SLOVENEC
Političen list za' slovenski narod.
Po pošti prejemati Telia: Za celo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gId., xa jede*
mesec 1 gld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., la jeden neiee 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. vei aa leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (insernte) vsprejema uprav Bistvo in ekspedlclj» v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllce St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v BemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
^tev. 48.
V Ljubljani, v četrtek 27. februvarija 1896.
Letnik XXIV.
Gabilo na naročbo.
S I. marcem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca".
. Volilna reforma.
Dunaj, 26. februv.
Odsek za volilno preosnovoje nadaljeval včeraj svoje posvetovanje o vladni predlogi.
Posl. E r a u s se v glavnih potezah strinja z Badenijevo preosnovo, vender pa je mnenja, da s to predlogo še ne bode rešeno pereče vprašanje. Govornik obžaluje, da se je v novi predlogi še ohranila velika razlika mej veleposestvom in malimi kmeti, ter izraža željo, naj bi se zjedinili mandati obeh skupin, kakor tudi mandati mest in obrtnih zbornic. Konečno izjavi, da bode glasoval za predlogo, ako se priznata onim, ki so dovršili ljudsko šolo in onim, ki so spolnili 45. leto, dva glasova, ako se dovoli volilna pravica poslom in delavcem, ter zagotovi popolna volilna svoboda.
Posl. R i c h t e r se izjavi za občno in direktno volilno pravico, vender pa je v obče zadovoljen z vladno predlogo, ker se vsaj deloma skuša ustreči splošnim zahtevam. Govornik izraža željo, naj bi se vršile volitve ob nedeljah in da zadošča relativna večina. Treba je strogega zakona, da se volitve prosto vrše brez pritiska in napojnine. Ravnatelji in upravni svetniki velikih delniških družb bi se ne smeli voliti, ker so odvisni od ministrov in sekcij-skih načelnikov ter zastopajo le svoje koristi.
Posl. K1 u n polemizuje proti dr. Mengerju glede števila kranjskih poslancev. Izjavlja, da se strinja s poljskim in klubom čeških veleposestnikov, da bi deželni zbori volili v državni zbor, ako se dovoli v deželnih redih določeno število poslancev in če dobi tudi manjšine primerno število poslancev. Ker pa že imamo deloma direktne volitve, ni upanja, da bi zopet deželni zbori dobili volilno pravico. Ko so se na Kranjskem vpeljale direktne volitve, dobila je dežela namesto šest deset poslancev, toda na korist nemških veleposestnikov. Ti namreč pripadajo po večini nemško-liberalni stranki in dobili so dva mandata, toda kmečke občine so dobile le pet mandatov, dasi plačujejo desetkrat več davka. Tudi mesta so tedaj volila z nemškimi liberalci, in zato so dobila tri mandate. Vse trge z narodnimi volilci so izločili iz mestne skupine. Trgovska zbornica v Ljubljani je bila po večini narodna, zato ni dobila mandata, temveč so jo priklopih volilcem ljubljanskega mesta. To so torej prednosti, katere je našteval dr. Menger. A mi smo pripravljeni žrtvovati jeden mandat veleposestva, ki naj ga dobi nova splošna kurija.
Dalje se mi zdi, pravi govornik, da zastopstvo trgovskih in obrtniških zbornic v državnem zboru
ni opravičeno. Ce posamezne zbornice brez poslancev varujejo svoje koristi, potem jih tudi druge lahko pogrešajo. Ce se torej odpravi zastopstvo trgovskih in obrtniških zbornic, ki so itak dovolj zastopane v mestni kuriji, potem je takoj na razpolaganje 21 mandatov. Kar se tiče varstva volilne pravice, se popolnem strinja z dr. Russom. Posebno bi bilo treba imeti permanentni volilski zapisnik, posebno za večja mesta, ker je vsled kratkega časa večkrat nemogoče sestaviti pravilen zapisnik. To velja v prvi vrsti glede tujcev, ki hočejo priti v zapisnik. Govornik se izjavi za direktno volilno pravice, toda s pogojem, da se volilcem omogoči izvrševanje volilne pravice, kar pa se more zgoditi, ako je vsaka politična občina ali pa župnija za-se volišče. Ako so veliki, obširni volilni okraji, bi se oddaljeni volilci ne mogli udeleževati volitev in odločevali bi oni, ki bivajo v kraju volitve ali bližnji okolici. V tem slučaju je potem boljše, da ostanejo indirektne volitve. Upanje je, da se o tej točki sporazume razne stranke.
Poslanec dr. Brzorad naglaša, da je sedanji volilni način v tem krivičen, ker imajo privilegije veleposestvo in trgovske zbornice. Dokler ostane ta nejedoakost, ni govora o volilni reformi. Isto velja o neprimernem številu mandatov mest in kmečkih občin in o znani volilni geometriji. Jedina pot k boljšemu je občna in jednaka volilna pravica. V celem sostavu vladna predloga ni srečna. Volilni okraji so preveliki in indirektne \ olitve so še najslabše v uačrtu. Volilci nimajo nobenega zagotovila, da volilni možje volijo po njihovi želji. Dr. Russ bi bil za to, da se odpravijo dnevnice poslancev. To zahtevo naglašajo nazadnjaške stranke. Kar se tiče varstva volilne svobode, potrebno je v prvi
Se
LISTEK.
Slavnostni govor.
(Spisal Mr&zov.)
(Dalje.)
„Res ni dosti drugačen, kakor jih sedaj nosijo ... Pa kaj to! Jaz, gospod Prosen, Vam ga prenaredim, da bo tak, kakor bi ga včeraj prejeli z Dunaja. Tu, vidite, škrijci so malo čudni."
„Kaj škrijci I Le poglejte, — kakšne pa ima gospod sodnik ? Kakor veternice : zgoraj ozke, spodaj široke."
„To je res, da ima gospod sodnik take ... Jaz ga časih gledam, kako vkljub temu ponosno hodi, kakor bi imel nov frak. Ne spomni se, da bi ga dal popraviti. Misli, če se sam ne vidi zadaj, da ga drugi tudi ne vidijo .... A zdaj so madeži stran, gospod Prosin I Glejte, ali se še kaj pozna, ali ne?"
„Res, prav malo se pozna; čisto majhna meglica se še vidi."
