NE HRASTN! W? i! KSJižne* BV.AREA KAROEtJi V CEU«! 3 Ob jubileju Lidije Šentjurc V mesecu marcu 1981 so sl tudi revirske občine, posebno pa naša, nadele prazničen in slovesen videz. 18. marca je praznovala svoj življenjski jubilej — 70. letnico, naša rojakinja in dolgoletna družbenopolitična delavka, tovarišica Lidija Šentjurc. Visokim priznanjem, ki jih je prejela za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo — odlikovanje narodnega heroja, junakinja socialističnega dela in nosilka partizanske spomenice ter številnih drugih, se je pridružilo še eno — predsedstvo SFRJ je tovarnisjici Lidiji podelilo red jugoslovanske zvezde z lento. Rodila se je lela 1911 v Hrastniku. Njen oče je bil rudar, mati pa gospodinja. Osnovno in meščansko šolo je obiskovala v Hrastniku oziroma v Krškem, po končanem učiteljišču pa se je vpisala na filozofsko fakulteto, kjer je diplomirala leta 1938. Že kot mladinka je občutila bistvo razrednih in nacionalnih krivic predvojne Jugoslavije in se pridružila naprednemu gibanju. Politično je delovala v Hrastniku, pa tudi na univerzi se je takoj priključila levičarskemu študentskemu gibanju in že leta 1932 postala član KPJ. Že naslednje leto je bila zaradi svoje aktivnosti aretirana in obsojena na dve leti robije, ki jo je prestala v kaznilnici v Požarevcu. Tudi, ko se je vrnila z robije, ni bila nič manj odločna v svojih načelih in prepričanjih. Nadaljevala je s političnim delom med študenti, med rudarji v Zasavju ter v pokrajinskem vodstvu SKOJ za Slovenijo. Konec leta 1937 ji je CK KPS zaupal nalogo, urediti razmere v partijski organizaciji na ljubljanski univerzi, nato pa je delala v mladinskih komisijah pri CK KPJ in CK KPS. Leta 1939 je odšla na partijsko delo v Trbovlje, kot član CK KPS za Revirje. V času okupacije so jo Nemci izselili v Srbijo, odkoder se je ilegalno vrnila v Ljubljano. Tu je sprva delala v pokrajinskem komiteju SKOJ, jeseni 1941 pa je bila med ustanovitelji in sekretar mladinske OF, v katere vodstvu je zastopala komunistično mladino, Obdobje od pomladi leta 1942 do pomladi leta 1943 je obdobje njenega ilegalnega dela v Ljubljani, po odhodu CK in IO OF iz Ljubljane je delovala kot član poverjeništva CK KPS in IO OF za Ljubljano. Nato je odšla na osvobojeno ozemlje, kjer je s svojim neumornim delom nadaljevala. Tudi po osvoboditvi je še naprej opravljala številne odgovor- ne naloge ter s svojimi izkušnjami in plodnim delom prispevala k uresničevanju ciljev graditve nove socialistične Jugoslavije. Njeno delo je tesno povezano z delom naše partije. Doživela in soustvarjala ter borila se je v vseh njenih obdobjih; v času obnove in konsolidacije, ilegale, vodenja socialistične revolucije in narodnoosvobodilnega boja, uresničevanje novih in odgovornih nalog po vojni, kakor tudi težke čase izolacije in boja proti Informbiroju. Vseskozi je stopala v vrstah generacije, ki je sredi najtežjih časov trasirala pot v napredek, bratstvo in enotnost, pravične družbene odnose. Izhodišče za njeno delo so ji bile vseskozi razmere, iz katerih je izhajala, jih doživela in ki jih je dopolnjevala z marksistično teorijo ter izpolnjevala v praksi. Svoje življenje je zapisala boju za pravičnejši svet, revoluciji, s pogledom, uprtim vedno naprej, s korakom, ki ne pozna poti nazaj, ki se ne ustavi in ne zadovolji z doseženim. Zato danes, ob sprejemanju in življenju v pridobitvah sedanje družbene stvarnosti socialističnega samoupravljanja ne smemo pozabiti na prispevke in prehojeno pot graditeljev naše sedanjosti, današnjih pravičnejših razmer. Med temi je čvrsto stopala tudi tovarišica Lidija. Prav ta generacija je te cilje postavila in stopala tudi v prvih vrstah za njihovo uresničitev, v vrstah, ki so vedele, da gre za težko, a pravo in za delovnega človeka boljšo pot. Ob priliki njenega jubileja je bila v Hrastniku proslava, ki se je je udeležila tudi tovarišica Lidija, kakor tudi številni drugi vidni družbenopolitični delavci. Z izroči- lom kulturnega programa smo ji Hrastničani izrazili naše veselje ob njenem jubileju, spoštovanje do njenega dela in prispevka v plodni poti, ki jo je zastavila pred približno 50. leti in po kateri je ves ta čas neumorno stopala in s katero je tesno povezana tudi danes. Tri tem. je ostala tudi njena tesna povezava in zanimanje za Hrastnik, za Revirje, iz katerih izhaja in kjer je bila vseskozi prisotna napredna misel, ki jo je v sebi ves čas nosila tudi sama. Vizija poti, za katere uresničitev se je borila, se danes uresničuje. Ne more in ne sme nas še popolnoma zadovoljiti, ker tako terja naš razvoj, naši novi cilji. Želimo pa si, da bi nove delovne zmage, za katere si bomo odgovorno prizadevali, še dolgo vrsto let doživljali s tovarišico Lidijo v naši sredini. Obisk delovne skupine CK ZKS Spregovorili smo o aktualnih vprašanjih in nalogah Že nekaj let je praksa, da CK ZKS preko svojih delovnih skupin ugotavlja organiziranost in. delo komunistov v občini ter se seznanja, s kakšnimi problemi se srečujemo pri svojem delu. 