Št. 7. V Goriai, due 20. jaiiuvarja 1901. Letnik III. Izliaja vsak topok in sobotu v ti-tinu ob II. mi prnlpoldiM* /a ni«'slo ter ob 3. uri popoldne /a dtiždo. Staue po pošli pn>jeniaa ali v Gurici na doai pošiljaa ct'loletno 8 K.. pollt'tnu 4 K. in cülrtlt't.110 2 K. Prodaja so v (ioriei v tubakaraali Schwär/ v ŠolskiJi ulicah in J e 1- lurrfit/ v Nunskih ulieali po 8 via. GORICA (Zjutraiije izdanje.) llr«tlnikt vo in upra vniit vo «e nalmjala v «A1 n r o d n i Liükarni», ulica Vetlurini li. št. 9. Dopisejt' aasloviti na. urednišlvo, o^lase in aaroi'niao pa na uprarniitvo «(»oricp». Oglasi so ručunijo po pfttit- vrstah in sicer ako se liükajo 1-krat po 12 via., 2-kral po 10 via., 3-krat po 8 via. Ako sc večkrat tigkajo, rača- aijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Mariuič). Angležka kraljica Viktorija mrtva. Dan 22. januvarja 1901 jo za Anglijo usodepolnega pomena. Kajti na večer omenjenega duo je raznesel brzojav po vsem civilizovanem svelu novico, da je kraljica Anglije, cesarica sndij«, slavna Viktorija 1. prominula. Vest se je po bliskovo razširila po vsem evropskein ozemlju in danes imamo gotovost, da kraljice Viktorije ni vec, neizprosna snirt je uklonila njo, najmogočnejšo osebo te zemlje, kalerej se je klanjalo 300 ini- lijonof duš, čez katerih življonje in smrt je razpolagala ona ; — danes velja tudi o njej silna resnica, da je najmočnejši to zemlje le reyni erv pred večnimi zakoni. Ko se torej spominjamo te čudo- vite žene, treba da so pomudimo okolo zgodovine njenega vladanja in da se ozremo tudi na njeno osebnost. Kraljica Viktorija angležka jo bila rojena 24. majnika 1919. leta v palači Kensington v Londonu kot jedino dote vojvoda Keiitskega in princezinje Luize Viktorije Saško-Koburške. Dne 20. juuija 1837, mladenka 18 let, je nastopila kot kraljica vlado po unirlem nje strijcu Viljemu IV. Po noči, ko je bila v naj- boljiSem spanju, so jo prišli vzbudit ter jej naznanit, da je postala kraljica An- glije, padli so pred njo na koleni tor jo pozdravili kot svojo vladarico. üno 28. junija 1838 je bila kronana, a dne 10. februvarja 1840 se je porocila, 20. letna deklica, s svojim bratranom prineom Albertom Saäko - Kohuräko - Gotaiškom. Njen zakon je bil izredno srečen ; iz tega zakona je izälo devot otrok in sicer: princ Albert, sedan ji kialj angležki; Vik- torija, mati sedanjega nemskega cesarja; Helena, soproga princa Kristana žlezvik- holsteinskega; Luiza, soproga vojvoda Argyll-skega ; Artur vojvoda Connaugbi in Beatrica, udov« princa Battenberskega; trije otroci pa so umrli. Dokler je ži- vela ob strani ivojega moža, bila je iz- redno vesela in rada se je pokazala svojenm ljudstvu pri vsaki priliki, ko pa jej je leta 1861. unirl soprog, obdala jo je neozdravljiva otožnost in odslej se je odtegnila javnosti, živela pa je le svojiin tezkim vladarskim dolžnostim. Kraljica Viktorija je prevzela dr- žavne vajeti, ko narod angležki ni im<;l skoro nobenoga zaupanja v svoje vla- darje. Kajti pred njo je bila vrsta vla- darjev-kraljev, ki so bili vladarji le po imenu, kialj Jurij 1. je bil brez čuta za svoj narod, kralj Jurij 111. brezuma za svoj pravi poklic, Jurij IV. ni užival najmanj- šega spoštovanja ne pri narodu no pri državnikib, Viljem IV. njon prednik in strijc pa je bil popolnoma nesposoben človek. V takem položenju je samo ob sebi umevno, da jo je kakor mlado dek- lico pozdravil narod z navdušenjern in gojil v njo najboljse nado. In res, narod angležki se ni varal v njej. Takoj se je lotila z vso unemo državnih poslov in so dala temeljito po- učiti o obstoječih političnih razinerah. Na svoji strani pa je takrat imela izk.u- šene državnike kakor so bili: Peel, Pal- merston, Rüssel, Derby, Disraeli, Cobden, Gladstone, Rippon in Stuart Mille, in katori možje so bili veseli, da so njihovi dobri nasvoli našli od-nieva v inladi do- vzetni kraljici, ki se jo o vsaki stvari dala rada poučiti, a je vse sklepe tudi sarna nadzorovala ssvojim bistriin utnom. Kmalu za lein, ko je vzela v roko /,ezlo Viktorija, zlasti pa, odkar je za- čela vladati skupno s svojiin soprogom, poznalo se je v Angliji, da se je na me- rodajnem rnestu temeljito sproni nilo. Kajti pod njeno vlado napredovala je Angležka s silnimi koraki na vsako stran. Najbolji dokaz za to je dejstvo, da kraljica Viktorija zapusti svojemu na- sledniku državo štirikrat večjo kakor jo je prevzela. Velikanske teritorijalne pri- dobitve so se izvr.šile za njenih dob. V Ameriki so si Angleži raz^irili svojo po- sest imenovano „Dominium of Canada", ki sega do severnega in tihega niorja. Avstralija je danes cvetoča državna zveza pod angležko krono, a pred dobrim pol- stoletjem je bila Avstralija še divja de- žela prognanstva za angležke hudodelce. Afrika pa je skoro do polovice v angležki posesti. Kraljica Viktorija je bila v pravem pomenu besedo kraljica, kajti svoj vla- darski sijaj je znala utrditi in razsiriti s toliko samozavestjo in resnobo, da se jej je svot čudil; vkijub Leniu pa je uj)O- števala praviee ljudstva in jim dajala najäirso svobodo. Radi tega Anglija tudi ni čisto monarhična država in tudi ne oligarhična, njena ustava je umetna zveza monarhije z aristokracijo in de- mokracijo. V Angliji ne vlada kralj, am- pak parlament, kralj je le prvi uradnik v državi. Vsaka vlada je sestavljena iz one večine poslancev, ki jih pošlje narod v })arlament. Vsled tega je v tem po- gledu angležki parlament tudi najuzor- nejši izmed vsib druzih. Kraljica Viktorija jo v vsakem oziru soglašala z dobrimi in izvrJ5ljivimi sklepi svojili državnikov in je vršila svoje vla- darske dolžnosti z ono ljuheznjivostjo, ki jej je pridobila srca ne le vseh dr- žavljanov, marveč tudi njene najbližje okulice. Zlasti pa je bila uzorna mati in dobrotnica rovežov, ki so jo smatrali za svojo pravcato mater. Neumljivo ob toliki dužni blagosti kraljico Viktorije bi se moralo pač zdeli to, da se je pod njeno vlado pa zopet vršilo toliko krivičnih vojsk, v katerih je bilo podjarmljenih in oropanih svobode in samostojnosti toliko narodov, kajti za njene vlade ni imola Anglija nič manje nego 39 vojn, katerih večina je služila svrhi raz^irjenja angležke posesti in mno- ženja angležkoga bogastva, ki je v nje- nem času narastlo od 4000 rnilijonov na 10.000 milijonov funtov šterlinov. Ali kakor rečeno, v Angliji vlada parlament in kakor odločujejo po ljudstvu izvoljeni prvi državniki, tako se zgodi in s tem soglaša tudi kralj. Ali da je kraljice Viktorije plomenito srce mnogokrat ne- prijetno zadcl leak sklep drzavnikov, to priča zlasLi vojna v Južni Afriki, katerej st; je na vso moč protivila. Ta zadeva pa je ludi zagrenila zadnje trenotke nje- noga življonja, in v glavnem pripomogla k njenej smrti. Ko je videla, koliko tisoč družin osiroteva radi te krute vojne in je videla, da se baž iz južne Afrike bliža usodepolna nevihta za bodočnost An- glije, jo je napolnjevalo to s silno žalo- stjo, kajti le predobro je vedela, da je ta krivična vojna madež, kateroga iz angležke zgodovine ne izbriše nobena moč. V tej zavesti je zatisnila oči blaga žena. In zdaj, ko je preminula po dolgih 63 letih slavnega viadanja, bi se skoro lahko reklo: kraljica Viktorija je bila slava in sreča Anglije, njeno solnce in zdaj, ko je šlo to solnce k zatonu, kdo ve, ako se ne nagne k zatonu tudi — sreča Angležke? D o p i s i. Iz (^erkna, dne m. t ti. V „Soči" z dne 12. t. m. štev. 6 w ao mijavkajo razkrinkani dopisnik in njegova dva pi- hača : „Skoro gotovo si bodete mislil, g. urednik, da v naii vasi ni nobenega na- prednjaka več, odkar se je tukaj izvršila volitev za V. in IV. kurijo". Dopisnika najprvo vprašarn, ali sploh ve, kaj porneni besoda „naroden"? No, kar se tiče Gerkljanskih „naprednjakov", kažejo pač sami dan za dnem, da tega ne vedo. Navedimo vzgled. Neki n aj- hujäi hujskač proti našej stranki je rekel nekoč v gostilni glavnega zastop- nika „napredne" stranke: „Slabenci sa ane some ; sej se le krigaje adn z druim. Čeb' jest jemu atrače, nkul b1 jeh v sla- benšče äule na dav ; abejn nejrnšku nej se prid navadje". Nekoč pa je ravno v isti gostilni vdaril ob svoj, od Gerklja- nov mu napolnjoni žep, ter zakričal: „Tou je Buh, tou" ! Kaj ne g. urednik, ta se pa drži „Sočinega" gesla : „Bog in narod" ! ? —- Tužna nani majka ! !