„Kakšna meglica! Nič se ne vidi! Vam se to le zdi, ker še zmirom mislite na prejšnje madeže. No, recite si le za trenotek, da ni bil frak nikoli umazan, — pa ga poglejte! Ali še kaj vidite?"
„Dobro bo, mislim!" pokima Proein, plača de-Betico in odide.
Stemnilo se je. Doma prižge luč in zagrne okna; na mizi ga že čaka večerja.
A njemu ni bilo te dni mnogo do jedi. Vsak
hip je vstal izza mize in ogledaval osnaženi frak, ali črne hlače, ali cilinder, ali belo ovratnico. Pa vse to skupaj ni glavna stvar. Najprvo, najimenitnejše je slavnostni govor.
Kolikrat je Prosčn skočil na sredo sobe, poklical Malko in ji dal popisano polo v roko.
„Dobro pazi, Malka, da ne izpustim kje kakšne besede. Vmes pa glej, kak utisek napravi, če zamahnem z roko v kolobar, če jo denem na prsi ali dvignem proti nebu ... Torej... pazi!
Slavna gospoda I Radostno mi utriplje srci in solze mi igrajo v očeh, ko stopam pred vas nocoj, kakor pred petnajstimi leti, ko ste se zbrali v tej dvorani prvikrat, vsi navdušeni za sveto, narodno stvar, za milo svojo domovino. Gospoda moja! Komu ni znano, koliko je doslej pretrpel naš ubogi narod, zaničevan in teptiln od tujca! Naš dični Gregorčič poje krasno o jadni materi domovini:
--A trnjev le tvoj venee je,
In rod tvoj rod — mučenec je; Sovražni svet te le prezira, Prezira te in te zatira!
A naš narod, gosp6da moja, ne ustraši se bojev, kadar se gre za njegove najsvetejše svetinje ! Z močno roko zavrača vse napade sovražnikove in se po-vspenja dan za dnem višje, kar se tiče napredka, omike in samozavesti ... In ravno glede na te tri točke si je pridobila naša čitalnica v teku petnajstih let nevenljivih zaslug !. ..
Vidiš Malka, to je uvod ! Stal me je truda, to moram reči; le glej, kako sem črtal; posebno pa tisti verzi: moj Bog, predno sem dobil Gregorčiča ! A pomisli, če ni tacih-le verzov vmes, ni vsa stvar nič vredna .... Pa kako se ti zdi, da sem govoril?"
„Prav dobro si govoril; samo jaz mislim, da premalo glasno."
„Kako si čudna! Tam bom že glasneje; a tu bi lahko kdo pri oknu poslušal. Poglej, Malka, če ni nikogar."
Malka odgrne zastor in pogleda skozi okno.
„Nikogar ni!"
„Čakaj! . . . Zdaj ti pokažem, kako glasno bom govoril v čitalnici .... Samo zadnje besede poslušaj !.. .
Vivat, crescat, floreat! .. . Kako se ti zdi?"
„To bo prav dobro! A kaj pa pomenijo te zadnje besede?"
„Jaz ne vem, toda spodobi se, da jih človek reče koncem govora; štirinajstkrat sem govoril in vselej sem sklenil z njimi."
„Ivan, ali pa si že bil pri drugih ?u
„Pri kom?"
„I no, pri Mudnu, pri Vrazu in pri Projcu, ki imajo vso to stvar v rokah ; da ti povedo, kako in kaj. Danes je že sreda in v nedeljo bo veselica."
„Vidiš Malka, k Mudnu grem jaz strašno nerad. Meni se zdi, da je zelo ošaben človek!"
vrsti protiviti se vladnemu pritisku. Naša stranka, pravi govornik, je odločno proti temu, da bi bila za določitev cenzusa potrebna dvotretjinska večina, kakor tudi proti temu, da bi deželni zbori volili v državni zbor, ker to nasprotuje češkemu državnemu pravu. Z avtonomnega stališča bi pač ne ugovarjali volitvi deželnih zborov, toda prej bi se morali premeniti deželni volilni redi. Konečno predlaga: O vladni predlogi naj se preide na dnevni red ter sprejme kot podlaga nadrobni debati predlog dr. Slavika o občni, jednaki in direktni volilni pravici.
Posl. Bomanczuk je za občno, jednako in direktno volilno pravico. Vladni načrt ima mnogo napak, število novih mandatov je prenizko, volilni okraji so preveliki, indirektna volilna pravica je krivična.
Baron D i p a u I i izjavlja, da vladna predloga ni idejal, vendar boljša, kakor odsekova, ter ne nasprotuje, ako dež. zbori volijo v državni zbor. Treba je strogega varstva volilne svobode. Ce se vpeljejo direkne volitve, morajo občine voliti doma, in cenzus se mora na vsak način znižati.
Ministerski predsednik grof B a d e n i naglaša, da govorniki ne izražajo načelnih pomislekov proti vladni predlogi. Vlada želi, da se volilna reforma hitro dožene, ter prizna pomanjkljivosti v načrtu, a le tak more sedaj dobiti večino. Načrt se ozira na obstoječe razmere, v drugi vrsti pa na razširjenje volilne pravice. Načrt ne nasprotuje načelom nobene stranke, zato ga more vsprejeti sedanja večina. Deželni zbori naj se odločijo za direktno ali indirektno volilno pravico.
Govorilo je še več govornikov; prihodnja seja je v petek zvečer.
Stopetdesetletnica c. kr. Terezille akademije.
Dunaj, 24. febr.
Danes pred 150 leti podpisala sta Ivan grof Windischgraz, predsednik dvorne kamore, kot državni pooblaščenec, in P. Matija Pock, provincijal avstrijskih jezuitov pogodbo, s katero se je položil temelj onemu slavnemu zavodu, iz katerega je dobilo cesarstvo mnogo vrlih mož.
