ftev. 46.
o Ljubljani, g ponedeljek, dni Z6. februarja 1906.
Leto xxxiu.

Velja po poŠti: ga celo leto naprej K 26'-
»a pol leta
pol leta „ „ 13" ga četrt leta „ „ 6-50 g* en mesec ^ » 2-20
V upravniStvu:
a« celo leto naprej K 20"-m gol leta „ as Setrt leta „„ aa mesec „
10
ga polllj. na dom 20 M m«
mesec.
Posamezne Stev. 10 k
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm)i
> ■ ■
13 h 11
za enkrat za dvakrat za trikrat za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ) 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
«sak dan, IzvzcmSI nedelje Hn praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo I« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez i.	dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ae vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkcga telefona Stev. 188.
Glasovi o volilni reformi.
Dunaj, 24. feb.
Čitatelje utegne zanimati, kako sodijo razni listi in politiki o vladnih načrtih glede vol. reforme, imunitete poslancev, svobode volitev in poslovnika. Raznovrstne so sodbe, različni so glasovi. Vendar sogla-šaje malone vsi, da je bila vol. reforma potrebna. Vse stranke pa se pritožujejo, da vol. geemetrija ni srečna, da so vol. okraji pristransko sostavljeni. In to je istina, kajti tudi mi Slovenci naj bi na Štajerskem in Koroškem plačali račun za nemško ljudsko stranko. Baron Gautsch pa je sam naglašal v svojem govoru, da je vladno stališče glede splošne in enake vel. pravice n e -premakljivo, vol. okraje pa naj odsek izpremeni po svoji previdnesti.
Ker protivniki ne morejo izpedbiti temeljnih načel vol. reforme, obešajo se na podrobnosti, da bi zanetili, razburili narodne strasti osobite Nemcev in Poljakov proti vol. reformi. Nemci tvorije tretjino avstrijskega prebivalstva, a dobč 48% od vseh mandatov. In to imenujejo „krivico", to opisujejo kot .zatiranje", dasi jim vladni načrt ohrani dosedanjo število mandatov. Tako toži dr. P e r g e 11, voditelj nemške napredne stranke, da Slovani dobč v zbornici absolutno večino tudi brez Italijanov in Rumunov. Poleg tega še soc demekratje pobei6 Nemcem 15 de 20 mandatov. Dr. Pergelt se dalje boji, da se v zbornici ojači konservativni ži velj in da a g r a r c i, zastopniki kmečkih koristi, dobe pretežno večino. To je istina, naravna posledica dejanskih razmer. Parlament naj je pravi izraz, istinita podeba političnih, narodnih in secialnih razmer v državi. Tega tudi nova vol. reforma ne izraža, a vlada je storila pogumen kerak, da se približa idealu in odpravi vsaj največje krivice, ki so jih desetletja trpeli slovanski naredi. Baron Gautsch je prevzel vodstvo gibanja, poživil in utrdil je vero in upanje širokih slojev, da Avstrija ni Turčija in da je mogeča, za-
gotovljena organizacija, premlajenje države. Nova, zdrava kri bode pomladila organizem države, preustrojila parlament. Baron Gautsch se je pokazal pogumnega politika, pa tudi modrega državnika. Oborožen je proti intrigam. Debil je trg. pogodbe, ki so potrebne državi. Pooblaščen je od vladarja, da varuje avstrijske koristi proti mažarski koaliciji. Tako je zbernici ugladil pet, da se bavi z volilno reformo, državnim proračunom in obrtno novelo. Kar so drugod dosegli s krvavimi glavami, to je vlada sama položila zbernici na mizo. Vsi resnejši listi, celo „N. Fr. Pr.", ne morejo zatajiti, da je baron Gautsch vobče lojalno postopal nasproti vsem strankam, katerim prepušča, da v odseku izboljšajo podrobnosti.
Tudi „Tagespost" ne odklanja volilne reforme. Izjavlja namreč: Volilna reforma ne izgine z dnevnega reda, četudi pade baron Gautsch. Naravno je da z velilno reformo ni povsem zadovoljna nobena strarka. Vladni načrt je kompromis med idejo splošne in enake volilne pravice ter avstrijskimi razmerami. Kompromis je mogoče izboljšati, toda prav ničesa bi oni ne dosegli, ki bi se trudili ohraniti stari parlament ter tako iz-nova povzročili boj za splošno in enako volilno pravico.
Beljaški poslanec dr. S t e i n w e n -der, graški dr. pl. Hofmann in dr L e m i s c h bi bili z volilno reformo še zadovoljni. Peče jih le to, da kranjski Nemci ne dobe mandata. Dr. Steinwender trdi, da Nemci na Kranjskem plačujejo petino zemljiškega in celo štiri petine prideb-ninskega davka. Nemška gospodarska moč in inteligenca preplavljata vso kranjsko deželo! Mi se ne čudimo, ako se ti gospodje potegujejo za svoje somišljenike. A naj se tolažijo, da se kranjskim Nemcem ne bode godila krivica, četudi ne dobe nobenega zastopnika. V šoli in v uradu jim nihče ne krati pravic. In v javnem življenju zadenejo le tedaj ob odpor, ako ga sami povzročč. Sicer pa, gospodje, obrnimo kopje! Dajte štajerskim Slovencem osem in koroškim dva
mandata, kakor jih smejo zahtevati, potem govorimo dalje. Ako pa sc sklicujete na davčno moč, potem bi smel knez Schwar-zenberg sam voliti najmanj pet poslancev. Toda imel bode en glas, kakor njegov zadnji ovčar.
Tudi Čehi niso povsem zadovoijni z vol. reforno, ker so češki vol. okraji mnogo večji od nemških. Tudi jim ne ugaja, da so mnoga mesta ločena od kmečkih občin.
Poleg veleposestnikov so najmanj zadovoljni Poljaki. Prvič izgube nekaj mandatov, drugič se bojč, da se razbije poljski klub v več strank. Mogoče, da pride iz Galicije pri prvih splošnih volitvah nekaj več radikalnih življev v zbornico, teda s časom se pomiri tudi hudournik. Poljaki pa so bili vedno previdni politiki in zato so ohranili svoj vpliv v zbornici. Dobro vedo, da ima baron Gautsch najmočnejšo „karte" v rokah. Ako ne dobi potrebne večine za vol. reformo, razpusti zbornico. - In nove volitve bi se vršile v znamenju splošne in enake vol pravice. V tem slučaju pa izgubi sedanji poljski klub več, nego po novi vol. reformi.
Rusini so vobče zadovoljni. V Galiciji imajo sedaj osem in v Bukovini d«a mandata, torej deset. Po vladnem načrtu dobe v Galiciji 27 in v Bukovini 4 mandate, torej pridobe 21 poslancev. Nezadovoljni pa so z vol. okraji, ker poljski mandat pride povprek na 73 000 duš, dočim rusinski na 112 000. Vsem pač nihče ne more ustreči!
Nekoliko zgodovine.
Državni temeljni zakon z dne 26. febr. 1861 je določal, dn volijo pesamezni de želni zbori v državni zbor 343 poslancev, in sicer: kraljevina ogrska 85, češka 54, lombardo beneška 20, vojvodina kranjski 6, štajerska 13, koroška 4, Primorje (Istra, Trst in Goriška) 6, Dalmacija 5 i. t. d. Ta ustavni zaken pa je ostal mrtva črka. Nadomestil ga je zakon z dne 21. dec. 1867 za avstrijske dežele. Poslanska zbornica je štela 203 poslance. Med temi je imela Kranjska 6 poslancev, Štajerska 13, Koroška 5,
Dalmacija 5, Istra 2, Goriška 2, Trst z okolico 2 itd. Drž. poslance so volili dež. zbori.
Zakon z dne 29. junija 1868 pa je določal, kako naj se velijo drž. poslanci, ko bi n. pr. ta ali oni dež zbor ne mogel ali ne hotel voliti drž. poslancev.
Zakon z dne 13. sušca 1872 dostavlja k § 18. zakona z dne 21. dec. leta 1867, da more cesar ddočiti novo volitev državnega poslanca neposredno, to je, izven deželnega zbora.
Večja izprememba se je zgodila z zakonom z dne 2. aprila 1873 Ta zakon je v protislovju z veljavnimi dež. redi uzel dež. zborom pravico voliti državne poslance. Obenem je pomnožil število poslancev na 353, in sicer jih je Kranjska dobila 10, Štajerska 23, Koroška 9, Dalmacija 9, Istra, Goriška in Trst z okolico po 4.
V ta namen so bile določene 4 kurije: veleposestnikov, mest, trgov, in obrtniških zbornic ter kmečkih občin. Kmečke občine so volile posredno, to je po volilnih možeh, ostale tri kurije neposredno.
Zakon z dne 4. oktob. 1882 (lex Zeit-hammer) je določil, da v mestih in kmečkih občinah voli drž. poslanca, kdor plačuje vsaj 5 gld. direktnega davka.
Grof Badeni je z zakonom z dne 14. junija 1896 vpeljal peto kurijo, ki je dob la 72 mandatov. Število drž. poslancev je poskočilo na 425. S peto kurijo je bilo že priznano načelo splošne in enake volilne pravice. Ta peta kurija pa je zmes, oziroma le zaplata, ker ostale kurije so ostale ter volile tudi še v peti kuriji. Po predlogu barona Dipaulija je obveljal zakon z dne 5. dec. 1896, ki je znižal davčno mero za volivno pravico v mestih in kmečkih občinah od 5 na 4 gld.
To je kratka zgodovina vol. reforem.
Polagoma je prodiralo prepričanje, da stari Šmerlingom sistem ne odgovarja razmeram in da so bile osobito kmečke občine prikrajšane v svojih pravicah. Tako so n. pr. mnogo let kranjska mesta
LISTEK.
Smrt junakov.
(Izvirno poročilo ,,Slovencu".)
B e 1 g r a d , meseca februarija.
V Stari Srbiji in Makedoniji se že opaža, da se zima umika in da se približuje mila pomlad. Junaški sinovi teh .izmučenih zemlja, ki so zapustili dom in družino ter odšli v planino, da ondi s puško v roki branijo zasužnjene svoje brate, so prezimili skrivaj po selih. A junaki, željni boja in mejdana, pozabljajo, da narodni sovražniki dobivajo krila, ko goia ozeleni. Dolg se je zdel hajdukom zimski odmor, zapustili so pred časom skrivna svoja zavetišča in odšli so, da najdejo sovrage naroda svojega.
Prvo pomladno solnce je najnevarnejši sovražnik četnikov. Zvabi jih v goro, ki je še gola in zasnežena. Prvi znaki pomladnega solnca ožive četnike in oni, željni svobode, zapuste zavetišča ter gredo v goro. V tem času so vojaška zasledovanja najbolj pogosta, ker je vreme najugodnejše za pre ganjanje četnikov. Tedaj ni čuda, da prve dni pomladi pade največ junaških glav, da v tej dobi gavrani najbolj kljujejo telesa junakov, padlih v junaški borbi.