------- Za njegove velike „zasluge" mu je pri- staš njegove komande zložil celö nekaj verzov; kateri se glasijo popolnoma res- nično. Glase se: „Priäeljo bobec iz Slapskih valov, strgal je ve- nec teh mirnih rodov"! Dobro jo je zadel, pa kaj bi je ne bil, saj se je pri starom lisjaku izučil. Drugi, kateri so äteje „naprednjak", je mož z brado „na špico" in s peresi za klobukom. Ta vam je zanimiv ! Pri njegovem agitiranju mož ni vedel dru- zega povedati iz predalov svojega pre- pričanja, kakor je vedno kvasil, da ako dr. Tuma zmaga, da bo imel on kakor vsi istega stanu, takoj zdatno poviäane place. Mož se je torej boril in računal L1STKK. Samoljubna ničemurnost. Čtiki: V. Kuinuk, I. Bilo je o božiču. Povsod je ležal sneg na debelo; po vasi je bilo le tü in tarn pregaženo, in ljudje so hodili öden po ednem, ker dva vštric nista mogla iti. Le dečki so si dovolili izjemo in so letali naravnost po visokem snegu, kakor je priälo. To jim je bilo pravo veselje. Seveda so bile mamke doma hude in je kak oče odpel pas, da bi sinku vtisnil v spomin, kaj treba in kaj ne. Ali kaj to otročiji! Jermanova Lina je stala pred ogle- dalom ter si uravnavala noro sukneno jopico (kočemajko), obrobljeno s krznom in olepsano z aksamitom (žametom). Ku- pila jo je bila na sejmu sv. Nikolaja. Ali ni je bila še oblekla, skrivala jo je do božičnih praznikov, in danes jo je hotela v prvo pokazati. Ali bodo to gle- dali, ko pojde z drugimi pri veliki masi okrog altarja k darovanju! Mati je stala za njo ter jej popravljala dolgo nagu- bano krilo. „Take „majke" ne bo imela danes nobena" reče mati mirno; „stoji ti kakor vlitau. Lina §e obrne na pol k ogledalu in zre vanj; čudo, da si ni zlomila vratü. Hotela ae je prepričati: kako jej stoji nova jopica zadej. In nasmeje se zado- voljno: „No, lepa je; ali ona za 10 gld. bi bila že lepša". „Ali, kaj ti pa prihaja na urn?" tolaži jo mati. „Kdo bi dal desotak za jopico? Saj je že teh osem gld. preveč. Za leto ali dve pride spet druga šega, in potem ne velja jopica nič več. Ka- tera pa bi dala toliko denarja? Niti te bi ti ne bila kupila, da nisi hči staroj- šine. Čaj, poravnam ti .^e ruto, pa idi z Bogom". „Saj ni še zvonilo" reče hčerka. „No pa poč-akaj, da ne boä zastonj zmrzorala tarn. Jaz nemam časa one- gati lu s teboj; moram v kuhinjo. — Ne pozabi denarja za darovanje". Mati je pohitela v kuhinjo, hči pa se postavi k oknu ter opazuje ljudi, ki so stopali polagoma proti cerkvi. Na nobenem jej ni užla niti najmanjža stvarca, posebno pri dekletih ne; la en pogled — pa je že vedela do pičice, kaj ima na sebi ta ali ona. Mirno se je smehljala: saj ni iinela nobena tako tine jopice, tako lepega krila, tako krasno obšitih čeveljčov in tako visokih in ozkih kopic (podpetkov). Naposled je zazvonilo v drugo. Lina vzamo molitvenik, done bel robec v rokavnik in odide v cerkev. Čevljiči so jej škripali, krilo je Surnelo — šla je kakor na škripcih. Mati je pritekla iz kuhinje in zrla z matorinsko radostjo za njo. Pred cerkvijo sreča Lina Krivčevo Metko. Ta je bilaMe kočarjeva hči, in Lina je govorila kot kmetova hci po na- vadi sicer uljudno ž njo, ali tako malo z — visokega, kakor pač bogatejži ob- čujejo z ubožnimi. Ali danes se je na- mršila, ko je zagledala Metko in lica so jo zapekla. In kako bi tudi ne — aaj je imela Metka ceno jopico za deset gld., ki je ni hotela kupiti bogata kmetica hčeri! Kočarjeva je imela dražjo jopico nego hči pol zemljakova, nego hči sta- rejšine! Kdo je še sližal kaj takega I Lina bi se bila najrajša kar osuknila in se yrnila doraov; ali kot hOi starej- šine ni smela manjkati pri darovanju. Ali v cerkvi ni bila kar „za nič". G. kapelan je stopil na propovednico, ali Lina ga ni slišala. Kar gorelo je v njej od jeze; zdelo se jej je, da ao obrnjene vse oči po cerkvi le na njo in da si vsak na zasmehljivo misli: „Krivčeva ima bolj drago jopico, nego hči starej- žine. Ko je šla drugekrati okrog altarja k darovanju, stopala jo ponosno — danes pa je pobešala glavo in najrajša bi se ne bila videla tarn. Ko je bilo darovanje pri kraju, oddahnila se je, kakor bi jej bil pad el kamen z glave. Po božji službi je hitela domov in ni čakala kakor po navadi tovarišic, da bi izpregovorila par besedij ž njimi. Da, v svojej zlosti je celo pozabila, da ima visoke ozke kopice (podpetnike) in sto- pala je kakor bi bila bosa. Prav na sredi vasi pred očmi vseh se jej spolzne noga na gladko izhojeni poti; vzkriknila je ter padla v sneg. Od bolesti niti vstati ni mogla. „Ježeš Marija, Lina, kaj pa ti je!" vzklikne tovariiica, ki je hiula za njo. (Dalje pride.) le za svoj žep, „napredna" ideja mu je pa najbrž le deveta briga. No, pa tega mu že ne älejemo v zlo, ker mož misli le na to, kako bi mu bolj „kornod" b'lo. — Vendar pa ta mož misli, da se sV ne poznamo, in vendar so poznamo že dolgo — dolgo. Zapomni naj si pa enkrat za vse- lej, da Cerkljani niso od veeraj, — pa miina Bosna! Ako denemo zraven imenovanih dveh še apostole Jakoba, Petra in An- drejca, nadalje Joža iz pod Jelenka, ko- vaea Karla in še dva druga — pismarja, no potem imamo Listo gorostasno šte- vilo „Cerkljauskih naprednjakov" skupaj, s katerim se ponaša dopisnik v „Soči" z dne 12. t. m. Pač slaba tolažba vaša na — papirju! Ako pa se ta „velika ceta" bolj na tanko pregleda, pa se Se pokaže, da jim polovica od teh ni tekla zibelka v Cerknem. V zadnjem času, ko so videli. da se ne da zmagati, vrgli so še od jeze, na milost in nemilost, njih poveljnika v „Sočo", brez da bi pomi- slili, da je „Soča" v tern času strupeno mrzla, ter da jim utegue zmrzniti. Tako je ostala četa popolnoma osamljena, brez poveljnika. Pričakujemo pa, da se v krat- kem razpiše zlužba za novega četovodja tej slavnej gardi. Toda s tern še ne bo pomagano nie, ako tudi dobijo novega poveljnika; kaj je poveljnik brez voj- žčakov V Kaj ne vi gospodine, ki .ste trdno upali, da Varn „plača zvišaja" ,.naprednjaki", kaj nama koristi ako imajo drugi goldinarčke in kronice, ako sva pa midva „suha". Dopisnik v .,Soci" tudi toži, da je bil njihov glavni teren napredvečer vo- lilve zaseden od „klerikalcev". Poslužaj- mo, kaj pravi apostol vaše garde o tern. Pravil je, da je prižel tisli večer v glavni tabor vaše gardice, kjer ni videl