'Letos, natančneje 17. in 18. marca, je delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva tovariš Alojz Gojčič, med drugim obiskala tudi vse osnovne organizacije Zveze komunistov v naši delovni organizaciji. Delovna skupina se je zanimala predvsem za naslednja področja: — delo delegacij in aktivnost komunistov-delegatov; — aktivnost komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih; j- obnavljanje članstva Zveze komunistov v osnovnih organizacijah; — izvajanje programov idejnopolitičnega usposabljanja v o-blematike kadrovanja v vse ob-snovnih organizacijah ZK in pro-like idejnopolitičnega usposabljanja; — informati vno-propagandna, dejavnost v temeljnih organizacijah; — uresničevanje nalog na področju, obrambnih in varnostnih načrtov ter delo komitejev za SLO in DS; — delitev dohodka in dohodkovni odnosi med TOZD; — nagrajevanje po delu, stanovanjska problematika in zagotavljanje minimalnega standarda. V zvezi z oceno delovanja delegacij smo ugotovili, da je v določeni meri zaslediti napredek, da pa je prenekateri material preobsežen in prestrokoven. Ugotavljamo, da je udeležba delegatov na občinskih skupščinah zadovoljiva, medtem ko za delo delegacij pri samoupravnih interesnih skupnostih tega ni mogoče trditi. Komunisti bi se morali bolj angažirati v sindikatu, mladini in sodelovati pri delu delegacij, v samoupravnih organih. Delege-gati so pogosto prepuščeni sami sebi, nekako še uspejo dobiti stališča, medtem ko povratnih informacij ni. S kadrovsko strukturo in izobraževanjem ne moremo biti zadovoljni in bo potrebno še marsikaj storiti. Na področju kadrovanja — obnavljanja članstva ZK in idejnopolitičnega usposabljanja bomo morali pričeti z dolgoročno politiko planiranja oziroma usmerjanja. V preteklih letih smo sprejeli precej novih članov, vidnega porasta članov ZK pa ni, ker jih je veliko, odšlo iz naše DO, tudi zaradi nizkih osebnih dohodkov. Da bi si zagotovili surovine, smo že poskušali z nekaterimi delovnimi organizacijami podpisati ustrezne samoupravne sporazume, vendar ni šlo. Dohodkovni odnosi med našimi temeljnimi organizacijami še vedno niso takšni, kot jih opredeljuje zakon o združenem delu, kljub temu pa je zaslediti določene premike, zato jé bilo oce- njeno, da je dosežen na tem področju nivo, ki je glede na čas in strokovnost služb najustreznejši. Zagotavljanje najnižjega osebnega dohodka in s tem zagotavljanje socialne varnosti delavcem, ki imajo najnižji osebni dohodek pa bo urejeno s sprejetjem novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki bo v skladu z republiškimi usmeritvami. Precej kritike je bilo izrečene glede stanovanjske problematike. Čeprav smo po zaključnem računu za leto 1980 namenili precej sredstev za razreševanje vprašanj s tega področja, pa ostaja vprašanje izgradnje oziro- ma zmogljivosti gradbene operative. Na zadnji seji 00 ZK DSSS, na kateri so bili prisotni tudi direktorji temeljnih organizacij in sekretarji vseh 00 ZK, smo ugotovili, da delovna skupina ni najbolj zadovoljna z delom OO ZK in da bi v bodoče morali storiti več, predvsem v naslednjem: — pri sprejemanju v članstvo ZK; — večji poudarek idejno-poli-tičnemu usposabljanju; — poostriti odgovornost glede udeležbe na sejah; — zagotoviti večjo aktivnost članstva v sindikatu, mladini, delegacijah in samoupravnih^organih; — vzpodbujati stanovanjsko izgradnjo, predvsem v zahtevi odprave nepravilnosti, ki se do-sedaj ugotavljajo in so prisotne; — širjenje proizvodnega programa bi moralo potekati v smeri modernizacije oziroma glede na možnost zaposlovanja v odnosu na zagotavljanje minimalnih standardov za delavce (stanovanje, osebni dohodki ipd.). Naloga vseh komunistov je, da se v bodoče bolj angažiramo in izvršujemo naloge, ki so pred nami. Le z boljšim in plodnejšim delom bomo ustvarili tisto, kar se od nas tudi pričakuje. Koordinator ZK Ernest Sihur Delovna doba s povečanjem S seje koordinacijskega odbora za vprašanja benificirane delovne dobe Na seji, ki sem se je udeležil kot član komisije za delovne in življenjske razmere delavcev pri sindikatu delavcev kemične industrije SRS smo obravnavali stališča za izvajanje revizije povečane zavarovalne dobe (benifi-kacije), ki jih je izdelala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) v SR Sloveniji ter oblikovali pripombe oziroma predloge za njihovo dopolnitev oziroma spremembo. Stališča skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS za izvajanje revizije benificirane delovne dobe so, da se v združenem delu, predvsem velja to za materialno proizvodnjo, nenehno uvajajo novi tehnološki in delovni procesi, ki vplivajo na spremembo delovnih pogojev, ugotovljenih ob priznanju benificirane delovne dobe, zato je potrebno obstoj pogojev za povečano dobo stalno spremljati. Najpomembnejša naloga revizije je ugotavljanje pogojev dela na posameznih delovnih mestih. Ti pogoji, čeprav bodo ugo- tovljeni na konkretnem delovnem mestu v okviru posamezne panoge, se ne smejo pavšalno prenašati na vsa preostala ista ali podobna delovna mesta. Tehnološki proces in varstvo pri delu namreč tudi v okviru iste panoge dejavnosti nista enaka. V postopku revizije pa je