Cesarica Marija Terezija je že davno želela, naj bi se avstrijski plemiči doma izgojevali in pripravljali za državne službe; videla je namreč, da se v ptujini, kamor so do onih časov plemenitniki svoje sinove v šolo in vzgojo pošiljali, le prerado poiz-gubi avstrijski patrijotizem. Mladi cesarici pač ni solnce milostno sijalo, ko je zasedla prestol habsburški ; od vseh strani prežali so sovražniki, čakajoč le prve prilike, da si razdele med sabo prelepe avstrijske pokrajine. V teh žalostnih časih čutila je cesarica bolj kakor kedaj, kako potrebni so ji dobro izvežbani državniki, ki naj jo podpirajo s svojim umom in dlanjo; radi tega je ravno za časa prve šlezijske vojske za trdno sklenila, domačemu plemstvu prirediti zavod, v katerem naj bi se učil in
vzgojeval, da zamore „njej in njenim naslednikom iu državi Bploh svoje moči posvetiti", kakor pravi ustanovno pismo.
To namero blage cesarice znali so porabiti je-zuitje, ki so bili tačas na slovesu kot dobri vzgoje-valci; ponudili so se toraj cesarici in ji obljubili, da so pripravljeni tak zavod vstanoviti, ako jim ona proda Favorito, t. j. cesarski poletni gradič na Vi-demu, v katerem sta čestokrat bivala cesarja Leopold I. in Karol VI.; slednji je na vrtu Favori-tinem sestavljal pragmatično sankcijo in v tem gradiču sklenil svoje življenje. Jezuiti imeli so pri cesarici mogočnega priprošnika v osebi najvišjega dvornika Jana grofa Khevenhuller-ja; posrečila se jim je njih namera, kupili so Favorito z vsem k njej pripadajočem posestvom na levi strani ceste.Vodja novo ustanovljenega „collegija nobilium" bil je P. Ludovik Debiel, koji je bil malo prej od cesarice imenovan vodjem bogoslovskih ved na dunajski visoki šoli.
Jezuitje sami pa bi nikakor ne mogli vzdrža-vati zavoda, vedno bolj so lezli v dolgove; cesarica sama toraj je skrbela za gmotno stanje na vse mogoče načine; leta 1715 ustanovil je Jakob pl. Sehel-lenburg 8 vstanov za vzgojo kranjskih plemičev; te ustanove do tistih dob še niso bile nobenemu enakemu zavodu priklopljene, radi tega je cesarica dne 5. maja 1750 določila, da se imajo vporabiti na novo ustanovljenem „collegiju nobilium" na Dunaju ; število onih osmerih ustanov skrčilo se je do danes na pet, a vsekako ima kranjska dežela čast, da je ustanova za njene sinove najstarejša izmed vseh 178 ustanov, ki se sedaj oddajajo na akademiji.
Od dne 24. februvarija 1746 do danes, imel je zavod različna imena, različno osodo; bogata zgodovina opleta se njegovih zidov; viharji časa hrumeli so ob njem, pretresali ga v temelju, pre-minevali mu obliko. Cesar Jožef II., koji si je izvolil modroslovje v voditeljico svojih dejanj, imel je v svojih podjetjih gotovo najbolji namen, toda učinek bil je Čestokrat drugi. Zavod, kateri je bil Mariji Tereziji ljub in drag kakor očesna punčica, zatrl je njen siu skoraj do cela; kajti dne 6. oktobra 1784 nastanila se je v Terezini akademiji in-ženerska akademija, prva pa je bila premeščena k sv. Barbari v notranjem mestu v bližini stare univerze. Cesar Leopold II. želel je ustanovo cesarice Marije Terezije v njenem duhu oživiti; izvanredn® se je v tej zadevi trudil direktorijalni minister Leopold grof Kolovrat, a še le cesar Franc II. je |dne 9. septembra 1797 zavod nazaj preselil v Favorito, kjer biva še danes. Toda viharji še niso vtihnili za vedno; šumeče leto 1848 bilo bi kmalo ves zavod do tal podrlo; novi nazori širili so se v novi dobi ; čemu naj bi plemstvo vživalo še nadalje predpra-vice, katere je dosedaj imelo ? Toda previdnosti modrih državnikov in velikodušnosti mladega cesarja Frančiška Jožefa I. se je zahvaliti, da je akademija
kakor Feniks prerojena izišla iz hrumečih nevar-nostij; dan 29. septembra 1849 bil je zanjo odločilen, postavljena na stališče modernih naredb, začela je vedno bolj in bolj se krepiti in vsestransko prospevati; upati je, da se tudi v bodočnosti vedno krepkeje razcvita.
Včeraj, prvo postno nedeljo, vršila se je izvan-redno slovesno stopetdesetletnica. Ob V» 9. uri bila je pontifikalna sv. maša v domači kapeli, katero je služil dvorni župnik, prelat dr. Lovro Mayer. Po končani službi božji vršila se je spominska slavnost v veličastno okinčani dvorani, katere so se udeležili najvišji civilni in vojaški dostojanstveniki. Kurator ekscelenca baron Gauč in vodja akademije, sekcijski načelnik dr. baron Pidoll sta sprejemala goste, iz mej katerih sta prvo došla nadškof ekscelenca dr. Angerer in stolni školastik dr. Marschall. Kmalu za tema sta prišla minister cesarske hiše grof Golu-chowski in miuisterski predsednik grof Badeni in ž njim ministri grof Gleisbach, grof Ledebur, dr. Ritt-ner, baron Josika ; dalje grof Hohenwart, pl. Plener, baron Chlumecky, knez Lichtenstein, princ Ludvik Windischgraetz, itd.
Točno ob 7,11. uri došel je nadvojvoda Ludovik Viktor; takoj na to se je zapela kantata v proslavo cesarice Marije Terezije. Z ustanovitvijo akademije nameravala je blaga ustanoviteljica različne narode avstrijske mej sabo sprijazniti, tu v tem zavodu naj bi se čutili vsi domači; narodi prej odtujeni, čestokrat si tudi nasprotni, naj bi imeli priliko tu notri svoje vrline spoznavati in se radi teh spoštovati, Nemec naj v ljubezni objame Slovana, ponosni Mažar naj sklene prijateljsko vez z vročekrvnim Italijanom; vsi naj se čutijo otroke jedne velike matere Avstrije. Tej vzvišeni tendenciji Marije Terezije je akademija vedno zvesta ostala, dokaz temu dala je tudi slovesna stopetdesetletnica. V devetih avstrijskih jezikih proslavljala se je ustanoviteljica ali pa Avstrija sploh, v devetih jezikih tekmovali so gojenci, sinovi raznih narodov izražati, svojo zahvalo slavni cesarici za njeno ustanovo, čije vrednost in potrebo sedanji čas bolj čuti, nego kedaj.