Prvi znaki pomladnega solnca so izvabili iz zimovišča tudi čete vojvode J o -vana P e š i c a in vojvode S p a s e Garde.
Obe četi sta edšli v noči na 2. febr. iz vasi Prehinca v Paklište, kamor sta došli zjutraj na Svečnico Ker četniki niso spali celo noč, so polegli, še poprej se pa postavili straže okrog sela in okrog hiše, v kateri so bili. Ravno ko so jedli, pribiti stražnik in sporoči vojvodi Spasu, da se selu bliža turška voiska. Kakor bi trenil, so bili četniki popolnoma pripravljeni za boj in z brzostrelnimi puškami v roki so pričakovali zapovedi.
Vojvoda Pešid pohiti na piano, da vidi, kako je razporejena turška vojska. A ta je že začela obkoljevati hišo, v kateri so bili četniki. Iz hiše pa ni bilo mogoče streljati, ker je vojska tirala pred seboj mnogo se-Ijakov, žena in otrok, ker je vedela, da Srbi ne bodo streljali na svoje seljake.
Turki so pognali prve strele na hišo. Ker je bila hiša slaba, so svinčenke kakor dež padale med četnike. Po prvih turških strelih so srbski seljaki pobegnili z bojišča, a četniki začeli sipati ogenj na Turke. Ke so jih tako z ognjem vznemirili, so planili iz slabe hiše ia zavzeli postojanke okrog 2
hiš. Turki so navalili na Srbe z vso silo ia Srbi videč, da za nje ni rešitve, so prijeli za zadnje sredstvo ter začeli metati med goste vrste turške vojske bombe, ki so uči-nile čudo med Turki. Dva mladeniča B o -židarKosturicin Branko Luki d, oba iz Iriga, v Sremu na Hrvaškem, sta žrtvovala svoje življenje, da rešita ostale četnike. Ko sta vrgla zadnjo bombo, sta nataknila bajonete in naskočila goste turške vrste. — Podpirana z ognjem svojih ostalih drugov sta ne le vznemirila turške vojake, ampak sta jih celo potisnila v potok. Junaki so sicer izgubili pri tem oba izvrstna dru-gova, a Turki so bili tako vznemirjeni, da so ostali četniki dobili čas, da so se umaknili višje od sela ter zavzeli tako ugodne pozicije, da se jih vojska ni upala več preganjati.
V istem času pa, ko sta se Božidar in Branko berila kakor leva, obkoljena od Turkov od vseh strani, je en turški na rednik neopažen se priplazil do srbskih pozicij in ustrelil dvakrat iz revolverja na vojvodo Garda ter ga ranil na levi nogi in na levem obrazu. A sinovec vojvode Garda Stojmen S t o j a n o v i c ga opazi in z enim udarcem razbije naredniku lobanjo.
Od Srbov sta v boju še junaško pogi-
nila : Todor Sandalovid, Josim D i m i t r i j e v i d , oba iz Paklišta, a ranjen je Rodivoje Nikolajevih ter še 2 četnika, a posrečilo se jim je, umakniti se z ostalo četo.
Božidar in Branko sta umrla skupno. Od njihovih brzostrelk je padlo 6 mrtvih Turkov. Turške izgube so znašale 16 mrtvih in več ranjenih.
Turki vznevoljeni radi svojih velikih izgub in neuspehov, ker se je četi posrečilo, rešiti' se, so začeli grdo ravnati s seljaki, a mnogo so jih odpeljali v Kuma-novo na sodbo, češ, da pomagajo četam in četnikom. A niso se zadovoljili le s tem, ampak so iz Paklišta odšli v Gulince in tam, da se Spasi Gardu osvetijo za poraz, ubili sestro vojvode Garda, ki je Turkom v tem kraju zadal mnego neprilik.
Mrtve junake so Srbi po cerkvenem obredu pokopali na mestu njihove junaške smrti, a narod tega kraja že speva pesmi, v katerih poveličuje smrt pakliškiti junakov, katerih imena bodo v zgodovini borbe za osvobojenje zasužnjenih Srbov zapisana z zlatimi črkami.
▼olila 3 poslance, veleposestniki 2 in vse kmečke občine le 5
Po sedanji vol. reformi, ki jo je predložil baron Gautsch, dobe kmečke občine na Kranjskem 10 poslancev in le mesto Ljubljana voli svojega mestnega poslanca.
Se nekaj glasov o volivni izpremembi.
V odboru nemške čvetorice je predlagal princ Liechtenstein, naj ima zbornica na teden le po tri seje, da bo imel odsek za volivno reformo dovolj časa za svoja dela. Nemški sudetski in alpski poslanci se hočejo bolj tesno združiti, da izpremene one številke, ki jim ne prijajo. Ogrski minister Krist« fty je rekel v klubu ogrske napredne stranke o Gautschevem govoru gle 'e volivne refetme, da je ravno Gautsch pred 5 meseci najbolj ugovarjal splošni volivni pravici. Po nekem skupnem ministrskem svetu je rekel Gautsch Kristoffy u: Vi ste največji sovražnik monarhije. Krščanski socialci niso zadovoljni z razdelitvijo volivnih okrožij. Predvsem zahtevajo za Dunaj več kakor 28 poslancev. Poslanec dr. Vogter graja, da dobi Praga s 400.000 prebivalci 14, Dunaj pa le 28 ko bi moral imeti Dunaj s svojimi 1,700.000 prebivalci 56 poslancev, katero število bi se pa moralo pomnožiti na 78, če pride vpoštev dunajska davčna moč. Angleška Morningpost piše, da bo morala slediti izpremembi v avstrijskem državnem zboru tudi izprememba v delegacijah in da bo najbrže izpremenila Avstrija tudi svojo zunanjo politiko. „Daily Chronice" kaže na razloček med položajem v Avstriji in na Ogrskem. Na Ogrskem so zaprli parlament, v Avstriji pa hočejo uvesti splošno vol. pravico. Z velikim zanimanjem sledi javnost razvoju ogrske krize in boie se, da povzroči razpor med Avstrijo in Ogrsko nevarnost za Evropo. V Pragi so imeli včeraj soc. demokratje shod, na katerem so se načeloma izjavili za Gautschevo volivno reformo, ugovarjali pa določilu o enoletnem bivanju in pozvali delavstvo na najodločaejši boj proti vsem odkritim in tajnim nasprotnikom volivne rt forme kakor tudi proti vsakemu zavlačevanju zak. načrta.
Praška »Politik" priobčuje znamenit članek, v katerem razpravlja, da Nemci volijo že pri 44 200 prebivalcev enega poslanca, dočim šele na 45.400 Italijanov. 52 800 Jugoslovanov, 60 100 Rumuncev 60.800 Cshov, 66.500 Poljakov in 108 700 Rusinov pride po en poslanec. »Politik" je silno razdražena, da se je vlada tako slabo ozirala na Cehe. Kar torej ni zmogla v večji meri vsa močna češka delegacija, zahteva v še večji meri »Narodov" intrigant glede Slovencev od edinega dr. Suster-š i č a !
Vladna volivna reforma po številu prebivalstva.
En mandat na število prebivalcev	Nemci J		*£ C 1	i	Slovenci S		"S e E o ■O t_ (/)		!s <J		Rumuni j		Poljaki j	;E '55 3 C£	
10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000 70.000 80.000 90.000 100.000 110.000													1 S		
Generalna stavka,
s katero groze rdeči glumači, ni ničesar drugega ko smešno postavljanje, kakršnega sme od socialnih demokratov že navajeni. Za uspešno uprizoritev in izvršitev generalne stavke manjka vseh pogojev. Vse delavstvo vendar ni v socialnodemokraškem ta boru. Pe poročilu dunajske strokovne komisije šteje socialna demokracija v onih strokah, kjer ie delavstvo strokovno organizirano, le 8'2 odst. pristašev. Kako hoče torej socialna demokracija začeti generalno stavko, ako onih 91 odstotkov ne bo sodelovalo? Socialna demokracija ne mere računati s tem, da bi je podpirali češko-na-rodni, nemško nacionalni in krščansko socialni delavci. Tudi ne more socialna demo-
kracija pričeti boja, ker ji manjka denarnih sredstev. In brez denarja se doslej ni izvo-jevala še nobena bitka. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bi posledice generalne stavke imeli nositi le delavci. Premožni ljudje bi niti za trenutek ne bili v zadregi; pač pa bi bili ubogi delavci v dveh do treh dneh izpostavljeni lakoti, posebno, ako bi jim trgovci cdpovedali potrebni kredit, kar bi bile neizogibno. Ako socialna demokracija grozi z generalnim štrajkom, petem dela to v prepričanju, da njeno sleparstvo še mnogim ni odprlo oči.
Dogodki na Ogrskem.
Kraljevi komisar R u d n a y je nastopil 24. t. m. ob 4 popoldne svoje novo mesto. Vse ceste so bile zaprte, pred mestno hišo je stala častna pehotna stotnija. Nato je bila seja municipalnega odbora. Vse dohode je zastražila policija. Tudi na dvorišču, po mostovžih in na galerijah zboro-valne dvorane so bili nastavljeni policisti. Ko je bila otvorjena seja, je prečital notar dopis ministrskega predsednika, ki naznanja da je imenovan Rudnay za kraljevega komisarja v Budimpešti. Nato je vstopil v spremstvu dveh policijskih nadzornikov v ogrski gali Rudnay. Prečital je kraljevo pismo, ki naglaša, da prekorača budimpeš-tanski municipii svoj zakoniti delokrog na način, ki omajuje spoštovanje de zakonov. Ker so bili zaman vsi poizkusi v dosege zakonitih razmer, je imenovan Rudnay za kraljevega komisarja. Z neomejeno oblastjo razpustiti občni zbor, upravni odbor in druge komisije in odbore budimpeštanskega municipija in da lahko sam izvšuje posle občnega zbora ter sestavi upravni odbor kakor tudi ostale odbore in odseke. Občni zbor je na predlog bivšega budimpeštanskega višjega župana Markusa ugovarjal imenovanju kraljevega komisarja.
Koalicija se še posvetuje o oklicu na ljudstvo. Zdelali ga še niso. Bije bo obsegal oklic zgodovino zadnjih dveh let, ostro nameravajo obsojati razpust državnega zbora in naglašati, da krona noče miru.
Slušatelji budimpeštanskega vseučilišča in tehnike so prosili svoja rektorja za dvorano, da prirede protestni shod. Oba rektorja sta od klonila prošnjo in prosila dijake, naj epuste politične demonstracije, da vlada ne zatvori obeh visokih šol.
Hrvaška vladna stranka je sklenila v b novi navzočnosti resolucijo, v kateri obžaluje, da bo trpela Hrvaška po nedolžnem škodo, ker je nastalo na Ogrskem neparlamentarno stanje. Stranka hoče delati na dosege parlamentarnega reda.