nobe- nega svojih somišljenikov; potem — je rekel,— sern še le „pogruntal" da so v „karnri". Kedo potem laže, ali dopisnik ali njegov kolega, ali vsi skupaj ? ! Torej v ..kamri" je bilo posvetovanje, kjer so polagali njih agitatorji svoje uspehe. Toda bili so žalostni uspehi, kajti povsod so naleteli le na jeklo; kaj pa se pravi je- klo kovati, to so dobro vedeli, saj so imeli kovača vmes. Ko pa so uvideli, da je v glavnem taboru le „smola", pobeg- nili so v rezervni šotor, daleč tje k Nilu, kjer so tiste ljubeznjive živalice, kterirn naravoslovci pravijo — krokodili. Tukaj. so hoteli z vinom utešiti svoje veliko gorje", vmes pa so lile krokodilove solze Dopisnik v „Soči" mora pa imeti neke posebne oči, kajti neprenehoma trdi, da so v Cerknem „naprednjaki", in vendar se nobeden od vas ne pokaže kot tak, da bi se mu vsaj lahko reklo, da je Slo- venec, to je, da se zaveda svojega naroda. Pokažite vašo naprednost! Vsakemu po- trebnemu zavodu, kjer se gre za gospo- darsko organizacijo našega naroda, je vase geslo : klubovati. Vsern našim do- inačim koristnim zavodorn ate nasprotni, in to sami ne veste zakaj. Kaj ne, na- predek vas bode v oči V Zatorej pa ste, kakor sami kažete, in ostanete: pravi praveati nazadnjaki ! Gele dve leti usta- novljali ste nekako intimno požarno brambo. Kakšen uspeh irnate pokazati pri tern?? Kje je požarna bramba ? Po gostilnah se društva ne ustanavljajo, ker navduženje preveč vzkipi. Ali razumeteV Napolnili ste dvakrat zaporedoma „Sočine", predale z lažmi, brez kakega odgovora. Vidi se, da je vam časnikarski boj posebno ljub. Ako je pa vam mir ljub, potem je dovolj. Ako pa hočete še kaj zvedeti .... pride na vrsto. Gospodom „napredne" stranke v Gorici pa äe dodamo, da s Cerkljanskiini „napenjaki" ne morejo biti Bog ve kako ponosni. Pisaii bi še marsikaj ; na primer o nekem možu, kateri ima ob gotovih časih vsako leto neki čuden reumatizem, pa naj zadostuje, ker mož le «am trpi. Toliko v odgovor na napade v „Soči" z dne 12. t. m. Volilec. Iz Domherrn. V 7. šlev. ..mokre babure' oil lö. jmiuarja eitamo o nas „klerikalcitr, da že 3 mesce okrog leta- mo in si yulimo pete tako, da iniamo že razdrapane blace pri tleh. potem pa, da so sta.re.sine, podžupani in eelo župan sam po vasi klicali : „Pejte volit, da re- šimo vero in Kristusa !" Na to krieanje v „Soči" ta-le odgovor : Lažnjivci sie vai in kdor je to pisal, je najvočji in ga tudi dobro poznamo. Morda se mu enkrat s"e odlušči liipina z očesa, da bo spregledal. Kes je, za reSitev »v. vere se gre, ker jo vaäa stranka hoče zalreli; pa si še to zapomnite: kdor je eez božje namest- nike, on je tudi čez Boga, pa dosti ! S takim „liberalnim" evangeljem, ki ga o- znanjate vi, se mora s časom vse skva- riti, kar ga posluša. Kristus pae ne po- trebuje, da bi ga mi reševali, saj je on nas odrešil, pa vas tudi, četudi se ho- čete tega zdaj otresti z vsemi štirimi. Kar vi „ribelarci" hočete zdaj zadušiti z vašo luliko, ki jo okrog sejete, da poga- nja. kakor osät in drug plevel na njivi narodni, je veliko več vredno, kakor vse ono, kar hrani važa kašča. Pa tudi naž mežnar vam ^e pove, da lažete. Kajti kedaj je mežnar rekel, da gre nam le za zmago? Temveč je rekel, da je nasa stranka prava in to še tudi danes trdi in bode trdil do svoje smrti. Vri pač ste rekli, da mora zmaga biti vaSa, če iuia vse hudič vzeti in res varn je vzel. — že veste, kaj. Nazi starnšino, podžu- pan in župan so po^teno okrog ho- dili po svojih — opravkih in ker so to delali previdno, brez razdrapanih lilac pri tleh, zato se nam je tudi posrečilo, kar smo želeli. Ali poglejte pa važe „liberalne': agent«, ki so hodili okrog ka- kor volkovi, po vinogradih jim pa rasto mesto „riparije portalis" — robida. Lepa naprednost, — pa še prosijo pomoči pri županstvu za — robido ! Ne bošTončk! Ali se spominjate, kako so vaSi agenti celo po Krasu agitirali in še agitirajoV Ko je nek vai agent peljal vino v Trst, pa je moral po kraških vaseh agitirat, kakor ste mu ukazali, voz in konje je pa pustil na sredi ceste. Pa kazen mu je sledila koj za petami, kajti konji so zarlekli v grapo, toz se je prekucnil, sodi so se razbili, vino se je razlilo okoli 5—0 hi. Gcspodar seveda se Je jeziti ni smel na voznika, ki je delal na ko- mando, kajti mož je sain „slra.^no na- pruden". Škode pa je le bilo čez 100 gld. No, morda mu jo pomaga nositi „cen- tralna pisarna narodno-napredne stranke v Gorici" če mu je n« povrne celo — „rosno nebo" in vodnjak na koncu hiše..... Tako je, vidite in, receno vam bodi, kar ste počenjali o volitvah, je k a z- n j i v o. Strašili ste ljudi z iztirjavanjein dolgov in grozili vsim, ki so dolžni v posojilnici, da jili naznanite, ponujali ste vino, katerega ste rekli, da ga je 200 litrov, če bo zmaga vaša. Tako ste vlekli kar ste le mogli ljudi za rokav, da volijo na vaš „program". Enemu ste celo dali srebrno kronco. a mladenic je kronco vzel, voliL pa ni — smel, ker ni ime! pravice. Nekateri pamelni rnožje pa so rekli: KajV Take može naj volim za zaupne, ki so na va^ih listkih, — no, saj ste si pa lepe zbrali ! Tacih hvala Bogu, res ni dosti, ki so zoper č. du hovščino in celo zoper — 6 B. z...., takega listka še v roko ne vzamem ! In sleparili ste tudi! Nekaterim naširn ste listke tr;'ali iz rok in naše silili, da bi volili z vami. Najgrje je pa pač naredil nek Janez, ki je bil zato izbran, da v volilni sobi listke čita, on pa se je predrznil imena na listkih napačno čitati, tako, da je čital mesto naših mož, ki so bili pi- sani na listkih, „liberalne". Ker smo to lurnparijo hitro zapazili, jo je pošteni Janez moral s srarnoto popihat iz dvorane. Naj le reče, da ni tako! In tak Janez naj bi bil naš tajnik? Ne boš — „Žovani"! V gostilni pri „Beli Urši", kjer stoji iteber vašega „naprednjaštva", ste delali svoje lepe naklepe, mi pa smo vse lepo izvedeli in danes vam lahko rečemo, da — laž iina kratke noge. Dru.yi dopis v „Soci" pa pravi, da mi bogatasi hodimo k ,.Montu" in poso- jilnicam, — no, v tako slabih časih pač ni nobena srarnota, saino, da imanio kredil. a lebi dragi P. P. pa bi najbrže lie dali, tudi re hi sel, č-eravno se v potu svojega obraza trudiš, da igraš ulogo li- beralnega evangelistu. Kar pa pravis o nekem „giossmer- kantu", ki se skriva pod havelok in se jezi na ženo — ne razurnemo dobro, ker v Dornbergu je več ,.inerkantov". rl'isti pa. o katerem pises', bo pač oni, ki bi bil rad — zupan in ki kupč-uje celo na Dunaj, London in Paris. Kar se tiče jeze na ženo. je pa stvar ravno narobe, ker se žena — nanj jezi, no, pa že ve — zakaj..... Tako vidite liberalni odlicnjaki taki-Ie ^te. poglejte se od pete do glave vi, ki pra- vite, da ste za 50 let naprej. Da, da, „naprej" ste res in boste tudi kmalo —na koncu. Srečno poH VoKji grad pri Koiiiuu. Čitali smo v nekem listu, da je naš komenski rmdučitelj daroval 2 K za Živca, in sicer \l milosrčnosti, ker da je naprednjak. Toda čujte! Ko smo mi pred 2 letoma delali prožnjo za Solo in je prišel z dotično komisijo ludi omenjeni g. nadučitelj, bil je on glavni, ki je ugovarjal in na vse načine nasprotoval, da bi ne dobili svoje sole. Takrat se mu nismo smilili ne mi in ne naši otroci. sJkazano mu je bilo od dotične oblasti, naj odmeri daljo od komenske cerkve do naSe, a tu