Nemški govornik baron Mirbach povdarjal je vzgojevalni moment, kazal na državnike, vojskovodje in pesnike, ki so dobivali v nežni mladosti svoj pouk na tem zavodu. Kranjec Anastazij Zelenec in Ceh grof Radecky sta dve svitli zvezdi; res je, da prvega Nemci zelo časte kot velikega pesnika, dasi se ga rojaki s prevelikim veseljem ne spominjamo. Ma-žarski govornik, jurist Jänos grof Bethlen proslavljal je zasluge Marije Terezije za kraljestvo Marijino, Ceh Alfred grof Aichelburg predaval je Vaclav Stulcevo pesem: „Vnuk a dča" ; Poljak julij pl. Javorski: Mury Habsburga, Rutenec pl. Malczewski ponašal se z Mohylnyckijevo: pychht» Bojikt,., laškega govora ni prednašal rojen Lah, govoril je baron Teuffenbach Metastasijev: Omaggio a Maria Teresa; slovenski govor je bil najkrajši, toda najpri-
„Pa vendar moraš; on je predsednik! "
„Tak predsednik I Povem ti, Malka, da bi bil predsednik jaz, ki sem samo navaden ud . . . no, pa kaj bi ti pravil; tu, seveda se ne more pomoči. Jutri pojdem."	<Dalie «16di )
Dozdevna ljubezen.
Roman. —■ SpiBal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
„Ničemur, prav ničemur," ponovil je Bahtemin, „ni faktom, ni prepričanjem, ni v vnanjej politiki, ni v notranjej. V vnanjej — z onimi bratci, katere je treba osvoboditi, v notranjej — z našim čudnim ljudstvom . . . Ono se zapiva, pogubuje, tava v nevednosti, moskovski publicisti pa pišejo: razumeti je treba narod, razumeti njegove ideale, odvrniti se od zapada — razrušiti sredino I Tako-le elavjanoflli. Njih geslo je: odvrniti se od zapada, kakor da nismo že brez tega zelo za njim zaostali, — in pogrezniti v naše moskovske do-petrovske Ruse, t. j. tatarstvo."
„In vrniti se k mnogoženstvu, palicam in rumenim čevljem," dejal je Kašinskij, zasmejal se in zvito pogledal na gospe.
V tem trenutku je vzdignila Taša stol in vstala. Oči so jej bliskale, ustnice trepetale, s trudom se je zdrževala in, obrnivši se z obličjem proti Kašin-skemu in Bahteminu, pogledala hipoma sovražno na njiju: „To je podlost, podlost.. kar govorite," je zakričala. — „Ti rumeni čevlji, sredina, tatarstvo in Bog zna kaj še!"
Grofica je pogledala zmešano in prestrašeno na hčer, želeč pokazati jej, da je nje srditost nepri-lična; a sedaj se Taša ni brigala, je li to prilično ali ne in kaj porekó o njej.
„Vi veste," začela je ona, „da slavjanoñli ne hoté tega, da hoté samo, da bi ne bilo takih ljudij, ki vidijo v ruskem narodu samo krčme, mraz in šibe ter nič drugega, da hoté, da bi čitali ti ljudje vso knjigo, a ne samo naslov knjige, da bi ne govorili o rečeh, katerih ne znajo, da bi ne sodili vse samo po zapiskih in izdajah, privedenih v kateremkoli Golosu. Glejte, česa hoté. Ne odvrniti se od zapada in pogrezniti se v tatarstvo, ampak biti samostojni in pravični, hoté oni. Oni hoté, da bi taki ljudje, kakor smo mi, — mislili in čutili svoje, a ne vzeto iz časnikov; da bi imeli svoje mnenje, a ne bili z vernimi verni, z ateisti pa — ateisti; da bi se ne sramovali tega, kar smo mi — mi, a ne drugi, da bi se ne kazali vsakemu inostrancu neumnejše in slabše od njega. Oni hoté, da bi ne bili podobni onim gospem, ki prenašajo blato svojega psička, a nikdar ne vzemó na roke svojega deteta ... Oni hoté ... da, česa še ne hoté, samo razumemo jih morda ne."
Ona se je ustavila težko dihaje in hotela oditi k oknu, ali Ardaljon Matvejevič se je obrnil k njej. Ukrepil se je bil že od presenečenosti, ki ga je bila zadela pri prvih Tašinih besedah in sedaj je gledal na njo mirno, veselo smehljaje se.
„In veste, grofica, česa oui še gotovo žele?" del je on, prekanjeno nasmehnivši se.
„Cesa?" vprašala je Taša.
„Povem vam: da bi imeli več takih izvrstnih pristašev in zaščitnikov, kakor ste vi."
Taša se je ogledovala presenečeno, zmešano na mater.
Štefan Alekšejevič je vzdignil glavo in gledal na njo. Ona je stala zraven matere, snela svojo krasno pelerinko in vlekla z jedno roko dolgo jer-hasto rokovico na drugej ter povesila oči, kakor ob-dolžen otrok. Bahtemin se je nehote nasmehnil materi, dasi mu je bilo nekoliko neprijetno nacikova-uje gledd na Golos, kar, kakor se mu je zdelo, se je nanašalo izrecno nanj (prijemal je tudi on „naj-razširjenejši in umnejši" liberalni časnik.)
„Ni znal nisem, da je grofica taka slavjano-filka," dejal je on.
Taša pa ni odgovorila in ni vzdignila glave.
„Da, da, in še kaka!" zasmejal se je Kašinskij, ker je pa videl, da se Taša ne smeje, pristavil z resnim glasom:
„A veste, grofica, da jim je bilo dano ime slavjanofilov v zasmeh, v šalo, in da se moskovski domoljubi nikdar tako ne nazivajo, ampak smatrajo to nazvanje zasramovalnim in žaljivim."
„Vem," odgovorila je Taša.