potrebno izvršiti zlasti naslednje: — proučiti vso dokumentacijo, na podlagi katere je bila na posameznih delovnih mestih priznana benifikacija; — proučiti splošne samoupravne akte temeljnih organizacij; — proučiti in analizirati dokumentacijo organizacij združenega dela o izvajanju obveznih pregledov sredstev dela in prostorov (podatki o mikroklimi, kemično škodljivih snoveh, hrupu itd.) ; — ugotoviti z neposrednim opažanjem in meritvami podatke o pogojih dela (potek dela, vrsta, stopnja in količina fizičnih in psihičnih naporov, izpostavljenost delovanju škodljivih snovi ipd.); —■ analizirati ustrezno dokumentacijo o izvajanju varstva pri delu pristojnih organov (inšpekcijske službe). Podrobnejši operativni program revizije, katere nosilec bo skupnost, bo predložen v sprejem samoupravnim organom, po predhodni uskladitvi s podpisniki družbenega dogovora. To se nanaša tudi na stroškovni in terminski del izvedenega programa revizije. Stališča koordinacijskega odbora, v katerem so sodelovali predstavniki vseh republiških odborov, so: . — da je revizija benificirane delovne dobe potrebna; — da se revizija opravi: v vseh panogah dejavnosti po enotni metodologiji in da se vključi tudi notranja uprava (v SRS je v notranji upravi zaposlenih ca. 6.000 delavcev, ki imajo benifi-cirano delovno dobo); — da se vse institucije (zavodi, instituti za varstvo pri delu, medicino dela ipd.) povežejo in zbirajo podatke po enotnih merilih oziroma metodologiji; — da se vnaprej določijo sredstva in viri; — da se vse, dokler ne bo o-pravljena revizija, ne ugodi nobenemu zahtevku za priznanje benificirane delovne dobe. Kljub stališču, ki je bilo sprejeto in zapisano v prejšnjem odstavku, pa so predstavniki vseh republiških odborov zagotavljali, da bodo podpirali oziroma zahtevali, da se še v tem letu ugodi zahtevku za priznanje benificirane delovne dobe za delovna mesta izpihalk in natikalk, glede na ugotovitev, da v tem primeru ne gre za nek nov zahtevek, ampak v bistvu staro zadevo z daljšo zgodovino in kot bi lahko temu rekli — popravljanje napake iz preteklosti. (Nadaljevanje na 3. strani) STEKLARN ■a, steklar GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Delovna doba s povečanjem tudi v naši DO Oblikovanje cen steklenih izdelkov Oblikovanje cen — zapleten proces, pomanjkljivosti pri obravnavanju tega področja ob prenosu pristojnosti v republike, aktivnost in priprave v naši DO Že v lanskem letu, zlasti pa v letošnjem letu so vsakodnevna tema razprav cene. O cenah lahko veliko slišimo, preberemo, pa tudi sami, kot potrošniki, se dobro zavedamo, kaj danes predstavljajo cene. V lanskem letu so cene nezadržno rasle, pa tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta se situacija ni izboljšala. Strokovnjaki ugotavljajo, da je največja napaka v samem načinu politike cen. Cene namreč še vedno obravnavamo kot nekakšno ločeno kategorijo, neodvisno od celotnega gospodarskega položaja oziroma neodvisno od vsega tistega, kar se je dogajalo v gospodarstvu. Toda cena je samo najvidnejši del te politike oziroma kazalec, koliko uspešna ali neuspešna je neka ekonomska politika. Ceno je razumeti kot izraz delovanja ekonomskih zakonitosti, zlasti tržnih zakonitosti, v razmerah socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odno- * sov in planskega usmerjanja vseh tokov družbene reprodukcije. Cena je instrument menjave vseh proizvodov in storitev na enotnem jugoslovanskem tr- gu, je bistvena sestavina samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in pogodb, s katerimi se uresničujejo in razvijajo odnosi pri pridobivanju in delitvi dohodka med organizacijami združenega dela oziroma med drugimi udeleženci družbene reprodukcije. Cena tudi družbeno vrednoti rezultate dela delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v odvisnosti od produktivnosti njihovega in celotnega družbenega dela ter uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Do 1. januarja 1981 so bile cene naših proizvodov v pristojnosti federacije. V primeru povišanja cen ali pripravljanja cen novih proizvodov smo dostavljali ustrezno dokumentacijo splošnemu združenju rudnikov in industrije nekovin Jugoslavije v Beogradu. Če je bila dokumentacija v redu, odstotek povišanja pa v skladu z gospodarskimi predpisi in resolucijo, je splošno združenje posredovalo gradivo zveznemu zavodu za cene, ki nam je po preteku določenega roka odobrilo povišanje cen za določen odstotek. Že 4. januarja 1980 je izšel v Uradnem listu SFRJ zakon o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ki pa je začel veljati s 1. januarjem 1981. Kljub temu, da je preteklo eno leto od objave zakona pa do začetka njegovega izvajanja, se na to niso dobro pripravili. Ta zakon prinaša veliko novost v tem, da je večina proizvodov prišla v pristojnost repub^k, tako tudi vsi naši proizvodi. Nepripravljenosti v izvajanju zakona se kažejo predvsem: — po vseh republikah in avtonomnih pokrajinah niso bile istočasno ustanovljene republiške skupnosti za cene in gre tu za razlike več mesecev; — še do sedaj ni znano,' v kateri