VPožunu je priredile 400 srednješolcev 2 4. t. m. demonstracijski izprevod preti vladi. Peli so Košutovo himno. Demonstrante je razkropila policija.
Košut in reška konferenca.
Hrvaški delegati so poslali Košutu naslednje pismo:
Presvietli gospodine! Rizvoj, kejim se stvari uputiše, nuka me, da Vam pošaljem ovo nekolike rieči za obaviestiti Vas kako držimo, da je naša absolutna dužnest, da ostavimo V. G. svaku odiuku glede roka ugovorenom sastanku. Svaki drugi postupak bio bi u današnjem najtežim okolnostima s naše strane više nego li indiskrecija. Nova situacija ukida svaki razlog da se stvar p o ž u r i i z a to V a m ostavljamo podpunu slobodu, da označite vrieme i mjesto za sastanak kad ga budete držali shodnim, ako držite da je u m j e s t n o , d o k s e napeto stanje ne razpline.
Jedina stvar, na koju ne bismo mogli pristati, biebi sastanak u inozemstvu, pošto bi ovaj mogao dati povoda netemeljitim predpostavkama, da se snuje nešte protivno legalitetu i zakonu, od kojih nemarno ni kakva uzroka da se odalečujemo, pošto riečka rezolucija, koja mora da bude pod-lf gom naših razprava, ne sadrži drugo nego postulate u svakom pogledu epravdane, a na našem pravu utemeljene.
Nakon ovoga dozvolite mi, da u ovom težkem momentu za Vaš narod izrazim V. G. osjtčaje moga najtoplijega uvaženja i osobitog poštevanja.
Odani Pero Č i n g r i j a.
Upor črncev v Nemški Jugozahodni Afriki
vkljub vojaškim uspehom, ki so jih ondi dosegli zadnji čas Nemci, še vedno ni koa čan. Zanimiv je izkaz, ki so ga sedaj priobčili Nemci glede vojnih vjetnikov. Vjetih je skupaj okrog 13.000 Hatentotov in Hi-rerov, od teh je okrog 2500 mož, okrog 11000 žena in otrok. Ko bi kaka druga dr žava imela 11000 žena in otrok v vojnem vjelništvu to bi bil krik in vik v deželi pesnikov in mislecev in v njihovem »rajhs-tagu" bi se kar vrstile humanitarne interpelacije in lepi govori. Sedaj pa molče — vitezi.
Maroška konferenca.
»Figaro* priobčuje carjevo izjavo, da nesporazumljenje med Nemčijo in Francoske ne bode motila miru in da je pričakovati daljšega miru. Maroški odposlanci so predložili v soboto konferenci lastni načrt o ustanovitvi maroške državne banke.
Kitajska je plačala odškodnino
Loadonska .Tribuna" javlja iz Pekina, da je kitajska vlada plačala odškodnino za razrušeni misijon v Cangfu in kaznovala krivce.
Dogodki na Ruskem.
Maksim Gorki ne odpotuje v Ameriko, ampak se poda začetkom marca v Jalto.
Glavni ravnatelj viseljske železnice Ivanov je bil v Varšavi na ulici ustreljen. Storilec je ubežal.
Kakor poročajo iz Varšave, so tamkaj v četrtek zvečer teroristi na ulici ustrelili kapelnika 2. k a z a -škega polka, Avstrijca, Adama Rubinsteina, ki je dovršil svoje nauke na praškem konservatoriju Rubinstein, ki se je pred nekaj dnevi povrnil iz Prage, ni občeval skoraj z nobenim človekom ter se ni brigal za javne stvari. Najbrž je bil žrtev kake pomote.	-g
V	Sibirijo so pregnali ravnatelja moskovske tovarne za gumiWolfsohna,po rodu Avstrijca, njegovega pomočnika in tovarniškega zdravnika.	•	-. ^
Vojaško sodišče vOdesi je obsodilo 30 mož odeškearti-ljerijske b r i g a d e n a 1 0 1 e t n o ječo, ker so se branili stražiti brigado ob demonstracijah dne 30 decembra. .t
Kongres zveze z 3 0. oktobra je sklenil 24. t. m. naj skrbi gosudar-stvenna duma sama pri reviziji volivnega zakona za zastopstvo manjšine in za obmejno prebivalstvo. Duma naj uredi državni jezik po šolah in uradih. V industrijskih krajih naj se nastavijo delavski kandidati. Za varstvo delavskih koristi naj sc ustanove delavske zveze Delavcem naj se zagotovi razne zavarovanje. Grajali so, da se izda premalo za obrtne šole. Zahtevajo izpremembo tovarniškega nadzorstva in posebno izkušnjo za tovarniške nadzornike.
Cuje se, da je ruski vojni minister R e • d i g e r podal demisije in da bo njegov naslednik šef generalnega štaba G a 1 i c i n.
V	Sevastopolu so povodom sod-nijske razprave proti poročniku Schmidtu izbruhnili prvi nemiri med mornarji. Vsled tega je odposlan admiral Dikov iz Peter burga v Sevastopol.
Kralj Edvard na potovanju.
.Echo de Pariš" poroča: Kralj Edvard se bo tekom prihodniega tedna mudil na svojem potovanju v Biarritz 24 ur v Parizu, kjer bo imel razgovor s predsednikom Fallieresom in ministrskim predsednikom Rouvierjem.
»Petit Parisien" javlja iz Londona, da se kralj Edvard okolu 5. marca pcda preko Pariza v Lizbone.
Volivna reforma na Švedskem.
V	petek so predložili v švedski zbornici zakonski načrt o volivni izpremembi. Pe tej reformi bo v zbornici 165 kmečkih in 65 mestnih poslancev. V vsakem voliv-nem okraju bo izvoljen po en poslanec. Volivne pravico bo imel vsak 24letni držav-lian z ueomadeževano preteklostjo. Volivna okrožja bo imel kralj pravice, da jih izpre meni vsako 9. leto.
Posvečenje francoskih škofov.
V	nedeljo, dne 25. t. mes., je posvetil papež sam v cerkvi sv. Petra novoimeno vane francoske škofe. Slovesnost je imela zaseben značaj. Navzoči so bili kardinali Merry del Val, Rampolla, Mathieu, di Pie-Iro, Macchi, papežev dvor in nekaj povabljenih gostov.
Vedska vojska na Francoskem.
One štiri častnike, ki niso hoteli posredovati pri inventuri cerkvenega premoženja v Saint Servantu, bo sodilo vojno sodišče. Seveda dela vse framasonsko časopisje na to, da bi stroge obsodili častnike, ki niso hoteli ravnati v nasprotju s svojo vestjo.
Pri inventuri cerkvenega premoženja v pariški cerkvi sv. Tomaža so prijeli več oseb, med njimi tudi upokojenega generala Recamierja.
Zbližanje med Nemčijo in Angleško.
Zadnje mesce sem je bilo jako napeto razmerje med Nemčijo in Angleške. Gospodarska naspretstva med Angleži in Nemci pa tudi osebna mržnja med obema vladarjema so bila že taka, da je bilo pričakovati vojske. Angleški kralj se ni niti
hotel udeležiti pogreba danskega kralja Kristijana, ker se ga je udeležil nemški cesar. A zadnji čas so se oblažila naspretstva med obema vladarjema tako, da se snideta oba vladarja v Sredozemskem morju v Malti ali pa v Atenah Nemški cesar Viljem sam je povabil Edvarda jako prijazno na sestanek.
Štajerske novice.
š t Maks Vidic. Srčna kap je zadela v Gorenjem gradu predstojnika endot-nega okrajnega sodišča, deželnosodnega svetnika g. M a k s a V i d i c a. Pogreb bo jutri popoldne.
š Konkurz je napovedal Tomaž Pe-perko, trgovec v Braslovčah. Kenkurzni komisar je predstojnik okrajnega sodišča na Vranskem, oskrbnik konkurzne mase pa g. Mihael Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem.
š Umrl je v Gradcu umetnik na gla-soviru g FranPetrič — V Gradcu je umrl vpokojeni vladni svetnik g. Alfred Garzarolli pl. Thurnlackh, star 77 let.
š Moderni rokovnjači. Aretirali so v celjski okolici sleparsko družbo: posestnika Franca Gaberšeka, 65 let starega brezposelnega Jurija Gaberšeka, 32 let starega črevljarja Jožefa Slemenška, postopača Franceta Rahleta, delavca Martina Vodopivca, 53 let staro Marije Grilec in krojaškega mojstra Dovečarja, ki so ponarejali podpise na menjicah in tako iz celjske mestne hranilnice prisleparili več sto kron. Dovečar, ki bi se bil moral te dni oženiti, je bil aretiran pri slariših svoje neveste.
š Vabilo na pustni večer katerega priredi Bralne in pevsko društvo »Maribor« na pustni torek, dne 27. februarja 1906 v mali dvorani »Narodnega doma" (II. nadstropje) Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, za nečlane 50 v. Vstop je dovoljen le vabljenim in po njih vpeljanim gostom. Maske dobrodošle. Spored: 1. »Pevski večer ali prevarana žena". Šaljiv prizor. 2. »Slikar in sreča". Šaljiv prizor. — 3. Ples. — 4. Različne pustne burke.
š Nasilnež prve vrste je pešec 87. pešpolka v Celju, S e n t j u r c. Izvršil je že tolike zlobnosti, da mora za kazen že služiti 6 leto. V nedeljo je zopet brez devo -ljenja popival z neko znanko v gostilni do 10. ure zvečer. — Patrulji, ki ga je prišla iskat, se je izmuznil skozi stranska vrata. Njegova spremljevalka pa je začela patruljo tako zmerjati in psovati, da je bila aretirana. Zunaj je patruljo čakal Sentjurc in jo začel psovati ter zahtevati, naj izpusti njegovo znanko. Vrgel je bajonet od seb- in zakričal: »Ne grem, če me ubijete!" Sele, ko so še 3 vojaki prišli patrulji na pomoč, so ga spravili seboj. Pred vojašnico je zopet izku-šal ubežati in po dolgem boju so ga še le ukrotili
Dnevne novice.
Lenuhi —■ kritizirajo. „Slovenski Narod" tudi o volivni reformi nima v svojih predalih druzega, nege — i n f a m -n o s t i. Za resno razpravljanje in za skupno delo na korist celoti temu listu ni. Kakor pri potresnem posojilu, je tudi sedaj »Narodu" samo na psovanju — dr. Suster-šiča, dasi je dr. Susteršič takrat kakor sedaj storil polno svojo dolžnost. .Narodovi" prvaki pa se slej kakor prej lenuhovali, spali ali pa po svoji nerodnosti kvečjemu kaj pokvarili. Zato menimo, da ljudje, k i so ves čas spali, niti pravice nimajo do kritike. Njihova dolžnost je bila, biti na Dunaju in kaj storiti. Pre-neumne je torej, če sedaj »Narod" kaj kritizira in če od dr. Susteršiča zahteva toliko moč, da bi premagal ves vpliv nemške ljudske stranke. Berite strastne izbruhe graške »Tagespost" proti številu slovenskih mandatov, potem bo vsak človek videl, da je delo poslancev .slovanske zveze* v tem boju pač malo težavnejše in res nadvse na-porneje nego pa Malovrh Tavčarjeve pisar-jenje doma za pečjo. Ob vsem tem je največja infamnost, da se vedno ponavlja laž, da so se kranjski »klerikalni poslanci pogodili z vlado, da so, ako vlada ugodi njihovim zahtevam na Kranjskem, pripravljeni žrtvovati v prid Nemcem dva slovenska mandata na Štajerskem* in di je »jasno kot beli dan (!!), da so dr. Su-steršič in njegovi tovariši prodali štajerske in koroške Slovence vladi za ceno, da se jim izroči kranjsko meščanstvo*. „Narod" je pred tedni pisal, da hoče dr. Susteršič Liub-
Sjane prodati, sedaj ko ima Ljubljana svoj mandat — pa ne p« zaslugi dr. Tavčarja — prodaja dr. Susteršič druge stvari. D o -gnalo seje, da »Narodovo" laž njivo hujskanje izhaja od celjske advokatske družbe, ki je vsled žalske afere, prodanega travnika itd. vsa potlačena ter si skuša na ta način politično pomoči. Ta družba je širila tudi p* Celju vest, da so bili štajerski slovenski poslanci v „ Slovanski zvezi" glede celjskega mandata v klubu preglasovani, kar je seve tudi popolnoma zlagano. Glede »prodajanja slovenskih interesov" naj melče ljudje, ki za debro kupnino za en travnik prodado najvitalnejfie slovenske interese ! .Narod" naj le pove, kde mu piše laži o »Slovanski zvezi" in dr. Susteršiču, na dan naj pride z imenom, potem se bo dokazalo, da je dotičnik velik — političen lopov. Sicer pa je dr. Susteršič odgovoren za svoje delo svojim volivcem in kot načelnik »Slovanske zveze" »Slovanski zvezi", ne pa .Narodovim" brezimnim dopisnikom. Zvsem tem pisarjenjem pripravlja »jlovenski Narod" le teren svoji kliki, kako bi bilo mogoče liberalnim poslancem glasovati zopervolivno reformo. Srce jih boli, da gra-ščaki izginejo s površja, da izgube Schwe-gla in Barbota. To je glavna stvar, vse drugo postranska stvar. Sicer bomo p a š e v e č povedali! »Narodu" je ljubše, da ohranimo Jugoslovani dosedanjih 27 poslancev, nego, da bi jih dobili 36, ki bi ne bili razcepljeni in imeli tako velik upliv. Za štajerske Slovence je »Narodu" tudi jasno, da je bolje, da imajo 4,mandate, nego bi jih imeli 6, sploh .Narodu" velja glede slovenskih poslancev račun, da je več 15 nego 23. Sicer je pa naravno, da vse stranke zabavljajo čez razdelitev okrajev, ker vlada ne more nobeni stranki kot taki ugoditi. Liberalci bodo imeli priliko priti v odsek za volivno reformo, videli bomo, če bodo ondi kaj pomagali in če ne bodo zopet ostali daleč proč od Dunaja, kakor se je zadnji čas godilo skoro z vsem liberalnim klubom. Eao pa naj si naši liberalci zapomnijo : Splošne volivne pravice ni mogoče več zadržati — prodrla bo sama ob sebi. Naj se torej z intrigami zopet ne — blami-rajo!
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico so zmešale liberalce tako, da si ži sami kar vprek očitajo izdajstvo. »Narod" išče vzrokov, zakaj so liberalci podlegli, in pravi, da zato, ker je »Narod" sam premalo pisal, ker so liberalni zaupniki v mokronoškem, novomeškem in škofjeloškem okraju lenobo pasli, ker baje še tisti, ki so po Ljubljani prevzeli nalogo pobirati glasovnice, niso glasovnice oddali Rohrman-novi prevzvišenosti, ker so celo Rohrman-novi najtesneji zaupniki vse skrivnosti liberalne agitacije sproti izdajali uredništvu »Slovenca", ker so goljufale vse pošte v korist »klerikalcev" itd. S tem se tolažijo, a vsi ti izgovori so ničevi. Resnica je, d a so trgovci in obrtniki obrnili liberalni stranki hrbet in v svoji veliki večini ne-č e j o imeti nič skupnega več s to zanikerno stranko. To je res, vse drugo je smet v oči. Sicer ima pa žajf<ir Rohrmann prav: če bi bile vse glasovnice iz cele dežele prinesene v njegovo oštarijo. bi bili liberalci gotovo zmagali.
Starostno zavarovanje za zasebne uradnike. V poslanski zbornici dne 8. t m. sprejeti zakon o zavarovanju zasebnih nastavljencev pride 27. t mes. pred gosposko zbornico. Da predlogi tudi tu ugladijo pot, so sklenile organizacije zasebnih in trgovskih uslužbencev v sporazumu z referentom poslanske zbornice dvornim svetnikom dr. Marchetom, poslati na gosposko zbornico vlogo, kjer prosijo, da se neizpremenjen sprejme zakon, kakor ga je sklenila poslanska zbornica. Vlogo je podpisalo 72 različnih organizacij vseh narodnosti, med njimi tudi tukajšnje slovensko trgovsko društvo »Merkur".
Kandidatje za predsednika graškega nadsodišča se: Ministe-
rialni svetnik dr. R. plem. P i 11 r e i c h Rudolf vitez Regner pl. B 1 e y 1 e -b e n , predsednik inomoškega nadsodišča dr. Friderik baron Kali Rosen-b e r g in predsednik nadsodišča v Zadru dr. Adalbert G e r t s c h e r.
Impertinentnost tržaškega magistrata presega že vse meje. Delegacija je namreč sklenila, da se imajo odslej na magistratu držati načela, da se ne sprejme nobenega nelaškega spisa ne od nanoestništva ne od strank; povrh se je pa drznila zahtevati od namestništva, da bodi zunanji in notranji uradni jezik novega na-mestniškega urada, ki upravlja posle, prej poverjene magistratu, izključno laški! Ne verujemo, da bi se vlada dala tako terorizirati.
Od avstrijsko-laške meje.
V najkrajšem času bodo en italijanski in-fanterijski polk, trije eskadroni dragoncev iz Vidma in 80. italijanski infanterijski polk iz Benetk premeščeni v Sacile tik avstrijske meje.
Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval c. kr. finančnega rač. praktikanta g. Avgusta Pihlerja za praktikanta pri dež. blagajni. — Imenovana je za pro vizorično učiteljico v Tržiču gdč. Alojzija S t e b i — Upokojen je na lastno prošnjo č. g. župnik Peter Reže k.
—	Občine in ,»Družba sv. Cirila in Metoda*1. D. uzd. sv Cirila in Metoda v Liubjant v prid je sklenilo županstvo v Dekanih v Istri kolekovati vse svoje uradne listine z našim narodnim ko-lekom. Obenem nam je vročilo 50 K podpore. To je d r u g a srenja, ki uvažuje ime nitnost narodnega koleka za nas Prva je bila občina P a r t i n j e pri Mariboru. Odločili smo se, da vsako naslednico v tem narodnem poslanju priobčimo njej v čast in narodu v prospeh. Živeli občini Partinje pri Mariboru in Dekani ▼ Istri.
—	Za družbo sv. Cirila in Metoda v korist otroškrga vrtca na Savi pn J-sen cih je darovala 200 K .Katoliška Bukvama v Ljubljani, ki se kot pokrovite Ijica prišteje prvi ljubljanski podružnici. Zastopnik pokroviteljnine bo vsakokratni po slovodja bukvarne. Za velikodušni dar se iskreno zahvaljuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
—	Vulkani bljujejo. Vezuv je zopet začtl bijuvati. »Ntw Yurk Herald" poroča iz Barbadosa, d» M »nt Pelee na Martin'que zopet bljuje. Prebivalci oteka so vsi prestrašeni. Pet oseb so zadeli kamni z ognjenika. V Fortu de France je potres porušil mnogo hiš. Vulkan La Soufrire na St Vincentu ni od leta 1902 sem tako deloval kakor sedaj. Potresi na otokih Martin;que, St Vmcent, Guadtloupe, St. Luca in Dumi n;ca so močneji, kakor oni pred štirimi leti. Mestni prebivalci beže na deželo, ker se boje, da se zrušijo hiše.
—	Porotne obravnave v G o -rici se prično koncem roe>eca marca t. 1.
—	Občinske volitve na Jesenicah s^ t rše dne 6. 8 in 10. marca
—	Na Brezjah snujejo gasilno društvo.
—	Premeščen je sodnijski avs-kultant g. F r. Vidmar iz Rovinja v Kobarid
—	Ogenj. V Ločniku je napravil ogenj kmetu Jos. Medveščeku škode 1500 K.
—	Skocijan pri Turjaku. Sed
mina po pokojnem župniku g. Jakobu M e r c u bo v četrtek 1. marca ob 10 uri.
—	Poštarji in poštni ekspe-ditorji so imeli v soboto v Ljubljani shod, na katerem so sprejeli resolucijo za 20 odstotno zvišanje plače do eneg? časa, ko se jih uvrsti v štiri spodnje plačilne razrede drž. uradnikov.
—	Mesto venca na grob gdčne Eme Peterlin iz Ribnice je daroval gosp. Alojzije Vodnik kamnoseški mojster v Ljubljani, za družbo Cirila in Metoda 10 kron.
—	Samoumor. Na žagi Marije Su-hadolnik se je vsled nesrečne ljubezni obesil Žagar Anton Furlan.
—	V čebelnjaku je zgorel na
Dobrovi pri Liubljam Jakob (j u t n i k. Čebelnjak je zgorel.
—	Demonstracijski pogreb.
Iz Reke poročajo, da niso pustili delavci župniku spremiti trupla pri zadnji demonstraciji ranjenega in v bolnici umrlega delavca Kobeka. Sprevoda se je vdeležilo 12.000 delavcev. Po tovarnah je bilo za čas pogreba delo ustavljeno.
—	Umrla je v Nabrežini Katarina Pertot.
—	Novice iz Amerike. Umrl je v Cikfcgi za sušico 45 let start Janez Hodnik, doma od Sv. Križa na Dolenjskem — V Loroinu je umri Fran Bivc,
doma iz St. Vida na Dolenjskem. — V Eve-letbu je ponesrečil v rudniku Fr. K 1 u n , doma iz Sajevca pri R bnici.
— Novomeške novice. Novi potresi na Dolenjskem. Dne 24. t. mes. okoli 4 zj. se je občutilo v Novem mestu in ponekod tudi v bližnji okolici srednje močno potresno bobnenje Zvečer se je pojavilo precej močno nemirje na močvirnih mehkih tleh. Nemirje traja dalje. — Zadnjemeteorologično opazovanje. Iz Novega mesta se nam piše: V soboto, posebno pa včeraj v nedeljo so se poj».viii na vzhodu in jupozapadu izrazo-vito tip<čni znaki bližnjih potresnih ozir. vremenskih katastrof Sklepati je, da so te katastrofe med tem kje na daljnem jugozapadu že aktivne postale.
ljubljanske noulce.
lj Javno predavanje. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer v »Slov. krščan. soc. zvezi" javno predavanje č. gosp. kanonika Sušnika o p a 1 a ont o 1 o g i j i predpotopnih živalih osobito o mamutu. Vstop vsakemu prost.
lj Poročili so se gg.: Simon K i-ler, c. kr. postni upravitelj z g. Terezijo deležnik, Franc Sark, trgovec, s komptoaristinjo Ano Hubad, Franc Stayer, kurjač na juž. želez., z gdč. Leopoldino Deisinger, Matija Pire, realčni profesor iz Idrije, z gdč. Antonijo Okorn, učiteljica, Robert Stepic, c. kr. davčni cficijal, z gdč Matilde Bernard, učiteljica.
lj Aretirati je dala »Ljubljanska kreditna bansa" lastnika agenture, M e n a r-d i j a , ki je napevedal knnkurz.
lj Nevarno je obolel na pljučnici zdravnik g. dr. Krajec. Danes mu je že bo'jše.
lj Kap zadela. V soboto zvečer so našli v Crnetovem hlevu na sv. Petra cesii št. 78, mrtvega brezposelnega mesarskega pomočnika Franeta Mežnarja iz Orl pri Ljubljani Zadela ga je srčna kap.
lj Pobalinstvo. Včeraj popoldne so metali trije paglavci snežene kepe v dolenjski vlak in razbili pri enem vozu šipo.
lj Slovensko gledališče. Iz pisarne dram. društva se nam javlja: V torek popoldan ob 5. uri se uprizori burka »Luce in Lipe", zmagoslavna dirkača. Za lože par, sicer pa abonement ne velja. Ta burka se je igrala na Dunaju čez 100 krat zaporedoma V petek je častni večer g Orželskega, ki poje v opereti Don Cezar naslovno vlogo.
lj Na Ogrsko ne gresta prvi in drugi bataljon 27. pešpolka, ker ss je nenadoma v soboto odredilo, naj se »strogo pripravno stanje" odpravi.
lj Nemci v Kazini so se na ma-skeradi včeiaj budiče igrali. Kazina je predstavljala pekel, in Germani so po njej plesali kot hudiči Res malo duhovita iznajdba in neukusna. Ali je bilo to zaradi volivne reforme kot znamenje, da bo nemško nadoblast — h . . . . vzel?
lj Umrl je c. kr. nadinženir g. Alojzij Muck star 44 let.
lj Preprečena pot. Hrvata Martin Vukov c in Nikelaj favč c sta kupila po 5 kron tuje potne liste in se hotela izseliti v Amerike. Na južnem kolodvoru jima je pa preprečil pot, tam službojoči nadstraž-nik s tem, da ju je aretoval. Odvedli so ju sodišču.
lj Izgubljen je zlat prstan s tremi kamni, vreden 190 K in prstan z modrim kamnom, vreden 24 K.
lj V hotelu »Union« bo jutri zvečer v veliki dvorani svirala popolna vojaška godba. Več v in-seratu.
Izpred sodišča.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.
Požigalka pred ljubljanskimi porotniki. Marija Hriba r, 49 let stara kramarica iz Ihana, je po možu podedovano bajto prodala ter stanovala v Pečnikarjevi hiši v Ihanu. V tej h ši je imela malo sobo v najemu in v njej hranila svoje poh štvo in nekaj malega blaga. To svojo lastnino je zavarovala pri zavarovalo ci »Slavija" za 400 kron. Zadnji čas se je obdolžtnka pijači udala ter skupilo večinoma za pila. Ona tudi trdi, da ji je bilo meseca decembra ukrad nih 284 kron. Ni čuda. če ;e prišla v denarne zadrege in ni mtgla 240 kron dolga plačati. Žt 2. de cembra min leta dozorel je v nji sklep Pečnikarjevo hišo zažgati. Računala je s tem, da bodo s hiše vred tudi njene premičnine zgorele in da b® dobila izplačano zavarovalnino, s to pa poplačala dolg. Od 1. do 4. decembra je Marija Hribar vedno popivala. V penedeljek dne 4. decembra je bila v raznih gostilnah, nakar je prišla ob-dolženka k sosedni Antoniji Bizjak, kjer je dobila kave. Nato se je molil rožni ve-
nec. Marija Hribar je glasno molila in še sama pridejda nekaj molitvic; nato je šla domov. Doma je imela na mizi zavitek vžigalic, od katerih je tri vzela sabo bla je v šupo in skušala tam štelo vžgati, ker se pa zaradi vlažnosti ni hotel ogenj prijeti, šla je k onemu koncu hiše, kjer se nahaja njena soba in je prav nad to sobo vteknila v slamnato streho gorečo žveplenjko, katere se je hitro ogenj vprijel, nato pa zbežala v bližnjo hesto. K sreči je ta dogodek opazoval Jože Nahtigal, ki je to noč v sosedovi bajti žganje kuhal. Stekel je takoj z posodo vode tja, ogenj pogasil, nato pa domače ljudi, ki so že spali poklical. Storilke ni poznal, pač pa jo je prijel Andrej Kovač, kateremu je takoj dejanje priznala. — Obdolženca vse to odkrito priznava, zagovarja se le, da je bilo tisto noč pijana, čemur pa priče oporekajo. Zdravniki zvedenci so tudi njeno duševno stanje preiskavah in jo 4 tedne opazovali, a prišli so do zaključka, da je sicer njena duševna zmožnost manj razvita, vendar ne tako, da bi ne mvgla biti odgovorna za svoja dejanja. Ker so porotniki glavno vprašanje na požig, kakor tudi dodatno vprašanje, če je bilo s tem dejanjem nevarnost in zdravje ter življenje za v tej hiši bivajočih ljudi združeno, enoglasno potrdili, obsodilo je sodišče obdolženko na 18 mesec er težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsaki mesec.
Telefonsko In brzolaono poročila.
Konjice, 26. Pogreb knezoškofovega očeta veličasten. Udeležilo se ga je 21 duhovnikov. Cerkev polna ljudstva. Pridigal in maševal je dekan H r a s t e 1 j, kondu-koval kanonik M a t e k. Pri škofovskih konfereicah na Dunaju kot tajnik zadržani knezoškof dr. N a p o t n i k pride v petek opravljat zadušnico.
Dunaj, 26. februarja. Cesar je danes pri splošnih avdijencah sprejel knezoškofa dr. Nape tnika.
Dunaj, 26 februarja. Danes se vrši konferenca med železniškim ministrom in severno železnico v zadevi podržavljenja severne železnice. Akt o podržavljenju bo skoro gotovo še danes podpisan.
Dunaj, 26. febr. Včeraj je na velikem shodu govoril dr. A d 1 e r , ki je po bijal strah pred slovansko večino v parlamentu, češ, da v Avstriji ni enetne slovanske stranke, ampak so le Cehi, Poljaki itd. Hvalil je Gautschev govor in dejal, da bodo socialni demokratje podpirali Gautschevo vlado, ki svojo usodo združuje z volivno reformo. V tem oziru so soc. demokratje vladna stranka. V slučaju preprečenja vel. reforme, se bo vzdignilo avstrijsko delavstvo in pričelo stavko, kakršne zgodovina še ne pozna.
Dunaj, 26. febr. Poljski klub bo imel 5. marca sejo. Poljaki izjavljajo, da je volivna reforma atentat na eksistenco Poljakov v Avstriji in hujskajo tudi Nemce, češ, da si Nemci ne bodo priborili več kot 180 poslancev, ker bodo 20 do 25 mandatov izgubili na socialne demokrate.
Dunaj, 26 febr. Pred današnjo sejo gosposke zbornice so imele sejo vse tri skupine gosposke zbornice Baje se namerava v gosposki zbernici pri posvetovanju o vojaških novincih provzročiti debato in zavzeti stališče napram ogrskemu vprašanju.
Zader, 26. febr. V italijanskih krogih je velika nevolja nad vlado, ker je zavrgla italijansko zahtevo, po kateri naj bi se naredil neki poseben kataster za Italijane in bi se skup združile tiste mestne občine (na podlagi Zadra), iz katerih bi se mogel izvoliti vsaj en italijanski poslanec. Zdaj ne bo izvoljen v Dalmaciji niti en Italijan. (Italijani imajo torej iste bolečine, kakor kranjski liberalci. Op. ur.)
Budimpešta, 26. februarja. Včeraj je bilo le malo shodov koalicijskih poslancev, a ti shodi, ki so bili dovoljeni, so se vršili mirno. Po celi deželi je bilo mobiliziranih 40.000 vojakov in vse orožništvo. Večina poslancev bo svoje mnenje povedalo v odprtih pismih. To sta žs storila bivii minister D a r a n y i in bivši naučni minister Wlassic Oba obsojata Fejervaryjevo postopanje, priporočata deželi mir in vztrajnost v pasivnem odporu, ki bo končno priborila zmago. Wlassic je govoril včeraj tudi v Fečuhu, v Ostrogonu je govoril Kmety, v Barkonu Glinski, v Budimpešti v drugem okraju bivši poslanec
Nemeth, v devetem bivši poslanec Blagy. Vse je bil« mirno.
Budimpešta, 26. febr. Večina shodov je bila včeraj prepovedanih, med njimi tudi shod v Czegledu, Košutovem valivnem okraju, taka da Košut ni mogel govariti.
BudimpeSta, 26 februarja. Kraljev komisar R u d n a y je nevarna obalel na influenci.
Budimpešta, 26. febr. Dra policijska inšpektorja sta dobila od kraljevega komisarja Rudnaya ključe od velike komi-tatae dvarane. jutrišnji generalni zbor hočejo s silo preprečiti.
Bruselj, 26. febr. Ctleaskega poslanskega tajnika Palnacerasa je včeraj sin čilenskega generalnega konzula Wadding-tona z več revolverskimi streli usmrtil. Palnaceras ie bil zaračen s hčerko generalnega konzula, a so zadnji čas nastale med zaročencama diference.
Barolin, 26. febr. Danes na dan slovesnega vhoda neveste princa Eitel Friderika in v preddan prinčeve poroke in srebrne paroke nemškega cesarja in cesarice, se je pričela v Berolinu stavka kočijažev. Na ulicah ni videti kočij. Ceste so napol prazne.