„Ne, ne veste, Natalija Alekšejevna, gotovo ne veste," ponovil je Ardaljon Matvejevič, začenči z nova šaliti.	(Dalje sl»4i.)
srčnejši ; mladi Odo marki Gozani predaval je Krs-nikovo pesmico : „Avstrija moja" tako prisrčno in spretno, da se je vsem navzočim najbolj prikupil ; nadvojvoda in nadškof sta veselo z glavo prikimavala mlademu govorniku, ki je svojo zadačo prav čsstno rešil ; Hrvat Čuvaj predaval je Petar Prera-dovičev Putnik ; sklenil pa je vrsto govorov Rumu-nec Catargi z Bumbacevo „Legenda Absburgitor."
E sklepu se zahvali kurator baron Gauč nadvojvodi za časten pohod in prebere cesarjevo pismo, v katerem Njega Veličanstvo akademiji laskavo pohvalo izraža in sklene slavnost s trikratnim „Živio!" Presvitli cesar bi se bil slovesnosti gotovo osebno udeležil, da se ni tisto jutro odpeljal na kap St. Martin na Francosko.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. tebruvarija.
Dunajske občinske volitve. Danes se je pričel biti na Dunaju boj, ki ima odločiti mej krščanstvom in židovstvom. Praški „Politik" se poroča z Dunaja 25. t. m.: Pojutrišnem voli 3. razred, čegar vseh 46 mandatov je pripadlo pri zadnjih volitvah antisemitom. Večino v občinskem zboru bodo imeli tudi sedaj protisemitski voditelji; gré se samo za to, bode li ta večina jednaka oni v septembru 1895. Odgovor na to vprašanje je v sedanjih razmerah zelo težaven. Dr. Lueger se je glede tega izrazil nastopno : „Ako si priborimo v 3. razredu zopet 46 mandatov, tedaj imamo v občinskem zboru gotovo 100 sedežev, toraj 8 več, kakor pri zadnji volitvi. Na agitatoričnem polju smo storili, kar je bilo sploh mogoče. Drugi razred je popolno naš in nam ne provzroča nikakih skrbij". Na vprašanje, bode li znova kandidoval za županski prestol, je odgovoril dr. Lueger, da o tem odločuje njegova stranka. — Vcdja dunajskih antisemitov sam dvomi, da se bode volitev v tretjem razredu izvršila tako ugodno za krščansko-socijalno stranko, kakor je bil to slučaj v minoli jeseni. Ako krščansko - socijalna stranka ne doseže jednakega vspeha, kriv bode je-dino le židovski denar, ki ga v obilni meri sipljejo mej socijalno-demokratične agitatorje.
Bourgeoisov kabinet je prejel predvčerajšnjim zopet nov udarec, kateri mu mora presedati ako je le še količkaj ponosen na svoje dostojanstvo. Vršila se je namreč volitev budgetnega odseka. Od 33 izvoljenih zborničnih članov, izmej katerih je posebno omenjati poslancev Roux, Siegfrid, André, Le-bon, Graux in Pelletan, jih je nič manj nego 27, ki so odločni nasprotniki vladne predloge o dohodninskem davku. Od ostalih 6 Članov so 3 za in 3 še niso izrekli svojega mnenja. Iz tega je razvidno, da Bourgeoisu ne bode mogoče izvesti svojega programa, katerega je pred nedavnim v splošno nezadovoljnost razvijal v svojem volilnem okraju Chalons-sur - Mame, in da bode zbornica porabila prvo priložnost v dosego svojega namena, namreč vreči sedanje ministerstvo. Glaven povod temu odločnemu nasprotju pa je dal trgovinski minister Mesureur, ki je spremljal Bourgeoisa v Chalons in v daljšem govoru pojasnil stališče sedanje vlade. Rekel je mej drugim te-le pomenljive besede: „Vladna politika je napredna in socijalistična. S praktičnim socija-lizmom bomo združili socijalistično vedo in s tem dokazali, da so zmožni za vladanje tudi napredni in socijalistični republikanci." 8 takim programom, ki se je uresničil z novo davčno predlogo, prebivalstvo ne bode zadovoljno in bode pri reševanju tega ve-levažnega vprašanja pokazalo, da ne mara doživeti časov, kakoršni so bili pred revolucijo. Splošno je položaj sedanjega ministerstva zelo težaven, o katerem se bode pa že odločilo v najkrajšem času.
Krixa v belgijskem ministerstvu. Včeraj smo poročali, da je dosedanji belgijski zunanji minister in načelnik ministerstva de Burlet predložil kralju ostavko ter navajal za vzrok bolezen, ki ga ovira pri dosedanjem poslovanju. Kakor se danes brzojavno poroča, je kralj res dovolil v njegov odstop ter na njegovo mesto imenoval marškega poslanika de Favreau, de Burlet pa je imenovan državnim ministrom. De Burlet je tedaj odložil samo portfelj zunanjega ministra, pridržal si pa še mini-stersko predsedstvo. Vendar pa vlada gledé poslednjega neka nejasnost. Kraljeve odloke o tej pre-
membi v ministerstvu namreč ni podpisal de Burlet, akoravno bi bil to moral storiti kot načelnik kabineta, marveč je podpisal odloke finančni minister de Smet de Nayer; iz tega se sklepa, da se je odvzelo de Burletu tudi ministersko predsedstvo in poverilo finančnemu ministru. Kar se tiče razlogov, katere je navajal odstopivši minister v prošnji za odstop, so ti le formalni, kajti pravi vzrok tiči le v velikem nasprotju mej socijalistično in vladno stranko. Imenovanje belgiskih županov je tisti udarec, ki ga je prisilil, odtegniti se z ministerskega sedeža. Z novim zunanjim ministrom de Favreau bližnji krogi niso zadovoljni.