pokazal se je neveščaka, kajti napravil ni niti 21/, km. Sedaj pa, ko imamo lastnega jnsriKjnošo, ima ta v .svojem poštnem računu 4 km. Radovedni smo, kedaj se je tako oddaljil Komen od nasV Možje ! Zdaj bi bil '/op(;L primenMi čas delati prošnjo, ker je upanje, da nam bo zdaj g. nadu- citelj naklonjen, ker je postal n a p r e- d «mi in ga je tudi naš podžupan ubogal, da je iel v Sežano in stal tain kakor v kala. K koncu še to ! Pretečeni tedrn je dobil naS g. nadučitelj od davkarije, da ima plaöati za cerkev 70 h. Ko je to vdobil, hudoval se je in rentačil, kako da od rijega toliko zahtevajo. Nato mu reče nek decek : O, kaj to ! Mi plačamo 9 K. Ko je naprednjak to slišal, se je vpokojil (no dobri kristjani smo vsi). Politicni pregled. Politlčnl položaj. Torej dne .'51. t. in. se snideta obe zbornici na Dunaju t. j. gosposka zbor- nica in državni zbor. Kot starosta ne bo predsedoval poslanski zbornici dr. Ja- worsky, kakor se je dosodaj govorilo, marveu poslanec dr. Weigel, ki je baje nekaj dnij stare;ši od Javvorskega. Slav- nostno pa se otvori zbornica poslancev dne 5. februarja t. 1. s prestolnim govo- rom. Izvolitev pravega predsedui.stva pa bo delalo najbrže nekoliko sitnosti vladi in strankam. Vlada hoče baje, naj hi se izvolil predsednikom grof At terns, ud ustavovernega nemškega veleposestva. Izvolitvi t^ga moža se pa upirajo razne stmnke, posebno pa Cehi, ki v svojih glasilih povdarjajo, kako je grol' Attems kot deželni glavar žtajerski nasproten štajerskim slovenskim poslaucem. Pa tudi Poljaki ga ne marajo. Oni sicer ne po- stavijo iz svoje srede nobenega kandi- data za predsednisko mesto, želo pa, uaj bi so izvolil zopet stari predsednik dr. Fuchs. Danes se o grupiranju stratik še ne da nič govoriti in se bode torej še le ]>ri volitvi predsedništva državnega zbora zamoglo nekoliko sklepati, katere stranke da mislijo v novern državnem zboru ne- kako skupno delovati. Sicer pa pravijo listi, da izvolitev preduednistva no bode dala že nikakega povoda za nemirne nastope te ali one stranke. Tudi adresna debata ne utegne biti preveč burna, saj so že danes vse stranke prepričane, da do kake skupne adrese nikakor ne pride in da ae bodo morale zadovoljiti z ne- kako udanostno izjavo cele zbornice morebiti že v odsekovi seji kakor se je zgodilo tudi leta 1897. Ali v kabinetu samem, pravijo listi, da ne vlada posebna sloga in sicer, da je posebno češki mi- nister Kezek, ki nekaj predlaga, cemur se protivijo ostali clani kabineta, ali vsaj nekateri teh. Govori se namreč, da zahteva minister Rezek, da bi stalo v prestolnem govoru določno izraženo, da se jezikovno vprašanje reši na podlagi popolne ravnopravnosti. Vsled teh ne- sporazumljenj v ministerstvu se je raz- 5 i r j a I a govorica, da je nastala celo kriza v ministerstvu. Seveda so hiteli olicijozi ter so to govorico koj dementirali. De- mentiranje od strani oticijoznib listov pa je večkrat potrdilo vsega tega, o čemer sc je govorilo in pisalo in kar oficijozni listi zanikajo. V obče se misli, da je ži- dinja „Neue Freie Presse" dr. Köerber- jevo glasilo. In nekaj bo gotovo na tern resnice. Zato pa je jako značilno, da se ta list v svoji Četrtkovi številki tako hudo zaletava v ministra Hezeka in da proti njernu celo šunla. Bodisi pa temu tako ali, tako, gotovo je nekaj resnice na tern, da v sedanjem miuisterstvu ne vlada med posameznimi kolegi nikaka sloga in da ne bode dolgo trajalo, da to trditev dejstva dokažejo. Krščansko-8ocljalni poslanci so se sešli 1H. t. m. k posvetovanju ter so sklenili, da se pridružujejo v narod- nostnih y.adevah popolnoma nem^ki „Ge- meinbürgschafti"', v oslalih vpra^anjih pa da si pridrže svobodno roko. Nastopali pa bodo z vso odločnostjo proti ob- strukciji, naj izhaja ta od koderkoli. Novi angleškl kralj Edvard VII. Koj drugi dan po smrti svoje ma- tere kraljice se je odpeljal iz Osborna, gradu, kjer je unirla kraljica. na vse zgodaj njen sin princ Gales s spremstvom v London, da priseže pred državnim taj- nim svetom na ustavo ter da prevzame časti in dolžnosti kraljeve. Iz Osborna namreč podal se je v kočiji najprej do hike Covves. Spreml.jali so ga njegov brat vojvoda Yorski, vojvoda Connaught in princ Kristan Šlezvik-Holšteinski ; nada- lje v raznih vozovih vojvoda Argyll in minister Ball'our, in razni drugi državni prvi dostojanstveniki. V luki Go- wes je pozdravilo došlece streljanje to- pov, na kar se jo vkrcai kralj ü sprem- stvom na kraljovo ladijo MA 1 b er t a", ka- tera je dospela ob I. uri popoldne v Portsmouth. Na prošnjo kralja se v Portsmuthu ni streljalo. h Portsmoutha se je podal kralj v kočiji v London; tu se je podal v palačo Marlborough, kjer so bili zbrani vsi princi in vojvodi kra- ljeve hisse. Na to se je podal kralj v dr- žavnem vozu v spremstvu vojvode De- vonshire in ostalega spremstva v 20 vo- zovih v palačo sr. Jakoba, kjer je bil v stari zgodovitiski dvoraui xbran tajni državni svet. Tu je kralj zbranemu taj- nemu svelu naznanil, da je umrla nje- gova mati kraljica Viktorija ter da je zasedel on prestol kot Kdvard VU. kralj Anglije in Irske ter cesar Indije. Na to je prisegel na ustavo in vsi navzoči so mu prisegli zvestobo, na kar so mu princi poljubili roko. V tern so zagrmeli topovi v parku sv. Jakoba v pozdrav tiovemu kralj u. Po dokončani ceremoniji se je po- dal kralj zopet v palačo Marlborough. Lordmajor mesta Londona lord Balfour, ki je pooblaSčen za vse tozadevne posle, je naznanil v četrtek ob 10 uri dopoldne prebivalcem mesta Londona, da je novi kralj nastopil vlado. 0 novem angležkem kraljn, princu Waleskem, ki je vsled smrti kra- ljice Viktorije v «redo zasedel prestol pod imenom kralj Eduard VII., se poroča sledeče : princ ima zdaj GO let, je krepek na telesu in zdrav in drži strtfgo na lepo vnanjost. Vojaških zmožnosti nima po- sebnih in tudi v politiki ni veščak. Zato je pa ten» sprelnejši vladar v — modi. Svoj čas se je združil z imperijalistorn lordom Beaconslieldom (židom), da bi pregovoril kraljico Viktorijo k odpovedi na prestol Mož je veliko potoval, pozna ljudi in je zelo liberalnega mišljenja. Govori vse svelovne jezike, a v svoji družini izklučuo nemski. 0 njeni se go- vori, da je naklonjen židotn in da ima nemali delež na uzrokih južno-afriške krivične vojne. Iz francozke zbornice. V francozki poslanski zbornici se nadaljuje razprava o kongregacijskem zakonu. Kot glavni govornik proti temu zukonu je nastopil grof de Mun in pobi- jal trdilve poročevalca Trouilleau-a zla- sli glede premoženja od židoliberalcev izmišljene „mrtve roke." De Mun je do- kazal, da objavljeni statistiški podatki niso resnični, ker (-enijo kongregacijsko premoženje na miljardo trankov, dočim pravo premoženje kongregacij znaäa mnogo inanj. Ministerskemu predsedniku je de Mun očital, da se je udal grožnjam socijalislov in prezrl mnogobrojne zasluge kongregacij za Francozki narod. Minister Waldeck-Rouseau je odgovarjal, da kon- gregacijski zakon ni nasproten cerkvi, vlada da hoče s tern zakonom le zago- toviti mir z državi. Ni se pa nadejati, da prodere ta zakon, ker bode proti njeni glaaovalo mnogo poslancev, ki niso pri- jatelji Cerkve, a le, da vržejo sedanje nepriljubljeno m in is torsi vo. 0 mejnarodnih čctah v Kini priobcuje nemski zdravnik dr. Küttner