Vabilo
Polenovkn'
sveža in dobro namočena
43» 3-1 se dobi v trgovini
Valentina Sitarja.
hranilnice in posojilnice v Ribnici
kateri se bode vršil
y nedeljo, dne 11. marca 1906, ob 3. uri pop.
v zadružni dvorani.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za I. 1905.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Prememba pravil.	444
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
načelstvo.
Izjava.
Podpisani Janez Košenina, me-'
sarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 6, izjavljam stem, da nisem v nikakem sorodstvu in v nobeni zvezi s Fran Košenino, stolarjem v Ljubljani, ki je te dni pred poroto.
Ljubljana, dne 26. februarja 1906.
440	i-i	Janez Košenina.
Organist in cerkvenik
oženjen, brez otrok, bi rad o sv. Juriju službo premenil iz velike župnije na kako manjšo.
441	3—1 Vprašanje na upravn. ,Slovenca".
Zahvala.
Vsem, ki so izrazili sožalje in mene tolažili ob bolezni in smrti preljublje-nega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda	437
Vekoslava Pintarja
trgovca
kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim udeležnikom najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo mi je pa izraziti napram blgor. gospema Orožnovi in Debelakovi, kateri ste bili zvesta pomoč v bolezni rajnkega, ter meni v najboljše tolažilo. Istotako zahvala gosp. zdravniku dr. Rakežu za njegovo požrtvovalnost. katero je izkazal dragemu pokojniku. Najlepša zahvala prečastiti duhovščini, gg. uradnikom, sl. požarni brambi in c. kr. orožništvu kakor i cenjenim damam ter gospodom za častno spremstvo.
Šmarije pri Jelšah, 20. febr. 1906.
Žalujoča soproga.
Zahvala.
Za vso izkazano ljubav in premnoge dokaze iskrenega sočutja med boleznijo ter ob prezgodnji smrti predragega nam brata ozir. svaka, gospoda
Fran Repar-ja
markerja v „Narodni kavarni '
izrekamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prav prisrčno zahvalo	445
V prvi vrsti se najiskrenejše zahvaljujemo gospodu kavarnarju Fran Krapešu za vso obilno ljubav, ki jo je tako prijazno izkazoval predragemu pokojniku, dalje vsem gospodom kavarnarjem in gostilničarjem za darovani krasni venec in spremstvo, slavnima društvoma „Dru-štvena godba" in „Slavec" za v srce segajoče žalostinke ter vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njega zadnjem potu.
Ljubljana, 26. svečana 1906.
Filip Repar Ivana Repar
brat.	sestra.
Marija Repar
svakinja.
J-osip Puppis Jvan^ct Puppis roj. Valenčič
i
poročena. Dolnja fazana, dne 12. svečana 1906.
436 1-1

P
fc
rm p
B
fta
Vvw
Upravništvo meščanske korporacije v Kamniku
daje najkasneje s 1. junijem 1.1. sledeča posestva v najem:
1.	Turistovsko hišo v Bistrici, dalje posestvo pri izviru Bistrice, tako zvano Uršičevo kolonijo, obstoječe iz hiše z gospodarskim poslopjem, s pravico do potrebne paše in krme za 2 goveji živini;
2.	dalje se daje z imenovanim dnem v najem mlin in žaga v Stahovci, eno uro od Kamnika, brez ali 7. k temu spadajočim zemljiščem.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo do 25. marca 1.1. upravništvu meščanske korporacije v Kamniku.	434 2-1
uvi
Št. 61.
Razglas.
Podpisana c. kr. volilna komisija naznanja ipd dopolnili volitev, ki so se izvršile dni si. februarja igo6 ja trgovsko in obrtniško $boniico v Ljubljani.
I.	Od 78 volilcev / volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 66, Izvoljen je gospod Fruu Kollmann, trgovec v Ljubljani \ 49 glasovi.
II.	Od 6-4. volilcev 11 volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 5s5, Izvoljena sta gg Feliks Urbane, trgovec v Ljubljani, s 342 glasovi, in Viktor
Rohrmaun, troovec v Ljubljani, s 340 glasovi.
III.	i6is volilcev III. volilne kategorije trgovinskega odseka jih je veljavno volilo 828. Izvoljena sta gospoda Fran Šubelj, trgovec v Kamniku, in Pavel Velkavrli,
trgovec v Ljubljani, vsak s 420 glasovi.
IV.	Od (j<) volilcev I. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 69. Izvoljen je gosp. Andrej Gassner, tovarnar v Tržiču, s 44 glasovi.
V.	Od 11 j3 volilcev 11 volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 887. Izvoljeni so gospodje Ivan Selirey, pekovski mojster v Ljubljani, s 517 glasovi\
Ivan Rakovec, tovarnar v Kranju, s 5i6 glasovi in Filip Snpančič, stavbenik v Ljubljani, s 5i4 glasovi.
VI.	Od 55(j4 volilcev III volilne kategorije jih je veljavno volilo 32:5. Izvoljena sta gospoda Davorin Frančič, klobučar v Novemmestu, in Josip Glo-
belnik, krojaški mojster v Ljubljani, vsak s 1767 glasovi.
VIL Od 9 volilcev IV. volilne kategorije obrtnega odseka jih je veljavno volilo 5. Izvoljen je g. Karol Luckmann, glavni ravnatelj kranjske industrijske družbe na Jesenicah, s 5 glasovi.
V Ljubljani, dne 22. februarja igo6.
C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani.
435 l—l	Predsednik: Kulavics.
Neutešljivega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš čez vse ljubljeni sinček
ilan
danes popoldne ob polu 4. uri v 9. letu svoje starosti po kratki, zelo mučni bolezni mirno zatisnil oči za vedno.
Pogreb nepozabnega ljubljenca je bil v četrtek, ob 4. uri popoldne. V Podzemlju, 20. februarja 1906.
Rihard in Hermina Megušar, starši. Vida, sestrica.
Zahvala.
Rihard in Hermina Megušar
se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način izrazili svoje sočutje, povodom prebridke, nenadomestne izgube ljubljenega sinčka
ilana
posebno pa onim, ki so nepozabnega spremili k večnemu počitku.
V Podzemlju, 23. februarja 1906.
438	Žalujoči ostali.
V veliki dvorani
Grand hotela,Union4, Ljubljana
433 2—1
(Ravnateljstvo Ant. Kamposch.)
V torek, 27. februarja 1906
rodbinski koncert
ki tu proizvaja sodba c. in kr. pešpolka U. n kralj Belgijcev,
v zvezi z veliko
polnočno veselico
s ■» I €* « «» m.

V sredo, 28. februarja 1906
v veliki dvorani
koncert mestne »Društvene sodbe'1
v zvezi z veliko
slonikovo pojedino
Oba dni: Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 kr.
V stranskih prostorih ter v vinski kleti je poskrbljeno za domačo godbo.
Priloga 46. štev. »Slovenca" dne 26.
1906.
Državni zbor.
Z Dunaja.
Trgovinske pogodbe.
Dne 22 februarja je peslanska zbernica pridela razpravo o trgovinskih in carinskih pogodbah z vnsnjimi državami. Tc pogodbe potečejo s 1. sušeem, ki je torej kritičen dan prve vrste za našo, pa tudi za dotične države. Ogrski parlament je odpovedal, poslanska zbornica ogrska je razpuščena Ogrska vlada nima § 14., kaker avstrijska, zato bode morala s posebno ces. naredbo uveljaviti trgovinske pogodbe, ki jih skupna državna vlada sklepa z omenjenimi državami Avstrijski parlament si je nekoliko opomogel, da mere za sil« vršiti svoj. del-žnost, »a tudi uporabiti svoje ustavne pravice. Ž A, da so te pravice glede trgovinskih pogodb jako malenkestne. Vlada namreč sklene trgovinsko pogodbo z vnanjo državo in ta sklep predloži zbernici ket „fait accempli" v odebrenje. Parlament mora pogodbo sprejet' brez vsake izpremembe ali jo more zavreči. Ako je zavrže, nastane največja zmešnjava, carinski boj, ki more državi mnogo škoditi. Dalje je treba pomi sliti, da vsaka država brani svoje koristi. Torej je vsaka trgovinska pogodba kompromis po načelu: „Do, ut des." Koncesije na eni, kompenzacije na drugi strani. S tega stališča moramo presojati trgovinske pogodbe. Vsaka ima svoje prednosti, a tudi svoje slabosti.
Pogodba z Italijo.
Pogodba z Nemčijo je že gotova. Danes so oa vrsti pogodbe z Italijo, Belgijo in Rusijo. Obravnave avstrijske z italijansko vlado so znane. Avstrijski parlament je lani soglasno sklenil, da mora iz pogodbe z Ita lijo izginiti znana vinska klavzula. Po sedanji trgovinski pogodbi z Italijo iz leta 1891 je bila namreč csrina od italijan skega vina znižana cd 20 gld. v zlatu na 7 K 62 h per hektoliter. Posledica ie bila, da so italijanska vina preplavila avstrijske dežele. Nad 100.000 hI italijanskega vina so izvozili vsako leto v Avstrijo, v vrednosti do 30 milijonov ki on. Vsled tega so bili oškodovani naši vinonsdni kraji, osobito Dalmacija, Istra in Tirolska. Dalmatiuci so 12 let opravičeno ropotali v zbernici, češ, da mora Dalmacija plačevati trgovinsko pogodbo z Italijo.
Ta vinska klavzula izgine iz nove pogodbe, ker carina od italijanskih vin v sodih se zviša od 7 62 K na 60 K. To je ve lika koncesija, ki je je dala Italija. Seveda jc zahtevala obenem kompenzacijo za južno s a d j e i n o 1 j e. Tako je Avstrija dovolila zopet prost uvoz oranž, c i -tron, ovočja in cvetlic ter znižala carino od fig, mandeljnov, orehov, maslin in olja. Za sveže sadje iz Italije velja carina, kakor je določena med Avstrijo in Nemčijo, Višja je carina za čebuljo, deteljne seme, svože meso, klobase itd. Za r i ž ostane sedanja carina 3 60 K.
Na drugi strani pa je Avstrija zopet dobila od Italije koncesijo, ki je za naše lesne trgovce velikega pomena. Les in žaganice (deske) imajo prost uvoz v Italijo. In lesa se izvozi iz naše države v Italijo povprek na leto za 50 milijonov kron. Na sprotne pa so Italijani zahtevali carice za konje. Doslej so izvažali konje v Italijo brez carine. V bodoče, torej od 1 sušca boda Italija pobirala 25 d« 40 lir carice od konja. Največ konj izvažajo Ogri. To so bistvene določbe nove pogodbe z Italijo, ki stopi v veljavo 1. sušca in traja do 31. decembra 1917. Vseh carinskih točk je 655, za katere pa ni prostora v dnevniku. Naj ie pripomairu, da štatistika ceni izvoz nrše države v Italijo na 152 1 K milijonov, uvoz Italije v našo državo na 1092 milijonov kron.
Poročevalec dr. C h i a r i je kot prvi govornik priporočal pogodbe z Italijo, dasi ima tudi svoje slabe strani. Tirolski posl.
S c h r e t t je vebče zadovoljen s pogodbo. Iiraža pa željo, nuj avstiijika vlada strogo pazi na italijansko živino, ki jo gonijo čez meje na tirolske planine, da ne zanese kuge.
Dalmatinski poslanec B i a n k i n i je ostre gr?jal vlado, ki je zopet raznim ita lijanskim pridelkom dovolila prost uvoz, oziroma znižala carino. S tem je zopet oškodovana Dalmacija, ki proizvaja enake pridelke: oranže, južno sadje, olje, mandelje, orehe, kostanj itd. Tako po nevi pogodbi odpade carina za italijanske mandeljne, dasi iznaša sedanja carina 12 kron od 100 kgl. Carina za italijanske elje se zniža od 2 40 gld. v zlatu na 4 K. Masline (oljke) tvorijo n. pr. na Teskanskem bogastvo prebivalstva. V Dalmaciji se oljka več ne izplača, zato jo ljudje zanemarjajo. Največja hiba v po godbi pa je, da je r i b i š t v e ob dalmatinski meji zopet na milost in nemilost izročene italijanskim ribičem. Vsled tega izjavi Biankini, da z dalmatinskimi tovariši glasuje proti pogodbi.
Slovenski poslanec P o v š e , ki kot poljedelski veščak in član carinskega odseka dobro pozna trgovinske pogodbe, je v slojem govoru našteval prednosti in hibe trgovinske pogodbe z Italijo. Obžaluje, da bode zopet Dalmacija oškodovana glede južnega sadja in olja. Nevolja dalmatinskih tovari šev je torej povsem naravna, Toda pomisliti treba, da v bodoče odpade nesrečna vinska klavzula, ki je tekom 14 let napravila ogromne škode avstrijskim vinsrejcem, eso-bit® v južnih pokrajinah.
Tej nesreči se je pridružila še trlnauš, ki je uničila vinagrade in mnoge stotiseče mrodnega premoženja.Nasprotno pa moramo z zadovoljstvom naglašati, da bede tudi v bodoče mogoče les in žaganice brez carine uvažati v Italijo. Ta določba je tolikega pomena za planinske dežele in tudi Kranjsko, da glasujemo za pogodbo. Vlada pa naj aa drug način povrne škodo Dalma ciji. Zgradi naj pristanišča, železnice in iz datno psdpira poljedelstvo. Na ta način msre vjada zopet pridobiti zaupanje Dalmatiacev. (Zvihna pohvala. Gavor objsrimo po za-pisniku).
Govorili so še P e s c h k a , minister grof B u q u o i , dr. Klaic in dr. To-1 i n g e r. Poljedelski minister grof Buquoi je »aglašal, da trgovinske pogodbe ne smemo soditi po posameznih točkah ali s stališča ene dežele, marveč kot celoto. Io kot taka je pogsdba z Italijo povoljea.
Minister dalje izjavi, da se veterinami oddelek izloči iz ministrstva zs notranje posle ter prideli poljedelskemu ministrstvu, kar je že stara želja peljedelcev.
D r. K 1 a i e je jako ogorčeno govorit proti pogodbi, ki bode zopet škodila Dal maciji. Zato izjavi, da bedo Dalmatinci glasovali preti pogodbi. Vlada pa naj ne po zabi Dalmacije, ki je povsem zanemarjena, Zbornica je nato skoraj soglasno odobrila trg. pogodbo z Italijo.
Pogodba z Belgijo
je za našo državo neznatnega psmena. Za našo državo pridejo v pošte v: Svinec, hrastov les, platneni sukanec, bukovi izdelki, papir, semena, pivo divjačina in perutnina. Zbornica je brez razprave odobrila trg. pogodb® z Belgijo.
Pogodba z Rusijo.
Avstrijska vlada je že 15. febr. podpisala trg. pegedbo z Rusijo. Nova pogodbs prvič določa ebestr&nske tarife. Tudi ta pogodba voboc ni nepovoljna. Cariaa za rusko repic». mak, dettljao seme, hmelj, konje in perutnino je zvišana. Take b. pr. je bilo rusko deteljne seme carine prosto; nova pogodba določa 8 K. Carina za hmelj se je zvišala od 1667 na 24 kron, za konje od 1190, ozir. 23 81 na 30, ozir. 60 kron itd. Posebno važno je, da se ruska carina za avstrijske kose ni zvišala. Višja pa je ru ska cjrina za avstrijski les.
Klofač in dr. Kolischer sta grajala, da avstrijski konzuli ne storč svejc dolžnosti. Povsad smo tepeni, ker imajo druge države izvežbane konzule, ki pospešujejo trgovino.
Zbornica je odobrila tudi trg. pogodbe z Rusijo.
Književnost In umetnost.
#	i,Zora", glasilo kat. narodnega di-jaštva, ima v 5. št. naslednjo vsebino: Jos. Prevrat: Srednja šola in srednješolsko di-jaštvo. — Ivan K: Nekaterim v premislek.
—	Ivo Zoran: Nočne melodije. — G. C. Na* rodna ideja in krščanstvo (Dalje) — L. Le nard: Cateževa parafraza. — Glasnik: Preč. g dr. Fr. Sedej. — Promocija. — Izjava.
—	L'stek: Kulturno delovanje „Slov. kršč. sec. zveze". — Stritarjeva slavnost. — Na platnicah: Kdo ja pokopal vseslovenski di jaški shod. — Estetika. — Zanimalo bode reorda. -»- Lvslaica uredništva.
*	Slovensko gledališče. V so bot»j se jc ponavljala ViKter Hugonova drama „Lukrecija Borgia" ter dosegla enak uspeh kot pri premijeri. Po vdarjali smo žc v prvi oceni, da je drama sad pisateljeve .krvave" domišljije, je pa tudi nekoliko tendenčuo deio, le da se ten denca dd Čitati samo med vrstami. Zločin na zločin, rafiairana krvoločnost na krve-iečnost in osveteželjuost se slika s tako ži vimi bojami, da se nam vidi celo dejanje zavito v črn mrtvaški prt in nas aehotč ob haja zona. Niti ene blažilne poteze, samo greh in kri in smrt! Upamo, da se drama ni uprizorila radi dejanja samega, ampak le zato, da smo mogli koestatirati, v koliko so naši igralci kos težkim ulogam, katerih ima ta drama veliko. Glavna vloga in najtežja je seveda naslovna. V tem ©siru sme pač zadovoljni, ker ne kmalu kaka igra se je tako dobro uprizorila kot „ L u k r e c i j a Borgia". Skoro je bila repriza še ne koliko boljša od premijere, za kar gre glavna zasluga gdč Spurnavi, ki je v sveii ulogi dosegla vištk popolnosti. Tudi gosp N u č i č je bil boljši ket prvič. Izborna sta bila gg. Dobrovolny in D r a g u t i -n o v i č. Izmed ostalih, ki zaslužijo vsi pohvalo, omenjamo posebej g. V7 e d r a 1 a. Pri zadnji oceni nam je tiskarski škrat napravil smešno pomoto; pri oceni g. Nučiča se ima glasiti »dosjer partner", ne pa kot jc bilo tiskano „defcar pastir". Režija in oprema zaslužita vse priznanje. F K.
Iz slovanskega sveta.
sl Med Srbi in Bolgari. Iz Ki
čeva foročajo, da se izkušali bolgarski zli-kovci čez okno usmrtiti srbskega svečenika N i k o 1 a T o m i č n. Napad se je ponesrečil. Isti so usmrtili že več srbskih duhovnikov.
sl Češki umetniki pri knezu Ferdinandu. Kvartet .ŠsvSik" je kon-certoval na dvoru v Šefi i pred knezom Ferdinandom, Knezu je godba zelo ugajala in js zato odlikoval češke umetnike z re dom za meščanske zasluge.
sl Demonstracije v belgrad-Skem gledišču. Vsled demonstracije visokošolske cmladine v „Narodnem gle dfšču* v Belgradu, ki se je ponovila, jo po dala glediška uprava demisijo.
sl Odlikovanje srbskega junaka. Ruski car je za izkaao veliko hrabrost na bojnem polju na daljnem vstoku odlikoval stotnika iožinirsktga oddelka Srba R a d o s l a v a A. D j o r d j e v i d a s sledečimi visokimi redovi: sv. Ane III. reda, sv. Stanislava III reda ia sv. Aae II. reda z meči. S tem z, dnjirrt redom je dobil omenjeni Srb tudi pravico ruskega plemstva. Odlikovani stotnik je brat srbsko-šabaškega nadškofa Sergija.
»1 Pomiioščenja zaprtih srbskih časnikarjev. Ker že ni bil tri leta pomiloščen noben srbski časnikar, je sklenila srbska časnikarska zveza naprositi pravnega ministra, da predloži kralju predlog o pomiloščeaju \sch srbskih zaprtih časnikarjev. Minister je že obljubil svojo pomeč.
sl Slovanska zabava v Belgradu. V četrlek je bila v Belgradu velika slovanska zabava, ki jo je priredil „Ruski kružak" v korist ustanovljenja s l o-vanske čitalnice v Belgradu. Zabava je bila kostumirsna. Na njej je bilo videti vse slovanske neše, tudi slovensko narodno. Zabave se je udeležil tudi kralj
Peter s prestolonaslednikom in knegiujojčleuo.
sl slovanska čitalnica v Belgradu se odpre meseca marca v prostorih „Ruskega kružka".
sl lfsesrbski učiteljski kongres. Sredi avgusta meseca ob priliki proslave 251etnice »učiteljskega udruženja" priredi se v Belgradu vsesrbski učiteljski sestanek. Povabljeni bodo tudi slovenski učitelji.
sl Srbsko brodarsko društvo je naročilo več prevoznih vlačnih ladij najnovejšega sistema, na katerih bodo prevažali srbiko živino do Brajle. Podpisan je že tudi dogovor s severno nemškim Lloy-dom, ki bo prevažal živino iz Brajle dalje v Italijo, Francosko, Nemško in druge zemlje.
sl Zagrebško gledišče vzemo, kakor pišejo hrvaški listi, v najem Milan V a i s , Emil s u 1 d in Franc A r n o 1 d. Pravijo, da postane na ta način gledišče pravi „tingltangl".
sl Jugoslovanski dnevi v Bolgariji. Naš dopisnik poroča iz Sofije sledeče: To Jeto v septembru bo odkrit spo menik carju-osvoboditelju Aleksandru II. pred poslopjem „Narodnega sobranja". Na to slavnost bo poslal posebno zastop ništvo ruski car sam ia se bo svečanosti udeležilo veliko števila Rusov. Iste dni bo odprto novo gledišče, ki se zdaj izvrruje, Na to slavnost bodo povabljeni zastopniki vseh slovanskih gledišč in tako tudi Slovenci. Obenem se odpre iste dni II. jugoslovanska razstava. Ta ne bo razdeljena pe narodnosti, ampak dela bodo uvrščena po vrednosti, ki jo odloči komite iz 4 članov: enega Slovenca, Hrvata, Srba in Bolgara. Za sprejem jugoslovanskih gostov se že vrše priprave.
Darovi.
Četrti izkaz darov za pogoreloe
v Ratečah na Gorenjskem.
Župnijski urad Dobovec 10 K; Ignacij Šalehar, župnik Novo mesto lo K; Župni urad na Raki 39 IC 36 h; župni urad Šentjernej 20 K; W. G. p. Černomelj 10 K 80 h; farni urad Trstenik, p. Kranj
17	K 10 h; župni urad Planina 10 K; Gothard Rott, župnik v Zagorju ob Savi 10 K; župnija Stranje pri Kamniku 30 K; župnija Št. Lambert 12 K 84 h; zbirka v litijski cerkvi 3o K; farni urad Brusnice 20 K; župljani v Hotčdršici S29 K 70 h in župnik Alojzij Jarec 5 K 30 h; župnija Cerklje pri Kranju 50 K 60 h; fara Tržič 60 K; zbirka župljanov Čatež pod Zaplazom 51 K 45 h in župnik Henrik Povše 8 K 58 h; župnija Polšnik in župnik Ivan Globel-nik 22 K; Dominik Janež, Studeno pri Postojni 5 K; župni urad Ribnica 27 K; župni urad na Studencu p. Radna 12 K; Upravništvo „Slovenca" 9 K; župni urad Sv. Duha pri Krškem 14 K; župni urad v Novi Oselici 20 K; župni urad Čatež ob Savi 15 K; zbirka v farni cerkvi Radolica 194 K; Rado-liški dekan Ivan Novak 30 K^ zbirka farnega urada Mekinje 8 K; župni urad Št. Jurij pod Kumom
18	K 60 h; župni urad Št. Lenard nad Škofjo Loko 2o K; Josip Šolar, župnik, Lipoglav 10 K; farni urad Čcmšenik H K 30 h in župnik Jos Zelnik 10 K; farni urad Št. Gotard 11 K 10 h; župni urad Sv. Helena 10 K 50 h; kanonik Tomaž Kajdiž, Ljubljana lo K; župni urad Podgrad_8 K; župni urad Predosjje 60 K; župni urad Št. Peter pri Novem mestu 10 K; zbirka Slovenk v Aleksandriji, poslal P. Benigen Snoj, 34 K 50 h; župnija Bu-kovšica p. Selca 20 K; župnija Poljane 3(i K; donesek koncerta katol del. društva na Jesenicah 237 K 4 h; farni urad Masern 13 K 95 h; farni urad Št. Jurij pri Šmariji 20 K; farni urad Slavina 10 K; Karol Jaklič, župnik Prežganje p. Litija 5 K; župnija Št.Jurij pri Kranju 7o K; Jan. Gerčar, župnik in duh. svetnik v Dobu 25 K; farni urad Zagradec 8 K; J. Porenta, župnik, Stopiče 20 K; Mat. Kos, kaplan na Dobrovi pri Ljubljani 3 K; Jos. Abram, kurat Novake (Prim.) 6 K; župni urad Dolenja Vas pri Ribnici 14 K; zbirka v Hrastju, župnije Šentjurij pri Kranju 18 K; župni urad Kokra 10 K 70 h; župni urad Mirna 10 K; kanonik dr. Matija Leben, Ljubljana, obleko; farni urad Struge p.Videm 48 K; farni urad Ki šana 18 K; farani v Ribnem mnogo krompirja in 5 K 70 h; farni urad Gozd pri Kamniku 7 K; farni urad Vreme 15 K; Jan. Teran, župnik Radomlje 20 K; farni urad Št.yRupert na Dolenj. 24 K; Andr. Zaman, župnik, Šmarjeta 14 K; farni urad Prem 9 K 46 h; farni urad Dole pri Litiji 15 K; farni urad Sodra-žica 15 K; farni urad Št. Lovrenc ob Temenic- 20 K; farni urad Žalina 20 K; Janez Biijan, dekan, Moravče 20 K; župni urad Šmihel pri Nov. m. t2 K.
(Dalje prih.)
Spominjajte se
»Družbe sv. Cirila In Metoda"
1291 73
»Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, pryoritct, komunalnih obligacij i srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezenni zaklad K 200.000 -
Zamenjava ln ekshomptoje	Daje predaj me na vreduoutne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in vnovčujo Zavaruje sre&k« proti kurzni zapalo kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkulujo vojaško žonltnlnsko kavcije.
Rshompt In lnk«.aao meni«. Ttu	„JT_r Boruti*. naroSiln. -433.
Podružnica v S P L JE TU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s čeki In nakaznicami.

I [
Podružnice:
Prag* z menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most ulica 17, Žiikow, Husova ulica 37. Brno, Veliki trg in Baclon, Glavni trg 4. Čeika Lipa, Čcika K.mnlca, Mnramkl Zumberg, Schillerjeva cesta 3. MiiillliiK, I ran Josipa trg Q. N»?I .JUln, Črna cesta 8. Plzeu in Srltar*.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzellc 10, II. Taborstrasse 4, III. Ungargasse 09 (vogal Reiinwega), IV \Vle-dner Hauptstrasse 12, V. Schilnbrunnerstrasse 88 a, VII. Marlaliiferstrasse 7o, Vili. l-erchenfelderstrasse 132, IX. Alsprslrasse 32, X. Favorilenslrasse 59, XVIII. Willirlng«rstrasse 82, XXI. I lauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba v 150-19

MERCUR
44
Dunaj, I., Wollzeiie 10.
Ako. kapital K 12,000.000. Roger zaklad K 5,000.000.
Nnjliulantnejši
nakup in prodaja
vseli vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava tu CNkomptiranje -mi
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Na Bohinjski Bistri na najbolj ugodnem prostoru vasi odda takoj v najem
I^Guaenie©
427 3—2
z vstm orodjem lastnica
Frančiška Logar.
IV Stara
salonska garnitura itd.
Mferthheim-blagajna
ae proda v Židovski ulici 5, II. nadstropje, od 10.-1. ure._418 3-2
;;&foližk& Tiskarna
priporoča runovratac
vizitnice
p* niiki coni.
8
—j
ON
je naJboljSe in najfinejSe
čistilno sredstvo.
in enega
vajenca
sprejme takoj večja trgovina z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Poundbe pod A. B. 319 10-7
Prvi vinski sejem v Ptuju
se vrši
dnč 26. februarja 1906
v prostorih minoritskega samostana.
Ponujali se bodo vzorci letošnjega, prav dobrega pridelka, ter tudi vzorci iz prejšnjih letnikov od vseh vinorodnih krajev ptujskega okraja.
Začetek ob 10. uri dopoldne.
Železniške zveze s Ptujem:
Iz Maribora odhod poštnega vlaka ob 8. uri 15 min. dopoldne; iz Ljubljane odhod poštnega vlaka ob 5. uri 15 min. dopoldne; prihod v Ptuj eb 9. uri 53 min. dopoldne.
Odhed iz Ptuja: I. '/» 2. popoldne brzo-vlak na Pragersko - Maribor in Pragersko-Ljubljana; II. V* 6- popoldne poštni vlak na Pragersko-Maribor in Pragersko-Ljubljana.
Ptuj, dnč 10. svečana 1906
384 3—3
Za odbor načelnik:
H. Brenčlč.

odvajalna
LEKARJA PICCGLhJA
v/LJUBLJANI
pospešuje prebavo in odpsrlje ^ telesa. Cenik brezpbcno.

1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z 2371 obratno pošto izvršujejo.	I 8
miuiimiaažiiiiiiimiimimmžžažim Pozor! Cerkvena predstojništva.
Ugodna prilika za nakup
za kako podružnico ali kapelo. Orgle, še dobro ohranjene, imajo 10 pe-vajočih spremenov. Prodajo se takoj po izredno nizki ceni.	420 3-3
Istotam je naprodaj tudi velik
škropilnik r,?omoria'
Naslov pove upravništvo.
orgel
63 63 63 63 63 63
.Katoliška Bukvama'
u Ljubljani.
Postni sovori:
Schuster, 2 Zyklen Fastenpredigten. I. Der gute
Hirt. II. Maria Magdalena. S poštnino K 170. Bellen, Siinde und Siihne. S poštn. I< 154. Kolberg, Die Werke der Genugtuung. S pošt. K 1*30. „ Die Busse in Passionsbildern. S poštnino K —-80.
Schldr-Kaischner, Fastenpredigten. S poštn. K 2 60. Grundkotter, Sechs Fastenpredigten iiber die letzten Dinge des Menschen. S poštn. K —'80. Denifle-Sckultes, Die katholische Kirche und das
Ziel der Menschheit. S poštnino K 1-80. Droder, Die acht Seligkeiten Jesu und die moderne Welt. Neun Vortrage tur gebildete Standc. S poštnino K 2'—. Hofmann, Opfergang des Sohnes Gottes. Sieben Vortrage iiber den Kreuzweg in seiner Beziehung zum Hohenpriestertume und zum Opfer des Sohnes Gottes. S poštnino K 154. Bellen, Die letzten Worte des sterbenden Er-
losers. S poštnino K 154. Pletl, Kreuzessplitter. S poštnino K 1*70. Fuhr, llon Gethsemani bis Golgatha. S poštnino K 130.
Stingeder, Die brennendste aller Lebensfragen.
S poštnino K 105. Stingeder, Gottes Antwort auf die brennendste aller
Lebensfragen. S poštnino K 1'60. ,,Eines nur ist notwendig". Sieben Fastenpredigten.
K —'95.
Huhn, Fastenpredigten in 3 Zyklen. Mit Anhang:
Exercitien-Vortrage fiir Manner. Po poŠti K 3-10. Hecher, Die sieben Kreuzesvrorte Jesu Christi.
Po pošti K 1-30. Hecher, Frauengestalten am Leidenswege des
Herrn. 7 Fastenpredigten iiber die Busse. K 1'90. Diessel, Fastenpredigten. 10 zvezkov :
„ Die grosse Gottesthat auf Golgatha. Š pošt. K 188.
Der Karfreitag.
Die Erde, Die Heimat des Kreuzes. Der Schlussel zum Himmel. Der Rettungsanker der Sttnder. Der Tod der Siinde Sold. Die Rechenschaft nach dem Tode. Der grosse Tag der Ernte. Das Leiden in ewiger Nacht. Das gliickliche Jenseits.
1-88. 1-40. 1-88. 1-88. 1-64. 1-88. 1-88. 1-88. 1-88.
f 3 i! f1 f