Italijani v Afriki. Vlada je sedaj defini-tivno sklenila, kolikor možno pomnožiti armado v Eritreji, tako da bodo šteli tam nahajajoči se bataljoni po 700 mož. Glavno poveljstvo se bode odvzelo generalu Barat eri ter izročilo bivšemu vojnemu ministru Pelloux-u ali pa generalu Baldisseru. Vlada meni, da bode s tem delom gotova do konca marca, in potem se lahko prične operacija proti Meneliku z večjim vspehom, kakor dosedaj. Dosedaj se je po-troš lo za armado v Afriki okroglih 35 milijonov lir, in to je še le pričetek. Vsled tega so jeli ugibati nekateri krogi, kodi dobiti potrebnih nadaljnih svot, ki znašajo približno še 300 milijonov. Z neke strani se nasvetuie vladi, naj si izposodi potrebno svoto pri raznih bankah, ki so vselej pripravljene vstreči vladnim potrebam, seveda proti visokim obrestim. Vlada pa se navidezno nič ne zmeni za te nasvete, ter bobna v svet, da je državna blagajna še dovolj močna za vse slučaje. To je sicer lahko reči, a težje dokazati. — Na bojnem polju vlada poslednje dni mir. Soanske čete so zasedle pokrajine mej Amba, Debra in Maco, jeden del se pa nahaja v Saussi. Glavni tabor Abesincev je v nižavi blizu Adue, od koder te na vse strani razpošiljajo večje straže. Pristanišče Adiugri so zasedli Italijani z 2000 možmi in na črti proti Asmari je razpostavljenih šest bataljonov. Tu sem se dovedejo tudi ostale čete, ki dospo v kratkem v Masavo. — V zadnjem času je izvedela italijanska vlada, da dohaja Abesincem mnogo orožja in streliva iz francoskega pristanišča Obok. Prišla je baje na sled dotičnim pismom, katera namerava predložiti vladam, ki so bile zastopane na bruseljskem kongresu. Ako je to istina, potem je razpor mej Francijo in Italijo neizogiben.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. februvarija.
(Dopolnilna državnozborska volitev v gorenjsko-notranjski mestni sknpini.) Včerajšni „Narod" napada povodom zadnje dopolnilne volitve za državni zboF poslanca Klun-a, rekoč, da je še nekaj dnij pred volitvijo se rogal kandidaturi Koblarjevi, češ, da mora vsak kandidat propasti, če se ne zaveže vstopiti v Hohenvvartov klub. Vsakdo vidi takoj, da si je to „Narod" sam zmislil. Nadalje pravi: „Narodna stranka je dokazala, da ne nasprotuje duhovniškemu stanu kot takemu, nego da le nasprotuje sedanjim načelom kranjske duhovniške stranke". O tem bomo prilično še povedali svojo misel, za danes omenimo le toliko, da imajo povBod liberalne stranke za parado tudi kakega duhovna kot poslanca, ki pa seveda deluje popolno v smislu stranke, ki ga zlorablja v svoje namene. Žalostno toda resnično!
(Postni govori po ljnbljanskih župnili cerkvah.) 1. V stolnici: Ob nedeljah ob 4. uri popoludne stolni vikar Fr. Birk: „O sv. Rešnjem Telesu".
—	2. V mestnožupni cerkvi pri sv. Jakobu: Ob nedeljah ob 2. popoludne kanonik Jan. Rozman: „Postu primerni priložnostni govori".
—	3. V frančiškanski cerkvi: V torek ob 3. uri P. Klemen G r a m p o v č a n : „O Jezusovem trpljenju". — 4. Št. Peter: Mestni župnik M. Malenšek ob nedeljah ob 2. uri: „O družbi pod Jezusovim križem nekdaj in sedaj". — 5. Trnovo: Kapelan Fr. F e r j a n č i č , ob 2. uri v nedeljah: „O osebah, katere so Kristusu lajšale trpljenje". — Nemške govore ima P. Ache S. J. v stolnici v petek ob 6. uri zvečer : „O sv. križevem potu". Bog daj obilo blagoslova!
(Izpred porotnega sodišča.) Drugi dan porotnih obravnav bila sta prva na vrsti zatoženca Alojzij
Jež in Janez Petrič iz Gradišč na Vipavskem zaradi uboja. Jež je 19. jan. zvečer zaklal z nožem fanta Uršiča in Lavrenčiča, ki sta oba umrla; Petrič pa je oni večer rekel Ježu, naj nasprotnike pričaka pri Kalu, češ da bode tudi prišel na pomoč, ako bo sila. — Jež je bil obsojen na osem let hude ječe, Petrič pa je bil oproščen. — Isti dan je bil na vrsti 64-letni tat Jernej Volf iz Lokev v Hrvatski, ki je zaradi tatvine že 28 let prebil po raznih luknjah. Po noči na 20. nov. 1. I. je vlomil Volf v župno cerkev v Zagorju, toda cerkovnik ga je prijel. Tat se je delal pijanega in je trdil, da je prišel le molit v cerkev. — Seveda mu tega ni nikdo verjel, tudi porotniki ne, in zato je dobil zopet šest let hude ječe.
(Umrl) je na Dunaju vseučiliščnik pravnik g. Karol G e i g e r dne 25. t. m. Pokopan je bil danes popoludne. — Naj v miru počiva !
(Iz Rakeka) 26. feb. Na pepelnično sredo so se neki pijani pustolovni pobalini, še neumni od svojega godu, norca pusta, nespodobno vedli proti gospodu Cirkniškemu kaplanu, idočemu v našo cerkev maševat ter ga žalili. Mi Rakovci zelo obža-ljujemo tako početje, da se v naši vasi kaj takega počenja, posebno pa še iz tega ozira, ker zelo spoštujemo in čislamo nam priljubljenega č. gospoda. Ni bilo dovolj, da so ti pustnjaki celo noč vpili po vasi, tolkli, razgrajali ter živalskim podobne glasove od sebe dajali, morali so kaj pa tudi pusta okoli nositi, in to še živega, kakor kakega mrliča. Jeden ali dva sta svetila se svečo, jeden je iz palice narejen križ spredaj nosil, sploh vsi so se vedli ostudno surovo, za kar se bodo imeli pred sodnijo zagovarjati. To še omenim, da je samo jeden pravi domačin, ter nobeden ni naše kat. stranke starišev sin.
*
* *
(Iz Ljutomera) se nam poroča, da bodo 15. marca ljutomerški diletantje spravili na oder igro: „Na Osojah", dramo v 5. dejanjih. Nadejati se je obilne vdeležbe ne le iz Ljutomera, marveč tudi iz bližnje in daljne murske okolice.
(Nezgoda v šoli) Minoli teden v sredo je bil nadučitelj v Slražicah v celjskem okraju zaradi bo-lehnosti zadržan priti v šolo. Namestoval ga je njegov sin, ki je ukazal neki šolarici, naj poklekne k peči za kazen, ker ni znala brati. Deklici pa se je pri peči vnela obleka, ter se je deklica precej hudo ožgala.