v nekem pisinu iz Yangtsuna nekatere zanimive opazke : 0 Amerikanih p.iiSe. da so skrajno nesimpaticni, akoravno jim ne mere odrekati velike predrznosti. Angležev ne smemo soditi po indijski armadi, ki tvori veeino angležkih čot v Kini in katore moštvo številoma pada v nezdravem kitajskem podnebju. Robert- sove čete in Frouchova konjica so inu ljubse, kakor vse, kar je angle/koga na Kitajskom. Japonci so A/ijati oil nog do glave, toda njih vojna organizacija je izborna; vojaki majhne postave kažejo izreden pogum, kar so že pokazali v mnogih bitkah. Osebno najsiinpatičnejši so Francozi, ki se prav dobro razumejo z Nemci. Avstrijoev in Italijanov je tako malo v Kini, da ni inoguče iznei o njili nikake sodbe. Fred vsemi se pa odlikujejo Rusi. Po prepričanju dr. Küttnerja ni nobe- nega naroda, tudi nemski no, ki bi pre- kosil Ruse v vojni hrabrosti, ako se sploh more rneriti z njinii, akoravno rusko čete v Kini nimajo v svoji sredi najizbranejib rnož, marvel sestajajo le iz eleinentov v skrajni Sibiriji. Azijatsko divji in vendar izborno disciplinirani, z malim zadovoljni in gibcni se odliku- jejo Husi po voliki odloonosli in izvrslni oi'ganizaeiji, kakorsne bi breadvoinno po- trebovali Nemci. — Ta pohvala Nemcem ne bo posebno všeč. Vojna v južnl Afriki. Angleži v zadnjem času trdovratno molče o dogodkib v južni Al'riki, kar hoče reči, da se njibovim cetam v Afriki tako slabo godi, da jih je sram o torn govoriti. 0 Burih pa se poroča, da bile od uspeha do uspeha. Položaj v Kapuje ztt AngležH nad vse kriticen, to pa radi tega, ker je ondi vse prebivalütvo po konci in se pridružuje Bui'om. Lord Kit- schener je v zatlregi, ker nirna vojaštva, da bi zadusil v Kapu ustanek, ob onein pa držal zasadene stare pozicije v Ora- nje in Transvaalu, vozne in brzojavne zveze pa so Buri do kraja vse uničili. Kapski Holandci preskrbljujojo Bure z živežem in jih sprejemajo kakor svoje prijatelje in brate. Kitschener je dal svo- jin» četam tajni ukaz, da nimajo nobenega burskega ujetnika pustiti pri življenju. Tak ukaz pa more dati le bojna bijena in ne človek, bijena, ki je oskru- nila grobove Omdurmanske. A čuje se, da se tudi temu krvoloku že slaba godi, kajti Buri so naredili zanjko, v katero se utegne kmaln ujeti ta zverina v clo- veški podobi. Domače in razne novice. Imenovanjc. Minister- predsednik kot voditelj ministerslva za nolranje stvari je iinenoval vi.šjcga inženerja Ed- varda Bonavio slavbenim svetnikom, inženerja Hugona Kudona in Karola 0 be r s t a visjima inženerjema in stav- benega pristava Artura G 1 e s s i g a inže- nerjeni v državni slavbeni siužbi na Pri- morskem. Deželno nadsodišče v Trstu je ime- noralo pravnega vežbonika dež. sodišča Nikolaja Zieglerja, avskultantom in pisarniškega pomocnika Antona Linar- diča, kancelistom na okrajnem sodisču v Voloskem. Umrl je dne 17. t. m. zvečer v Ljubljani upokojeni deželnosodni svelnik Ludovik Kavnikar v 73. letu starosti. — Ranjki je bil ves čaa svojega službo- vanja nevstražen boritelj za pravice slo- venskega naroda, radi česar jo zlasti v najviharnejših politienih borbah na Kranj- skeai moral prestali mnogo preganjanja in kritic. Bil je tudi zvest prijalelj „oceta Slovencev" ranjnega dr. Bleiweissa. — Blag mu apornin ! V Maribori je umrl dne 23. t. m. g. dr. Ferdinand Dominikuš, odvotnik in vitez Franc Jožefovega reda v sta- rosti 72 let. Bil je uzoron rodoljub. Labka mu zemlja! V pokoj gre dvorni svetnik Fr. Šuklje na Dunaju ter se naseli na svojem posestvu Brslin pri Novemfiiestu. Nevarno obolel je in se ga pri- puroča V molitev preeastitim bratom du- hovnom kakor tudi znaneem in romar- jern, preöastiti gospod Andrej Leban bivši ravnatelj svetišča na sv. Gori, ki se pa sedaj nahaja na Grndu pri Mirnem; zbolel je namrec na pluoniei. Za „Solski Dour' so vplačali po- tom poštne hranilnice: Franc Kollmann, trgovee in posestnik v Ljubljani, 20 K; Kogar boli, miloščino doli, 10 K ; 20 h, katerih ni hotel sprejeti Kranjec v Tol- minu. Upravništvu „Gorice" je doslo: pree. g. Stefan Kerkoč v Lokavcu 10 K (in ravno toliko za „Alojzijevišče". Teraj za slov. steno^ralijo otvoril so bo za začetnike s I. lobruvai'ijom t. 1. v ,.Solskem domu" in sicer loeeno za gosjiode in dame s poukom po 2—3 ure na teden. Kdor se boče udeležiti tega za sedajijo potrebe prevažnega teoaja ter so v kratkom Oasu in brez volikili stros- kov izvežbali v stenografiji, naj so bla- govoli oglasiti osebno v torok 29. t. in. ob 6. uri zvočer v „Šolskem domu;' v svrlio dogovora o učnih urah. Kdor bi bil pa zadržan v torok osebno se zglasiti, naj blagovoli svoj pri- stop isti večer prijaviti po katerem ude- Izeoix.-u. Inspeluija tukajsne tiarnizijo Fredsinočnem so jo pri|)oljal v Gorico f'cm. Succovat y inspicirat tukajsno garnizijo, zaradi tega je plapf)lala na gori- škem gradu zastava. Vahilo. Podpisani ,.pripravljalni odbor" ,/1'iskovnega dru^l.va v Gorici" vabi e. gospodo duliovniko v inestu in na dežoli in p. n. dobro misleco gospode in gospe iz mesta in iz deželo na „usta- novni obeni zbor" na novo ustanovljenega ,/riskovnega društva v Gorici/' Ustanovni občni zbor so bode vrsil 31. t. m. ob II. uri predpoldne v prostorib „Centralne posojilnico1' via Vetturini št. 9. K obilni udeležbi iz mesta in iz dežolo vabi Fripravljalni odbor ,.T i s k o v n (»ga d r u š t v a v G o r i e i." Udoiu „Tr^-ovsko - obrtiH* za- drilge" n a z n a n j a m o, da j e so d- n i j a I. instance dne 22. t. m. r a z- s o d i 1 a. da o d p o v e d p r e d p r e- t e ko rn p e 11 et ne do be n i d op ustn a Kakor smo vže svoj čas storili, opozarjamo zopot vse udo, ki s»o lani novembra meseca deleže odpovedali, d a naj vsi točno vplnčujejo obroke, k e r d i- u g a č e b i i z g u b i I i c e 1 e deleže. Rekurz je vlozen. Za odstop bo še čas! l'recastiti gospod lUiklavž Ko- cjaiic-it* župnik v.Ročah, nam je poslal dopis, v katerem trdi z ozirorn na neko poročilo o državnozborskih volitvah, pri- občeno v našein listu, kjer stoji mod drugim pisano, da je glede jednega vo- lilca od Sv. Lucije imel gospod Miklavž „svoje prste vines;', da se je on pri zadnjih državnozborskih volitvah popol- noma nevtralno vedel. Dr. Tumovo ^lasilo in gospod Krnest Klavzar. — Kakor smo svoje- (iasno ornenili, se jo dr. Tumovo glasilo ,,Socail hudo zagnalo v gospoda Klav- žarja, ker je uložil svojo prosnjo za upokojenje ter mu ocitalo, da bi služil lahko še dolgo vrsto let. Omenili smo tudi, da je bilo tako ocilanje nesramno, poscbno od strani glasila takega moža, kakor je dr. Tuma, ki je po preteku 12 all 13. slu/.benega lela zaradi „popolne tolesne onemoglosti" zaprosil penzijo in jo tudi — dobil, ali je vzlic vsej tej „popolni telesni onemoglosti'' koj ustopil v službo v odvetniško pisarno kot kon- ci])ijent, katera služba jc bila mnogo t"žavnej^a nego ona sodnega pristava ; ki je nadalje poleg tega opravljal ludi službo deželnega odbornika in pa — razdiralca narodne sloge mej goriskimi Slovenci. To naže p o p o 1 n o m a o p r a - v i 0 e n o očitanje je spravila „Soča" v žep in molči o njem kakor grob; vendar pa gospoda Klavžarja še vedno ne more pustiti pri miru. Čudi se namreč v svoji zlobi in neumnosti, kako da zamore človok, ki prosi za upokojenje, Se pri kakib shodih govoriti. Gospod Klavžar je namreč na po- vabilo predsednižtva „Katoliškega delav- skega društva" preteklo nedeljo govoril v gostilni g. Gorjanca o novem d o- m o v i n s k e in z a k o ii u. Vsakomur je znano, kako velikanskega pomena je ta zakon za naše oböine na deželi ; vsakdo v(;, kako ogromne svole so morale na.se ohcine ali bolje rečeno naii davkopla- čovalci placevuti za o«krbo bolnih in onemoglih ljudij, katerih pradedje ao bili rojeni v dotični obcini in niso občine niti vedele, da taki Ijudje sploh žive na svetu, dokler niso dobile iz niostnih bol- nižnic dotičnih računov. Ker s« pa je posrecilo spraviLi pod streho novi domo- vinski zakon, s katerim se odpravijo vse te nepravicnosti in s katerim se bre- mena nasim davkoplaceTalcoin za mnogo olajšajo, ako se bo za to skrbolo, da se bodo posluževali kolikor poedinci, toliko tudi obcine novib postavnih dolocb, je pač samo ob sebi uinevno, da se mora ljudstvo o vsem tern podučiti in ker je yospod Klavžar, ki je v teh zadevah bolj izveden kakor vsa naprodnjasku banda, to storil, zato ga dr. Tumovo glasilo mesto da bi mu, ako bi imelo količkaj smisla in čuta za naše z davki prooblo- ženo ljudstvo, izreklo prlznanje, ga celö surovo napada. Gospod Klavžar torej, ki jc a svo- jim govorom o domovinskem zakonu storil e minent.no praktično r o- d o I j u b n o d h 1 o, zasluži, da se ga psuje ; on, ki jo to storil v casu, kn jo še le zaprosil upokojonja in ^e vedno opravlja službo deželnega tajnika, on zasluži, da ga taki Ijudje zaradi toga ro- doljubnega dela še blatijo!? In dr. Tumar On pa je smel potem, ko je ,.zaradi telesin' onomoglosti'' že bil upokojen in uživa tudi pokojnino, hoditi in voziti se po deželi v vsakem vremenu in prirejati shode, na katerih je govoril v prilog s(;bi in z namenom, da zaseje med uasim narodom razpor in zdrazbo, -.- ta isli dr. Tuma toroj, ki na vseh svojih shodih ni storil nijednega rodoljubnega in prakticno vrodnoga dela, tnarvoč le in 1 a t i I p r a z n e p I e v e, on p'l naj zasluži vse priznanjo!! Toda čemu bi so dalje izgubljali besede! Ti Ijudje, katerim je deveta briga narod in nj(»ga blaginja, kar ka- žejo v vsem svojem vedenju o vsaki pri- liki, ne inorejo pač drugace. Tužna nam majka! „Narodna tiskarnau in (iabr- srckova „So<'ak\ — Znani srboriloz napada vse, kar mu ni po volji. LJmevno jo, da se mora zaleteti tudi v „Narodno tiskarno*, ka'tora mu je iznied vsega na Goriskem se najmanj po volji. Uprav v touu, kakor.šon prihaja iz nikdar siiega želodca, spravil se je v zadnji „Soči" tudi nad „Narodno tiskarno" — se- veda iz zelo prozornega narnona, žko- dovati ugledu ,.Narodne tiskarno", a de- lali reklamo za — „Gori.^ko tiskarno" prav po načinu židovskih umazancev. Ker so kakor znano, goriški rodo- ljubi ustanovili „Narodno tiskarno41 in list „Gorieo"', da izpodrežejo s tein na- kano znanega blatoustneža in nenasit- ne/.u in še nekoga druzoga, s katerim skupno sta hoU;la postati absolutna vla- darja na Goriškom v svoje sobične na- mene, a spraviti na beraSko palico tudi narodno zavest in kršeansko poštenje našega ljudstva v tej has radi teh dveh splotkarjov pomiloranja vredni deželi — ker se jo s torn korakom, kakor rečeno, izvil iz rok bič preoholemu oblastnežu in njegovemu pobratimu, radi tega ves huronski krik in vik v ,,Soci" in po krctnsih, radi tega vse hujskanje, vse intrige. laži, podtikanja, blatenja, pridu- šanja in zmerjanja ter sekanja in trganja na desno in lovo, da se gnusi že sameinu vragu. Kdor količkaj pozna razmere na Go- riškem, oni tudi ve, da tern ljudom ni za nobeno nacelo v principu, ne za krsöansko in ne za narodno, marveč, kar so že dosti- krat pokazali. da bi se zvezali z ltalijani in pagani in magari s Hotontoti, samo da bi se jim posrecilo na kateri koli način iz- podriniti ,,Narodno tiskarno" in se zno- siti uad o n i m i, ki ao jim zabili ta strahoviti trn v peto. 0 tern priča zlasti njihovo besnenje o volitvah. Da govori iz vsega njogovega sedanjega nastopanja. kateremu le v svoji špokuhitivnosti na- devlje larvo načela narodne napredno- sti, le krulječi želodec in lakomno hla- stanje po dobičku, to z nova izpričuje baš ta notica, naperjena kar na vrat na nas proti „Narodni tiskarni"' in iz katere zeva vsa skrajno požrtna nizkost! V tej notici, katero sije „Nekdo" nerodno skoval sam, a katerej i5e okorneje dodaje „dosta- vek uredniStva" — vse torej iz is teg a umazanega in lačnega peresa, — podtika „Narodni tiskarni'', da ista ponuja po 101/,, nagrade n. pr. tajnikotn, ter da hocie tern načinom razviti proti Ga- brSčkovi tiskarni „po ovinkih in s ko- rupcijo najostudnejšo vseh konkurenc". V tern pa, ko v svoji pijanosti — prav po načinu kakoga surovega krčmarja ali štacunarja, ki skusa odvračati goste in kupco od svojoga koakurenta — trdi, da mu „Narodna tiskarna" hoče delati kon- kurenco, pa v eni sapi navaja, da je „žkandalozno draga" ter da „nunci" (sic!) placujejo v njej tiskovine dražje nego so jih v llilarijanski ali — „Go- i-iäki". Vso nizkost pa ta „Nekdou kaže v svojem „dostavkn uredniätva", kjer opo- reka svoji lastni trditvi glede 10%, rekši: „initakih pouudb še nismo vi- de 1 i" itd. No, mi tu samo izjarimo : Vse, kar piše to podlo človeče v tej notici proti „Narodni tiskarni", je zlobna laž, katere namena ni težko uganiti. rNarodna tiskarna" ni nikako privatno osebno podjetje, kakor je to v polnem obsegu takozvana „Goriška", marveč „Narodna tiskarna" je čisto in izključno rodoljubno podjetje, od katerega aii ro- doljubni deležniki ne baiejo žepov z do- bički, marvec cisti dobiček roma v« s v podporo narodnih zavodov v Gorici. Blatoustneža v „Soči" pa pozivljemo, naj nam imenuje dotiene „Lajniko" ali poslovodje, katerim je „Narodna ti- skarna" ponujala 10% za naročila' n a račun občin nli pa njih gospo- darjev. Ako tega ne stori, ostane podli lažnjivec in obrekovalec ! Ker se to človeče z nova zaletava v ,.Narodno tiskarno" in s svojo nizkostjo hoče, da mu vrnemo ,.klin s klinom", bodi mu povedano v brk to le : Kar si iskal, to si nasel! ,,Narodno ti- skarno" in „Gorico" si izzval a svojo preSernostjo, in ]>a tvoj pobratim s svojo eastiblepuostjo in — naprttdno robin- zonado na Goriskem. Kdo jc vladni Kandidat? — Iz prav gotovega vira smo izvedeli, da so volilni možje iz Soce in Trente. ki so bili voljoni na naš program za IV. ku- rijo, jedino le pod uplivom tržaških vlad- nih krogov oddali svoje glasove za — „narodno - naprednega" kandidata. To vedö dobro tudi naši „na[>rednjaki't, a po svoji maneri „reci mu, da ti ne po- rečo" hočejo v svojem glasilu to vladino naklonjenost zvrniti na našo stranko. No, pa kdo jim naj zameri, oni hočejo pač ostati — „dosledni" ter lagati. Kdor hoče iz pisave dr. Tumovega glasila spoznati resnico, postaviti se mora je- denkrat za vselej na staliSce, da vse lo- povščine, katere ta stranka drugim ocita, sama izvaja na najnesrainnejši način. Irnuh'iitizem in — „Soča4k „So- ča" se trka na prsa ter obžaluje vse krivice, ki jih je kedaj storila irredentiz- mu. Mi to za danes le konstatiramo, mogoče pa je, da se k temu predmetu še vrnemo. Oboni zbor „Kmetijske zadrng^e" v Kocinju bode v nedeljo 3. februvarja ob 2. uri popoludne z naslednjim dnev- nim redom: potrjenje letnega racuna, izvolitev načelstva, nadzorništva in raz- sodišča. Na če 1 s t v o. lUost čez S(mm> pri Barki. — V torek so pričeli z delom tega novega mosta. Dovažajo vse polno materijala za grad bo, ki je prišel iz Lambacha na go- renje Avstrijskem. — Delo vodi inžonir Haas. Nesrcča. — Jožef Ma-kuc, ki so nahaja v službi pri lesnern trgovcu g. Hvali na cesti proti ^ ":\r mu mostu, stal je v ponedeljek pri • ;urjeni peči ter držal v roki polnoateklenico petroleja. Nesreča je hotela, da se mu je stekle- nica ubila in petrolej se mu je razlil po oblcki. 