pa menda vendar ne z neresnico. Dobro bi bilo vprašati o tem in, poizvedeti, kaj bi rekla nato vojaška oblast.
Dramile. V nedeljo dne 9, t. m. bo pri nas u-stanovitev Mladeniške zveze, V ta namen ima gospod profesor dr, Hohnjec, (iz Maribora pri poznem cerkvenem opravilu pridigo; po sveti maši je takoj mladinsko zborovanje, na katerem govori dr, Hohnjec in nekaj mladeničev.
Sv. Peter na Medvedovem selu. Pi»’ nas se u-stanovi v nedeljo dne 9. julija moška podružnica »a-„Slovenske Straže.“ Ženska podružnica že eno leto pridno deluje. Naša mala župnija bode tore.} imela
dve podružnici! -„^Slovenske Straže“! Koliko je še po Štajerskem velikih župnij, ki še niti; ene, nimajo! Zdramite se! Vsi na delo za toli koitstno „/Slovensko Stražo“!
Slovenjgradec. Predavanja o agrarskih operacijah. Kmetijska podružnica v Slovenjgradcu priredji v nedeljo dne 9. julija 1911, ob 11. ,uri dopoldne, v dvorani okrajne hranilnice zborovanje,, pri kojem bode predaval c, kr, krajni komisar za( agrarne operacije Sima-Gall o novih agrarskih zakonih in o agrar-skem postopanju na Štajerskem in c. kr, ajgrazrii nadzornik Pelko o napravi parnikov. Udje kmetijske podružnice, kakor tudi vsi, ki se zanimajo za ta predmet, so uljudno vabljeni.
Sv. Ema. Pri nas se je zadnjo nedeljo dne 2. julija 1911 ustanovila podružnica ^Slovenske Straže.“ Pristopilo je tajkoj 20 rednih članov. Seveda jih Še več pristopi. Izvolil se je odbor, v katerem sta dva mladeniča in 2 mladenki. Naj procvita!
Domova. Vabimo na veselico in ustanovni shod „Slovenske Straže“, ki se vrši v nedeljo dne 9. julija 1911 v gostilniških prostorih gospoda Anltona Zagor-šeka s sodelovanjem Kmetijskega bralnega društva s sledečim vsporekknn: 1. Pesem „Slovenski Straži,“ 2. Govor in razlaganje pravil. 3. Vpisovanje članov. 4. Pesem „Domovini.;“ 5. „Krčmar pri zvitem rogu“, burka v enem dejanju, 6. Venček narodnih pesmi. 7. Prosta zabava s šaljivo pošto. Za mnogobrojno udeležbo va(bi odbor, posebno pa prosimo vse naše somišljenike, da se v obilnem številu udeleže in pristopijo ob enem k podružnici „Slovenske Straže.“ Na svidenje!
Pernovo. V nedeljo dne 9. julija; priredi izobraževalno društvo na Pernovi v prostorih/ gospoda Fr. Reherja veselico. Na novem odru se bo igrala nova igra „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček.“ Slavnostni govtornik pride iz Maribora. Pri prosti zabavi bo tudi Šaljiva; pošta in Še marsikaj/ drugega zanimivega;. Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite v obilnem številu!
Trbovlje. Dne 3. julija se je tukaj obesil rudar Rudolf Kranjc, doma iz Sv. Pavla pri Preboldu, Bil je še le 23 let star. Vzroki tega s;:$noumora pa Še ni znan.
Št. Jurij ob južni železnici. Pri kopanju utonil. 171etni krojački učenec Franc Selič iz Dobja pri St. Juriju ob južni železnici je Šel v nedeljo dne 2. t. m. z večimi tovariši se kopat v Voglajno. Ker pa ni bil vešč plavanja in ker je prišel po nesreči nai globoko mesto, je izginil v valovih.
Št. Jurij ob južni železnici'. V nedeljo dne 9. t, m., ob /A. uri popoldne, se vrši pri nas občni zbor .„Slovenske Straže.“ Spored je zelo bogat in zanimiv. Med drugim govori tudi gospod dr. Hohnjec iz Maribora.
Celje, Ogljarski šol), oziroma gojencem, so darovali:	prečastiti kn.-šk. ordinarijat v Mariboru 60
K; častiti gospod M. Sagaj, kaplan, 20 K; J. Kuhar, uradnik banke i„ponau“, 5 K; dr. Josip Somrek, 6 abiturijeptom po eden izvod „Kvišku srca“, vredno 36 K, Posebni dobrotniki gojencev pa so: častiti očetje kapucini, misijonarji pri Sv. Jožefu, ml. gospod opat Fr. Ogradu in gospod J. Kranjc, hišuf posestnik v Celju, ki oskrbujejo 12 gojencem opoldansko hrano. Srčna hvala za blagohotne darove., — Kahl Bervar, vodja.
Žalec. Kaj so vedno hvalili in razširjali Roblekovo „pirščanstvo“ njegovi plačani agitatorji in s tem utemeljevali njegovo sposobnost za poslanca! Pa se je takoj pokazala v pravi luči. Ko so izvedeli za izid volitve, je Roblekovka takoj odpovedala stari prostor pri hiši za oltar in oskrbljenje oltarja za procesijo na Teilovo in za njo še druge tri. Seveda ta čin ni bil tako vpliven, da bi druge ostrašil. Ogk^fle so se takoj štiri druge poštene hiše^ ki so lepo oskrbele oltarje.
Žalec. Nekateri hmelj ski mešetarji strašansko odirajo ubogega hmeljarja. Pretečeni teden je prišel eden teh mešetarjev; v Kunigundo ter je dolgo lagal, da je cena hmelju padla, da naj naprej prodajo hmelj, sicer ga ne bodo mogli prodati. Res je premotil p’ar kmetičev, da so prodali hmelj po 1.60 K, docim pravi čiluti plačujejo hmelj po 2.40 K kilogram. Ali ni to očitna goljufija?! Kmetje, ne dajte še prevarati. Kar napodite vsakega mešetar ja, ki vam obeta tako nizko ceno!
Žalec. Pri nas je velika stiska za mleko. Dopisniku „Narobe Lista“ je zato neumljivo, kako je Ji mogoče, da še Zupanc sploh mleko v Žalcu dobi, ker že itak Žalec po očetovsko za njega, skrbi. Krojaški pomočnik Piki bi rad vsega sam popil, ker mu je piva zmanjkalo ter mu ga sedaj za dom primanjkuje. Torej, mlekarji, v Žalec! Dr. Božič, osnujte hitro mjekarno, odjemalec je tu. Zajlruga bode najlepše vspevala. Direktorij poverite Pikl-Kukecu.
Iz Savinjske doline. Gotovo že menite, gospod urednik, 'da sem s svojo samotno kočico izginil s površja zemlje, ker že dolgo ni bilo nič sTšlati o meni. Toda kakor vam je znano, imam že precej uitrjene* kosti in tudi primerno debelo kožo, katero ne prepiči vsaka liberalna muha; tudi v sedanjem razburkanem času v Savinjski dolfni sem se še precej dobro otresal. Povem pa vam, da kaj takega! še nisem doživel. Toliko divjanja, tako zverinskega tuljenja še ni doživela Savinjska dolina. Ako culukalri naskočijo plene, niso zmožni vsega tega, kar so uganjajli ti naprednjaki. Včasih sem že mislil, da je mera polna in da se mora začeti odbijati grde napade,, ki so presegali vse meje, toda debela koža vse prenese. Ko sem
si včaSib že zavihava! rokave ter si mislil: mar meniš, da TI je Bog zastonj dial oni del roke, ki ti iz rokava gleda, sem se domislil, da bi ne lilo dobro, ako bi trda roka, ki je bila vedno braniteljica proti narodnim nasprotnikom, priletela na kakšnega Rakarja, in sem vzdržal mirno kri. Nisem pa mogel obstati v svoji kočici mirno, ampak sem jo odkuril hitrih korakov k staremu prijatelju, puščavniku na Mrzlico, da sva se tudi midva dogovorila, kaj nama ije storiti. Pogovarjala sva se o marsičem, rešetala politiko, ter si začrtala pot, po kateri hočeva hoditi v tej volilni borbi. Puščavnik, čeravno že mož precejš-njih let, se je zganil ter mi udaril v roko, rekoč: Jeklena je naša volja, nepremagljiva je naša moč, storiti morava tudi midva svoje, diaj pristrižemo tem liberalnim petelinom peruti. In kaj se je zgodilo? Ko je ta našemljen pav sedel prav visoko ter kričal, da ima že zmago v rokali in celo ponujal 1000 glasov nam starim koreninam, utihnil je dne 13. junija njegov hrvpav glas, zvrnil se je iz svojega vrhunca ter cofutnil v mlakužo. Nekateri Še iščejo sedaj samo pavovo perje okrog te mlakuže ter vzdihujejo, da bi nam bil vsaj svoje krasno perje pustil, a zaman, pav s perjem vred je izginil iz površja zemlje. Mnogo zanimivega še imava poročati s puščavnikom, posebno pa vas bode zanimalo, kaj sva videla, ko sva, nastavila dvakrat „rešpetlin“ v Žalec, o čemur bode kolega poročal. Predno pa bodem svojo kočico zopet zaprl, se bodem še oglasil. — Samotar pod goro.
Kozje. Previdnost pri orožju! Kakor se poroča iz Kozjega, se je (igrala dne 29i junija 1911 posestnikova hči Buh z nabasanim samokresom, ki ga je si vzela iz očetove omare. Ko je hotela orožje zopet nazaj položiti, je zadela ob petelina, samokres pa se je sprožili in kroglja je šla njeni mlaijši sestri v hrbet in jo smrtno-nevarno ranila. Ubogo deklico so prepeljali v Gradec k operaciji.
Evharistični kongres v Madridu.
Madrid, 29, /junija.
Danes se je vršilo sklepno zborovanje, katerega se je razun tisoč in tisoč-gjave množice udeležila tudi kraljevska dvojica, Razun drugih govornikov je nastopil tudi kralj ter napravil nagovor na kardinala in na kongres. Rekel je:
„/Vaša eminenca/! Pri začetku tega kongresa sem poveril svoje zastopstvo infantu donu Carlosu in sem ga pooblastil, Vam čustva razodeti, ki so napolnjevala moje in kraljice srce in dušo. Danes, ko se bliža konec kongresa, pridem, da Vam osebno rečem, da sem z največjim zadovoljstvom rin z vsem veseljem svojega vernega srca opazoval množico tukaj zbranih narodov, ki vsi, dasi ločeni po zgodovini, jezliku in Šegah, vendar tvorijo eno družino v goreči ljubezni do najsveteljšega zakramenta,
O vzvišena/ moč vere in ljubezni! Do vas, gospodje, ki ste prihiteli iz tujih dežel semkaj, se obračam, da vam rečem: Kakor je za nas vaš prihod razveseljiv in nam vaša navzočnost prijetna, tako vas sedaj v slovo pozdravljam in se vam zahvaljujem za vaš priliod. In prosim vas, ko se povrnete v svojo domovino, ne pozabite naše ljubljene Sp/anije in opišite jo vašim rojakom, tako kakoršno ste jo našli, verno, ljubeznjivo in gostoljubno, ne pa surovo in temno, kakor jo opisujejo naši sovražniki.
Moj zadnji pozdrav pa velja Vaši eminenci, za-s topniku visokega duhovnika v Rimu, najvišjega pastirja katoliškega sveta. Povejte Njegovi svetosti, da mu kraljica in jaz voščiva še dolgo let življenja, da bo še tudi zanaprej neutrudljivi apostol ljubezni do Kristusa in njegove evharistije, zajedno prosiva za njegov apostolski blagoslov zal naju, za najino rodbino, za Španijo in za vse tukaj zastopane narode.“
Ta kraljev govor je vzbudil nepopisen Thar navdušenja.
S tem kongresom ni samo cerkev slavila, velik triumf, temveč je tudi za Španijo ravno radi kraljeve enunciacije največjega pomena..
Razgled po svetu.
Od gledališča v samostan. Te dni je storili! neka žena korak, ki je zelo osaml/jen v zgodovini. Bivša igralka Wangel namreč, ki j,e bila na nekem gledališču v Berolinu, je stqpija v samostan. Poprej' se je še dala ločiti od svojega moža.
Velika vročina v Šev/erni Ameriki. Skoroda po vsej deželi vlada velikanska; vročina. V New-Yorku je bilo 10, v Cika/gu pa 5; smrtnih slučajev, povzročenih vsled vročine. Na stotine jih je popadalo po cestah, dosti jih je utonilo pri kopanju. Na tisoče meščanov sta/nuje ali v gozdih ali pa ob morskem nabrežju.
Dvorna plesalka - veleizdaj alka. V najvišjih kroj! h na Ruskem zelo priljubljena dvorna plesalka ivsesinska, o kateri krožijo govorice in ljubavne anekdote, z naj višjimi dvornimi dostojanstveniki, je bila aretirana radi veleizdaje. Vse vojaške utrdbe v zad-h/iem času so bile, tekom enega tedna ali 14 dni Ja-poncem ali Nemcem znane. V preiskovalni zapor so vtaknili med tem časom že več višjih vojaških dostojanstvenikov, ki so jih' sumili veleizdaje. Nobenemu pa niso mogli krivde dokazati. Pri hišni preiskavi plesalke pa so našli toliko obtežilnega gradiva, da ni dvoma, da je bila ona izborna vohunka in služila kar dvema državama.
Na prodal
ste dve novi hiše
vsaka za 14.000 K. Maribor, Gosposka nliea St. 6._
Učenec
z dobrim spročevalom se sprejme v trgovini A. Pintar* ja t SIot. Bistrici. Učenec mora tnkaj tudi trgovsko šolo obiskovati kar je posebno za vpoštevati._________
Organist
cecillijanec-tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, mladooženjen, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi službo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove nprav-ništvo tega lista.
Vage
ia Tagone, tose (most* ne), centimalne,škalove, decimalne, sa živino, tablicove in vsake drn* ge vrste sa gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po Hinkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna sa vage,
Brno, Zidanice Morano.
bo slovanska obrt.
Pijte samo Tolstovpštio slatino.
Harači st i Tolstem vrbu, Buštanj, Koroško.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni lasen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
-..... Sezona od 1. maj nit a do 1. oktobra. .
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upravitelj stvn kopališča.
Veletrgovina s špecerijskim blagom ln z deželnimi pridelki	*
nton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam audi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam eenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Velečastštim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive kaHivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia. Zabukovški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in druge vreče, petrolejske in oljnate sode.
Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Slo venci?pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkahTkeiTpri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Panio Bureš Marlbor
Tegethofova cesta št. 39.
■ I Prevzamem vsa dela M dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Gospodska ulica 5.
Za potovalno sezono
K Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni K X kovčeki iz govejega usnja in bogato X
S zalogo usnjatih galanterijskih £
p Stvari kakor oprav za konje, jahalne £	potrebščine itd. priporoča
*j Rudolf Novak, Maribor g
jermenar in sedlar — Grajski trg.
S Samo lastno izdelovanje. : jjj
hÜua'A. THIERRY'a BALSAM
(dim pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejen}«, posnemanje in prodaja kakega drugega talna» s podobnimi znamkapii se sodnijsko preganja in Strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha $ri vseh boleznih dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri
ÄTtfwnrm pregrada
,-WhStM-tassrkni»«.
pttVUOH,	. v
bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in fluenci, pri želodčnih bolehnih, pri vnetju jeter in vranice.
slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu n ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih Hd 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. 5 K.
Lekarnarja A. Thierry-a
»amo frtstno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovSišega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-« jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi *
Iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operaoijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pi« slanb ranah 1 t d. S dozi staneta d 6<> K
Varom se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIEBRV v PBtERätl pri RDfiATCli.
* Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W A. König
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega .-Francka:“ g kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®ü®
Poljska ulica št. 14.
Be priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za* sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, oerkve, grobove itd., Štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfioken-svagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v poplar vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvrgujem ista točno in solidno, vse po zmernih' cenah'.-
1MT* Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
	Hranilne vloge M (prejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-v dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4‘/,. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in L julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 0 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. #		posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4Vt°/0) na vknjižbo sploh po 5°/#, na vknjižbo m poroštvo po 5V*#/e in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. •		Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iavzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in is-plačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne. » 6	
Pos.jtlnlM Im« »adi raa,s»l*sr» domaće feupanllBe mMniMka						
Zafošnik io izuij&tel}: Konzorcij .Straža".			Odgovorni «rednik: Lav. Kemperle.		ifisk tiskarne *v. Ciril« v Maribora.