(V Mariboru) je 24. t. m. vpričo okrajnega glavarja Kankovskega v samostanu frančiškank sestra Antonija Marija Olševska iz pruskega Poljskega izjavila državljansko prisego ter bila vsprejeta med avstrijske državljanke.
*
* *
(Notarjem v Cerknem) je imenovan gosp. Fr. Č u 1 k, ki je uradno prisegel 18. t. m.
(Štrajk v Labinjn.) V premogarnah okoli La-binja je nad 400 delavcev ustavilo delo, ker imajo premajhne plače in ker je samo 18 dnij na mesec določenih za delo. Obrnili so se delavci tudi do državne oblasti, naj posreduje mej njimi in delodajalci ter naj varuje pravice delavcev.
(V Trstu) je v torek zjutraj podčastnik Andrej Skrl umoril svojo ljubimko Antonijo Candotti in sicer iz ljubosumnosti. Nato je tudi sebi vstrelil v prsa in si z britvijo prerezal vrat ter v nekem svinjaku čakal smrti, ki pa ni hotela priti. Morilca so odvedli v vojaško bolnišnico.
I>ruštva.
(Trgovska in obrtna zbornica) ima javno sejo v petek, dne 28. februvarija t. 1. ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani z nastopnim dnevnim redom: Volitev zborničnega predsedstva. Volitev zastopnikov v šolske odbore c. kr. strokovnih šol v Ljubljani in obrtnih nadaljevalnih šol v Tržiču in Škofji Loki. Podelitev ustanov učencem in učenkam c. kr. strokovnih šol v Ljubljani. Poročilo o tarifi za javno tehtnico v Trebnjem. Poročilo o prošnji za koncesijo za informacijsko pisarno. Poročilo o ustanovitvi zadrug v tržiškem in črnomaljskem sodnem okraju. Poročilo o prošnji na vis. c. kr. železniško ministerstvo glede pošiljanja zapisnikov drž. železniškega sveta trgovskim in obrtniškim zbornicam. Poročilo o prošnji na vis. c. kr. finančno ministerstvo o nameravanem zvišanju davka na pivo. Poročilo o prošnji glede patentovanja vojaško-teh-niških iznajdb. Volilni predlog za nameščenje cenzorja pri avstro-ogerski bančni filijalki v Ljubljani.
Najbolje priporočena
la preskrbljenje vseh
▼ kurznem listu
zaznamovanih
Menic in vrednostlj
Telegrami.
Dunaj, 27. februvarija. Dr. Gregorec je v odseku za volilno preosnovo opozarjal na krivice, ki bi se godile po novi volilni pre-osnovi posameznim deželam, posebe še Slovencem ; zaradi tega bodo stavili slovenski zastopniki v podrobni razpravi spreminje-valne predloge. — Hagenhofer se je pritoževal, da nameravani volilni red nepravilno razdeljuje kmetske volilne okraje ter se izjavlja proti temu, da bi se dala volilna pravica poslom po deželi.
Dunaj, 27. februvarija. Odsek za davčno preosnovo je znižal z jednim glasom večine davčno glavno svoto za poldrugi milijon.
Dunaj, 27. februvarija. Proračunski odsek je izročil vladno predlogo o pokojninah državnih uradnikov v poročilo poslancema Beer-u in Lupul-u z nalogom, da o njej poročata odseku v osmih dneh.
Dunaj, 27. februvarija. Danes se je vršila v zbornici volitev poslancev v kvotno deputacijo. Izvoljeni so poslanci: Beer, Russ, Menger, Karol Klun, Javorski, Zaleski, Zedtwitz, Janda, Kaizl in Ebenhoch. Stein-wender je dobil 91, dr. Lueger 13 glasov. Ožja volitev se je vršila mej Ebenhochom in Steinwendrom.
Dunaj, 27. februvarija. Poljedelski minister je predložil v današnji seji načrt zakona glede ustanovitve kmetskih zadrug, ki se je izročil poljedelskemu odseku.
Piemysl, 27. februvarija. Blizu postaje Sadowa je povozil brzovlak 4 delavce; dva sta bila na mestu mrtva, ostala dva pa težko ranjena. Vsled tega se je vrgel strojevodja pozneje pod vlak in obležal mrtev.
Karvin, 27. februvarija. Strajkujoči delavci so napadali neštrajkujoče delavce in žan-darme. Določilo se je gostilne zapirati v zgodnji uri.
Budimpešta, 27. februvarija. Od 25. t. m. razsaja v mnogih krajih Ogerske velik vihar.
Pariz, 27. februvarija. Budgetna komisija je izvolila s 30 glasovi Cochery-ja svojim predsednikom.
Belgrad, 27. februvarija. Vsled groznega viharja se je ponesrečilo več oseb. Na progi Lapova-Kragujevac je orkan prevrgel vlak. Več voz je razbitih.
Atene, 27. februvarija. Budgetna komisija poslanske zbornice je vsprejela predlog, naj se obnovi poslaništvo v Belgradu.
Bruselj, 27. februvarija. Uradni list objavlja kraljeve odloke, s katerimi se vsprejme ostavka zunanjega ministra de Burlet in se imenuje njegovim naslednikom de Favereau. De Burlet obdrži naslov državnega ministra.
Bruselj, 27. februvarija. Finančni minister de Smet de Nayer je imenovan mini-sterskim predsednikom in dosedanji minister-ski predsednik de Burlet poslanikom v Lizboni.
London, 27. februvarija. Po poročilu „Times" iz Hongkonga so obsojeni 3 ruski pomorski častniki na denarno kazen v znesku 50 dolarjev, ker so izdelali načrte pristanišča v Hongkongu.
ar Preizkusili in priporočili
«o sloviti vseučilišč™ profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera ja ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenieioa velja 10 kr.	121 (50-3) 1
Umrli so:
25.	februvarija. Marija Peklenk, delavčeva hči, 1 uro, Kurja vas št. 6, oslabljenje. — Marija Fleischman, zasebnica, 82 let, Kolodvorske uliee 11, plučnioa.
26.	februvarija. Apolonija Kočar, užitninskega revidenta vdova, 82 let, Kolodvorske ulice 11, plučnioa.
Tujci.