11 kratu se vname obleka in začuo goreli. Revež je bil tako opecen, da so ga morali prenesti v bolnisnico usmiljenih bratov. Zinia je, treba. je kaj ^orke^a. — Ivan Durisot, 24 let star, rojen v Trstu, a pristojen v Renöe, prignan je bil te dni odgonskim pototn v svojo domnvinsko občino Renče. A tarn se mu je zdelo predolgočasno in zeblo ga je najbrže tudi preveč, zato pa se vrne po kratkem bivanju v Kenčah zopet v Gorico. Usoda ga zanese, — ali bolje rečeno, sain je hotel — na magistratovo dvorišče. Tarn na dvorišču pa se je su- sila neka gorka ženska ogrinjača, nad katero je našel Durisot svoje dopada- jenje. Ozira se, če ga kdo vidi in ko se je prepričal, da počiva na njeni oko mestnega policista, iztegnil je roko po ogrinjači in jo počasi potlačil za nedrije, Mestni policist je seveda takoj ustregel njegovi „skrivni želji'1, ga prijel in od- peljal v — jeco k sv. Antonu, kjer se zdaj ,.grejew. Tatvina. — Mlekarica Marija M a- z o r a n a iz Fare je pripeljala v sredo kakor običajno vsak dan na vozičku mleko v mesto. Ustavi se pri neki hiši, vzame posodo z vozička ter nese mleko k neki družini, pustivši vozičok na ulici. Na vozičku pa je pustila poleg druzih rečij eno zlato zaponko, en zlat križec in dva stara prstana. Hotela je namrec vse to zastaviti na „Montu", ali ko se vrne k vozičku, zapazi, da jej je neki zlikovec odnesel zlatenino. Tatu do sedaj niso še dobili. Iz Biljane! V nedeljo zgorela je hiäa in hiev posestnika Josipa Marko- čiča. Rešili so le živino, in nekaj obleke, drugo je vse zgorelo. Zavarovy.ao je b.lo pri banki „Danubio" za 12000 kron. Nevarnost bila je velika za okoli stojece hiže in hleve, iz katerih so že blago iz- nesli. Bogu se moramo zahvaliti, ker ni bilo vetra. Na nepretrgano zvonenje vseb treh zvonov prihiteli so Ijudje iz cele okolice na pomoč, da se je ogenj poga- sil. Vsem pomočnikom srčno hvalo za trud ! Dijaki anarhisti. Na vsevčilišču v Dorpatu so zasledili anarhično zaroto ruskih dijakov. Fri predsedniku so našli vec denarja, orožja in pisem francozkih in italijanskih anarhistov. Slavni skladatelj Giuseppe Verdi je nevarno bolan. Nemška nasilja na Koroškem. V Št. Jakobu na Koroškem, kjer so si Slovenci z velikim trudom pridobili slo- vensko šolo, hočejo jini Nemci to narodno pridobitev zopet.zruäiti. Jeli so nabirati slovenske podpise za nemSko solo, kar se jim je deloma že tudi posreöilo med tamošpjirn žal šo zelo nezavednim slo- venskim ljudstvom. Ustrelil se je v Gradcu dne 21. t. in. zagrcbški vojaški poveljnik Henrik vitez Franz. RiKiki jezik na Bavarskem. Na bavat-ski vojaški akademiji se je uvedlo ruseino kot obvezni ueni predmet, učilo se bode ruščino štiri ure na teden. Tudi bavarsko naučno ministerstvo otvori učni teeaj za ruski jezik. tilasba. [l& Gori.-e.) Ker rni je več gg. odjemalcev moje „cerkvene pesma- rice za učence" željo izrazilo, da bi imeli k tej pesmarici radi tudi primerne igro za orglje ali harmonij, zato sein spisal 117 prediger in mediger k pesma- rici, katere itnajo namen pevce na sle- dečo pesem pripravljati in po končani pesini iste glasbeno misel nadalje raz- vijati. Preč. k.n.š. ordinarijat v Gorici m'i je dne 12. jan. t. 1. na to zbirko po- delil „imprimatur". To zbirko nameravam kamnopisnim potom izdati, ako se na ii.;o toliko naročnikov oglasi, da bi no trpel proveč občulljive malerijelne iz- gube. Zvezek bo vkljub obsirnosti kar najbolj mogoče po ceni. Vabim torej preč. cerkvena predstojništva, gg. učilelje in organiste, da mi izvolijo naznaniti svoja cast, imena k narocbi te nove zbii-ke Üp. 192. Odličnim spostovanjem Danilo F ajgelj, Gospodska ulica št. 14. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 29. decembra m. 1. do 18. januvarja J901. poalali prispevkov p. n. gospoda in društva : Podružnica za Zaličino-Vi.šnjo jjoro po Jos. Skufcu 4543 K in sicer : 28 K udnine, 5 K je daroval trgovec v Visnji gori Mihael Omahen, 12'43 K pa so je nabralo pri bankelu 30. decembra povodom preselitve c. kr. uradov iz Za- tičine v Višnjo goro. Podružnica za Škocijan (Kor.) 4 K; „OnnoSka posojil- nica" 40 K; upravništvo „Slovenskega Naroda" 56444 K; podružnica za Litijo 16 K; moška podružnica v Krškem 50 60 K; župnik v Poljanah Jcrnej KamoveS kot navadno edin plačnik poljanske po- družnice iz svojega 40 K; podružnica za Konjice 650 K; odvetnik v Voloskern dr. Konrad Janožič 18 K za novo Jeto; žen- ska podružnica za Ročinj po g. Alojziji Perše 40 K; Rudolf Kokalj iz Kranja 62 K odkupnine od novoletnih voäöil, ki se je nabrala pri članib tamošnje moške podružnice in pri drugih rodoljubih. Avg. Slamcar, uradnik „Slavije" v Ljubl.jatii 3 K; c. kr. po.štar v Troja nab Fr. Kon- šek iz nabiralnika b K; Kristina Globoč- nikova iz Železnikov 10 K mesto venca pok. učiteljici Ani Rekarjevi; podružnica za Vranjsko 15 K novoletnega darila; žonska podružnica za Ribnico po gospej Mariji Gruntarjevi 20 K; blagajnik izven. akademiške podružnic« v Gradcu Fr. Hrašovec 43 K; Stanko Peharc iz Stare Loke 57.60 K udnino, „Narodna čitalnica" v Ptuju na Silvestrov večer pri tomboli nabranih 1544 K: podružnica za sv. Ivan Vrddi pri Trstu po Antonu Trobec 100 K udnine in 200 K pokroviteljnine on- dolnega konsumnega druätva ; ženska podružnica za Maribor po g. Ani Majce- novi 275'82; župnik v Žireh Jos Vidmar 20 K; vesela družba na Brezjah po prof. dr. J. Janežiču 2'40 K; M, Skale iz Kon- jic za Slovensko šolo v Mariboru 3 K; ženska podružnica za Ajdovščino 160 K; izkupitek za družbine znake po podruž- nični prvomestnici gospej Ivani Zupati- čičevi 500 K; gospa Franja Mikel iz Po- stojne 4 K, ker njena dekla E. Č. ni okrasila po narocilu groba njenega so- proga, „Posojilnica" v Makolah 30 K; župnik Mil. Schmid dar solčavskih Mo- horjanov 16 K; kapelan pri Vel. nedelji Matija Ei'erl 2 K; „Prva dolenjska poso- jilnica" v Metliki 20 K; „Posojilnica" na Dolu (Štaj.) 10 K; c. kr. notar v Gor. Radgoni Oton Ploj 10 K mesto venca pokoj. župniku .Antonu Belšaku; tvrdka Ivan Perdan 400 K od vžigalic ; podruž- nica za Grklje na Gorenjskem po vrhni- škem lekarnarju Jak. Hočevarju 81 K; kapelan v Slov. Bistrici Iv. Nep. Grobel- šek zbirka 15 K; pošiljatelj je daroval 5 K, župnik Zdravko Mikuš in posestnik Matija Zupanc \/, Št. Jurija ob juž. žele- znici pa tudi po 5 K; želeč naj bi družba prospevala v novem stoletju in rešila obilo otrok mili domovini ! Podružnica v Tržieu po župniku Fraticu Špendalu 301-30 K. BlagajniStvo ilružbe sv. Cirila in Mctoda. Prošnja. Društvo Slovencev v Egiptu „Slo- venska Palma na Nilu" v Aleksandriji (Egipet) je sklenilo vstreči najnujnejžim potrebam tukajšnje sloveuske kolonije. Žalibog. slovenska kölonija v deželi pi- ramid nima zadosti lastnih sredstev, kajti izven komaj 30 dobrih slovenskih družin šteje ona čez 6000 slovenskih služkinj ponajveč iz Primorja in iz Kranj- skega. Živa potreba je organizovati, zdru- žiti toli različnih elementev v trdno celoto, ki bi bila v cast imenu sloven- skemu. Kot najnujnejsa potreba v to je zgradba male slovenske cerkvice i v osnovanje slovenske cerkvene o be ine po vzgledu drugih kolonij na Jutrovem ter ob istem zgradba male slovenske bolnišnice v blažilo telcsnih bed toliko tisoč slovenskih služ- kinj. Cerkvica (zemljiäce je že kupljeno) bo posvečena slovanskimn blagovestni- ! koma sv. Cirila in Metoda ter bo prva slov(Miska in splob slovanska hi3a Božja na alrikanskej zemlji ter v svetej deželi. V vodstvo bolnisnice bodo poklicane slovenske milosrčnice. Društvo prosi vse obcinske zastope, župnije, denarne za- vodn ter posameznike dragovoljnih darov v la namen. IN) sklepu občnega zbora drustva bodo vpisana imena darovalcev večjih svot, naših dobrotnikov, za vedno na mramornej plošči z zlatimi znaki v cerkvici ter onih /.a bolnišnico v bol- ni^nici. Upamo, da dosežemo ta smoter in v to nam pomozi Bog in dobro sree slovensko ! Darove sprejerna urednistvo „Goricekt in „Primorskega Lista". Opozarjamo še, da je Egipet. vel(^- važna pozicija za bodocnosl ter gospo- darski razvoj slovenstva. Vsak ugledni Slovenec naj jjoloži mal dar v trdno organizacijo slovenske kolonije v Egiptu. da bode ista za vedno v ponos nasi'inn iitKum ! Aleksan d rij a, 15. januvarja 1901. Za slovensko društvo : „Slovenska Palma na Nilu" v Aleksandriji (Egipet). Odbor: Franjo Carli, trgovec; Radoslav Debelak, uradnik ; Janez Fernus, urarski mojster; dr. Karol Pečnik, zdrav- nik; Janez Velkovrh, pekuvt;ki liiojster. (Druge slovenske lisle prosimo v ponatis.) Rni^kil si>omiii'aJte M' °vsaki nUJdlvB .1>riii]4i „šolske&n donia". Knji^H „Xnsi uarodni Ki*t*hi" se dobiva v „Narodni tisk;iini" v Uorici in pri knjigolržcu g. Likaiju. V nobeni slovenski liiži rie bi smela manj- kati ta knjiga, \i katere se inoiamo učiti, kako ži- veti res slovenski in kaku se ogibati narodnih greliov. BaS sedanje volitve po ubmejnili sh (j;"'vih pokrajinali so ^opet puka^ale, kako potrebin . ..io še narodnega pouka. Zatotej Sloveiici, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo! Cena | knjigi je 50 vinarjev po pošti 5 vin. več. Dunajska bor/a. 25. januvarja. 1901. Skupni državni dolg v notah . 98'25 Skupni državni dolg v srebru . 9810 Avstrijska zlata renta .... 11750 Avstrijska kronska renta 4°0 . 98 25 Ogerska zlata renta 4 '/„ . . . 11705 Ogerska kronska renta 4»/0 . . 92 25 Avstro-ogerske bančne delnice 17-03 Kreditne delnice...... 663 London vista........ 24057 /_, Nem. drž. bankovci za 100 mark 117571 «, 20 mark •......... 23-53 20 frankov......... 19 15 Italijanskelire........ 90 50 C. kr. cekini ....... 1132 „Narodna tiskarna" v Gorici s rejnie u p r a v n i k a za list „Gorica". Plaču pu dugovoru. — Oglasiti se je do 27. L m. ^ ^i^ ^^mr •*mm^s \w ^mi^ ^nm^ ^ma^ ) Jakob Miklus, 1 trgovec z lesorn in ojieko, zaloga ' pohištva, rakev (trug), vinskih po- ^ sod, sliskalnice za vino in sadje ) vsak(3 velikosti itd. ^ v Pevmi, I za Soškim mostom, p. Gorica, k priporoča p. n. občinstvu svojo J bogato zalogo, zagotavlja naj- s hitrejšo postrežbo in jako nizke j cene. -^V -^^m' ~^^mr «¦¦ -^mt^ -^^w- -^^^ -^^^ ^ -^mtr- ~^a^v- Anton Kuštrin v GosposM ulici h. štev. 23, (v lastni hiši) priporoča castiti duhovžcini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste. namreč po V« kila in od 1 funta. Tostenine iz tvornice Žnider.^ic & Valenčič v II. Histrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in JVleloda. Moka iz-Majdičevga mlina v Kranju in z Jochrnann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošli se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Tiskovine za prošnje v dosego brezobrestnih posojil vinogradnikom ima v zalogi „Narodna tiskarnn'\ Nj. setost papež Leon XIII. spuročili no po svii.jrm zilr;ivniku prof. dr. Laponiju ^ospodu lckanuirju G. Piccoliju v Ljuliljuni prisreno zativalo za dopoalane Jini titokloniöicp — tinkture za želodec — in so njt'Miu /. diplomo du'' 27. hov»'.nd>ra JiS!)7 podolili uaslov >J)vo:ni zalo.aiik. Nj. sve- fosü* s pravico v svoji firtui poleg naslova iiiii-li ludi Nj. svolosli. LiiKMiovani ždravnik Icr tudi iniio^i tlrugi slo- viti prolbsorji in doktorji priporociajo bolchaviin (}. V i c c o I i j o v o xcilodcno tinkturu, katcra krepča žclodtH1, povočujo slast, po- spe.šiijc pnibiivljanjc in te- losno odprtje. Naročila vspicji-ina [iroti pov/otju in toiiiio izvräujo si. Pic- y iroli. U'karnar >jiri anjjclu* v Ijjuliljiini, na Dunajski custi. Tinkturo za žclodoc pošilja izdolovatolj v škatljali po \i stcklonitSic za {ild. l'2(i a. v.; po 24- steklonic za gld. 2-40; po 36 za gld. 3-50, ])o 70 za »Id. G:50, po 110 za gld. J03Ü. --¦ Pošlnino inoni pliu'nti [). n. naroönik. I |j 1. Hrani!neVlogeobrestujepo4V2; I 2. Posojila daje : a) na vknjižbo [ po 5'/2%; b) na menice po [ 6 0; c) na tekoči račun po ) pogodbi. Prijatelji in somiSljcniki agitujte za ,Centralno posojilnico4 v Gorici, ulica Vetturini St. 9. Uradne uro od 8—12. 1. Glavni deleži po 200 K s tri- kratno zavezo; 2. Opravilni deleži po 2 K s pet- deselkratno zavezo ; i 3. Upisnina: a) glavnih deležev j ne glede na število 4 K; b) opravilnih deležev IK. I „JVarodrxa Jiskarrxa" v Qoriei \ ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Prosto po Homerju pripovednje ANDREJ KRAGELJ. Z tolmačen važnejših osebnih imen ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. i.*»«i»*'Äi*-*j* M ii if ri ita ¦ ¦ ¦¦ ¦ ii tm mt i« ¦¦ tt,n * ii iiia im hiw *it mm ****** n>" Anton Pečenko Vrtna ulica 8 G0K1CA Via Giardino 8 priporoca pristna bala in örna wina Iz vipavskih, furlanakih, briskih, dal- W matinskih in isterskih w i n «¦ n ¦• » d n v. iJoütavlja na doin in razpošilja po žel«^- nici na vse kraje avstro-egeruke monarbijo v sodih od 56 litrov naprej. Ka zuhtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postreiba poitena. i Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani j Dunajska cesta ft. 15 v Medjatcvi kifi v pritličjn j vzprejenia ziivarovaiija vsakovrstnih poslopij, promic- \ \\\\\ in poljskih pridelkov proti požarni Akodi, kakor j ludi ZVO11OV proti poškudbi. j Pojasnila daje in vzprejenia ponudhe ravnateljstVO j zavaro vain ice v prilličju Medjatove hise na Dtmajski j cesti v Ljubljani, a ludi pu slovenskili de/Hali naslav- j ljeni poverjeuikl. j „Vzajemna zavarovalniea v Ljubljaniu jeedina ! slovenska zavarovalnica. Zavaruje pud tako ugodninii i pogoji, da ye lahku nieri z vsako drugu zavarovalnico. i Postavno vloženi uslanuvni zaklad jainči zavarovan- ; ceni popolno varnost. j R0JAKII Zavarujte svoje imetj e pri domačem zavodu I ; „LjnWjausIa Ireii laiia" ; | ^ v Ljubljani ; Špitalskc ulice št. 2. Nakup in prodaja | vueh vrst reut, državnlli papirjuv, zastavuih v pis«m, iirečk, uovcev, valut i. t. d. po uaj- , kulautnejäik poyojih. V PoBojil» ua vrednustue papirje proti i ni/kim obreKtlm. ^ Zararoranje proti kur/ni i/jfubi. ( Promese k wem irübaujwin. , •]• Sprejemanje denarnih vlog j 1 na vložne knji/ire, ua twkoci rafuiu in n» t | girokuuto s4'///oObr«stuvanjemodtliie vlo?,'e 1 T do due v/diga. « ¦i Eskompt menjlc najkulantneje. — Borzna naročila 1