režim prijavljanja cen spadajo posamezni proizvodi, ali je potrebno pošiljati cenike v spremljanje in potrditev; — niso še izdelana navodila, kako je potrebno ravnati v primeru prijavljanja cen novih proizvodov ipd. Po zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen so osnova za povišanje cen: — merila za oblikovanje cen; — samoupravni sporazum o enotnih merilih za oblikovanje cen steklenih izdelkov steklarske industrije SRS; — pravilnik o načinu obliko- vanja cen in družbeni kontroli cen gotovih proizvodov in storitev. v »_ Prodajna služba naše DO je na podlagi zakona izdelala merila za oblikovanje cen, in sicer: 1. Merilo ponudbe in povpraševanja na domačem trgu. 2. Merilo vpliva svetovnih cen. 3. Merilo povprečne produktivnosti in smotrnega izkoriščanja produkcijskih sredstev. 4. Merilo delitve dohodka. 5. Merilo povišanja oziroma znižanja cen energije. 6. Merilo razvoja proizvajalnih sil. S slovenskimi proizvajalci stekla — Steklarno Boris Kidrič Ro- gaška Slatina, Steklarno Hrpelje Kozina, DO Steklo, Slovenska Bistrica in Steklarska šola Rogaška Slatina smo 27. 2. 1981 podpisali samoupravni sporazum o enotnih merilih za oblikovanje cen steklenih izdelkov steklarske industrije SRS, s katerim urejamo enotne kriterije za oblikovanje cen steklenih izdelkov, razvojno politiko in usklajevanje odnosov na trgu, skrb za proizvodnjo in oskrbo domačih potrošnikov in merila za oblikovanje ih spremljanje proizvodnih cen steklenih izdelkov. Pripravili pa smo tudi naš interni akt, to je pravilnik o načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen gotovih izdelkov in storitev. S tem pravilnikom se določa način oblikovanja cen. Podrobno so razdelana merila za oblikovanje cen, ki jih bomo morali pri spremembah cen dosledno upoštevati. Opisani so vsi pogoji prodaje za posamezne skupine proizvodov in način izvajanja družbene kontrole cen. Trenutno še ne razpolagamo z vsemi podatki, ki jih zahteva dosledno izvajanje meril za oblikovanje cen. Pravilnik zahteva od prodajne službe veliko angažiranje pri zbiranju podatkov statističnih organov, službe družbenega knjigovodstva, zavoda za planiranje, raznih strokovnih in znanstvenih institutov, podatke iz periodičnih in zaključnih računov, podatke združenega dela, podatke iz cenikov svetovnih proizvajalcev, revij in podobno. Pri oblikovanju cen naših izdelkov v letu 1981 pa se bomo morali poleg zakona držati tudi določil dogovora o izvajanju politike cen v letu 1981, ki zahteva počasnejšo rast cen glede na leto 1980, in sicer naj bi proizva-jalske cene rastle približno 1/4 počasneje kot v prejšnjem letu, ko so se povišale za 35,5 odstotka. Majda Krošlin (Nadaljevanje z 2. strani) Skupnosti PIZ je potrebno vsako leto posredovati podatke o delih in nalogah in številu izvršiteljev tam, kjer je priznana bonificirana delovna doba. Za leto 1980 so bili v Steklarni Hrastnik podatki naslednji: TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase:. Dela in naloge: ročni pihalec, nabiralec stekla, krogličar, skupaj 182 izvršiteljev. TOZD — avtomatska predelava steklene mase: Dela in naloge: ročna priprava zmesi in metanje v steklarsko peč — skupaj 35 izvršiteljev, strojni steklar — 126 izvršiteljev. TOZD — dekorirnica s satinir-nico: Dela in naloge: stekloslikar, 20 izvršiteljev. TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico: Dela in, naloge: zidar šamoter, 5 izvršiteljev. Stališča po reviziji so bila izražena tudi v organizaciji sindikata posameznih TOZD v okviru naše delovne organizacije. Spremembe tehnološkega procesa in načina dela so verjetno tudi takšne, da vplivajo na priznanje te pravice. E. S. PRIJAVA ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH DOMOVIH Letovanje v naših počitniških domovih Bohinj in Portorož je predvideno od 20. 6. — 18. 9. 1981 (po 10 dni). Prijave-rezervacije za letovanje se bo sprejemalo (po razdelilniku TOZD) od 4. 5. — 31. 5. 1981 v pisarni družbene prehrane in počitniških domov vsak delovni dan od 12. do 14. ure. Po preteku tega roka bomo eventualno nezasedena mesta - posamezne TOZD ponudili drugim interesentom iz drugih TOZD. Ob prijavi-rezervaciji letovanja je potrebno vplačati akon-tacijo-garancijo din 500 (na osebo), ostanek pa lahko v večkratnih akontacijah. Vsi stroški za letovanje pa morajo biti plačani najmanj 5 dni pred začetkom letovanja. Ob prijavi letovanja bo vsak prejel potrdilo o -rezervaciji s pogoji. Napotnico za letovanje dobite takoj po vplačilu celotnega zneska ali najmanj 5 dni pred nastopom letovanja. CENE I. Nesezona Bohinj od 28. 2. do 31. 5. in od 1. 10. do- 20. 12. Portorož od 1. 1. do 31. 5. in od 1. 10. do 31. 12. Celi penzion din 180,— regresirano 120,— — mali obrok brez ležišča din 80,— regresirano 65,—, — mali obrok in ležišče din 140,— regresirano 100,— II. Pred in posezona Bohinj od 1. 6. do 30. 6. in od 21. 8. do 30. 9. Portorož od 1. 6. do 30. 6. in od 21. 8. do 30. 9. Celi penzion din 210,— regresirano 140,-— — mali obrok brez ležišča din 90,— regresirano 75,—, — mali obrok in ležišče din 170,— regresirano 115,:— III. Sezona Bohinj od 21. ,12. do 28. 2. in od 1. 7. do 20. 8. Portorož od 1. 7. do 20. 8. Celi penzion din 250,— regresirano 170,— — mali obrok brez ležišča din 110,— regresirano 90,—■ — mali obrok in ležišče din 200,— regresirano 140,— Turistična taksa v teh cenah ni zajeta in se plača posebej v počitniških domovih. Mali obrok lahko koristijo le otroci do 12 let starosti. Pravico do regresirane cene imajo le člani in upokojenci DO Steklarne Hrastnik in njihovi družinski člani (mož, žena, otroci). RAZDELILNIK TOZD Zaposlenih % Portorož Bohinj Skupaj TOZD 1 545 33 20 7 27 TOZD 2 477 29 17 6 23 TOZD 3 74 5 3 1 . 4 TOZD 4 96 6 4 1 5 TOZD 5 151 9 5 2 7 DSSS 301, 18 11 3 14 Skupaj 1.644 100 60 Vodja 20 enote: Leo 80 Moder DISCIPLINA PREGLED IZREČENIH UKREPOV — DESETO ZASEDANJE DISCIPLINSKE KOMISIJE, DNE 20. 3. 1981 Priimek in ime Rojen TOZD-DSS! Izrečen ukrep Baranja Jože 4. 11. 1964 TOZD 1 Opomin Bevc Alojz 23. 8. 1957 TOZD 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Gergar Jože 14. 3. 1965 TOZD 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Jazbec Ivan 17. 6. 1932 TOZD 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 470 din Jovič Branko 13. 9. 1963 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Lopar Rudenko 10. 4. 1959 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Lopar Mladen 7. 8. 1964 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 600 din Muratovič Redžo 14. 4. 1961 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Muratovič Bajro 9. 6. 1959 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Podlesnik Ivan 5. 10. 1946 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Strašek Jože 8. 7. 1932 TOZD 1 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Urbanč Jože 6. 3. 1965 TOZD 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Bašič Fadila 18. 6. 1960 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Dijakovič Ana 26. 7. 1959 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 600 din Fazlič Fatima 15. 11. 1943 TOZD 2 Opomin Grgič Lidija 25. 5. 1954 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Huzejrovič Muharem 8. 4. 1960 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Hr S'tič Ibro 15. 10. 1930 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Kalšek Vida 16. 4. 1949 TOZD 2 Opomin " Pavšalna odškodnina 500 din Kolander Heda 16. 10. 1933 TOZD 2 Opomin Milivojevič Jagoda 29. 9. 1961 TOZD^ Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta Pavšalna odškodnina 1.200 din Odžič Rajko 23. 9. 1954 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 968 din Od Žič Jela 14. 4. 1946 TOZD 2 Prekinitev delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta Pavšalna odškodnina 2.000 din Omeršič Dentila 2. 1. 1958 TOZD 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Volaj Metka 11. 9. 1954 TOZD 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din Žlak Frida 4. 81 1936 TOZD 2 Opomin "* Pavšalna odškodnina 500 din Bašič Zernka 11. L 1944 TOZD 3 Premestitev iz TOZD dekorirnica s sati-nirnico v TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase Stražar Ljuba 12. 5. 1953 TOZD 3 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Hrscič Emir 7. 2. 1960 TOZD 4 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Lek ičevič Jerko 23. 9. 1957 TOZD 4 Javni opomin Sent jure Bruno 21. 8. 1950 TOZD 4 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Tut n er Samo 26. 7. 1953 TOZD 4 Opomin. Pavšalna odškodnina 300 din Volfand Viktor II. 27. 10. 1951 TOZD 4 Opomin Bid rman Ivan 25. 6. 1953 TOZD 5 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Javni opomin Pavšalna odškodnina 190 din Klepej Franc 22: 7. 1959 TOZD 5 Javni opomin Mrkaljevič Jašar 10. 8. 1952 TOZD 5 Javni opomin Čidic Ishak 18. 8. 1963 TOZD 1 Postopek se ustavi Blaiančič Ankica 8. 4. 1961 TOZD 2 Postopek se ustavi Mikanovič Željko 6. 5. 1939 TOZD 2 Postopek se ustavi Pejkič Peter 3. 9. 1968 TOZD 2 Postopek se ustavi Pospeh Franc 30. 8. 1933 TOZD 2 Postopek, se ustavi Run kovic Nada 20. 3. 1956 TOZD 2 Postopek se ustavi Šarlah Miha 24. 8. 1940 TOZD 2 Postopek se ustavi Džankovič Osman 7. 7. 1953 TOZD 2 Postopek se ustavi Podatke zbrala: — Tajnik komisije: Jelka Urbajs Franc Vidovič Novo v uredništvu Na letni konferenci OOS DO meseca februarja je bilo med drugim imenovano tudi novo uredništvo glasila Steklar. Sprememba je 'bila izvršena v zvezi s sprejetim akcijskim dogovorom Obveščanje v združenem delu. Uredništvo je sedaj strokov-no-posvetovalni organ, zato ga sestavljajo delavci, ,ki so za obveščanje zadolženi na podlagi svojega opisa del in nalog oz. po funkciji, ki jo opravljajo. Njegovo delo vodi odgovorni urednik, odgovorno pa je odboru za obveščanje in preko njega izvršnemu odboru konference OOS DO. Nova sestava uredništva: Jasna Rižner-Kosm — odgovorni urednik, Mili Kobal, dipl. ing. Aleksej Us, Zdenka Fabjan, Majda Kro-šlin, Drago Kreže, ing. Ernest Si-hur, Karli Dremel in Anita Greben. Že v svojem poročilu delavskemu svetu delovne organizacije ob koncu leta 1980 je uredniški odbor poudaril pomembnost glasila Steklar v procesu obveščanja v naši delovni organizaciji. Tudi zadnja anketa med delavci, izvedena v letu 1980 v zvezi z glasilom govori o tem, da so delavci časopis sprejeli kot pomemben vir informacij in le-te od njega tudi pričakujejo v. ustreznem obsegu in na določenem nivoju. Takšno usmeritev pa je potrdilo tudi sedanje uredništvo. Prizadevati si je potrebno, da bo Steklar kljub temu, da izhaja le mesečno, zasnovan tako, da bodo informacije takšne, da bodo delavcem dejansko v pomoč, seznanitev, podlaga za odločanje, kakor tudi uveljavljanje njihovih samoupravnih pravic, pa tudi dolžnosti. Ne gre pa pozabiti na to, da si moramo za uresničitev tako širokega cilja prizadevati prav vsi. Kot vodilo za svoje nadaljnje delo je uredništvo razpravljalo o vsebinski zasnovi glasila in poudarilo, da mora redno vsebovati informacije s področja poslovanja, proizvodnje, poudarek mora biti dan tudi izobraževanju delavcev z vidika njihovega delovnega področja, informacije s samoupravnega in delegatskega področja, varstva pri delu in požarnega varstva, sacialne politike in pravočasno obravnavanje vseh drugih aktualnih vprašanj. Poleg obveznosti podajanja informacij strokovnih in drugih delavcev v delovni organizaciji, je potrebno obdržati, spodbujati in sodelovati tudi z zunanjimi sodelavci. Upoštevati pa je potrebno tudi ostala področja, ki so kot stalne rubrike zajete v glasilu (šport, kultura, zdravje) in za katere so delavci podali predloge oz. zanimanje. Dela in predlogov torej ne manjka. Ob tem pa ne gre pozabiti tudi na to, da mora biti dan vse večji poudarek temu, da so delavci sami dejansko tudi ustvarjalci informacij, ne da jih samo sprejemajo. Zato bo dobrodošel tudi vsak takšen članek. Naš poziv in vabilo velja vsem — SODELUJTE Z LASTNIMI PRISPEVKI, PREDLOGI IN VZPODBUDAMI PRI OBLIKOVANJU GLASILA. Jasna Rižner-Kosm O BARVI STEKLA S tem člankom pričenjamo serijo sestavkov, s katerimi bomo skušali na poljuden način pojasniti nekatere probleme steklarske tehnologije O tem, kako bo nek izdelek uspel na tržišču, odloča niz čini-teljev, med najpomembnejše pa vsekakor sodi izgled izdelka, Na izgled steklenega izdelka v precejšnji meri vpliva barva stekla, iz katerega je izdelek narejen. V naši tovarni proizvajamo pretežno brezbarvno belo steklo. Da bodo izdelki, narejeni iz takega stekla, lepi, mora biti steklo brez slehernega barvnega odtenka ter imeti lep lesket. Tako steklo dobimo, če je med procesom taljenja izpolnjena cela vrsta pogojev. Pogosto pa posamezniki s svojimi dejanji, včasih iz nepoučenosti, včasih- iz malomarnosti, delujejo ravno venia lomarnosti, delujejo ravno v obratno smer. Da bi se v bodoče takim dejanjem izognili, se bomo v tem sestavku skušali seznaniti z nekaterimi zakonitostmi, ki veljajo za barvanje stekla. Steklu dajejo različne barve snovi, imenovane kovine. V večini primerov obarvajo steklo spojine kovin s kisikom, te spojine se imenujejo oksidi. Tako obarva oksid železa steklo z zeleno barvo, oksid bakra z modro, oksid mangana z vijoličasto, oksid kobalta z modro-vijoličasto itd. mov železovega oksida v 100 kg slekla, bo obarvalo steklo tako močno, da izdelkov, narejenih iz tega stekla, zaradi njegove zelen-, kaste barve, ne bomo radi kupovali. Da bi dobili steklo primerne barve, moramo upoštevati več pogojev. Najvažnejši je, da uporabljamo za pripravo stekla le take surovine, ki vsebujejo malo barvajočih primesi. V običajna stekla vnašamo največ železovega oksida s peskom, zato je treba posebno pozornost posvetiti izbiri peska. Za izdelke, ki jih izdelujemo v naši tovarni, je še primeren pesek, z vsebnostjo železovega oksida do 0,025 °,'d, za svinčev kristal pa je treba uporabljati pesek z manj kot 0,015% železovega oksida. Tako čistih peskov v naravi praktično ni, ampak jih je treba s posebnim postopkom očistiti do zaželene čistoče. Podobne zahteve se postavljajo tudi za ostale surovine, pri čemer so zahteve za surovine rudninskega izvora, kot se kalcit (marmor), živec, dolomit itd., nekoliko milejše, kot pri pesku. Surovine, ki jih proizvaja kemijska industrija, kot npr. soda, pepelika, cinkov piosca iz visokovred-nega materiala , • specialna masa samot izolacija Da bi obarvali steklo z določeno jalkostjo, mu morajo dodati zadosti barvila. Pri fern opažamo, ,da nimajo vsi oksidi enake moči barvanja. Kobaltov oksid obarva steklo več kot desetkrat močneje kot oksid bakra, torej 1 gram kobaltove-ga oksida obarva isto količino stekla močneje kot 10 gramov bakrovega oksida. NEGATIVNI UČINEK ŽELEZOVEGA OKSIDA Moč barvanja nekaterih kovinskih oksidov je tolikšna, da obarvajo steklo že v primeru, če pridejo v steklo kot primes surovin. Taka neželjena primes je oksid železa, ki ga vnašamo, na žalost, z večino surovin. Njegova moč barvanja je tolikšna, da več kot 0,03 odstotka železovega oksida v steklu obarva steklo s sorazmerno močnim zelenim odtenkom. Drugače povedano — več kot 30 gra- oksid in druge, pa smejo vsebovati le nekaj tisočink odstotka železovega oksida. Z izbiro primerno čistih surovin pa je izpolnjen le prvi pogoj za pripravo stekla s primerno barvo, saj bi brez dodatnih ukrepov vseeno dobili steklo z bolj ali manj izraženim modrikasto zelenim odtenkom. Ta odtenek odpravljamo s postopkom, ki mu pravimo razbarva-nje stekla. Razbarvanje stekla o-pravimo v dveh stopnjah, vsaka od njiju pa temelji na svojih osnovah. ' KAKO ODPRAVITI ZELEN ODTENEK Prvo je tako imenovano kemijsko razbarvanje. To, temelji na lastnosti železa, da pri. različnih pogojih enaka količina železa veže različno količino kisika ali kot pravimo, daje dva oksida. Ta oksida pa imata različno moč barva- nja, Tisti z manj kisika barva sleklo približno desetkrat močneje. Bistvo kemijskega razbarvanja je ravno tako v tem, da med taljenjem ustvarimo take pogoje, da bo v stekleni talini obstajala le tista oblika- železovega oksida z več kisika. S kemijskim razbarva-njem torej na nek način znižujemo moč barvanja železa. Zato moramo poskrbeti, da bo v staljenem steklu čim več kisika. To dosežemo na ta način, da v zmes vmešamo take snovi, ki med taljenjem oddajajo kisik. Take snovi imenujemo oksidante, v steklarstvu pa kot oksidant najpogosteje rabimo soliter natrija ali kalija. Nadalje moramo Izgorevanje opravljati tako, da bo v atmosferi steklarske peči prisotno vedno nekaj prostega kisika. To pomeni, da moramo v peč dovajati večjo količino zraka, kot pa je za zgorevanje potrebno. Ca smo izpolnili prej naštete pogoje, bo steklo v večini primerov imelo le še rahel zelenkast odtenek. Tega odpravimo z drugim načinom razbarvanja, ki mu pravimo fizikalno razbarvanje. Vsem je dobro znano mešanje barv. Vemo, da dobimo, če zmešamo, npr. modro in rumeno barvo, zeleno; da daje mešanica rdeče in modre vijoličasto barvo itd. Fizikalno razbarvanje izkorišča ravno mešanje barv. Pri tem postopku spremenimo zelenkast odtenek, ki ga daje železov oksid s tem, da dodamo steklu druga barvila z nevtralno sivo barvo, ki je veliko manj opazna. Zato dodajamo steklu določeno' količino kovinskega selena, ki sam barva stekla roza barve in kobal-tovega oksida, ki barva steklo modro. Sivo . barvo dobimo torej z mešanjem zelene, roza in modre barve. Seveda pa morajo te tri barve biti v pravem razmerju, saj bi npr. pri velikem dodatku selena, namesto nevtralne sive imelo steklo roza odtenek. Dodatek selena je glede na vsebnost v steklu od 0,25 grama do 1 grama na vsakih 100 kg stekla, medtem ko je dodatek kobaltovega oksida 10 do 15-krat manjši. S fizikalnim razbarvanjem barve železovega oksida torej ne uničimo, ampak jo naredimo le manj opazno. Ker pa smo steklu dodali barvilo, s tem. izgubi na propustnosti svetlobe. Zato s tem načinom ni možno izboljšati barve, če je v steklu veliko zeléza, saj bi bila siva barva potem že tako močna, da bi imeli opraviti z dimnim steklom. Če v kratkem povzamemo povedano, moramo torej, da bi dobili lepo brezbarvno steklo, storiti naslednje: — uporabljati smemo le surovine z majhno vsebnostjo železovega oksida z dodatkom solitra ter dovajanjem prebitvenega zraka prevesti železo v manj barvajoči oksid, z dodatkom selena in kobaltovega oksida prekriti precitato barvo železovega oksida. Vsi navedeni ukrepi v precejšnji meri zvišajo stroške priprave stekla. Ker je čistejšega peska manj in ker'zahteva večjo obdelavo, je razumljivo dražji. Kilogram peska iz Novega mèsta, ki vsebuje toliko železovega oksida, da za našo proizvodnjo ne ustreza, .je pa dober za Steklarno v Straži, stane 40 din. Za kilogram peska, ki ga rabimo v naši tovarni pa plačujemo med 70 in 80 din, odvisno, od kje pesek dobivamo. Razlika dobrih 30 din za kilogram morda niti ni videti velika, kljub temu pa je vsota, ki jo za to surovino izdamo letno visoka in znaša približno 700 milijonov, starih din. Veliko izgubimo tudi s tem, ker dovajamo - več zraka, kot pa je teoretično potrebno. Vedeti moramo, da tudi prebiten zrak segrevamo do temperature gorenja, ki nato odnaša s seboj dragò toplotno energijo. Po grobih izračunih porabimo na ta način približno milijardo starih dinarjev letno več. Nadalje porabimo letno okoli 200 ton solitra, za kar izdamo pri trenutni ceni solitra okrog 580 din, približno 110 milijonov starih din. Okoli 20 milijonov starih din porabimo dalje še za selen in kobaltov oksid. Vsak si lahko izračuna, kaj vsako leto porabimo z namenom,, da bi imeli steklo lepše barve. Za primerjavo pa naj navedem, da je znašal ostanek čistega dohodka na nivoju delovne organizacije v letu 1979 približno 1,4 milijarde starih din. Mnogokrat pa kljub izpolnjevanju vseh naštetih pogojev barva stekla ni taka, kot Si jo želimo. Močan zelen ton stekla priča, da se je koncentracija železovega oksida v steklu nenadoma povečala. Ker uporabljamo v večini primerov za vse peči enake surovine, je moralo v tem primeru priti železo v steklo po drugi poti. PAZIMO, KAJ ODLAGAMO v vozičke s Črepinjami Ena od teh poti je, da pride železo v steklo s črepinjami. V naši tovarni črepinj ni možno prebirati, delovne navade posameznikov pa so žal take, da ne ločijo črepinj od smeti. Marsikdo ne pospravi po končanem delu za seboj, drugi zopet iz komoditete vrže železni predmet med črepinje. Na ta način vlagamo pogostomo poleg črepinj v peč tudi železo. Tako ob remontih pogostoma najdemo na dnu peči razne železne predmete. Povedano je že bilo, kako malo železa je potrebno, da postane steklo zeleno, zato je jasno, kako zelo »taki predmeti obarvajo steklo. Poleg tega, da obarvajo steklo, pa železni predmeti iz drugih kovin skrajšujejo tudi življenjsko dobo peči. Na poenostavljen način lahko to razložimo z naslednjim primerom: normalno je ob stenah in na dnu steklarskih peči plast tekočega (zelo viskoznega) stekla. Ta plast se skoraj ne premika in počasneje najde material, iz katerega je zgrajena peč. V primeru, da pride v peč železen predmet, pa 'reagira s steklom. Pri tem nastane steklo, ki je bolj tekoče in bolj agresivno. Zaradi tega dno peči bolj trpi. Posebno nevarno je, če je temperatura pri dnu tako visoka, ali pa je narava kovine takšna, da se stali. Zato se nemalokrat zgodi, da steklo prebije, dno peči, kot je prikazano na.skici, narejeni po propagandnem gradivu firme Didier. Na desni polovici skice je razviden izgled peči pred (Nadaljevanje na 7. strani) Za izboljšanje pogojev dela SANACIJA DELOVNIH POGOJEV V ZMESARNI Po svoji vlogi in. funkciji sodi zmesarna v proizvodni objekt, ki je izpostavljen vplivom zapraše-vanja s škodljivimi trdnimi delci. Izvršene meritve kažejo, da je maksimalna dovoljena koncentracija .teh .delcev presežena v taki meri, da je potrebna temeljita sanacija. Po škodljivosti se te komponente oz. surovine delijo v: — .kremenov prah, — .kalcinirana soda, — .ostali trdni delci (kalcit, dolomit, glinenec in ostali), Dosedanji sistem, odpraševanja ne zagotavlja pogojev za normalno delo, uporaba osebnih zaščitnih sredstev pa zahteva še dodatne obremenitve zaposlenih, ki v teh prostorih opravljajo svoje delovne dolžnosti. večja elastičnost izkoriščanja odsesovalnih naprav glede na faktor istočasnosti obratovanja, eventualne okvare oz. remonte posameznih delov. Še posebno pa je taka odločitev pomembna zaradi manjših dimenzij, tako čistilcev, kot tudi ventilatorjev. Tako je po projektu predvideno sedem odsesovalnih naprav za lokalno odpraševanje, montaža čistilcev in ventilatorjev v istem nadstropju, dva odseso-valna sistema pa imata ločene vodne čistilce od ventilatorjev. Poleg opisanih lokalnih odseso-vanj zaprašenega zraka, uvajamo v vseh etažah čiščenje tal, kjer je stalen izvor zapraševanja celotnega delovnega okolja. V ta namen je služil centralni čistilec tal, ki sestoji iz fleksibilnih. gumijastih cevi s sesalnimi nastavki in fiksnega cevovodnega omrežja, priključenega na baterije dveh ciklonov za grobo čiščenje, ter naprej povezavo na dva ventilatorja in čistilca. Glede na tako rešitev je treba upoštevati, da v obrat vnašamo ventilatorje, ki lahko povzročijo dodaten hrup. Zato je vgraditev potrebno izvesti z ustreznimi dušilci zvoka, in pravilno vgraditvijo. Taka idejna rešitev je upoštevana ob izdelavi projektne dokumentacije. Trenutno je dokumentacija v celoti izdelana, iščejo pa se ustrezne ponudbe za opremo, ki jo je mogoče, v celoti nabaviti pri domačih proizvajalcih. Naj še omenim, da znaša predračunska vrednost za: — elektroinštalacijo 1.239.690 din — opremo in ostali inštalacijski material 6.691.458 din Skupna predračunska Vrednost, brez montažnih del tako znaša 8 milijonov din. Predlog strokovnih siužb je, da bi se realizacija izvedbe predvidenih del najlažje izvršila po fazah in v okviru finančnih možnosti. To pa je tudi tehnično mogoče, saj se lahko; najbolj kritična mesta lokalno rešujejo pò prioritetnem vrstnem redu. Rešitev oziroma sanacija žme-sarne bi pomenila korak naprej v skrbi za delovne pogoje v zme-sarni. Že tu pa bi: radi opozorili, da nove čistilne — odsesovalne naprave normalno, obratujejo le ob rednem vzdrževanju, skladno z navodili proizvajalcev opreme. Maks Mrcina, dipl. ing. V zmesarni je prisotna velika zaprašenost, ki presega maksimalno dovoljeno koncentracijo, zato je potreben temeljit pristop k sanaciji Zato je potrebno pristopiti k razreševanju problematike po postopkih in načinih, ki rešujejo ta problem z uporabo splošnih zaščitnih mer, to je odses-ovanjem onesnaženega zraka preko ustreznih filtrskih naprav. V ta namen smo se odločili, da problem odpraševanja rešujemo po dveh različnih sistemih: a) lokalno odsesovanje — to je na mestu izvora prašenja (silosi za surovine, mešalci zmesi in transportne poti zmesi oz. surovin), to) centralno etažno odseso-vanje — v bistvu gre za ustrezen sistem sesanja v delovnih etažah. Oba sistema sta priključena na ustrezne filtrske naprave. Glede na to, da imamo opraviti na več mestih z higroskopskimi snovmi, je potrebno uporabiti tudi tako imenovane, »mokre« filtre. Suhe filtre lahko uporabimo le v primeru lokalnega odpraševanja nehi-groskopskih materialov (kremenčev pesek, dolomit ipd). Celotne ventilacijske naprave so razdeljene na devet povsem ločenih odsesovalnih sistemov, od katerih ima vsak svoj čistilec in ventilator. S tem je omogočena Monika pričela z delom Pridobitev za TOZD — dekorirnica s satinirnico Nov stroj za 3-barvni sitotisk Že