25. februvarija. Pri Slonu: Reif, Beer, Budik, Königsberger, Boskovits, Stern, Weisse, Kuhn z Dunaj». — Lipcovitz, Krämer iz Mo-nakovega. - - Victor iz Heilbronn-a. — Hertl iz Dornbirn-a.
—	Albrecht iz Trsta. — Zucker iz Toplic. — Weizen z Reke.
—	Pogačnik iz Cerknice. — Drobek iz Podmokljejev. — Rieger iz Tržiča. — Schwentner iz Brežic. — Sohmidt iz Elberfeld-a.
—	Hafner iz Zagorja. — Novak iz Železnikov.
Pri Mali&u: Bauchegg, Signer, Charlebach, Kittl, Steger, Steinschneider, Szinovacz z Dunaja. — Globočnik in Pire iz Kranja. — Obereigner s Snežnika. — Behofsohitz iz Linea.
—	Ermacora iz Tracente. — Han iz Gradca.
Pri Lloydu : Verstoväek iz Zidanega Mosta. — Prinčeva iz Zagorja. — česnik iz Predoselj. — Burgar iz Vodic. Pri Južnem kolodvoru: Löwy z Dunaja.
Meteorolog iČno porodilo.
a t« Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
26	9. zvečer	7302	-3-0	sr. vzh.	oblačno	
27	7. zjutraj 2. popol.	7310 7319	—4-1 +S-6	sr. ssvzh. si. jvzh.	oblačno skoro oblč.	60
Srednja včerajšna temperatura —3 4®, in za 4'3° pod normalom.
Viljem Mfiltle,
dvorni založnik,
zavod za gojitev semen in rastlinstva v Temešvaru
razpošilja:
najboljša semena, najlepše cvetlioe, najnovejše rože, najfinejše vrste sadja
vse zajamčeno pristno, točno in zanesljivo, v vse kraje države in inozemstvo. — Elegantni, bogato ilustr. glavni katalog za leto 1896 pošlje vsakomur zastonj in franko. 103 3—3
Liniment. Capsici comp.
18—5 z lekarne Blohter-jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšqjoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. t vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-23
Richter-jev liniment s .sidro*
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Pozor!
Zaradi porušenja hiše sem se preselil iz hiše štev. 4
na £t. 87 Sv. Petra cesta
(v gosp. Tratnika hlio);
priporočam se prečast. duhovščini in p. n. drugim naročnikom v nadaljno naklonjenost.	Avg Mate
141 4—3	čevljarski mojster.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prani ilrnp raztaplja alez, upokojuje kašelj, pomanjšuje p6t, daje al&at do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnoat, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirup- v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za n&rejanl krvi, raztopljive foa-forno-apnene aoll, ki so v njem, • posebno pri alabotnlh otroolh pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. veS za zavijanje.	299 20-5
•uff^^r^i) Svarilo * SvarV?° pret.p°-
¿^'"'»CT&sTli	naredbami, ki se
pojavljal pod jednakimi ali podobnimi ime ii, a so vendar po avojl sestavi in svojem učinka popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-foafornaato klalega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej lzrečno Herbabny-Jev apneno- železni sirup. Pazi naj ae tndl na to, da Je zraven stoječa oblaatveno protokollrana varatvena znamka na vsaki steklenlot in prosimo, ne dajte ae zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbel	27 20—13
Dunaj, lekarna „zur Barinherzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi akoro v vseh lekarnah.
Ko ver te s firmo
in
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
r
Tovarniška zaloga papirja po originalnih cenah,
iah.	%%
v Ljubljani, Vegove ulice št. 8 (poleg realke).
Priporočam čast. gg. trgovcem, o. kr. bllježnlkom in odvetnikom, kakor tudi raznim uradom in pisarnam
svojo bogato na novo ustanovljeno
tovarniško zalogo raznega papirja
po najnižjih originalnih oenah.
V zalogi imam vse v mojo stroko spadajoče papirje, kakor plaarnlške, pisemske, dokumentne, ovojne in druge papirje, ter tudi pečatni vosek, črnilo in vsakovrstne kuverte od najmanjše do največje.
Prevzemam tudi razna	tiskarska dela "•H za gg. trgovce,
c. kr. bilježnike, odvetnike in sploh za vse urade in zagotavljam za naj-okusnejše delo in po najnovejšem sistemu.
Proseč, da bi me čast. gg. odjemalci kot domačina s svojimi naročbami podpirali, jih vže naprej zagotavljam, da se bodem vedno trudil jih zadovoljiti v vsacem obziru in sicer najmanj toliko, kakor vsaka moja konkurenca, ter beležim
odličnim spoštovanjem
137 3—3
Josip Petrič.
M dC Uzorci na željo brezplačno in poštnine prosto. ^
SACSftC Blago izborno in dovoljujem č. gg. trgovcem in večjim naročnikom popust. j^BtS
D u n a j @ k a t> o r z a.
Dnč 27. februvarija.
Skupni državni dolg ▼ notah.....
Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renla 4 %, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
NemSki dri. bankovci za 100 m.nem. drž. vi
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
100 gld. 95 kr.
. 101		—~ r
. 122		20 „
. 101		40 „
. 122		20 „
. 98		80 „
. 992		
. 375		75 .
. 120		65 .
j. 58		97 V»,
. 11		79 „
		57 .
. 42		70 „
		65 „
Dnč 26. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke ■ . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4 % kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
južne železnice 5% . dolenjskih železnic 4*
151 gld. 50	kr.
158 „ -	
193 . 25	
99 „ 35	
142 „ 50	
128 „ -	
107 „ -	
112 „ -	
98 „ 35	
99 „ 15	
223 „ -	
167 „ -	
130 „ 40	
99 „ 50	
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
198 gld. 136 18 23 68 72 54 22 173 3480 458 99 64 85 167 128
kr.
70 75
50
80
Nakup ln prodaja TB
Tiakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za »gube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka.
p . i . . t. . i ■ n «s i * a . h.mAII n. Knpvt.
Menjamična delniška družba
„H E B C V B«
WoHzefli iL 10 Dunaj, lariahilterstrasse 74 B.
jBf Pojasnila TES6 v vBeh gospodarskih in tninčnlh stvareh,
potem o kurBnih vrednostih vseh špekulaoljtkih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (tlavnlc, 1Q
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežii.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakoveo.