Štev. 74. 7 Ljubljani. t soboto, dne 2. aprila 1910. Leto XXXVIII. s= Velja po pošti: a Kn celo leto rs prej K 28'— sa pol leta » . > 13'— aa četrt > » . » 6*50 za en ssseo » » 2-20 zi NomMJo oeloletno * 29'— za ostalo Inonornjlvo » 35'— a V npravništvn: a Za celo loto naprej K 22*40 aa pol leta > . » 11-20 sa četrt » » . » 5-00 sa en meseo » . * 1*90 Za pošiljanje na dem 20 v, na mesec. — Posamezne ttev. 10 v. SLOVENEC i Inseratt: ===== Enostolpna petitvrata (72 mm): sa enkrat......po 15 t sa dvakrat .... sa trikrat sa več ko trikrat » 10 » » 9 » V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem ob]avl]en]n primeren popast. vsak das, lsvsemšt nedelje ta prasnite, oh S. uri popoldaa. sar Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah Stav. O/in. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. o. -mm = Sprejema naročnino, tnserato ln reklamaoljo. = :- Uoravnlškeaa telefona štev. 188. —i—- J^ Današnja številka obsega 18 strani. Katoliška žena. Kakšen zaklad je prava krščanska žena! Kot dekle vzor čistega in neoma-deževanega življenja, ki uči mladeniča samopremagovanja in vitežke možatosti, kot žena varčna gospodinja in olepševalka doma, kot mati vzgojiteljica telesno zdrave in na duši čile dece, ustvariteljica novega rodu, sok in mozeg in moč krščanskega družinskega življenja! Katoliški Slovenci se smemo s tem ponašati, da je slovenska mati in žena vzor-mati, vzor-žena. Kar se posebič katoliške organizacije tiče, je slovensko dekle in slovenska mati njen poglavitni steber, zato je naša dolžnost, da dekliško in žensko organizacijo čezdalje-bolj razvijamo in negujemo. Vzorna je Marijina dekliška organizacija in bo tudi nadalje vir moči v bvoju zoper sovražnike krščanskega mišljenja in življenja ostala. Kaj lepo se pa zadnji čas sppredno z Orlom razvija ženska izobraževalna organizacija in večji kraji imajo vsi že »Bogomile«, ki delujejo s tisto živahnostjo in vnetostjo za stvar, ki je našim dekletom skoro še bolj kakor fantom lastna. Naša skrb za bodočnost bo, da te dekliške odseke okrepimo in na letošnjih Orlovih tečajih se ta točka dosledno povdarja. Prišla bo tudi centralizacija »Bogomilinega« dela samaposebi; vspeh pa bo brez dvoma velik; zakaj na zavednih, za krščansko stvar in pošteno življenje zavzetih dekletih sloni bodočnost naše katoliške polit, in nepolitične organizacije ravnotako kakor na mladeničih. Trdna mladeniška in dekliška zveza bo tako preosnovala našo mladino, da liberalci najmanj pol-stoletja k slovenski mladini sploh še zraven ne bodo mogli priti in prehiteli bomo svobodomiselce tako, da jih mladina še oddaleč ne bo trpela! Pomislimo, kaj se je v komaj treh letih iz naših mladeničev naredilo! Na prvem ustanovnem občnem zboru Zveze telovadnih odsekov po zimi leta 1907 je bilo 11 odsekov; spomladi leta 1908 jih je bilo 18; jeseni leta 1908 smo jih šteli 34; pozimi istega leta 37; spomladi leta 1909 51; poleti leta 1909 63; danes pa že nad 100, zadnji je bil ustanovljen v Zaloščah na Goriškem. — Od začetka se je telovadilo, kmalu so se začela predavanja, potem redna mladeniška šola, lani ve- liki nastopi, letos tečaji, ki jih bo do maja 20, dočim smo se lani zadovoljili z enim v Ljubljani in nekaj mladeni-škimi shodi. Kmalu se bo tiskala »Zlata knjiga«, nekak mladeniški katekizem, in pa »Poslovnik« za celo organizacijo, dve knjigi, ki bosta za nedogleden čas fundament za vse naše delo. To je delo, kakor se na zunaj kaže. Na znotraj pa je solidarnost, možatost in vnetost za vsako dobro idejo. Namah spoznaš in ločiš Orla od drugega fanta — že skoro do zibelk gre že ločitev src in duhov. Neorganiziran fant pohajkuje, ponoču-je, se seli v Ameriko, organizirani krščanski mladenič pa stremi za ideali, ki bodo naše ljudstvo napravili nezlomljivo. Ali se ne bo dalo isto iz deklet napraviti? Pa se bo tudi naredilo. Novega ni treba nič uvajati; telovadba sploh ni za dekleta. Treba bo samo razširiti delo, ki ga naši dekliški odseki že izvršujejo: predavanja, tečaji, shodi, gospodinjstvo, igre, branje, izvežba v agitaciji. To bo zopet novo življenje po naših Domovih; obenem tudi važno narodno-obrambno delo! Pozabiti tudi ne smemo na to, kolika opora bodo »Bogomile« tudi za strokovno organizirano ženstvo, za delavko. Saj se bodo delavke rekrutirale iz »Bogomil« na deželi in bodo svojo prvo izobrazbo ondi dobile. Da moramo z žensko organizacijo v velikem slogu začeti, za to nas bodrijo tudi katoliške žene sploh v Avstriji. 29. marca so začele na Dunaju zborovati nemške krščanskosocialne žene iz cele Avstrije, delegatinj je nad 300 — lep prvi katoliški ženski shod v Avstriji! Na nemškem Češkem je že 13.000 žena v katoliški ženski zvezi. Program katoliškega ženskega gibanja je podal prvi dan P. Rossler z besedami: »Vzgojite pridne matere, matere zdrave, praktične, delavne vesele in pojoče!« Sila zanimivo je bilo poročilo gdč. Kamine Thetmer iz Dunaja o pridobitni delavnosti žena. V Avstriji je bilo leta 1900 že 6 000 000 žena. ki si same svoj kruh služijo 44 odstotkov, torej skoro polovico vseh žena srlohl Žene, ki si služijo kruh v industriji in kvalificirani posli primeroma dobro zaslužijo, celo nekvalificiranim deklam na kmetih se ne godi slabo, če se primerja to z ženami, ki so primorane delati z duhom: učiteljice, doktorice, »filozofinje«, diurnistinje itd., katerim se vsem godi pasje slabo in tvorijo pravi duševni proletariat. Napaka je v tem, da si- lijo žene v neproduktivne poklice, kjer delajo moškim konkurenco, same pa tudi nikamor naprej ne pridejo. Država se pa tudi nič ne briga za praktič-n o žensko vzgojo. Treba bi bilo državnega centralnega urada za žensko delo. — Gospa Kleithner je govorila o poselskem vprašanju, drugi dan pa gdč. Schalcha o skrbi za delavke;, izvajala je, da so temeljne napake, kar se tega tiče, nezadostna plača, zdravju škodljivo delo in nevarnost za nravnost. Za oženjeno delavko treba posebnega varstva in omejitve dela. Sledila je zanimiva debata o političnih pravicah žene, kjer so nekateri starokopitneži izražali pomisleke zoper žensko volivno pravico, a so jih takoj zavrnili in je monsignore Waitz med splošnim odobravanjem izjavil: Pomisleki gori ali doli — če pride ta reč na vrsto, jo morajo katoličani krepko prijeti in za dobro stvar uporabiti! Tako je! Cagovcev pa ni katoličanom nikjer več treba! Slovenske žene in dekleta — izobražujte se tudi ve dalje, marljivo se udeležujte društvenega in tudi javnega življenja, kolikor vam to vaš gospodinjski poklic dopušča, bodite zlasti kakor doslej prve v vrstah krščanskih borilcev zoper francosko brezverstvo, kakor ga uče naši liberalci! Bodi »Bogomila« nov temeljni kamen v naši zgradbi, bodi »Bogomila« čezdalje bolj mila Bogu in vsemu slovenskemu ljudstvu. ; Dekleta, na plan! Združene žnllaste roke. Kakor da bi bilo včeraj, so nam v spominu še tisti dnevi, ko smo pripravljali in orali ledino za stanovsko združenje tobačnega delavstva. In že je minulo celih deset let, ko smo se prvič pričeli shajati v tisti mali sobici nekdanjega »Katoliškega doma« zraven velike dvorane in obenem razmotrivali pa proučavali razmere tobačnega delavstva prvi v Avstriji. Malo se nas je shajalo in zbiralo. Po pet do osem in deset to je bilo največ. In šlo se je le za veliko stvar. Ustanavljali smo in kovali načrte, kako ustanoviti stanovsko društvo tobačnemu delavstvu. A že takrat, ko je bila misel strokovne organizacije med nami še nekaj novega, smo bili praktični in dali smo dr. Kreku, ki je bil takrat državni poslanec pete skupine, celo kopo zahtev in precej Statističnih podatkov, ki jih je hotel dr. Krek imeti. Kadar je mogel in če je bil v Ljubljani, je bil dr. Krek zraven. Napravil je tudi pravila društvu, ki se je ustanovilo namišljeno in nameravano kot strogo strokovno društvo z nedolžnim imenom »Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. ljubljanske glavne tobačne tvornice«. V društveni sobi »Slovenskega katoliškega delavskega društva« v »Katoliškem domu« je bil ustanovni shod »Podpornemu društvu«. Po Krekovih načelih je bilo društvo zgolj strokovno, izključavalo je vsako politiko. 2e takrat je bilo delavstvo tobačne tvornice po ogromni večini krščansko-socialno, le neznatna manjšinica je bila socialno-demokra-ška, a kljub temu je večina bila tako konciliantna, da je pripustila predsedniško mesto socialnemu demokratu nekemu Fiendeisnu, tudi njegov naslednik Verovšek je bil zagrizen socialen demokrat in je še danes. A kljub socialno - demokraškim predsednikom je dajala iniciativo delu krščansko-socialna večina in njena zasluga je, da je delavstvo vlagalo prošnjo za prošnjo za izboljšanje razmer. Socialna demokracija je postopala izdajalsko in je ne le napadala in še danes perfidno osebno napada in ovaja naše ljudi, hotela se je tudi polastiti društva in denarja, a to se ji je popolnoma izjalovilo. Strogo strokovno in strankarsko nepristransko je ostalo društvo kljub temu, da so izdajalsko zapustili socialni demokrati skupno delavsko stvar, do danes. Še letos je klical dr. Krek rdečim ovaduhom, da je še za nje prostor v »Podpornem društvu«. Pridno in marljivo delo »Podpornega društva« delavstvu v korist nI ostalo brez uspeha. Lahko se trdi, da je po »Podpornem društvu« organizirano še danes ljubljansko tobačno delavstvo v mogočni trdnjavi, pravemu braniku delavskih koristi. Do 1600 in še več delavcev in delavk je združenih v njem. Moč, s katero mora računati delodajalec in jo tudi vpošteva, moč, ki jo ne more in ki jo tudi ne prezira socialno - demokraška ovaduška manjšina. Deset let! In zdi se nam, kakor da bi bilo včeraj, ko se je ustanovilo še zdaj po številu največje društvo na avstrijskem jugu. Društvo je že pričelo praznovati svojo desetletnico z delom. Prvo četrtletje desetletnice je posvetilo naj obširnejšim poizvedbam o razmerah ljubljanskega tobačnega delavstva, ki so kljub temu, da v velikem delavstvo še LISTEK. Prekanjen. Iz zapiskov londonske policije. Ravnatelj londonske dijamantne družbe Dirks je bil obupan. Najboljšega in najzanesljivejšega transporterja teh dragih kamenov so mu bili med vožnjo na vlaku oropali, tatovi so vzeli temu človeku meni nič tebi nič vse njegove dragocenosti. In kako? — Revež sam ni mogel razjasniti tega. Vedel je le to, da sta stopila v njegov oddelek tlva gospoda, ki sta pričela kmalu nato pogovor in ki sta mu med pogovorom ponudila smodko. To je mož pokadil, je kmalu nato zaspal in ko se je zopet vzbudil, ni imel več dijamantov. Izginili so, in z njimi seveda tudi ona dva gospoda. Kaj čuda torej, če je ravnatelj divjal. »Taka neprevidnost,,« se je jezil. »Kdo Vam pa pravi, da vzemite od vsakega še tako sumljivega človeka smodko? Vsak Vaš sopotnik, gospod ali dama, mora biti za Vas zločinec, ki Vas hoče oropati. Le na ta način se zamo-rete obvarovati »red tatvino. Sreča le, da dijamanti še niso bili brušeni in da jih je bilo primeroma malo. Škoda je zato manj velika. Sicer bi morali biti potem za vse odgovoren Vi, gospod Spencer!« Svoj ukor in svoje nauke je končal rekoč: »Prihodnji transport prevzamem sam. Naj Vam bo za vzor!« — Kmalu nato je imela družba zopet poslati večjo množino dijamantov v Amsterdam, da bi bili tam brušeni. In ravnatelj je res sam prevzel transport. Povabil je bil popreje vse gospode, ki so vedeli o tem tajnem transportu, k sebi v urad, da bi videli, kako odpotuje njih ravnatelj, ki se je bil za to važno potovanje skrbno pripravil. Ko je stopil ravnatelj v sobo, ga skoro nihče ne bi bil spoznal, tako pri-prosto, tako slabo in zanemarjeno je bil oblečen, on, ki je bil drugače tako eleganten in postaven! Imel je torbo, ki je bila mogoče nekdaj lastnina njegovega starega očeta, ravno tak klobuk in suknjo, ki je bila malo preširoka in preohlapna. V roki je pa imel velikansk dežnik. Nihče ne bi bil slutil v tem človeku transporterja dijamantov. Njegovi uradniki so komaj zadrževali glasen smeh; ravnatelj pa pravi popolnoma resno: s>Tako, gospoda moja! Ta obiska naj Vam je vzorec, kako se boste v prihodnje tudi Vi opravljali. Noben človek se Vam potem ne pridruži in smodk Vam tudi nihče ne bo ponujal.« Nato je šel. Njegovi uradniki so ga opazovali, kako možato je stopal proti kolodvoru in se skrivaj nasmihali; gospod Spencer pa zagodrnja: »Veliko in bogato pojedino pripravim, če se staremu dijamanti pokradejo.« »To se bode pač težko zgodilo,« se je norčeval drugi. »Drugače ne bi bil tega obljubil.« Ravnatelj Dirks pa je srečno prispel v Amsterdam. Ta je izročil svoje dijamante in sprejel potem veliko večjo množino brušenih kamenov, ki so bili vredni več milijonov. Naravno, da je bil ravnatelj na povratku v svojo domovino še bolj nezaupljiv napram svojim sopotnikom. Šele ko je dospel na angleška tla, se je nekoliko oddahnil. Vozil se je seveda v tretjem razredu in v kupeju se je stisnil v kot, odkoder je potem opazoval svoje sopotnike s skoro sovražnim pogledom. Toda na nobenem ni našel nič sumljivega. Nikogar ni bilo, ki bi bil imel tudi le najmanjši znak zločinca. Na drugi postaji j« vstopilo mlado dekle, ki je bilo še skoro otrok. Boječe se je oziralo okoli. Deklica se je gotovo malokdaj peljala na železnici, kajti vsaka njena kretnja je kazala popolno neizkušenost. Bila je oblečena v pri-prosti, črni obleki, kakor da bi za kom žalovala. To so kazale tudi njene oči, ki so bile rdeče, najbrže posledica dolgega in silnega plakanja. In kako proseče so gledale te oči! Ravnatelj Dirks je bil po narav! dobrodušen fant, ki si je bil tudi v svoji visoki in imenitni službi ohranil mehko in čuteče srce. In kljub svojemu trdnemu sklepu, da se hoče varovati pred vsakomur, je čutil do tega dekleta takoj usmiljenje. Saj je bilo pa to dekletce tudi še tako nedolžno, bilo je v onih usodepol-nih letih, v katerih je stopalo prvič v svet, pred seboj temno dolino, polno nepoznanih potov in stez, za seboj prožne sanje mladosti, deželo zlatih pravljic in kraljičic. In vrhu tega je še žalovalo. Ravnatelj Dirks je čutil potrebo, da nekaj izpregovori in tiho pravi: »Tebi je gotovo kdo umrl, mala, ali ne?« Velike oči so se zasolzile in pogledale so ravnatelja tako neskončno zaupljivo, da se je temu začelo srce kar lajati. In s tihim, boječim glaskom odgovori deklica: »Da, oče so mi umrli. Delali so v Whltewillu v rudokopih.« »Pa to je Sc precej daleč odtod.« precej doseže pri glavnem ravnateljstvu, le dognale, da domači uradniški krogi le še ne znajo vpoštevati zahtev in razmer moderne naše socialne dobe, ki so pa tudi pokazale, da se nahaja nekje v ljubljanski tobačni tvornici neka moška delovodska podoba, ki je drzna dovolj, da prezira vse predpise, da psuje delavke s surovimi psovkami, da, ta mož je bil drzen dovolj, da je vrgel neki delavki oranžno lupino v obraz in delavko, ki je prej delala v drugem oddelku tikal in zmerjal tako, kakor da bi bil krave pasel ž njo. Ta mož je izjema, to je res, a dovolj žalostno za domače ravnateljstvo, da tega ne vidi, dasi za pasjo figo, za prazen nič tira delavke pred disciplinarno sodišče in nastopa hujše proti delavki, kakor so nastopali ob francoski revoluciji jakopinski odvetniki pri revolucij-skih tribunalih proti rojalistom, žalostno pa tudi, da takega postopanja no vidi veliki ljubitelj disciplinarnega sodišča neki mladi svobodomiselni uradnik, dasi mu je nepostavno postopanje dotičnega možička dobro znano. Pso-vanja, tikanja delavk, metanja oranžnih odpadkov v delavke tobačno delavstvo, ki je deset let organizirano, ne bo trpelo. Če nastane zato ob desetletnici v ljubljanski tobačni tvornici vihar, mi ga ne bomo zavirali, odvračamo pa 2e danes odgovornost za to, kar se ob sedanjih napetih razmerah lahko zgodi, na tiste, ki popolnoma nepotrebno ln proti postavi izzivajo delavstvo s svojimi surovostmi ln s svojo paragrai-rajtarijo. Praznujemo desetletnico. Če jo praznujemo v viharnem ozračju, ni krivo delavstvo, ki bo gotovo zmagalo v sedanjem boju proti izzivanju tistih, ki bi morali biti po poklicu objektivni, in v boju proti surovosti in metanju oranžnih odpadkov delavki v obraz. Delavstvo se naslanja na svojo moč, na svojo organizacijo, naslanja se tudi na svoje poslance. Naj zve ves svet, kako nazadnjaško nadzorno osobje ima tisto tobačno delavstvo, ki ima najstarejšo strokovno organizacijo tobačnega delavstva v Avstriji. Naši poslanci so bili vedno v najožjem stiku in so še s »Podpornim društvom«. Imena poslancev dr. Šusteršič, dr. Krek, dr. Žitnik, dr. Korošec, Go-stinčar niso samo znana tobačnemu delavstvu, marveč delavstvo tudi zna, da so že vsi govorili na shodih tobačnega delavstva, da so že vsi najodločnejše nastopili za zahteve, ki jih je stavilo tobačno delavstvo in da bodo to vedno storili. Mirno, brez skrbi gleda »Podporno društvo« v bodočnost, ko prestopa v drugo desetletje svojega delovanja. I mi želimo, naj društvo raste, se krepi in še bolj napreduje, kakor je napredovalo v prvem desetletju, dasi danes ne stoji več samo na braniku za koristi tobačnega delavstva, marveč se tudi bori za to »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza«, ki ima v Ljubljani malone že 1200 članic in članov. XXX Ker smo namenili naš današnji članek desetletnici strokovne organizacije ljubljanskega tobačnega delavstva, hočemo se dotakniti še nekaj perečih vprašanj, ki se tičejo delavske organi- zacije. To, kar zdaj pišemo, velja seveda v prvi vrsti delavstvu, a velja tudi našim somišljenikom. Pokazali smo, da se je v Ljubljani, kjer smo v neprestanem stiku z delavstvom, za delavsko organizacijo delalo, da smo zgradili trdnjavo, ki jo nihče ne poruši. Kako pa izgleda drugod po Slovenskem? Ne moremo reči, da sijajno. Res, povsod se dela. Nabožne, politične, mladeniške, izobraževalne, gospodarske, znanstvene naše organizacije povsod pridno delujejo in prav, da je tako. Pogrešamo in ne moremo pohvaliti, ker se za stanovsko združevanje delavstva premalo dela. Ne zvaljevati krivde in odgovornosti na Ljubljančane ali pa morebiti na strankine centrale. Vsi, ki bi lahko delovali za stanovsko združenje slovenskega krščanskega delavstva, roko na srce in priznajte: premalo smo storili in poboljšajte se in ne zamudite nobene prilike, da stanovsko združujete delavstvo. Vzemite si za zgled poslanca P i b r a , ki je v naše presenečenje s pridno agitacijo malone v svojem okraju pregnal med železničarji socialno demokracijo in pridobil krščanski organizaciji železničarjev veliko, da celo ogromno število članov. Nihče ne bo krone izgubil, če agitira za našo stvar med delavstvom. Prej se je izgovarjalo: So sitnosti! Ustanavljati se mora društvo. Izpostavljeni so delavci delodajalčevemu nasilstvu. Ta izgovor danes ne velja nič več. Imamo na najširšem temelju zasnovano »Jugoslovansko Stroko vn o Zvezo«. Vsak ji lahko pristopi, ker so prispevki urejeni tako, da lahko streza tistemu, ki zasluži malo, kakor tudi tistemu, ki zasluži veliko, ker ima pet plačilnih razredov. Za primeroma male prispevke nudi bolniško, brezposelno, preseljevalno, popotno, izredno in podporo za slučaj smrti. Uvede lahko »Jugoslovansko Sti'okovno Zvezo« vsak, ki zna slovensko pazljivo čitati in pisati. Vsak naš somišljenik bi se moral zanimati za »Jugoslovansko Strokovno Zvezo« in skrbeti za to, da se razširi med našim ljudstvom. Ne bomo obrazlagali njenih pravil. Saj jih lahko vsak sam prouči. Piše naj ponje »Jugoslovanski Strokovni Zvezi« v Ljubljani, ali pa dr. Zajec, poslanec, Ljubljana. Prouči naj jih, potem pa na delo: pridobivati članov. Brez reklame, brez velike agitacije ima že J. S. Z. več stotin članic in članov, če bi bili pa vsi, ki so obetali, da bodo delali, tudi držali svojo obljubo, bi jih bilo lahko že zdaj nekaj tisoč. S o r c a na Gorenjskem je v hribih. Nima železnice. Oddaljena je od sveta. In v Sorci so ljudje sami ustanovili krajno skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze brez vsakega ljubljanskega govornika. Čast vrlim Sorčanom, Danjčanom in Davčanom, ki so se tako izkazali. Kaj pa drugod? Na Štajerskem, Koroškem, na Goriškem (Miren izvzamemo, kjer imajo že podružnico) in tudi na Kranjskem? Ali boste res čakali, da pobere socialni demokrat in agitator nove »Narodne delavske organizacije« naše ljudi? Nad Trstom smo že tako obupali. Reklo se je, na stotine in stotine članov bo. Urgirali so nas, kdaj da prične Jugoslovanska Strokovna Zveza« delovati, zdaj, ko že posluje, kar je našim tržaškim prijateljem ravno tako dobro znano, kakor nam, pa ni korajže, žalibog, med tistimi, ki bi morali sami naprej. Iskreno želimo, naj bi ob pomembni desetletnici res delujočega ljubljan. Podpornega društva tobačnega delavstva posnemali po slovanskem jugu vsi naši somišljeniki, vse naše somišlje-nice in ustvarili mogočno trdnjavo slovenskega proletariata v močni trdnjavi »Jugoslovanske Strokovne Zveze«. Antimodernist št. 2. Vipavski železnica. Pododbor za zgradbo vipavske železnice je minoli torek sklenil naslednjo spomenico: Na shodu dne 20. svečana t. 1. v Št. Vidu nad Vipavo se je izvolil lokalni odbor za zgradbo železnice Postojna-Vipava. Na tem shodu se jc sklenila sledeča resolucija: Vipavska železnica naj se združi z južno točko projektovane proge Postojna-Štanjel, ako mogoče pri Razdrtem. Iz tozadevne debate se je dognalo, da odgovarja proga Vipava-Št. Vid-Razdrto- Postojna v prvi vrsti potrebam prebivalstva podnanoške in vipavske doline, kakor tudi kraške planote. Le ako bi bila ta proga iz tehničnih in drugih razlogov nemogoča, naj se vipavska železnica podaljša od Ajdovščine dalje in z veže z nameravano transverzalno železnico pri Štanjelu. Že leta 1906, ko se je vršil na prošnjo konsorcija železnice Gorica-Ajdov-ščina lokalni ogled v svrho podaljšanja te železnice do Št. Vida, izrekli so interesenti soglasno željo, naj se ta železnica podaljša čez Št. Vid-Razdrto do Postojne. Iz razpisa c. kr. železniškega ministrstva z dne 13. novembra 1906, št. 28.595, ki ga je to ministrstvo izdalo na podlagi razprav vsled prošnje goriškega konsorcija, je pa razvidno, da c. in kr. vojno ministrstvo zahteva, da se ima graditi železnica Postojna-Štanjel z ozirom na sedanjo državno železnico Gorica-Trst, ker je ta proga za vojaške namene najbolj pripravna in tudi dosti ceneja. Udeleženci shoda z dne 20; svečana 1.1. so se z ozirom na navedena dejstva odločili za imenovano resolucijo s prepričanjem, da bode le ista železnica iztekla, za katero se zavzame c. in kr. vojno ministrstvo. Pa tudi v komerci-jalnem oziru odgovarjajo navedene proge, ker se da črta Postojna-Štanjel zvezati pri Dolenjivasi s progo Divaf-a-Pulj in od Štanjela naprej pa pri Tržiču ali Ronkah z železnico čez Červi-njan v Furlanijo. Za te proge zavzemajo se tudi primorske občine Krasa, ker bi bile take zveze za iste velikanskega pomena. V tehničnem oziru bi bile ovire neznatne, kajti tako postojnski kolodvor kakor vas Razdrto ležita v isti višini (580 m) nad morjem, in se dajo padci in strmci železnice zlahka zravnati. V druge,m oziru bi bila pa tudi ta proga Postojna-Trst ali pa Gorica čez Štanjel za več kot 20 km krajša od južne železnice. Pri podaljšanju železnice z Razdrtega na Vipavsko bi se moralo pač ozirati na padec iste. To se je že povdarjalo pri komisijonelnem ogledu lota 1906, vendar pa to ne bi bile nepremagljive ovire. Za kako drugo zvezo Postojne z Vipavo n. pr. čez Pod-kraj-Col se ne moremo zavzeti, ker bi od iste vipavska dolina ne imela nobene koristi. Železnice se morajo graditi, da ne odgovarjajo le v tehničnem, fi-nancielnem in komercielnem oziru, ampak v prvi vrsti ljudskim potrebam. Ta železnica bi bila pa tudi težko iz-peljiva, ker bi šla do Podkraja, ki leži 800 m nad morjem, vedno navzgor in bi bila tudi izdatno dražja, Kakor proge, katere mi želimo; treba bi bilo, ako bi se ta železnica brez dragih predorov gradila od Podgracla navzdol, vsled velikega padca izpeljati serpentine. Na ta način bi bila ta železnica tudi dosti daljša, nego ona iz Postojno čez Razdrto na Vipavo. Notranjska ima izdatno kupčijo z lesom, ki se izvaža ne le v Trst, ampak tudi v Italijo. Znano je, da so tarifi južne železnice jako visoki in da je le težko konkurirati nasproti severnim lesnim producentom, kateri imajo za svoje izdelke prikladnejše zveze z Italijo. Z ozirom na to bi bilo velikega pomena, ako bi se nameravana transverzalna železnica Aspang-Wechsel-Brežice, Novo mesto, Bloke mimo Cerknice združila z železnico Pch stojna-Štanjel. Pri tem bi se lahko oziralo na Lož in Stari trg, ako bi se železnica, ki je sedaj projektovana čez Javornik na II. Bistrico in Podgrad ob Javorniku nad cerkniškim jezerom in čez Škocjan zvezala s Postojno. Take zveze bi tudi odgovarjale graščinam Schneeberg in Hasberg, kateri zakladati naše lesne trgovce s svojimi produkti. Tako podaljšana transverzalna železnica bi bila dosti krajša, kakor ona čez Bistrico, ki bi imela še večje strmce čez Stanov-nik, kakor ona Postojna-Col. Končno pripomnimo, da se je za te zveze izreklo več kakor 50 notranjskih občin, katere so tozadevne resolucije odposlale na c. kr. železniško ministrstvo in na c. in kr. vojno ministrstvo. Predlagamo tedaj in prosimo z ozirom na to, da je železnica Postojna-Štanjel že trasirana od c. in kr. vojnega ministrstva, naj centralni odbor za zgradbo kranjskih železnic preskrbi trasiranje proge Ajdovščina-Vipava-Št. Vid-Razdrto, eventualno, če je potreba, tudi traso Razdrto-Postojna, oziroma Raz-drto-štanjel, kakor tudi trasiranje nadaljnje zveze te železnice s projekto-vano transverzalno železnico mimo Cerknice. Lokalni odbor za zgradbo Železnice Po* stojna-Vipava. V V i p a v i, dne 29. marca 1910. B. M. Perhavec. Prošnja. Dne 24. sušca ob 11. uri dopoldne je izbruhnil ogenj iz dimnika h. št. 60 v Črni pri Prevaljah. V 15 minutah je gorela vsled močnega viharja že cela zahodna stran vasi. Domača požarna bramba, ki je bila takoj na licu mesta, ni mogla več ustaviti ognja. V pol uri je prišla na pomoč tudi možiška požarna bramba z dvema brizgalnicama, »Da! Stanujem tukaj pri neki teti, pri kateri se učim gospodinjstva. Danes zjutraj sem pa dobila poročilo.« In zopet se je udri potok solzd po njenem licu. »Ubogo devče«, je dejal ravnatelj mehko. Čez nekoliko časa pa je zopet vprašal: »Pa imaš vendar še mater, ki te lahko tolaži?« »Ne, nimam je več. Sem čisto sama. In tako tudi moji bratci in sestrice, katerih je še sedem. Ti vsi so v Whitewillu pri znancih. Jaz pa moram kaj zaslužiti. Pa so me dali k teti.« Ravnatelj je bil ginjen od tolike bolesti in ni znal besed, s katerimi bi lajšal to neizmerno gorje. Molčal je in opazoval nekaj časa deklico, ki je še vedno plakala. Ko je v tem malo prenehala, je vzela zavojček, katerega je odprla. Nekoliko časa je nekaj iskala. Nakrat, je prenehala in je prestrašena sklenila roke. Ravnatelj Dirks jo je s strahom opazoval in pričakoval nove tožbe. Toda bilo je čisto prozaično, četudi naivno, kar je sedaj čul. »Ah,« je zdihovala, »svoj kruh sem pozabila doma. In danes nisem še skoro ničesar jedla v tej naglici in razburjenosti. Kaj naj storim? Pot je še tako dolga!« »Če ni nič drugega,« se je smejal Dirks dobrodušno, »že lahko pomagam« In vzel je iz svoje starinske torbe nekaj kosov kruha, ki so bili namazani z najfinejšim surovim maslom, in ka- terih kakovost je bila v kričečem nasprotju z zamazano torbo in z njenim tako slabo oblečenim nosilcem. »Tako,« je dejal, »proti lakoti bi bila preskrbljena. Ali pijače nimam nobene pri sebi!« »To imam sama, teta mi je dala nekoliko jabolčnega soka. In tega sem vzela, kruh sem pa pozabila.« »No, zdaj je že dobro. Tu vzemi!« In Dirks je dal deklici vse kruhe, le enega si je pridržal in pričel jesti. »Zato morate pa z menoj piti,« je dejala mala nedolžno. In odvila je pokrovček raz steklenice in ga rabila kot kozarec. Dirks bi ne bil kot ravnatelj te ponudbe nikdar sprejel. Razžaljivo pa bi bilo, če bi zdaj kot lak navaden popotnik, kakoršen je bil, odklonil ponudbo. In pil je. In pil je še enkrat, ko mu je dekle ponudilo drugič. Ravnatelj Dirks se je bil peljal skozi celo noč. Kaj čuda torej, če je bil zdaj truden in se je naslonil v kot! S polzaprtimi očmi je gledal deklico« kako je ostali del njegovega daru no-vžila. Nato je zaspal, kljub temu, da je bil sklenil, čuti in paziti na svoj zaklad. Ko se je zopet zbudil, je bila prva njegova misel: torba in dijamanti, ki so bili v njej. Naglo jo je hotel zagrabiti, pa ni jc bilo več. Dijamanti so izginili in deklica seveda tudi. In naj si je ravnatelj besnel, vpil preklinjal: bil in ostal jo oropan. Bil jo '/rtov v^fin.j. rane tatice. Transporter Spenccr je pa moral dati bogato kosilo. Kdu b s mislu, de se u ud udmat-skega kuvača kumedja tku uteivla, kokr tista vestorja ud jarerkače in pa ud steklga použa! Ta nar preh sa lebe-ralci kuvača ulekl, pol je kuvač lebe-ralce uleku, nazadne sm pa jest use skp putegnu; kdu u nazadne ta nar več pr te reč prefeteru, se pa dons še na ve. Jest sm biu unkat spet u Vdmat, in za kua? Sej clu zdej se jc t za t dmat Še tulk nism brigu, ket se briga ud-matsk puslanc iz rotuža, ke gre sam pred vulitvam mal pu Udmat pugle-dat zavle kanalu vole, drgnč pa nekol. No pa jest sm le b'u, pa re de b k< r mislu de zavle ubčins ch volita in dc b jest inurde škilu na kašn ulčinsk stouček. Kai še; udkar sm brau u »Slu- vence«, de je en mužakar na rotuže la-zice nalezu, se še pred rotuž več na upam, še mn pa, de b notr tišu, ke te žvali se jest že ud nekdi bi bujim, ket ta nar hujšga medveda. Jest sm šou holt u Udmat zatu, ke me je moj pr-jatu Šmon, tu je tist Šmon, ke se je zavle zadnga mojga pisajna u »Slu-vence« za tri dni nekam zariu in zalizu ket lašk použ, ke je pred Menelikuvem šlapam bejžu, pršou naraunast na moj dum na Kudelu puvedat, de je biu te-lefonfrizer unkat, ke je brau u »Slu-vence« moj pisajne, tku jezen, de je use ušesa, čm rečt: tiste žlice, ke se na ušesa natakneja, preč ud telefona putrgu, nazadne pa še vs telefon razbou. Ta Šmon me je pol tud u imen udmatskeh švasarju puvabu, de morm pridet h Zupančiče na lontak, na kerem uma sklepal, kuku b se dal u ta »Sluvenskmo Narude« udguvort in iz te Kulubocje na lepa viža vn zrezat, ke jh je Boltatu Pepe tku nazrečensk putegnu. Šou sm na ta puvabil\i IJdmat in srečn med potja Sitarjuga Tineta glih pr negaumo ta četrtmo štacione. Ke sm mu pr štamperle brinučka ublubu de s um enl-at čas uzeu in ga u Dol tatum Tepete pusten na dougost in na šrukost pumeru, de u vidu, za kulk je gor uzeu. udkar nima več u kuludvoršk ule auskoJia, sm ja mahnu naraunast h Zupančiče. Kc sm not stopu o rl;' 7 , v v čiču.a mama ju al n tu, okr m je eiln, ke je u štari sedou, puvedu, sam zavle zadnga Boltatuga Pepeta. kmalu nato one iz Prevalj in Gutstajna. Skupni pomoči vseh požarnih bramb se je zahvaliti, da se je rešil drugi del vasi, posebno pa krasna cerkev in župnijska poslopja. V celem je zgorelo 60 objektov, mod temi 21 hiš, od teh tri trgovine, dve gostilni in elektrarna in ena strojarna za usnje. Vrednosti in hišne oprave niso mogli skoraj nič rešiti. Ljudstvo je brez strehe, brez oprave, brez jedil. Revščina je nepopisna. Toraj pomoč je skrajno potrebna. Škoda se je preraču-nila na 400.000 K. Zavarovanje pa znaša komaj 200.000 K. Med pogorelci je veliko delavskih družin, katere niso bile nič zavarovane, pa izgubile so vse svoje imetje. Podpisani pomožni odbor se obrača na javno milodarnost z udano prošnjo, da darujejo ubogim pogorelcem s hitrimi darovi na kakršenkoli način. — Podpore naj se pošiljajo na pomožni odbor ali župnijski urad v Črni. Milodare sprejema tudi blagohotno uredništvo. Pomožni odbor v firai pri Prevaljah, Koroško. Slovani v Ameriki in ljudsko M. Združene države bodo imele letos taradni popis prebivalstva, kar se imenuje po angleško »Census«. Pri tem popisu, ki se prične prihodnji mesec, pa bi se bila skoro dogodila velika krivica priseljenim Slovencem, Hrvatom, Slovakom in drugim manjšim narodom iz Avstro-Ogrske, ki so jih nameravali označiti samo kot »Austrians«, oziroma »Hungarians«, po odnosnih državah, oziroma državnih polovicah ne glede na narodnost, tako da bi Slovenci in drugi Slovani popolnoma izostali iz statistike Združenih držav. Brž ko so o tem doznali nekateri prvoboritelji slovanski v tej državi, so sklenili napeti vse sile, da se ta preteča nevarnost še v zadnjem hipu odvrne. Predsednik Slovaške Lige, gosp. P. V. Rovnianek, se je obrnil posredovanjem senatorja George T. Olivera na ravnatelja popisnega urada, g. Duranda, a brez uspeha, češ — prepozno. Toda vrli slovaški prvoboritelji se te odpovedi niso ustrašili, marveč so šli in sklicali v Pitts-burg, Pa., na dan 7. marca velik shod ameriških Slovanov, da se ukrenejo nadaljnji skupni koraki in odpošlje protest v Washington. Shoda so se udeležili zastopniki raznih društev slova-gkih, ruskih, hrvatskih in srbskih ter mnogoštevilni zastopniki slovanskega Časopisja v Ameriki. Zborovanje se je vršilo mirno, a resno. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se navaja velika krivica, namenjena Slovanom, ter zahteva ,da se Slovani iz avstro-ogrske monarhije v novem popisu prebivalstva Združenih držav označijo s svojim narodnim imenom, a ne kot »Austrians« ali »Hungarians«. Potem je bila izbrana deputacija, da ide v Washing-ton in raztolmači krivico najprej ravnatelju popisnega urada, Durandu, a nato samemo predsedniku Taftu. De-putacijo je vodil g. John Dywley Prince, senator in vseučiliški profesor iz New-Yorka. In kaj je deputacija dosegla? Popoln uspeh! Evo, kaj se poroča sedaj iz Washingtona o popisu prebivalstva in potem o dostavku glede narodnosti: Predsednik Taft je 14. marca izdal proglas, s katerim nujno prosi vse prebivalce v Združenih državah, odgovarjati hitro, točno in natančno na vsa vprašanja, katera jim bodo stavili oppisovalci (števci) ali drugi uslužbenci, ki bodo zaposleni pri trinajstem vsakodesetletnem popisu ljudstva. Popis ljudstva ali štetje prebivalstva se prične dne 15. aprila t. 1. Predsednikov proglas je izdan v svrho, da se prebivalci pouče o namenu ljudskega štetja v nadi, da bodo tem rajši potem sodelovali z uslužbenci popisoval-nega urada, kajti v nasprotnem slučaju zapadejo kazni. Da ustreže zahtevam velikega šte vila državljanov, rojenih v inozemstvu, je senat 14. marca sprejel nasvetovan dostavek (amendement) k postavi o popisu ljudstva tako, da bo všteto ali vloženo poučilo glede takih oseb. Po sedanji postavi je bila zahtevana samo omemba rojstne dežele (države), ampak podan je bil ugovor, da ta izraz ni zadostno določen. Posebno so ugovarjali priseljenci iz Avstro-Ogrske, čije pre bivalstvo je sestavljeno iz mnogih raz ličnih plemen. Sprejeti dostavek predpisuje, da se mora pokazati narodnost (nationality) in materni jezik (mother tongue). — Ko bodo popisovalci prebivalstva začeli sredi aprila z delom, bodo označevali vse osebe, rojene v inozemstvu, po njihovi narodnosti in materinem jeziku, namesto samo po rojstni deželi, ako še poslanska zbornica odobri nasvetovani dostavek, ki ga je senat sprejel po predlogu senatorja Olivera iz Pennsy Ivani je. Poslanec Sabath iz Čikage je isti dan predložil slično odredbo v poslanski zbornici. Senator Oliver je zajedno z g. Sabathom deloval na to, da se odredi za Slovane posebno štetje, ker nočejo biti splošno označeni kot »Austrians«, oziroma »Hungarians«, ampak zahtevajo, da se označijo kot Srbi ali Hrvati ali Slovenci ali kakoršnakoli je njihova resnična narodnost. — Tako poročila. Slovanskim zahtevam so v Washingtonu ustregli. Potemtakem smemo biti zadovoljni in ponosni. In ob ljudskem štetju bodo izpovedali, da so Slovenci. Društvo za krščansko umetnost je imelo v četrtek, dne 31. marca 1910, v knjižnici kn.-škof. palače svoj redni občni zbor. Podpredsednik ravnatelj Ivan Šubic otvori shod, pozdravi došle člane, zlasti navzočega društvenega pokrovitelja, premilostnega gospoda kne-zoškofa dr. Antona Bonav. Jegliča. Z izbranimi in toplimi besedami se spominja rajnega društvenega predsednika prelata Jožefa Smrekar, ki je umrl 8. januarja 1910. Zahvali se nadalje vsem dobrotnikom in pospeševalcem društva. Nato podeli besedo društvenemu tajniku in blagajniku kn.-šk. taj- Holt, tlela m zna pa slaba prest, Če me mama pugruntaja, de sm jest Boltatu Pepe. Na vem, če b ble sam burkle zadost. Zatu sm se lepu putuh-nu in čaku, de se mam mal souze pu-šešeja. Mal mil se m je sturl, ke sm vidu mama jokat in s iz fertaham souze brisat, zatu, ke je blu tu ta perukat, de se je taka velika gespa zavle mene jukala. Frajle sa že soje čase res zdeh-vale za mana, kedr sa me vidle, kuku sm ja štolc mahu dol pu Pulanah, al pa de b se kdu zarad Boltatuga Pepe ta joku, tega pa še nism doživu. Pa tud gespud Zupančič sa neki soj ksiht verižel, ke sa jm mama take levite bral in jm vest sprašval, kumu je unkat use izžnedrou in puvedu, kar sa iz nim guvurl, de je pol pršlu use ud konca du kraja u Boltatuga Pepeta. Nazadne, ke sa se nam souze pu-šušle, m ta reč ni več tku h srce segla, ampak se m je še clu vs ta prizor grozn dupadu in sm s sam na tihm želu, de b ga vidu tud moj prjatu kuvač iz Ud-mata, ke nem b šla ta reč bi am, ke prou za prou je on tist, ke je taka ba-rufa pu Udmat naredu in gespuda Zupančiča, ke je vnder ta peru za žepa-nam, tku putegnu in pa še Sitarjuga Tineta zravn, ke je u Udmat ta peru za Zanckam. Ke se je ta reč usa pučas pulegla, sma se usedi usi skp spraulat en dupis u ta »Sl. Narud«. Sevede sm jest iz med ush udmatskeh mudrijanu znou še ta nar bulš pisat in take reči skp spraulat. Pr te prložnast sm sprevidu, de ud-matsk mudrijani na uja Boltatuga Pe- peta nekol u kozi ruh ugnal, ke nimaja furma za tu, ampak tulk uja pa ušti-mal, de uja mel Udmatčani še več hec iz nim, kokr sa ga mel du zdej. Sprevidu se pr tem tud, de zame nč več vn na kaže, zatu sm zapisu na en cegelc beseda Bolčuga gespuda, de je ta nar bulš, če člouk zmeri mouči in nč na guvari, ke pol saj u cajtenge na more pridet. Če b vi kuvača na ulekl, pa b tud vi na bli putegnen. Držite ježek lepu za zubmi, pa na uja Zupančičuva mama nekol na vas jezen in se giftal. Bolču gespud maja prou useli ke-der zineja, za kua b pa to pot na mel. Tku je. U praznkeh b murde še marskej druzga zvedu pu Udmat, če b me ureme in pa Alešuva rožca na ulekla preke Sau, kamer je vandral tulk Idi, de se je kar tri in kerga sm prašu, kam de ja maha, usak m je rel"'- ^ial preke Sau, de se frišnga lufta r em; pr Aleše sa pa pol tku frišn luf t užival, de je kar ud mize teki in de sa ga pol kumi dam nesl, tku sa se jm pud Sauskem friš-nem luftam nuge šebile. Nasreče se pa mende ni zgudl nubene, h večm če je kerga lft nazadne u meste tku preuzeu, de sa ga mogl udlifrat na rotuž pu uši; ke zdej sa na rotuže tku sklenil, de usak, ker se u kej pregrešu, u fasu zraven prmernga števila ure tud pr-mern števil uši, ke na upaja, de b se drgač mogl znebit teh žvalc; tku jh pa u usak neki udnesu in pulagama jh more zmankat, kokr zmanka u Iblan snega, kedr ga sonce in pa gurkota uzame. Boltatu Pepe iz Kndelaga. mku Jožefu Dostal, ki je podal naslednje poročilo o društvenem delovanju v minuli poslovni dobi (1907—1909). Namen društvu po pravilih je, pospeševati in preučavati našo domačo krščansko umetnost. Za to se je društvo po svojih skromnih močeh trudilo. V oceno je došlo nekaj nad 100 načrtov, ki so se ali potrdili, ali popravili ali tudi zavrgli. Društvo hoče in se trudi koristiti tudi umetnikom. Zal, naši slovenski umetniki stoje krščanski umetnosti večinoma ob strani, dočim naši avtodidakti, zlasti slikarji samouki prav pridno vprašujejo za svet pri društvu in si izposojujejo knjige. Isto velja o naših mojstrih umetnih obrti. Društvo tudi strogo pazi na starejše spomenike krščanske umetnosti na Kranjskem. — Nadalje izpopolnjuje in množi društvo svojo knjižnico. Nakupilo se je mnogo dragocenih knjig. Škofijski muzej se je še nadalje primei-no uredil in pomnožil. Ker društvo radi premajhnih denarnih sredstev še ni moglo priti do lastnega glasila, so se objavljali spisi umetniško-zgodovinske vsebine v zadnjem letniku »Izvestij muzejskega društva«. Poleg dosedanjega delovanja pride v prihodnji dobi na vrsto že pričeto obsežno delo za iz-danje slovenske topografije umetnosti. Za to veliko delo bo moralo društvo še nadalje prositi intelektualnega sodelovanja in gmotne pomoči. Poročilo taj-nikovo se je vzelo z odobrenjem na znanje. — Nato je sledilo poročilo o blagajni. Koncem 1. 1906 je znašalo društveno imetje 1941 K 18 h. V dobi treh let (1907—1909) je bilo novih prejemkov 1521 K 94 vin., torej znaša vsota vseh prejemkov 3463 K 12 vin. Stroškov je bilo za knjižnico, škofijski muzej, društvena »Izvestja« itd. skupaj 2554 K 77 h. Ostane torej koncem leta 1909 imetja 908 K 35 h. Račun je pregledan in odobren. — Nato se je vršila volitev odbora, ki šteje po društvenih pravilih 15 članov. Poleg trinajst starih odbornikov sta bila izvoljena nanovo gg. dr. Jožef Gruden, profesor bogoslovja in prof. dr. Jožef Mantuani, ravnatelj »Ru-dolfinuma«. — Pri točki dnevnega reda: Samostalni predlogi je utemeljeval msgr. Tomo Zupan predlog, da se ustanovi lastno društveno glasilo. Razgovor o tem predlogu je bil živahen. G. Frančišek Podlcrajšek je opozarjal na nekatere cerkvene starine, ki naj se ohranijo. Prosil je tudi, naj se društvo zavzame, da se restavrirajo zgodovinsko znamenite gotske cerkve na Krtini, na Gradišču in v Praprečah. Po končanem občnem zboru se je odbor konstituiral in izbral načelstvo. Za predsednika je bil izvoljen g. prelat Janez F lis, generalni vikar in stolni kanonik; za podpredsednika g. ravnatelj Ivan Šubic in za tajnika in blagajnika kn.-šk. tajnik Jožef Dostal. Gosp. ravnatelj prof. dr. Jožef Mantuani se je naprosil, da prevzame varstvo škofijskega muzeja. — V deželni umetniški svet je bil kot zastopnik društva izvoljen kn.-šk. tajnik Jožef Dostal. — K sklepu je še pripomniti, da izidejo letošnja »Izvestja društva za krščansko umetnost« v juniju. Obsegala bodo tudi umetniško-zgodovinske članke ter prinesla životopis rajnega prelata Jožefa Smrekar s sliko. lessnifke novice. j Shod. V nedeljo, dne 10. t. m. popoldne ob pol 4. uri bo v »Delavskem domu« na Savi velik političen shod, katerega naj se naši somišljeniki prav gotovo udeleže. Na tem shodu bo poročal prvoboritelj in voditelj naše stranke g. dr. Ivan Šusteršič. Vstop je dovoljen samo somišljennikom Slovenske Ljudske Stranke. Delavci in kmetje, irihitite združeno in polnoštevilno na prevažni shod! Do veselega in navdušenega svidenja! j Veličastno se je vršila ob najlepšem vremenu velikonočna procesija, ki jo je med pokanjem topičev spremljala tudi polnoštevilna tovarniška godba z ubranimi komadi. Tovarniška godba pač zasluži pohvalo in zahvalo vseh Jeseničanov! V velikem številu se je procesije udeležilo tudi železniško, poštno in občinsko uradninštvo, orožništvo, Orli, naša društva itd., kar je ljudstvu silno ugajalo. Čast! Zato pa je bilo občinstvo toliko bolj ogorčeno nad surovostjo nekega človeka, ki je ostentativ-no šel mimo procesije in Najsvetejšega z rokami na hrbtu in klobukom na glavi, dasi mu je godba godla prav na ušesa. Upamo, da se bo na pristojnem mestu temeljito poučil, kaj se pravi tako kruto žaliti verski čut ljudstva! j S »surovinami« je velikonočni »Slov. Dom« po sodelovanju naše so-kolade nažgal naše Orle. češ. da so hroz povoda napadli na Savi pri Markotu nekatere sokole. Mi bi bili o stvari že pisali, pa nismo hoteli niti našim naj- hujšim nasprotnikom kaliti velikonočnega veselja, dasi vemo, da tovrstni ljudje ne poznajo in ne morejo poznati pravega duševnega velikonočnega veselja. Sedaj povemo, kdo je surovina. Na Sv. Jožefa dan so nekateri naši somišljeniki praznovali svoj god pri Markotu v posebni sobi. Kar pridere nekaj sokolov mednje z vpitjem »živela svoboda«! Potem pa sc vrinejo med naše fante, dasi jih ni nihče ne klical ne vabil, ter začnejo prav po sokolsko zabavljati. Da naši fantje niso bili prav pri volji, poslušati sokolske čvekarije in jih potem še z vinom zalivati, kar so sokoli pračakovali, se razume. Zato so se jih prav lepo znebili s tem, da so jih postavili iz sobe, nakar so sokoliči jeli moledovati prav po junaško: »Oh, fantje, pustite nas pri sebi, saj smo vsi Slovenci!« Naši fantje imajoči čisto prav, da takih zabavljačev in svobodomisle-cev ne trpijo v svojih vrstah. Med dostojne ljudi sodi samo dostojen človek! Kdor išče, pa najde 1 j Aretirati so baje morali nekaj so-kolskih olikancev na jeseniškem kolodvoru, ki so se pripeljali doli z dežele, pa so plačali vozne listke samo do Ja-vornika, mesto do Jesenic. Ker so jih na Jesenicah zasačili, pa niso hoteli takoj doplačati globe, so jih za uniformo priprli. Na zdar! j Sokolski jeseniški učitelj jo je tudi prav pošteno skupil. V vlaku od Bleda sem se je peljal povsem miren železničar, ki nikomur ne skrivi lasu. Kar stopi omenjeni sokol k mirnemu železničarju ter ga nahruli: »Ali niste vi hud klerikalec?« Zavzet se ozre železničar na tega sokola in prav pošteno mu jih je hotel povedati, da mu ni prevzela vloge neka poleg sedeča dama, ki jo je sokolu zabelila rekoč: »Kam bi pa prišli, ko bi ne bilo klerikalcev? Prav ima gospod, če je klerikalec!« In sokol jo je s povešenim nosom odkuril. Živeli junaki, ki pred ženo trepetajo v prahu! j Kaj dosežejo »klerikalci«? Med železniškim delavstvom se mnogo govori, kdo več doseže za delavstvo, ali Slovenska Ljudska Stranka, ali soc. demokracija. Delavstvo splošno govori, da se mora obrniti na S. L. S., če hoče kaj doseči. Kdor še tega ne verjame, naj povpraša tiste delavce, katerim je poslanec Piber pomogel do lepih uspehov. Železničarji, le v prometno zvezo brez kakega strahu! j Redno predavanje v »Delavskem domu« na Savi bo v pondeljek zvečer ob navadni uri. Haše gibanje. '+ Kmečka zveza za kranjski okra) bo imela svoj letni občni zbor v torek, dne 5. aprila, ob 1. uri popoldne v Ljudskem domu v Kranju. Na njem bo govoril gospod deželni odbornik Jarc o Kmečkih zvezah in njih razmerju do centralnega vodstva S. L. S. Člani so uljudno vabljeni, da se ga polnoštevilno udeleže. Odbor Kmečke zveze. 7T Idrijsko okrožje »Orel« priredi dne 10. aprila t. 1. mladeniški tečaj v Idriji, ki se bo vršil po sledečem sporedu: Ob pol 8. uri zjutraj skupna sveta maša. Takoj po maši se prične predavanje, ki bo trajalo do pol 11. ure dopoldne. Predavala bodeta gospod Josip Novak, c. kr. učitelj, in brat Josip Vodopivec, predsednik odseka v Cerknem. Prvi bode razpravljal tvarino: »Orel in vera«, drugi »Orel in narodnost«. Ob pol 11. uri se prične skupna telovadba vseh telovadcev v telovadnici rudniške ljudske šole, ki bo trajala do 12. ure. Po telovadbi skupno kosilo v dvorani hotela Didič. Po kosilu se bode od 1. do pol 3. ure nadaljevalo predavanje. Govoril bode gospod c. kr. učitelj Avguštin Šabec o telovadbi. — Od pol 3. do 4. ure se vrši telovadba vseh vaditeljev celega okrožja. Ob 4. uri pa bo javno ljudsko predavanje, na katerem bo govoril filozof gospod Ignacij Breitenberger o temi »Kaj in kako naj se bere«, h kateremu so najuljudneje vabljeni vsi naši somišljeniki. — Prevalje. — Ustanovni shod. Kjer je slovensko katoliško ljudstvo še neorganizirano, tam imajo naši nasprotniki plodonosno polje za svoje nemškutarsko-Iiberalno seme, ki ga zajemajo iz predalov umazanega »Štajerca« in sorodnih bratcev v nemškona-cionalnih hlačah. Tako je v Prevaljah, kjer nas je dosedaj terorizirala peščica narodnih odpadnikov, združena z nekaterimi privadranimi »heilovci«. Dolgo časa smo sicer vzdihovali nad početjem raznih Pristovov in dajali duška svojemu ogorčenju, a ker smo bili needini in brez vsake organizacije, nismo ničesar ali pa prav malo storili v obrambi sa naše skupne interese in Pristov je s svojimi kompanjoni nadaljeval svoje izdajalsko delo po receptu »Stajercijancev« ter nemških nacioual- cev in ga še nadaljuje. Sedaj pa, ko se nam je resno bati za obstanek tukajšnjega slovenskega življa, je prirastla naša nezadovoljnost do vrhunca. Zato se hožemo združiti, da se združeni otre-semo naših vampirjev, da se potom izobrazbe tudi gospodarsko dvignemo. V ta namen bomo ustanovili dne 4. aprila svoje izobraževalno društvo, kar je že skrajna potreba. Da bo pa nameravano društvo uspevalo, mu je treba dati trdne podlage in v tem oziru jc najboljše preskrbljeno. Posrečilo se nam je namreč pridobiti g. Fr. Terseglava iz Ljubljane. Shod se bo vršil v ponedeljek, dne 4. aprila, ob pol 9. uri v prostorih Fr. Kristana pri Fari. Možje, mladeniči in dekleta, pridite vsi na shod! — Bohinjska Srednja vas. Na velikonočni ponedeljek je govoril v dvorani načelnik Zveze Orlov, g. Vojteh Jeločnik in navzočim možem in mladeničem v navdušujočih besedah razložil glavne temelje in cilje naše mladeniške organizacije. Po govoru so priredili domači Orli nastop v korakanju, rajal-nem pohodu, prostih vajah in vajah na drogu. Ob sklepu se je vršil še občni zbor Orla, o katerem bo podrobnejše poročala »Mladost«. Fantje so se iznova navdušili za svoje vzvišene uzore, a tudi oni, ki so imeli dotlej še razne pomisleke, priznavajo, da je naša organizacija potrebna in v resnici zelo velikega pomena za mladino, obenem pa .tudi poroštvo za srečnejšo bodočnost našega naroda. Da, Orel, ki je bil prav ob vznožju Triglava in Savice krščen na svoje ponosno ime, ne bo zgrešil nikoli svojega vzvišenega zvanja, ampak se bo dvigal na vedno močnejših perutih do svojih svetih uzorov v nebeške višave! — Borovnica. Na belo nedeljo, dne 3. aprila, se bo vršil v našem društvenem domu ob treh popoldan ustanovni shod »Bogomile«, t. je. ženskega odseka našega izobraževalnega društva. Povabljeno je vse naše ženstvo. — Veselica z igrami »Repoštev« in »Kmet Herod«, prosto zabavo in petjem je radi slabega vremena preložena na nedeljo, dne 10. aprila. — Slov. katol. Izobraževalno društvo v Kostanjevici je velikonočni ponedeljek uprizorilo igro »Divji lovec«, ki je izpadla zoper pričakovanje dobro. Vsi igralci so prav dobro rešili svoje vloge, naravnost izvrstno pa je igrala Majda. Vsi gledavci so se zelo pohvalno izrazili o njih. Nasprotniki našega društva in ljudske izobrazbe so hoteli igro na vsak način preprečiti. Najprej c so grozili igralcem, da jih bodo pretepli, ko se bodo vračali od skušenj. Potem so kovarili toliko časa, da so jih pregnali iz prostorov, mislili so, da bodo s tem vzeli igralcem pogum, a dosegli so ravno nasprotno. Kolikor bolj so spletkarili, toliko bolj pogumni so postali vrli igravci. Sad tega poguma pa je bil tako nepričakovano dober uspeh. Upajmo, da igralci sedaj ne bodo odnehali, temveč da bodo ne glede na desno, nc na levo, delali dalje v zabavo in pouk našemu ljudstvu. — V Begunjah na Gorenjskem je priredilo na velikonočni ponedeljek prostovoljno gasilno društvo v svojem domu veselico s petjem in igro. Igrali so igri »Nemški ne znajo« in »Starina-rica«. Petje kakor igranje je bilo izvrstno. Vsi igralci so bili kos svoji nalogi; občinstva je bilo natlačeno polno. Igra se ponavlja prihodnji ponedeljek zvečer. Ob pol 8. uri je začetek. — Iz Bohinjske Bistrice. Za Bohinjsko Bistrico je bil velikonočni ponedeljek lep in vesel dan, ker so ta dan prvič javno nastopili na odru mladi telovadci Orli, kot odsek izobraževalnega društva. Kot je že poročal »Slovenec«, so priredili tri igre, in te s popolnim uspehom, kar pričajo pohvalne besede občinstva, ki se je, četudi ni prejelo posebnih vabil razen po listih, tako mnogoštevilno udeležilo te prireditve, da je zmanjkalo prostora in so se mnogi morali vrniti. Orli so pokazali tedaj prve sadove svojega truda in dokazali, kaj premore sloga in edinost, kaj zmore organizacija mladeničev, ki temelji na pravi krščansko-nravni podlagi. Nastopali so vsi korektno. Ni treba posebej pohvaliti mladeničev, ki so že enkrat ali drugikrat igrali, vse priznanje gre tudi tistim, ki so prvič gledali kot igralci z odra zbrano občinstvo Brez strahu, v zavesti, da nudijo, kar se je največ moglo od njih zahtevati, je vsak pogodil svojo ulogo. Pred igro so nastopili pevci in zapeli izbrano tri pesmi, da bi tudi razvajeno uho ne moglo na njih ničesar pogrešati. Nekaj novega pa je bil nagovor brata Fr. Mav-riča o značajnosti, katero naj bi si privzgojili mladeniči, ki naj sc z delom in samozatajevanjem utrdi, da postane kremenita, podobna skalnatim goram divnega Bohinja. Za njim je nastopil na odru mladi naraščaj. Po igri došli brat Jeločnik je Še enkrat navduševal mladeniče za telovadno organizacijo. —-Izobraževalno društvo se pripravlja na novo, pač težjo prireditev z obilnejšim sporedom. Opravičeno upamo, da bomo napredovali, saj nam za to jamči začetek. lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je nabrala gospa Marija Globelnik kot peto zbirko 16 kron. Darovali so p. n. gg.: Srečko Potnik 5 K; Anton Reisner 5 K; Barbara Čermelj 4 K in Ludovik Černe 2 K. — Iskrena hvala gospej ra-biralki, ki se tako vzgledno trudi v ko-rist rokodelstva in vsem gg. darovalcem! VsenUSko vprašanje in jugoslovansko vprašanje. Dogodki zadnjega časa so dokazali zopet jasno, da se na liberalce tudi v najvažnejših narodnih vprašanjih ni zanesti. Zgodovina znanega komunikeja v seji »Zveze južnih Slavena« je in ostane temna točko kljub vsem dolgoveznim popravkom dvornega svetnika Ploja in vsemu bevskanju liberalnega časopisja. Komunike o seji dno 18. marca je prinesla »Bosnische Kor-respondenz« na Dunaju. Urednik in izdajatelj te korespondence je Hrzt in stoji v najožjem stiku s poslanci »Zveze južnih Slavena«. Izmisliti si svojega poročila ni mogel, za vsakega, ki količkaj pozna razmere, je jasno, da je to poročilo izšlo iz »Zveze južnih Slavena« in naj se to stokrat ali tisočkrat taji. Komunike je bil objavljen dne 19. marca v vseh dunajskih nemških listih prinesli so ga tudi graški listi, prinesli so ga vsi hrvaški listi in prinesli so ga tudi liberalni slovenski listi. Značilna je posebno zadnja okol-nost, tembolj, ker slovenski liberalni listi niso našli potrebe, spremljati s katerokoli opazko ugovora zoper sklepe, ki so bili storjeni glasom tega komunikeja. Čudna je nadalje okolnost, da načelnik »Zveze južnih Slavena«, P 1 o j, ki sedi na Dunaju in ki je dne 19. marca bral v dunajskih listih komunike, o katerem sedaj trdi, da je falzifikat, ni videl nikakršnega povoda ta komunike popravljati iz lastnega nagiba, in vendar je bila to njegova sveta dolžnost, ker danes sam priznava, da bi bila »Zveza južnih Slavena« učiila verolomstvo, če bi bil komunike resničen. Šele naš odločen nastop v ostrih, zaporednih člankih, vplivanje raznih članov »Zveze južnih Slavena« je po preteku celega tedna privedlo dvornega Ploja tako daleč, da se je ohrabril poslati nam popravek, in vendar do danes še ni nihče pojasnil, kako je urednik -in izdajatelj bosanske korespondence prišel do tega, da je izdal svoj komunike. Informirali smo se natančno in izvedeli, da je urednik bosanske korespondence skozi in skoji zanesljiv žur-nalist, ki le to objavlja, kar dobi. Iz vseh teh okolnostih sledi za mislečega človeka., da se na nekatere elemente liberalne stranke niti v vseučiliškem vprašanju ni prav nič zanesti, saj je znano, da je načelnik liberalne stranke že enkrat skočil čez oje v tem vprašanju in zapustil soglasni sklep »Narodne zveze«. O dvornem svetniku Ploju ve celi svet, na kakšen način je lansko poletje izvršil soglasni sklep, da se ob-struira predlogo o laški fakulteti. Kdorkoli pazljivo zasleduje vse pojave v tem vprašanju, mora priti do uverje-nja, da je nekaterim jugoslovanskim poslancem znani sklep »Narodne zveze« silno na poti. Ne samo iz strankarskih, temveč iz zgolj osebnih namenov bi nekateri najrajše spravili celo naše vseučiliško vprašanje z dnevnega reda in se dali dobrovoljno poraziti v zadevi laške pravne fakultete, in vendar je odpor zoper laško fakulteto, in sicer odločni, brezobzirni skrajni odpor edino sredstvo, ki je imamo v rokah, da v doglednem času priženemo tudi slovensko vseučiliško vprašanje do aktualnosti na odločilnem mestu. Po temni historiji komunikeja moramo žalibog zelo dvomiti, da bi se našel v celi jugoslovanski delegaciji tisti moški in odločni nastop, ki je potreben v tako važnem in odločilnem trenotju. Popolno zaupanje imamo v »Slovenski klub«, uverjeni smo, da bo ta storil svojo dolžnost do zadnjega moža. Odkrito pa konstatujemo, da ogromna večina slovenskega ljudstva nima prav nobenega tozadevnega zaupanja do nekaterih članov »Zveze južnih Slavena«, osobito pa ne do načelnika te Zveze, o katarem je dokazano, da je v najkritičnejših Časih slovanske opozicije spletkarll z vlado ln vladnimi strankami zoper stranke »Slovanske Jednote«. Vsakdo, ki pozna količkaj razmere v Jugoslovanski delegaciji, tudi ve, da je ta dunajski birokrat edina ovira lojalnih in zaupljivih razmer med jugoslovanskimi poslanci. Te žalostne okolnosti konstati-ramo in —- čakamo, Sredi tega meseca se bo pričela velevažna doba našega državnega zbora, in sicer velevažna ravno za Jugoslovane bolj kot za katerokoli narodno skupino. Videli bomo kakšna bo lojalnost, kakšen bo narodni pogum, kakšna bo možatost in doslednost, kakšna bo osebna požrtvovalnost izvestnih gospodov v »Zvezi južnih Slavena«. Bojimo se, da nas čakajo nova mučna presenečenja in da bo komunike, ki je danes zatajen še v veliko hujši obliki zadobil žalostno veljavo in resničnost. Če se pa motimo, se ne bo nihče bolj veselil, nego mi. Mi nimamo nikakega vpliva na razvoj stvari na Dunaju, mi nimamo nikakega vpliva na odločitve »Slovenskega kluba«, še manj pa na one »Zveze južnih Slavena«. Poslanci postopajo kakor sami hočejo, ves razvoj na Dunaju je tedaj popolnoma neodvisen od nas. A mi na svojem mestu izvršujemo veliko narodno dolžnost, ki obstoji v tem, da odkrito in brez strahu povemo svoje mnenje, naj bo to temu ali onemu všeč ali ne. To svojo dolžnost bomo izpolnjevali tudi naprej, ne zmeneči se za puščice, Id lete na nas iz tega ali onega kota. Mi čakamo na dejanja jugoslovanske delegacije, osobito na dejanja »Zveze južnih Slavena«. Če bodo njena dejanja hvalevredna, b^rao revidirali svoja današnja mnenja po tem pa, kar se je do danes zirodii.t sc izraža naše uverjenje v dveh besedah, in te sti: skrajno nezaupanje! LluMlanski občinski svet ima redno sejo v sredo, dne 6. aprila 1910, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o dopisu županovem glede volivnih komisij za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet; o dopisu županovem glede osnovitve mestne posredovalnice razpečavanje mesa, mleka in drugih živinskih produktov; o izvolitvi enega zastopnika mestne občine v deželni umetniški svet; o prošnji Marije Špa-nove za dovoljenje izbrisa neke tirja-tve pri posestvu pare. št. 619, kat. občine Trnovsko predmestje; o dopisu županovem glede uvedbe pobiranja posebne občinske naklade na žganje; o dopisu županovem glede izposlovanja potrebnega kredita za iztrebljenje jarkov ob Opekarski cesti in ob Mivki; o ponudbi Simon Treota za odkup enega stavbišča pare. št. 99/1, kat. občine Gradišče ob Cesti na Rožnik; o prošnji ravnateljstva II. c. kr. državne gimnazijo za prispevek mestne občine h podporni zalogi tega zavoda; o prošnji Josipa Lipovška za podporo za zdravljenje na zavodu za bolne na lupusu na Dunaju; o dopisu županovem glede zgradbe delavskih hiš; o dopisu županovem glede delne regulacije Kolezijske ulice ter dovolitve kredita ca. 1000 K v to svrho, glocle regulacije Orlove ulice ter podaljšanja te ulice do Ižanske ceste, glede opustitve uličice med hišo št. 11 in prejšnjej. »Pisateljskega društva« posesti na Poljanski cesti ter odstopa te uličice M. Koželjevi v svrho zazidave; glede odkupa Štefan Francotove posesti ob Radeckega cesti v svrho regulacije trga Tabor; glede ustanovitve mestne bolniške blagajne za posle; o prizivu tvrdke Kregar & Seljak proti odloku mestnega magisti*ata glede nameravanih reklamnih napisov po mestnem tlaku; glede frekvence na mestni nemški deški petrazredni ljudski šoli; o dopisu županovem v zadevi nasvetov c. kr. mestnega šolskega sveta glede premestitve mestnega otroškega vrtca iz Komenskega ulice v Vodmat ter ustanovitve še enega mestnega slovenskega otroškega vrtca; o računih o porabi dotacije na c. kr. višji realki v šolskem letu 1909; glede razpisa stalnega mesta učiteljice računstva in prirodo-znanstva na mestnem dekliškem li-ceju; glede sklepa magistratnega gre-mija o napravi železnih košev za varstvo dreves po javnih nasadih; o dopisu vodovodne zadruge v Spodnji Šiški glede prošnje Josipa Kreuzerja za odpis pristojbine za večjo porabo vode; o prošnji Ivana Lončarja za odpis pristojbine za večjo porabo vode v hiši št. 5 v ulici Stare pravde; samostalni predlog občinskega svetovalca Matije Rothla glede neke premembe vožnega reda pri jutranjem vlaku dolenjske železnice. V tajni seji se bo razpravljalo: o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice radi premembe določb glede sistemizovanih Štiriletnic v drugem plačilnem razredu uradnikov mestne hranilnice; glede pomaknenja nekega uradnika mestnega magistrata v viišjo plačilno stopinjo; o prošnji nekega uslužbenca vodovoda za vgtetje nekaj izven mestne službe prebitih let v pokojnino; o prošnji vdove nekega bivšega policijskega uslužbenca za pokojnino in posmrtno četrt; o prošnjah za razpisano mesto vrtnarskega pomočnika; o prošnji nekega uslužbenca mestne policije za bolniško podporo; o prošnji neke učiteljice mestnega dekliškega liceja za nagrado; o prošnji nekega elektrarniškega uslužbenca za nagrado; o prošnjah za razne koncesije. Iz druStva sv. Rafaela. — Glede delavne priložnosti v slo« venskih naselbinah v Združenih državah Severne Amerike je dobilo »Društvo sv. Rafaela« sledeča poročila: Iiveleth, Minn. Slovenskih naseljencev je tukaj precejšnje šteivlo. Tukaj v rudokopih se še dobro zasluži, seveda se mora tudi trdo delati. Zatorej, ako ni človek čvrst in zdrav, mu ne svetujem sem hoditi, ker tukaj se težko delo dobi, da ne bi bilo treba težko delati, ker železo je že tako težko, to vsak v6. — Indianopolis, Ind. Kar se tiče dela v tukajšnjem okraju, gre zmeraj bolj po slabem, je vedno dovolj štaparjev, ki si hodimo iskat dola, ali zastonj se je truditi, le težko se dobi delo. Plača je glede cen živilom veliko premajhna. — Sheboygan, Wis. Kar se tiče dela, gre še precej dobro, samo plača je majhna, pa moramo biti potrpežljivi, ker si ne moremo pomagati; štrajkati skoro ne moremo, ker premalo zaslužimo, a brez zaslužka ne bi mogli dolgo živeti, torej moramo biti modri in varčni, pa bo dobro. — Bridger, Ment. Kar se tiče dela, imamo dva premogova rova, v katerih se je do meseca marca prav dobro delalo. Sedaj nam pa obetajo le po dva ali tri dni v tednu. Dosedaj smo si večkrat privoščili kak sodček ječmenovca, tudi zapeli smo in se lepo zabavali, sedaj pa tega menda ne bode več. Rojakom za sedaj ne svetujem sem hoditi za delom, ker mislim, da bodemo morali iti s trebuhom za kruhom. — Camas, Wosh. Z delom gre dobro, ali plača je tako piškava, da komaj zadostuje za življenje. Na ječmenovec pa še misliti ni, in zakaj? Ker so nam dali »ta suho« in tudi v žepu ne ostane nič, ko se plača hrana in stanovanje. Delo je pa tako: Ako katerega veseli tesarsko delo, je tega dovolj in dobrih tesarjev tudi primanjkuje. Če katerega Slovenca to delo veseli, ga dobi, a znati mora angleško. Plača ni preslaba — 2 dolarja 57 cent. do 3 dolarje pri delu 10 ur. — Navadno delo se plačuje po 1 dolar 75 cent., 2 dolarja in 2 dolarja 25 cent. ČEŠKE PROTIVOJAŠKE DEMONSTRACIJE. M ost, 1. aprila. Kakor znano, je bilo mnogo čeških vojaških novincev kaznovanih, ker so pri naborih nosili demonstracijska znamenja. Bili so večinoma člani mladinskih organizacij Čeških narodnih društev iz severo-za-hodnih čeških premogovnih pokrajin, kjer se je zlasti razvijala protivojaška propaganda. Naborniki, ki so prišli v četah pred naborno komisijo, so nosili protivojaške kokarde, dve roki, ki držite zlomljeno puško,z napisom: »Neni hali?, neni muž.«. (Nobenega vinarja, nobenega moža.) Nekateri so nosili črne žalne znake na rokavih. Ker so bili tudi ti demonstranti kaznovani, so predvčerajšnjim prišli naborniki oblečeni v črne obleke s črnimi ovratnicami. To pot oblasti niso nastopile proti mladostnim demonstrantom. PREVIDNOST skrbne gospodinje temelji na tem, da pri nakupu DCathreiner ŠKneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče DCathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika d(neippa kot varstvena znamka in ime fKathreiner. £e ti znaki jamčijo za pristnost 3(athreinerja. t. DUNAJSKO ŽUPANSKO VPRAŠANJE. Razširja se in potrjuje vest, da se je na Brionih razgovarjal prestolonaslednik Franc Ferdinand s trgovinskim ministrom dr. Weiskirchnerjem. Baje se je v tem razgovoru konstati-ralo, da v doglednem času ni pričakovati take rekonstrukcije vlade, da bi mogel dr. Weiskirchner postali ministrski predsednik, na kar se že dolgo misli. Zato so najvišji krogi mnenja, da bi dr. Weiskirchner mogel prevzeti župansko mesto na Dunaju in zato vlada njegovi demisiji kot trgovinski minister ne bo zaprek delala. Začasno ho-5e dunajski občinski svet imenovati za župana prvega podžupana dr. Neu-mayerja, definitivno volitev pa dolo-5iti na 28. t. m. Weiskirchner bi potemtakem že ta mesec demisioniral. Kaj je na tej vesti resnice, je seveda nemogoče presoditi. Gotovo je to, Ja, čimdelj krščanski socialci ugibajo, kaj in kako naj narede, tembolj kričijo nasprotniki, ki razširjajo vesli, da je stranka v razsulu. Socialdemokrat Schuhmeier je na shodu napovedal najskrajnejši boj krščanskim social-cem na Dunaju. NEMŠKA NESTRPNOST. V Budjejevicah je izjavil nemški iržavnozborski poslanec Nitsche, da se bodo Nemci tako dolgo bojevali in ostali trdovratni, dokler ne dosežejo narodne ločitve na Češkem. Iz tega in drugih znamenj se jasno razvidi, da Nemci na Češkem nočejo sporazuma in tudi ne miru v državi, ki je precej od tega odvisen. Nemci hočejo komandirati ali pa vzdržati stanje nejasnosti in prepirov, kar je zanje ugodno, ker s pomočjo vlade in uradni-štva love ribe na kalnem. Pa bo tudi nemške ošabnosti enkrat konec. PROPAD MAŽARSKIH KRIČA&EV. Od povsod prihajajo izjave simpatij za Khuena. Tako vnovič iz Debre-czina, Šopronja in Raba. Mestni sveti obenem obsojajo Justhovce. Justhovci in Košutovci se pa medseboj vedno hujše prepirajo. Kandidati za vladno stranko se Khuenu kar ponujajo. Res, ta mož ima srečo, pa tudi pamet. Zanimiva je vest, da hoče bivši minister Kristoffy zopet začeti akcijo, naperjeno zoper Khuenovega zaveznika, grofa Tisso, ki je nasprotnik volivne reforme. Kristoffy dela za splošno, enako in tajno volivno pravico, zoper Khuena pa pri volitvah ne bo nastopil. Kaj pa Khuen sam z volivno reformo misli, je še vedno velika tajnost. In to je edina temna točka njegovega nastopa. Vederemo! HRVAŠKA. Tudi ban Tomašič ima srečo, kakor njegov gospodar grof Khuen. Včeraj so namreč Frankovci v saboru s svojo obstrukcijo nehali. Sabor se peča že z budgetom. Obstrukcija je trajala samo en dan. Poslanec Zatluka je izjavil, da so Frankovci ustavili obstrukcijo, ker je odgodeno njegovo nameravano zaklju-čenje od 16 sej. Glede volivne reforme se vrši danes pri deželni vladi konferenca, ki se tiče posameznosti, zakaj temeljni principi so se že sporazumno s strankami večine sprejeli. Kakor znano, bo hrvaška volivna reforma število volivcev skoroda popeterila. Za župana v Zagrebu bo bržkone izvoljen arhitekt Holjac. NEZADOVOLJNOST V SRBIJI. Kralj Peter je v Rusiji, ko je obiskal ruskega carja, izvedel nekaj jako neprijetnega in zato so zdaj srb3ki krogi brez izjeme silno nezadovoljni z uspehi tega potovanja in svoje nezadovoljnosti tudi no skrivajo. Vsi listi brez izjeme se pritožujejo, ker je Rusija ravno ko je sprejela srbskega kralja, sklenila sporazum z Avstrijo, ki gotovo ni v interesu srbskih aspiracij. Vrhtega je ruski car kralja Petra razžalil, ker ni hotel sprejeti reda Karagjorgjevičev. Stvar je enostavno ta: Rusija ima od nekdaj to navado, da drži le s tistim, ki jim imponira. Za slabiče se Ru-sija ni nikoli veliko brigala. Če se pa je brigala zanje, jih je — anektirala. Tako je naredila s Poljsko in Finsko. Če bi Srbi hoteli biti pametni, bi lahko iskali pomoči tam, kjer bi jo tudi dobili, toda oni se dajo le voditi od magične veličine Rusije in bombastičnih besed, za katerimi je vse otlo . . . Umor na legnlHlcL (Izpred deželnega sodišča.) Danes se vrši razprava proti lovcu barona Borna Pavlu Eisenpass. Položaj opisuje obtožnica tako-le: C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani toži pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani Pavla Eisenpassa, rojenega 17. januarja leta 1870. v Adriachu pri Frohnleitnu na Štajerskem, pristojnega v Rotleiten, katol.', oženjenega lovca pri Sv. Ani, doslej še nekaznovanega, ker je 25. novembra leta 1909. na Begunjščici v lovskem okrožju barona Borna ustrelil s puško v nesovražnem namenu v smeri proti Jakobu Rožiču, s čimur je izvršil dejanje, katerega naravne, za vsakega jasne posledice bi mogel sprevideti, ker more povzročiti nevarnost za življenje in telesno nevarnost. Na ta način je povzročil smrt Jakoba Rožiča in prestopek proti varnosti življenja, ki je kaznjiv po 2. odstavku § 335. kaz. zakona. — Vzroki: Oba visokošolca Štefan šink in Jožef Kremenšek sta stanovala, da bi študirala čez poletje, deloma v takozvani rudarski koči, deloma v »Vilfanovi koči« na gori Begunjšica. Lov na pobočju te gore je last različnih najemnikov. »Vilfanova koča« je v lovskem okrožju Valentina Šturma, vzhodno od njega pa se nahaja lov barona Borna, kateremu je mnogo na tem ležeče, da na njegovem lovu ni divjih lovcev. Šink kakor tudi Kremenšek sta imela od Šturma dovoljenje, da smeta v njegovem okrožju loviti. Oba sta imela tudi puške, Šink risano flobertovo puško, Kremenšek pa flobertovo puško in še neko drugo. — Popoldne, 24. decembra je prišel v »Vilfanovo kočo«, ki jo je čez poletje oskrboval Anton Pogačar, kaj-žarjev sin Jakob Rožič, ki je prej na gori sekal les in spravil orodje v koči, ter ga je prišel omenjeni dan iskat. — Če so Šink, Kremenšek, Pogačar in Rožič hodili 24. novembra po lovskem revirju grofa Borna, oboroženi s puškami, se ne more dognati. Lovca Pavel Eisenapss in Anton Steffel trdita, da sta oni večer videla hoditi v revirju štiri može, od katerih sta bila dva oborožena. Ker je nastala tema, jih nista mogla zasledovati. — Naslednji dan je šel zato Eisenpass. ker je bil Steffel zadržan, sam v lovišče, da bi zasledoval divje lovce. Proti 9. uri zjutraj je zagledal v lovišču zopet štiri može, dva bolj oddaljena, dva pa v bližini. Ta dva moža sta bila Šink in Rožič. Oba sta bila oborožena s flobertovimi puškami. Ali sta ta dva skupaj odšla, da bi lovila na prepovedanem svetu, se ne more dognati. Medtem ko Pogačar trdi, da je Rožič na vse zgodaj odšel s Kremen-škovo puško ter da je Šink pozneje istotako odšel s Kremenškom, trdi Šink, da se ne more spominjati, ali je sam ali z Rožičem zapustil »Vilfanovo kočo«. Kakor tudi šink nadalje trdi, se je hotel samo sprehajati v Šturmovem lovišču. Ker je bilo pa jutro krasno in se je zlasti vrh Begunjščice lepo videl, je sklenil, da spleza še enkrat na vrh, predno zapusti letovišče. Pot na vrh pa pelje skozi Bornovo lovišče. Da bi ne imel kakih sitnosti, je poprej privezal petelina puške z vrvico. V Bornovem lovišču je slučajno prišel skupaj z Rožičem, ko mu je malo poprej odnesel veter klobuk, ki ga je našel potem Ivre- , slo. menšek in ga prinesel domov, Šink in Rožič sta se vsedla na neko skalo ter se razgovarjala med seboj. Tukaj ju je presenetil Eisenpass. Kar se je potom zgodilo, se ne more dognati s popolno gotovostjo. Gotovo je, da ko sta sedela brez vsake slutnje na skali, da je počil strel, ki pa ni nikogar zadel. Eisenpass trdi, da je za slučaj upora pripravil puško, pes pa je potegnil za jermen in se je strel nepričakovano izprožil. Vsled strela sta Šink in Rožič prestrašena skočila narazen, vsak je pobegnil v drugo smer. Kmalu nato je počil drugi strel, in Šink, ki se je obrnil, je videl, da je Rožič padel po strmini navzdol. Eisenpass je nato tekel za Šinkom, dvignil tudi puško, kot bi meril, vendar pa ni streljal. Šink je bežal v strahu dalje, skril puško pod neko skalo, kjer se je pozneje našla z zavezanim petelinom, ter je pozneje prišel okoli poldneva v rudarsko kočo. Niti Šink, niti Kremenšek nista nikomur nič povedala o dogodku in tako so se šele oktobra začela poizvedovanja po Rožiču, ki je od onega dne izginil. Šele 28. novembra 1909. je našla sodnijska komisija na mestu, kjer se je izvršil dogodek, Roži-čevo truplo. Truplo je bilo popolnoma strohnjeno in razdejano od črvov, glava je manjkala in je ni bilo mogoče najti. Mogoče se je zaradi trohnobe sama odločila ter se je zvalila po strmem pobočju, ali pa so jo kam zavlekle roparske živali, kar se je zgodilo pri poginolih srnah in gamsih, kakor uči izkušnja. — Torej bi bilo komaj dvomiti, da bi ne bil Rožie od drugega strela zadet, oziroma ubit. Na truplo se seveda ni našlo rane od strela, brez-dvomno pa je bil zadet v glavo. To ; mnenje se tudi strinja s tem, da je Rožič — kakor izpoveduje šink — padel po pobočju, ne da bi kaj zavpil. Na , mestu najdeni klobuk je sicer preluknjan, kar sicer direktno ne dokazuje, od česa, ter je mogoče bil prestreljen samo pri kakšni tekmi, strelnih poiz-kušnjah, in je tudi bržkone od kakega sličnega dogodka, kakor kaže položaj. Če se nadalje vpošteva, da ni Rožičeva smrt z ničesar drugim utemeljena, se more edinole sklepati, da je bil Rožič , ustreljen. Kausalna zveza je s tem do-: kazana. — Vprašanje je le, ali je Eisenpass ravnal v sovražnem namenu? To vprašanje se ne more potrditi. Priča Šink j ne more izpovedati, oziroma trditi, da je Eisenpass meril na Rožiča. Eisenpass priznava strel, zanika pa vsak sovražen namen. Videl je skočiti moža po strmini navzdol, vendar se pa ni za njega zmenil, ker je tekel za njegovim tovarišem. Da bi bil prvi zadet, na to niti ni mislil, tudi mu ni pozneje sledil, ampak je šel domov. Te odgovornosti se mu ne more dokazati. Sicer trdi Šink, da je Eisenpass, ko je tekel za njim. tako blizu prišel ob kraju, kjer je Rožič ležal, da je moral Rožiča videti. Vendar so te Šinkove izjave zelo nezanesljive. Kajti Šink sam je bil v veliki razburjenosti in strahu, tekel je proč, kolikor je mogel; zato je nemogoče, da bi mogel krajevno situacijo presoditi le napol, posebno še v razpo-kanem, skalnatem pogorju. Šink sam ni vedel, da je Rožič zadet, zato tudi ni ničesar naznanil. Zato tudi ni mogel videti, kje Rožič leži. Ogled na licu mesta pa je dognal, da je Rožič s svojega stališča primeroma daleč padel v kotlino, če je obrnil Eisenpass pozornost na Šinka, bi ne mogel videti Rožiča. Videti bi ga seveda moral, ako bi gledal v kotlino, to pa se ne d& dokazati. Tudi se namreč ne d& določiti natančna črta, po kateri je sledil Eisenpass Šinku, ker bi bila taka določevanja tudi komaj mogoča. Zato se zdi verojetna Eisenpassova trditev, da je videl Rožiča skočiti po strmini navzdol ter je tako mislil, da je pobegnil. — Odgovornost pa vendar podpirajo tudi drugi momenti. Eisenpass je malo dni po dogodku v mesečnem raportu na svojega gospodarja opisaval dogodek popolnoma od strani svoje odgovornosti. Torej ni dogodka skrival. Eisenpass je doslej služil raznim gospodarjem na Štajerskem ter se je doslej vodno brez graje obnašal. Tudi sodnijsko ni še kaznovan. Torej se mora smatrati, da je imel samo namen preplašiti divje lovce in je streljal, da bi slišali žvižgati kroglje, a je po nesreči zadel Rožiča. Sovražnega namena ni imel, pač obsega njegovo dejanje vse znake prestopka po § 335. kaz. zakona. To je nepremišljenost največje vrste, streljati v smeri proti ljudem, četudi samo za strah, ker se v takih slučajih ne v6, kam bo zadela kroglja. Eisenpass bi moral zlasti kot lovec vedeti, da se more na ta način zgoditi nesreča. Zatorej je odgovoren za Rožičevo smrt in je vsled tega obtožba na vse strani utemeljena. Senatu predseduje dvorni svetnik Pajk; votanti so gospodje svetniki: Einspieler, Kobler, pl. Luschan, obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik dr. Neuberger, toženca zagovarja dr. Krisper. Eisenpassovo zaslišanje. Eisenpass je velik človek, oblečen v lovsko obleko. Izpoveduje nemško. Eisenpass izpove, da je streljal le, da prestraši, ker se mu je zdelo, da so bili šink. Pogačar, Kremenšek in Rožič divji lovci. Prejšnji večer je čul strel. Ustrelil je v zrak, da bi jih prestrašil. Ker je videl, da so namišljeni lovci pobegnili, jih ni zasledoval. Z vso odločnostjo trdi, da ni mogel nobenega zadeti. ker je streljal v zrak. Razdalja je znašala 150 pri prvem in 180 do 200 korakov pri drugem strelu. — Dvorni svetnik Pajk kaže po kroglji predrti klobuk, kakor tudi skico kraja nesreče. Eisenpass izpove, da ko je streljal, je Rožič stal mirno. Videl ni Rožiča ležati. šink je nosil puško, pri Rožiču ni videl puške. Na Rožiča in Šinka ni klical, ker bi to nič ne pomagalo. Z oboroženimi divjimi lovci še ni imel ničesar opraviti. Na dr. Krisperjevo vprašanje odgovori toženec, da je njegova glavna dolžnost prijeti divje lovce. Dr. Krisper predlaga, naj se prečita prisega lovcem. Dvorni svetnik Pajk to stori. Na dr. Krisperjevo vprašanje toženec izpove, da je kmečki sin. Veselje je imel vedno do lova. S 26 letom je napravil izkušnjo v Gradcu. Lovec je že 14 let. Po njegovem mnenju je Rožič padel in se ubil. Gorovje je zelo skalnato in strmo ter obraščeno z ruševjem. Dvorni svetnik Pajk prečita nato zapisnik, ki ga je napravila sodna komisija dne 28. novembra 1909. Glave in puške komisija ni mogla najti. Konsta-tirala je komisija, da se lahko pade s prostora, na katerem je stal Rožič. Pot je zelo nevarna in strma. fleiman. Zagreb. Kralj. hnr.-sl-n-.-Sal. ds2sl.-vla3. ukaz 31. jul. 1000; St. 3767. Cenjenim gospodinjam priporočamo na j topleje pravi : Francko v: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovali iz tozemskih surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov ▼ Zagreba. Varstvena znamka. X7W1 MI. w. ■Ah ogaška Slatina na) oče se barke so se rešili s nom E' Vr ladje »Pluto« na to ladjo ^vori se, da se je Se mnogo hujšega zgodilo, to- da dosedaj 11! bilo mogoče ničesar zvedeti — Kupujmo pri domačih tvrdkah! Opozarjamo na današnji oglas »Sitar-ske in žimarske zadruge v Stražišču pri Kranju«, s katerim se priporoča domača tvrdka, ki se peča z izdelovanjem žime za žimnice. Ker se v LJubljani porabi veliko te vrste blaga in ki se po večini naroča pri zunanjih tvrdkah, zato toplo priporočamo slavnemu občinstvu domače podjetje, katerega zastopstvo je prevzel g. J. Črne, tapetnik na Dunajski cesti. — Novice iz selške doline. V Jelovici je še klaftro snega, in zapadel je še nov. — Potres so čutili v sredo zvečer okrog 8. ure. Slišalo se je močno bobnenje. — Veliki gozd Hrastnik je kupila hranilnica in posojilnica na Češnjici za 115 000 kron. — V Selcih nastavijo policaja, ki bo krotil nočne rogovileže. — Policijske ure in red je občinski odbor poostril. — Železniški stražmojster g. Sedej je 5. prosinca zvečer zapisaval fante, ki so streljali, in dobil za to dolg nos. En frakelj »ta kratkega« je vse poravnal, samo njegovih nog in glave ne. — Mednarodni marijanski shod se vrši od 18. do 24. julija v Solnogradu. — Istrski deželni zbor je sklenil proučevati in dati iniciativo za regulacijo več rek v Istri. — Sladkor zopet dražji. Združene avstrijske tvornice sladkorja so zopet podražile ceno sladkorju za 50 vinarjev pri meterskem stotu. — Mnogo novega snega je padlo po Notranjskem in na Krasu. Z Reke poročajo, da sta Kras in Učka gora pokrita z visokim snegom. V gorskem kotaru je snega nad en meter. —- Vreme meseca aprila bo baje hladno. — Vsled železniške nesreče pri Miljah, kjer je burja vlak prevrnila, so ubiti, kakor je zdaj končno uradno do-gnano: Ivan Pinka, 40-letni vinski trgovec iz Buj; Jožef Simšič, 32 let star, doma iz Goriškega, sodnik v Kopru; Sigfried Psenner, 31 let star, uradnik »Raguzeje« v Trstu. Zapusti dva otroka. — Ranjeni so: stražnik Anton Zornada iz Trsta, Ivan Graber iz Trsta, Antonija Pinka iz Buj, Reza Tos-kan iz Dekanov, Hrvatin Ana in Antonija, avskultant Valentič iz Kopra, Ev-femija Grohar iz Reke, Maria Zaharija iz Milj, Onorut Gorlatto iz Milj, Ivan Miloš iz Milj, Franc Budin, učitelj iz Trsta, Karol Bolaffio, vinski trgovec iz Ljubljane. Poškodovan je precej težko na desni roki. Med ranjenci se nahaja tudi lahko ranjeni Rudolf B u n c, 22 let star, dijak, iz Ljubljane. — Za ubitim dr. Simšičem, sodnikom, Slovencem, se v Kopru splošno žaluje, ker ga tudi Lahi hvalijo zaradi njegove uljudnosti in juridične spretnosti. Mož bi bil moral z avskul-tantom Valentičem že preje oditi v Dolino na običajna mesečna zaslišanja, pa je hotel Veliko noč doma praznovati, in je odšel v Dolino nesrečni dan, odkoder se je povrnil in našel smrt v vlaku. Med ranjenci je tudi Fran R a -kovšek, solicitator dr. Černeta v Kopru. — Novo mestno plinarno dobi Zagreb. — Kako se v Inozemstvu časie podčastniki naše vojne mornarice. Štabni podčastnik Cajsuti naše vojne ladje »Nadvojvoda Karol«, katera se sedaj nahaja v inozemstvu, je med potjo tako nevarno obolel, da so ga morali v Bai-rutu izkrcati. Prepeljali so ga v ta-mošnjo bolnico, kjer je pa Cajsuti že drugi dan umrl. Razun po pravilniku naše vojne mornarice predpisanega kondukta je spremil našega podčastnika na zadnji poti tudi en oddelek turške pehote. Ko so zemeljske ostanke pokojnika spustili v zemljo, so ustrelili turški vojaki salvo kot zadnji pozdrav avstrijskemu vojaku, godba naše vojne mornarice pa mu je igrala žalostinko v slovo. Pokojnik zapušča v Pulju ženo in tri majhne otroke, od katerih se je pred mesecem, predno ga je služba klicala v odprto morje, zdrav in čil poslovil. Res žalostno! Lahka mu tuja turška zemlja! — Trgovinski minister na jugu. V sredo se je podal trgovinski minister dr. Weiskirchner s svojo družino z vladnim parnikom »Pelagosa« iz Brionskega otoka proti Dalmaciji in obiskal prestolonaslednika na Brionskih otokih. —■ Nagle smrti je umrl v Gorici trgovec z manufaktumim blagom na vogalu Gosposke in Semeniške ulice žid Girolamo Bolaffio, znan dobro slovenskim kmetom, katerim je prodajal »dobra blaga«. — Vreme v Novem mestu. Iz Norega mesta se nam piše: V torek dopoldne je bilo tukaj najlepšo spomladansko vreme; izvanredno gor ko. Popol- dne okoli ene ure se je začelo oblačiti. Kmalo je bilo nebo popolnoma oblačno, začelo se je bliskati in močno grmeti. Nastal je naliv in vmes se je vsula toča. Po tretji uri je nevihta ponehala. V sredo zvečer in ponoči je bil tukaj hud vihar in sneg je začel naletavati. V četrtek je bila cel dan burja in snežilo je. Danes je še vse pod snegom. Breske in marelce so v najlepšem cvetju; hruške bi že tudi cvetele, ako bi ne bilo tako vreme nastalo; jablane so tudi že močno odgnale. Če bo slana, bomo na drevju velikansko škodo imeli, ker vse tako lepo kaže. —Pri vojaškem naboru v Novem mestu v dneh 30. in 31. sušca in 1. malega travna je bilo od 325 stavodolžnih fantov potrjenih 99, to je približno 30 5 %. Prvi dan so jih potrdili 25 in sicer iz občin Šmihel-Stopiče in Brusnice, drugi dan 45 iz občin Št. Peter, Prečina, Mirna peč, Orehovica, tretji dan 29 iz občin Novo mesto, Toplice, Čermošnjice in Poljane. — Druzega posebnega se ni zgodilo, kot da je bil nek fant od sodišča obsojen na 24 ur zapora, ker se je ob tej priliki malo preju-naško vedel napram poslujočim orožnikom. — Draginja v Novem mestu. Draginja je vsepovsod velika. A še mnogo bolj kot marsikje drugje jo čutimo 110-vomeščani. Resnica je, da je Novo mesto od trgovskih središč malo bolj oddaljeno kot Ljubljana, a tovorne cene do Novega mesta nikakor niso toliko višje, da bi morali novomeški trgovci prodajati moko, olje, petrolej, kavo, riž, sladkor in druge vsakdanje potrebščine kar za štiri, tri ali dva krajcerja pri kilogramu dražje kot trgovci po drugih krajih, ki jih veliko niti ob železnici ne leži. Tudi meso je pri nas ja-ko drago. Ako živina v ceni poskoči, nastavijo tudi mesarji takoj višje cene; pri teh cenah pa ostanejo tudi potem, ko cena živini pade. Tudi kmetsko ljudstvo v naši okolici tare ta draginja, zato je tudi samo strašno poskočilo v ceni svojih pridelkov, ki jih prinaša na novomeški trg. V zadnjih desetih letih je cena mnogim izmed teh izdelkov poskočila za četrtino, nekaterim celo kar za tretjino. Zato nikako čudo, da naše uradništvo in mali obrtniki, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva, le težko prenašajo to breme, da mnogi lezejo od dne do dne v večje dolgove. Zadnje čase je začela vlada akcijo zoper draginjo. To se sicer lepo bere, lepo sliši, toda imelo bo šele takrat za ljudi kak pomen, kedar se pokaže tudi praktična vrednost te akcije, kar pa se najbrže ne bo še tako kmalu zgodilo, ker bo gotovo ostalo vse le pri besedah. Treba je torej, da si prebivalstvo samo izboljša svoj položaj. — Tozadevno je sklical g. Makso Bradaška, fin. oficijal v Ljubljani, dne 31. sušca zvečer v gostilni g. Windischerja v Kandiji sestanek uradnikov, ki naj bi se posvetovali o ustanovitvi konsumne-ga društva. Izvolil se je odbor, izmed navzočih se je priglasilo takoj precejšnje število članov. Konsumno društvo naj bi bilo nekaka filialka ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva. Vederemo! Za gradnjo hotelov v Dalmaciji se je sestavil sindikat angleških kapitalistov, ki bo pokril vso potrebščino 6 milijonov kron. — »Kar tebi ne prija, ne stori drugemu.« Iz Pulja nam pišejo: V petek zvečer se je prigodil tu v eni najživah-nejših ulic obžalovanja vreden slučaj. Dva celovška Nemca je tukajšna mula-rija na nesramen način napadla, ker sta nosila nahrbtnike in nemško govorila (morda malo preglasno). Prišlo je tako daleč, da jih je mularija dejansko napadla in opljuvala. Kaj tako nesramnega se obsoja samo. Sedaj pa vpijejo nemški listi na vse kriplje, kako da se je koroške Nemce v Pulju žalilo. Gotovo, kakor že preje omenjeno, je to ne-čuven škandal. Nemški gospodje iz Celovca naj pa sedaj pomislijo, da so Slovenci izpostavljeni v Celovcu vsak trenotek takim in enakim insultom od njihove strani. Naj bi celovški Nemci iz tega žalostnega slučaja zajemali zlati nauk: Kar tebi ne prija, ne stori drugemu. ARISTOKRATI SO NEZADOVOLJNI. Poljski državnozborski poslanec pl. dr. Dziembowski je odložil svoj mandat. Izjavlja, da ni zadovoljen z vednobolj glasno demokratično strujo v »Poljskem kolu«, ki dela na to, da se plemenitaši nadomestijo z meščanskimi elementi. — Gospod dr. Dziembovv-ski jc spričo tega žalostnega dejstva storil najbolj pametno, da je odstopil. NEGUŠ MENELIK šE ŽIVI. Vest o smrti kralja Menelika abe-sinskcga se ne potrjuje. Njegovo stanje je neizpremenjeno. .V deželi je mir, ker vlada previdno in energično postopa ln je kritične notranje zadeve uredila. Lahom so se torej sline po Abesiniji nekoliko prezgodaj cedile. Štajerske novice. š f Župnik Martin Kralj. Kakor se poroča iz Leskovca pri Ptuju, je umrl ondi včeraj č. g. župnik Martin Kralj po dolgotrajni, zelo mučni bolezni. Nek mizar na Bregu pri Ptuju je imel za g. župnika že dalje časa pripravljeno lepo krsto, a glej! Zadnjo sredo je moral tamkaj nek 701etni starček nagloma umreti in mizar je moral njemu odstopiti župnikovo rakev. š Imenovanje. Za župnika pri Materi božji na Polenšaku je imenovan č. g. Jožef Poplatnik, kaplan na Haj-dinu pri Ptuju. Čestitamo! Š Zmaga »Slovenske kmečke zveze«. Pri občinskih volitvah v občini okolica Šmarje pri Jelšah dne 30. marca za tretji razred so zmagali z veliko večino po hudem boju kandidati S. K. Z. Značilno je za naše razmere, da so se proti poštenim slovenskim katoliško-kmetskim možem združili skukaj liberalci, slogaši in — »Štajerčijanci«. Imenitna partija! — Prihodnjo sredo pa se vrše v isti občini občinske volitve za drugi in prvi razred. Na delo za popolno zmago! š Velik javen političen shod S. K. Z. se vrši v ponedeljek po beli nedelji, t. j. 4. aprila, na Planini po večernicah. Na shodu bodo govorili poslanci dr. Benkovič, Pišek in dr. Jankovič. Shod se vrši v gostilni g. Josip Pintarja. Somišljeniki na Planini in okolici, vsi na shod! š Mladinsko gibanje na Spodnjem štajerskem. Odbor »Zveze slovenskih deklet« je imel dne 29. marca v Mariboru sejo. Sklepi seje so zelo važni za organizacijo ženske mladine na Slov. Štajerju. Sklenilo se je prirediti tekom poletja več dekliških shodov in eden daljši gospodinjski tečaj za kmečka dekleta. Z. S. D. si je omislila svoje lastne zvezine znake. š Mladeniški shodi. Na belo nedeljo se vršita pri Sv. Tomažu pri Ormožu in v Hočah pri Mariboru mladeniška shoda. V ponedeljek po beli nedelji pa pri Sv. Lovrencu v Slov .goricah. Na prvem govori urednik »Straže« Leop. Kemperle, na drugih dveh pa Fr. Že-bot. V Hočah bo govoril tudi dr. Josip Leskovar. š Strašni zločin. Na Velikonočni pondeljek dne 28. marca se je dogodil v Preski, občina Križe blizu Podsrede velik zločin. Nek 171etni fant iz Pavle-vasi, občina Pišece, je zabodel 271etne-ga Janeza Kovačiča iz Osredkov, občina Križe. Z nožem mu je prerezal kožo, drugo rebro, zgornjo krpo desnega krila pljuč, osrčenk in veliko pulmo-nalno arterijo, tako da je smrt v nekaj trenutkih nastopila. Zanimivo in čudno obenem je, da je umorjeni v jutru pred umorom sam pravil svojemu očetu, da je imel strašne sanje. Izrazil je proti domačim bojazen, da se resno boji, da se mu bodo sanje uresničile ter ga utegne zadeti velika nesreča. In siromaku so se sanje res obistinile. Vzrok umora nesrečni alkohol! Štajerske novice. š Narodna godba. V Rogoznici pri Ptuju se je osnovala narodna godba; prvikrat je nastopila pri velikonočni procesiji v minoritski cerkvi v Ptuju. š Nesreča. Na Veliko soboto dopoldne je Franc Rečink, posestnik na Bohovi pri Hočah padel z visoke lestve in si je pri padcu stri desno nogo in se tudi drugače hudo poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. š Z britvijo je prerezal vrat. V noči dne 29. marca si je z britvijo prerezal vrat 401etni železniški delavec Franc Mlinarič v Pobrežju pri Mariboru vsled pijanosti. Mlinarič je namreč čez praznike vse denarje zapravil, kar je poprej zaslužil.' Mlinarič se nahaja zdaj v mariborski bolnišnici in bo še najbrž okreval. š Ustrelil je na Veliki pelek pred sv. mašo zelarski sin Janez Lozbek 19-letnega Karola Trinkausa iz Čermlen-šaka v prsa s pištolo in ga smrtno nevarno ranil. Koliko nesreč se leto za letom dogaja pri neprevidnem streljanju. š Stavka krojaških pomočnikov se je pričela včeraj v Gradcu. Delodajalci so imeli shod, na katerem so sklenili, da odpuste od dela vse one pomočnike, ki se do 5. t. m. ne povrnejo na delo. š Za okr. zdravnika v Konjicah jc imenovan dr. Friderik Blank. š Novice iz Loke pri Vitanju. Vendar se je enkrat cesta iz Vitanja pa do Sorke temeljito popravila. Izginilo je mnogo bregov in se je cesta znatno razširila. Vse to sc je zgodilo menda bolj na ljubo Lindauerjevega avtomobila, kakor Da na ljubo prometu. .Tudi »vra- nja peč«, ki je prej tako strašno čez cesto visela, je zdaj izginila in z njo res velika nevarnost. — Tu se je pred leti omožila pridna deklica ter postala srečna mati. Ne dolgo potem pa umrje mladi materi lastna mati, ki je zapustila dojenčka. Hčerka se revčeka usmili, ga vzame k sebi ter je tako dojila lastnega brata in svojega sinčka. Lep in redek slučaj. — Vodilno vlogo vitanjskega posilinemštva je po smrti dr. Lautnerja prevzel Dragotin Jaklin, ki je rodom Hrvat. Lautnerjevi starši so bili naseljeni Čehi. š Starinarico umoril. V Judenburgu je doslej še neznan morilec umoril v njeni prodajalni starinarico Heleno Sternath. Morilec je vzel seboj predal, v katerem je bilo nekaj denarja ter je pobegnil. POMILOŠ6EN MORILEC. Praga, 1. aprila. Kakor se je svoječasno poročalo, je bil delavec Poček, ki je preteklo leto ustrelil detektiva Peteletija in težko ranil več drugih detektivov, obsojen na vislice. Kakor se poroča, pa cesar ni potrdil smrtne obsodbe, nakar je kasacijski dvor iz-premenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. Ljubljanske novice. lj Grozne stvari so se obravnavala pred sodiščem pod najstrožjo tajnostjo, tičoče se dogodkov v Sangradu, letovišču za otroke, v takozvanem Hribarjevem »Paradižu«. Rodbine, katerih otroci so postali žrtve takih »pedagogov«, so pač upravičene od občinskega sveta tirjati odgovor. Škandal se je hotel prikriti in se je vse storilo, da bi ostal brez kazni. »Pedagogi« občinskega sveta so krivi v prvi vrsti, bolj kot nesrečnež, ki bo v ječi pet mesecev delal pokoro za zločine, h katerim so mu dali priliko možje, ki so odgovorni za vse, kar se je godilo v tem čudnem »Paradižu«. lj Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer predava v S. K. S. Z. g. iur. Anton Ogrizek: N e -kaj misli o preobljudenju. Vabimo k obilni udeležbi! lj Halley-jev komet v »Unionu«! Odbor »Slovenske krščanske soc. zveze« je dobil ravnokar najnovejše skiop-tične slike o Halley-jevem kometu. Slike bo v sredo dne 6. aprila v veliki dvorani »Uniona« pojasnjeval č. g. kanonik J. Sušnik. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina samo deset vinarjev za osebo, sedeži po 40 vinarjev. Prihitite v sredo vsi gledat zanimive prizore o Halley-jevem kometu. lj Mešani zbor »Ljubljane« ima na praznik v ponedeljek, 4. t. m. ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona« vajo. lj Odbor »Ljubljane« ima danes ob 8. uri zvečer važno sejo v društvenih prostorih. lj Katehetski sestanek. Prihodnjo sredo, dne 6. aprila ima »Društvo slov. katehetov« mesečno zborovanje. Na sporedu je važno predavanje prof. dr. Jerše-ta: »Katehet in pravo veselje pri katehezi«. Odbor vabi in prosi številne udeležbe. Po končanem sporedu odbo-rcva seja. (Posvet o IV. hrvatsko-slo-venskem tečaju v Djakovu in dr.) lj Katoliško mladeniško društvo vabi k zabavnemu večeru, ki ga priredi na praznik Marijinega oznanjenja, v ponedeljek, 4. aprila, točno ob pol 7. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, Komen-skega ulice št. 12. — Spored: 1. Milj. pl. Farkaš: »Kolo«, tamburaški zbor. 2. A. Ilajdrih: »Jadransko morje«, moški zbor. 3. Govor (govori prof. dr. Josip Jerše). 4. »Fernando, strah Asturije« ali izpreobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. Poslov. Fr. Rihar. 5. »Rdeči nosovi«. Burka v enem dejanju. — Vstopnina: Sedeži I.—IV. vrste po 1 K, V.—VII. vrste op 80 vin., VIII.—X. vrste po 60 vin., XI.—XII. vrste po 40 vin., stojišča po 30 vin. — Pohitimo v ponedeljek zvečer v »Rokodelski dom«! Igri »Fernando, strah Asturije« in »Rdeči nosovi« še niste bili uprizorjeni v Ljubljani; zato bo uprizoritev že iz tega ozira jako zanimiva. Sicer pa tudi katoliško mladeniško društvo zasluži, da mu občinstvo z obilno udeležbo njegovih prireditev pokaže svoje simpatije. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima jutri, v nedeljo, dne 3. aprila, ob 10. uri dopoldne v »Rokodelskem domu« svoj redni mesečni shod. Ker so na dnevnem redu važne točke, med njimi poročilo o Jugoslovanski strokovni zvezi, naj se zanesljivo vsi člani udeleže zborovanja. lj Gosp. Hilarlj Benlšek prevzame v poletju vodstvo belgrajske npcr : Ob sobotah ob 3, in 4. uri popoldne samo za dijakinje Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnostl členkov In odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo CONTRHEUMAN besedni znak za tmentholo-tallctllzlran kostanjev Izvleček), 11 za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-šica 1 krono. Pri napre) vpoJIljatvi K 1-so sc pošlje 1 polica franko • • • • • • 5 • • . . . . . . M . Izdelovalnica ln glavna zaloga v lekarni B. FRAGNER-ja c. kr. dvornega dobavitelja. PBAGA UL, St 203. Pozor n« Imt Igdelka In !»delov»ttl)al ZALOGE V LEKARNAH. 2961 DomaČe slovenske tvrdke Posojilnice. Ljudska posojilnica ^ Miklošičeva cesta 8. — inserat Vioiomnn podporno druStvo, Kongresni trg 19 UdJClIlllU Olej inserat Razno tvpdko. Jager Tonl» trgovina ročnih del, Židovske uL 5. Kollmann porce,ana 10 8tek,enine Incin KnSmPrl P™a jugoslovanska tvor-«iuaip IVUSIIICI1 niča dro2 priporoča svoje Izborne droži (kvas). zraven ro- Lekarna Irnkoczy vt0Kb'ianl- TMc»r*r>5t"irrc»w* T> trgovina s Spec. blagom In iUCIIClUgCl delikatesaml.Sv.Petra cesta it. 37. in 42. Obrtno pomožno društvo &r.esnitr8 Prictnu Mlip, slikar za napise, črke in grbe, t IlOlUU Prešernova ul. 50. Restavracija pri »Zajcu1 Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače I 7ih0fi A., največja zaloga čevljev domačega iz-IiIVGl I delka. Prešernove ulice. xxxmxmxxmx Sltarska in žlmarska zadruga v Stražišču pri Kranju priporoča si. zavodom, občinstvu in gospo-v. dom tapetnikom vsakovrstno ::: V • Ceniki in vzorci so na razpolago. Zastopstvo za Ljubljano ima g. I. Černe, tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi-)47 zarske zadruge v St. Vidu. 10—1 xxxxxxxxxxxxxxxx Takoj se proda zaradi bolezni 903 4 1 mala, dobro idoča zlepim senčnatim vrtom tik Ljubljane. Proda se po ceni in pod ugodnimi pogoji. Hiša je oripravna tudi za prodajalno. Kje, se izve pri upravništvu »Slovenca«. Proda se vili podobna gostilna m m, i 9 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico oralnico ter vrtom, 5 minut oddaljena od tolodvora in tovarne na Gorenjskem. Prijavna je za vinskega trgovca. Naslov pove aprava lista. 767 8—1 Vnaipm Ha ali Pa proda stara, Udjeni S>e Ud dobro vpeljana TRGOVINAH Specerije in dež. pridelkov) v večjem mestu Gorenjske ter najbolj prometnem prostoru pod agodnimi pogoji. Pisma je nasloviti pod šifro , Veletrgovina" na upravo ..Slovenca1" 889 Proda se ;epo posestvo z lepimi travniki, njivami, gozdom in vinogradom blizu trga. Cena 14.000 K; ostane tudi ahko nekaj na obroke. Vpraša naj se pri cr Ratho\/-ll gostilničarju v g. nd L I ltjy- U, Rajhenburgu. Proda se dobro ohranjen glasouir ;ventualno tudi na obroke. — Blagohotna /prašanja naj se naslavljajo: Tovarna barv v Dolu pri Ljubljani. 930 3-1 Proda se dobro ohranjena in močna stružnica mm za les. Vqč sc poizve v Križevniški ul. St. 2, Ljubljana. 906 3 1 pridna, z boljšo šolsko iz- obrazbo, se sprejme takoj v večjo modno trgovino. Deklica, vešča šivanju ima vrednost. — Ponudbe naj se stavijo pod iifro „Prihodnjost 1910", Ljubljana poste •estant*. 853 2—1 Mr. Ph. H. BOHINC lekarnar PRVLR BOHINC, rojena ZflVflŠNIK poročena. Ljubljana, dne 2. aprila 1910. Pri podpisanem generalnem zastopu c, kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks na Dunaju oddati je službo manipulanta. Reflektuje se v prvi vrsti na moško, v pisarniških zavarovalnih zadevah izurjeno moč. Plača po dogovoru. Prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski list, šolska in službena izpričevala, naj se vlože , _ do 6. aprila 1910 pri podpisanem generalnem zastopu. 935 2—1 Generalni zastop c. kr.prlv. zavarovalne družbe Hvstrilski Feniks v Ljubljani. Služba B se razpisuje v Tirnicah pri Kamniku. Plača okoli 600 K. Nastop s 24. aprilom ali 15. julijem 1910. Prednost ima ceciljanec. Prošnje na župni urad v Tunicah. 909 3—1 == FOTOGRAF. = Priden mladenič, poštenega značaja, samouk-fotograf želi službe pri kakem fotografu kot pomočnik. V začetku tudi z manjšo plačo. Zna tudi retuširati. Službo lahko nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe pod šifro „Fotograf" pošta Vič pri Ljubljani, poštno ležeče. 782 3—1 920 1-1 Dražb eni oklic P. 83/9 15 Na f^uni dražbi se bode prodalo dne 7. aprila 1910 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Stari trg št. 7. II. nadstr.: sobna oprava, obleka, perilo, čevlji itd. Reči se smejo ogledati dne 7. aprila, 1910 med 9 —V2IO uro dopoldne v navedeni hiši. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V. dne 24. marca, 1910. Opr. št. E 79/10 Dražb eni oklic. 887 1-1 Vsled sklepa z dne 25. marca 1910 opr. št. E 79/10/2 se prodado dne 24. aprila 1910 dopoldne ob 9. uri v Ilirski Bistrici h. št. 1 in št. 6 na javni dražbi vinski sodi, in sicer: 20 sodov a 1000 /, 8 sodov a 700 l, 1 sod a 500 /, 1 sod a 300 l, 5 sodov a 150 /, 1 sod a 216 l, 1 sod a 380 l, 7 sodov a 100 3 sodi a 35 /, 7 sodov a 15 1 na-livalnik za vino, 1 zaboj različnega orodja za sode, 16 leg in 6 podklad za sode, 1 sod a 90 /, 1 sod a 95 /, 1 sod a 56 2 soda a 70 1 sod a 80 l, 1 sod brez dna pokvarjen. Reči se smejo ogledati dne 24. aprila 1910 v času med >/29.—9. uro dopoldne v Ilirski Bistrici. C. kr. okrajna sodnija v Ilirski Bistrici, oddelek III., dne 25. marca 1910. kamgarn in ševiot modne obleke za ceneje, kakor do sedaj o » » K 6 „ 4 „ 2 nad 20.000 kom. najmodernejše konfekcije za dame po čudovito nizkih cenah. IVIio siiče odleti 0. Bematovič, Mestni in 5. 944 •12.000 kosov 929 1-1 Reform predpasnike in predpasnike za otroke najnovejša fa-sona I-a kakovost, zajamčeno pralni se oddajajo po zelo nizkih cenah. Najmanjše naročilo 1 zavoj po povzetju obstoječ iz 21 kosov modernih predpasnikov nill M||||l) po K 26'92Za nepovoljno pošljem denar nazaj, f Jili m||fji| tovarna predpasnikov, Pri večjem naročilu 4% popusta. VUU. »lUIIII Nacliod K (Češko.) Ferd. Schulz v p. Slška pri Ljubljani (vila Oroszy) št 208, bivši 35 letni pre-parator v deželnem muzeju v Ljubljani, se priporoča p. n. občinstvu v posebno za divje peteline. — Iz prijaznosti prevzame puškar g. F. Kaiser in F. Sevček ustreljene živali zame. 945 3—1 40 sodov po 15—20 hekto, želez, rezervarji do 120 hekto, parni motor s šestimi konjskimi silami, transmisije, 939 2-1 velik akvarij več težkih voz (parizarjev) se takoj odda po nizki ceni. Hdolf Perles, LJubljana. in dva vajenca sprejme takoj Jakob fllegl, kleparski mojster Ljubljana Rimska cesta. 949 1 oziroma tudi pismonoša, z večletno prakso in dobrimi spričevali išče službe, nastopi lahko takoj. Več pove uprava »Slovenca". 954 3-1 Vabilo ~" na X. redni obtnt zbor Hranilnice in piice v st. Mi« pri Kranju, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 10. aprila 1910 ob 3. popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih. 952 t Odbor. m i« za moške obleke v največji izbiri priporoča po ugodni ceni R. ffliklauc Ljubljana, Stritarjeva (SpitalsHa) ulica 5. Obstoj tvrdke čez 40 let! Skoro noo se proda po zelo nizki ceni. Kla ogled pri vratarju hotela „FRI mRLICU" tu. 2 nadstropna hiša v sredini mesta, s kletmi in 8 stanovanji, pripravna za vsako obrt, se iz pros e roke proda za 29 000 K. Letni dohodek znaša 2600 K. Takoj je treba plačati samo 3000 K, ostanek po dogovoru. Več pove g. I. Kernc v Ljubljani, HilSerjeva ulica 12. 756 3=1 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50 SO vlnnrjev liter, ker se dobi pri Josipu Mal avac, pošta m postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka Železniška postaja na Kranjskem po 24 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100-1 lepe stopnje z dvema sobama in kuhinjo v 1. nadstropju, kletjo in drvarnico se odda v novozidani hiši, v Skofjlloki št 11. — Več se izve pri P. Zontar v Kranju št 125. 889 3-1 POSESTVO ležeče na lepem kraju na Gorenjskem s prodajalno, tobakarno, vinotočem, lepimi travniki, njivami in gozdi se proda za 30.000 kron. Zemlje je okoli 40 oralov. — Ponudbe pod štev. 50 poštno ležeče, Smlednik. 901 3-1 Pomočnika in dečka ki ima veselje do krojaške obrti, sprejme takoj Fr. Cadež, krojaški mojster Sava Jesenice, Gorenjsko. 925 2- Na prodaj sta takoj prostovoljno s dve hiši = na mnogoobljudenem kraju. 857 3-1 Kje, se izve v upravništvu tega lista. m dokler se n ste prepričali o kakovosti kazul, dalma-tik, pluvijalov, zastav, bander, baldahinov, kovin. blaga in cerk. perila pri ............................................... kw •• III l'4: H i I ll m < ii a prvi slovanski tovarni za paramente in zastave žel umi Pošiljatve na izbiro, proračuni, ceniki zastonj. - Cene so radi cenih delavnih močij na deželi in velike prodaje do 25°/0 nižje kot pri konkurenčnih podjetjih. — Posebna delavnica za paramente, vezenine in cerkveno-umetna dela. 779 star 30 let, oženjen, ki je spreten, marljiv in sposoben tudi za sadjerejo in vinograde išče stalne službe. Prepisi izpričeval na zahtevo vsakomur na razpolago. — Naslov istega pove upravništvo „Slovenca". 915 Naprodaj je s hišo z opeko krito, veliko gospodarsko poslopje, velik kozolec, zaraščen bukov gozd, lepi travniki s sladko krmo za rejo 14 glav živine, rodovitne njive v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem. Cena 10.000 kron, 3.000 K ostane lahko vknjiženih na posestvu. Natančna pojasnila daje St Zorko, trgovec Laški trg. 892 i_i Mestni ti it 13. Islinliin leta 1856. priporoča izvrstna namizna vina po K —*80, -'88, — 96 in 1'28 liter. 619 10-1 fO Za uslanpolteo uečjega tovarniškega podjetja d bližini holodoora na Spodnjem Štajarskem ali na Kranjskem S3 ISČejo primerni veliki prostori Priklopljenje na parno moC ali elek-triSko silo se Zeli. Prijazne ponudbe pod Šifro W. I. 6109 na anonCno pisarno: Rudolf mosse, Dunaj I. za več tet v najem. 978 3-1 Na prodal je lepo posestvo z enonadstropno hišo s sedmimi sobami, dvema kuhinjama veliko kletjo in ledenico ter primernimi gospodarskimi poslopji, tik farne cerkve Sv. Jurij na Ščavnici, Štajersko. V hiši se nahaja dobro idoča gostilna in mesarija. K posestvu spada 14 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, sadonosnikov. travnikov in gozdov ter mlin na Ščavnici Tudi se proda velika množina stoječih dreves v gozdu in mnogo iztesanega lesa pojasnila Saje lastnica Marija Trstenjak. Pošta Sv. Jurij na Ščavnici blizu Radgone. 936 3—1 nni4ii:naiiiiiJB«ii,'iiiDkja V ponedeljek, dne 4. aprila 1910 ERT s sodelovanjem slavne vojaške godbe :: pešpolka št. 27 kralj Belgijcev :: Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. L liri!Ci£9 raonateli. K obilni udeležbi vabi :: velespoštovanjem Naznanilo otvoritve gostilne. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo že znano v gostilno v Smarlnem ob Savi zopet odprl. Priporočam se za obilni obisk s spoštovanjem Matija Dolničar. 942 2-1 mt Gradbeni razpis. V Svibnem pri Radečah se bo vršila dne 14. aprila letos ob 1. uri popoldne zmanjševalna dražba za oddajo del pri zgradbi nove eno- oz. dvorazredne ljudske šole Gradbeni stroški so proračunjeni na 27.354 K 68 h. Surov materijal preskrbi kraj ni šolski svet. Načrti in proračuni so na vpogled pr: predsedstvu krajnega šolskega sveta, kjer se vrši tudi zmanjševalna dražba. Dela se bodo- oddajala posamezno, ter si krajni šolski svet pridrži pravico podeliti delo poljubnemu ponudniku. Krajni šolski svet v Svibnem, dne 24. marca 1910. Josip Povše, predsednik. Kdor je siv, izglefla star. Jzbomo zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov „lmmerjung", nidečk. nijave in črne barve. T .... ■ Ba™> Irpeino, i kart. K i--. 'I \!,ek;.ov i.Nucln", enotna steklenica K !•-. TI banriU sta tisočkrat preizkušeni, tdino pristni iz kera. laboratorija FH. VITEK & Co. PRAGA. mu Vitek-ov ..Imrnerjanp" Vitek-ov „lininBrlQnou Pred uporabo. Po uporabi. Zaliievajle leVitkove izdelke In odklanj. odločno vse dram* Dobi se pri: flut Kancu, T.Mencingerju, LJubljana. 1 Kerte-P. Portorose. Istra se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe lling do istega. Razpolaga z več kot Vflfllfl 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 279 Načelstvo. Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - Lud. Černe juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 31 52—1 Lep zaslužek doseže lahko vsakdo na brzopletilnem stroju »Ilirija«; oddaljenost ni zapreka. Navodila 874 in prospekte pošilja vsakomur 4-1 Domača plefiina industrija na stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 44. Pomočnika za izdelovanje cerkvenega orodja in Učenca sprejme takoj Anion Peterim, pasar, zlatar in srebrar v Kamniku, Gorenisho. Hiša se proda v večjem mestu na Kranjskem, pripravna za vsako obrt, radi pričetia drugega obrta; dosedaj je v hiši že nad dvajset let gostilna, zelo dobro obiskana. — Interesentom so n dokazi prometa na razpolago, u Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca«, 3E3E3 Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog Ustanovljeno leta 1857 Zavod za pohištvo in dekoracije Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10 Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. Telefon št. 97 Idrijske novice. i Klerikalci ln denuncijanfstvo. Pod tem naslovom objavlja »Narodov« idrijski dopisnik, da je c. kr. katehetu Oswaldu, ki »je znan, da zelo rad de-nuncira«, bila mestna realka pri srcu, a tudi državne ne sme povsem pozabiti. Zdaj je zopet nekaj groznega storil. Ovadil je po mežnarju orožnikom, da se neki dijak ni odkril, ko je šel Os-wald obhajat. Vendar pa Oswaldova hudobnost to pot ni imela uspeha, dotični dijak je bil pred sodiščem popolnoma oproščen. Tako v »Narodu«. To poročilo je prav tako skovano, kakor so vsa druga, umazana farba. Osvvaldu ni bilo treba nikogar denuncirati, ker ni bil sam na cesti, ampak so omenjeni dogodek videli z vseh strani. Tudi dijaka ni mogel denuncirati, ker je izvedel za njegovo ime šele naslednji dan popoldne, ki ga Oswald doslej niti poznal ni, ko je prišel dijak sam k njemu. Preiskava proti dijaku je bila ustavljena. Bodite pa toliko pošteni, da iz zapisnika ob preiskavi sporočite, kakšno izjavo je ravno Oswald podal na zapisnik. Ravno na podlagi Osvvaldove izjave je bilo primerno, da so ustavili vsako nadaljno preiskavo, tako. da dijaku ni bilo treba biti oproščenemu, ker ga državno pravdništvo sploh ni tožilo. Sicer pa je Oswaldu prav vse eno, kaj piše notarjev koncipient Tavzes ali ob činski tajnik Julij Novak glede denun-ciranja. Kaj je Tavzes res že pozabil, kako je nastopil proti nedolžnemu Gregorju Balantu, ki ga je želel spraviti nekaj mesecev v ječo, pripraviti ga ob penzijo in koliko mu je v resnici napravil strahu in stroškov. Pričanje Tavzesovo je bilo tako lepo, da je bila še zanj trda. Denuncijante iščite le v svojih vrstah. Gorje, če bi bil prišel zgoraj omenjeni dijak v kremplje liberalcev, ter bi jim ne bil ljub! Danes gotovo ne bi bil več dijak. Najlenši dokaz je v »Narodu« že zopet navedeni naš kandidat za občinski odbor, kateremu ne morejo odpustiti, da je bolj preudaren, nego so bili socialni demokratje, ter samostojno misli Tavzes ali Julče, kdo? že piše, bi ga rada še sedaj spravila pod ključ ker že zopet kličeta proti njemu § 122. kaz. zak. In taki delavski prijatelji očitajo Oswaldu sovraštvo do dijaštva! Le vprašajte dijaka, kako huda mu je predla nri Oswaldu prvikrat, ko je ž njim govoril, potem pa Ba-lanta, kako se je zanj potegnil Tavzes ali pa tisti, ki ga je izzival v službi. Če pa želite, navedemo jih še nekaj, ki so še žive priče, kaj se pravi pasti liberalcem v pest. Le mirujte torej! , i Nesramno laže »Narod«, da se poštne skrivnosti razmotrivajo v »šti-blcu« pri Didiču. Z grdim obrekovanjem kar seveda ni denunciranje, ampak nekaj mnogo ostudrejšega bi radi škodovali neljubim osebam. Sedaj je jasno, zakaj se liberalci branijo očitanja, da denuncirajo, ker največkrat tega res ne delajo, ampak le bolj lažejo. Taka je liberalna mora'a! Kar govori klerikalna gospoda v »štiblcu« pri Didiču, vsakdo lahko brez izpodtikanja posluša. i Dijake odganja z idrijske realke Osvvald, trdi isti možakar v »Narodu«. Tudi ta trditev je prikrojena po prej opisani liberalni morali. Ali je primerno, da se dijaki zbirajo v celih gručah pred poštnim poslopjem, ne bo odločeval Osvvald, ampak vsekakor disciplinarni red. Ker je bila pred kratkim v »Slovencu« opomba, da se mnogobroj-no občinstvo izpodtika nad tem shaja-njem, zlil je »Narodov« dopisnik nekaj gnojnice na Oswalda, češ, da le njemu ni prav, drugim je pa vsem všeč. Pri-smoda, saj Osvvald ravno sedaj ne hodi opoldne mimo poštnih prostorov, kakor preje, dokler je bila pošta pri Deželi, a je molčal, dasi je isto opazoval, nad čemer se je pritoževal v imenu mnogih sedaj »Slovenec«. Le veselilo bo vsakega, če bo tudi v tem red, kar se obeta. Dijaki pa manj nestrpno pričakujejo poročil od doma in sorodnikov, kakor »Narod« in podobno svobodomiselno berilo. i Zakaj znani »Narodov« dopisnik toliko sedaj piše o preganjanem dija-štvu, se vprašuje marsikdo. Prav jasno je, da samo v ta namen, da M res bilo nekaj dijakov zopet nahujskanih in postalo po kakem nepremišljenem dejanju nesrečnih. Kriv seveda bi bil Osvvald in ne hujskanje v »Narodu«. »Recimo, da bi se dijak ne bil mogel opravičiti, tedaj bi mu bila vsled zlobnosti c. kr. kateheta (!) Oswalda uničena bodočnost«, piše »Narod«. Kaj narede z dijakom, ki sc ne more opravičiti, če ni kakega profesorja pozdravil? Ali je tudi Osvvald kriv, če dobi tak dijak kakih 8 do 16 ur zapora? Najsvetejše je menda pa že nekaj več. i Letni občinski račun ™ leto 1909 je županstvo razpoložilo 29. marca. — Precej pozno jc, čemur pa sc ne čudi- mo, ker mislijo gotovi ljudje, da so plačani od občine v prvi vrsti v ta namen, da pišejo zabavljice nad doklade pla-čujočimi občinci. O računu prihodnjič. FreMajenje odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata. Scott-ova emulzija pa zabrani uspešno njih nadaljnl razvoj. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava kakor njena redilna moč, so pridobile pri zdravnikih, babicah, sta-riših in bolnikih za Scott-ovo emulzijo sloves kot najzanesljivejše sredstvo, proti vsem vrstam prsnih in vratnih bolezni. Scott-ova emulzi:a A Pristna le s to sc smatra povsod za neprekosno vzor-emulzijo. 2615 garancijskim Tudi poleti se jemlje z najboljim ™kom--uspehom. -— SCOTT-ovega ravnanj Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobiva sc v vseh lekarnah. Ha?bol® R3T Dobi se a oseh boljših rrgaolnah Zaloga ri K. 21.11EE0AR, LjMJana, 52$ Sv. Petra cesta štev 2. ' "(f; Picdtt se radi bolezni ztlo lepo posis c in iir! rskriti z gostilno n trtjev?no tik župnijske cerkve na okrajni cesti, tričetrt ure od železniške postaje. - Dogovori pod „S. K." na upravništvo »Slovenca" 815 6—i \i limeriko to Kanade zložna, cena in vama vožnja s cunard Line = H 544 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia, 17. maja, Carpathia, 19 aprila, Pannonia, 3 maja KI . iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, A\aure- tania, 30. aprila, 21. mnja, 11. ;uni;a 1910. Pojasnila ln vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji Trst-Nevv-Jork IH.razr. K 180 — za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek Nočem enarja! metati skozi okno in kupujem pri OEUSTLU= na Dunaju, marialiilferstralle lir. 136 (v lastni hiši). 6ERSTL0VE špecialitete: 1 GERSTL-površnik (angl. vzorec) 1 GERSTL-Derby-površnik . . . 1 GERSTL-pomladanska obleka . 1 GERSTL-obleka za turiste . . 1 GERSTL-Hubertov plašč . . . 1 GERSTL-dežni plašč . . . , , K 26-— K 32--K 28-K 30--K 30--K 15-- K 15--K 9'— K 7-- K 48'80 pomladanska o^raua obstoječa iz: 1 GERSTL-površnika (zadnja novost), i GERSTL-obleke (kompletne). 1 GERSTL-hlaš (posebej), i GERSTL-modnega telavafia (elegantnega). Izgotovijeno v najnovejši faijoni, skupaj u 4sm GERSTL-ov oddelek za otroke: 1 mornarski kostum (modre barve) . K 7-— ■ 1 GERSTL-obleka za mladeniče i kostum na gube.......K 6*50 " 1 GERSTL-površnik za otroke 1 obleka za šolo.......K 7 - Z 1 GERSTL-dežni plašč . . . Stre'ske, lovske in tportne obleke kakor tudi plašče za turiste v vsaki velikosti in ceni v bogati Izberi že izvršene ali po meri. Navodilo o meri: Obseg čez prsi in trebuh, merjeno samo nad telovnikom, kakor tu li koračna dolžina hlač zadostuje, da se dobi prikladne obleke. — Točno razpošiljanje po povzetju po vseh deželah. — Nepovoljno se rade volje zamenja. — Natančna navodila o meri in ilustr. cenik zastonj. — I. nadstropje: Lasten oddelek za mero po naročilih do najfinejše izvršitve. P3T Pazite natančno na ime „GE.?STL" in na številko „136". Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov ziat lak za okvire 40 vin. 818 6—* Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri Leskoulc Q meden Ljubljana Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann, Novo mesto: I. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch najboljša prevleka za mehek pod 610 52-1 I, pri nakupovanja vencev! Fr. Iglic Llubliana, Mestni trg št. 11 priporoča največjo a a Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence! pristni slovenski izdelek -_■ V Sen-Hur. Roman iz Ccsov Kristusovih (Wallace- K 450 Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahl|ač. — V pasti. — Kandldet. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 1'20, vezano K 1'40. Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel J, M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marryat. — K 2'50, vezano K 3*70. Zločin in kazen. Roman. (Dostojewskij-Levstik). — K 10 50, vezano K 13'—. Utrinki. Črtice in potopisi (Kragovec). — K 2'—. Igračko. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2'-, vez. K 3--. Jari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2'50, vezano K 3 50. Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2 50, vezano K 3 50. Znanci. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3'—. Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman (,Sienkiewicz). — K 4-50, vez. K 6 50. Jernač-Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —'60, vez. K 140. Hiia ob Volgi. Povest (Stepnjak). — Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 120, vezano K 2-20. Rodbina Polaneških. Roman. — K 10'—, vezano K 12 — Nlali vitez-Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. — K 7.—, vezano K 8 40. Brez dogme. Roman. — K 3 —. Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). — K -'80. Izdajaveo. Zgodovinska povest iz turških časov. — K 1—. Oče naš. (Malavašič). - K 1 50. Vojska na daljnem Vzhodu. (Dr Lampe). K 4'80, vez. K 6'-. Potop. Zgodovinski roman. (Sienkiewicz). — K 6 40, vezano K 9'20. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek. K -'80, trdo vezano K 1 10. Gozdarje* sin. Povest (Finžgar). — K —'20. Mo* Simone. Roman (Champol). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3'40, vezano K 4 50. Sroe. Amicis. 4 zvezki. — K 1'60. Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba Alešovca izbrani spisi. I. del. K 1*20, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1'60. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80. Quo vadiš 1 Roman iz Neronove dobe (Sienkiewicz). — Vez. K 5-50. Dobra kuharica. (S podobami). Minka Vašičeva. — Vez. K 6'—. Zbirka domačih zdravil. K 1'—. Domače in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4 —. Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K - '80. Občna zgodovina. (Stare). K 15*—. Janeiič-Hubad, Slovenske-nemftki slovar. K 6'—, vez. K 7-20. Janežič-Bartei, Nemftko-slovenski slovar. K 6'—, vez. K 7 20. Slovensko-nemčki slovar. (Kramaršič). Vezano K 2 20. Življenje svetnikov in svetnio božjih, 2 zvezka K II'—, vezana K 14'80. Kristusovo življenje in smrt. (Kociančič). 2 zvezka K 8'—, vazano K H'—. |e zase Fabijola aH cerkev v katakombah (Zupančič). K 1'20. Stric Tomova koca. iStowe). — Vez. K 1 40. Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'80. Jurčičevi zbrani sp.si. 11 zvezkov. — Vsak zvezek celoten in velja K 1 20, vezan K 2 —. Andrejčkovega Jožeta sp si. 1., 2„ 3, 4., 6 , 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje pa v. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1'60, vezano K 2'60. Odkritje Amerike. V°zano K 2'—. Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 1 90. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3 80, vezano K 5 40. Mededji lov. - Cukova gostija. (Brinar). vezano K -'80. Prihaja*. Pov.st (Detela). K 1'90. Šaljivi Sloveti o. (Brezovnik). K 150. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Jama nad Dobrušo. — Ljubite svoje sovratnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. — Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka — Najboliša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. S prestola na morišče- — Arumugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. - Kljukec lažniivi. — Prst božji ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič. — Pri Vrbovčevem Grogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grol Radeckl. — Erl — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnlkova hči — Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolai Zrinjski. — Paviiha v slovenski obleki. — Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovan|e v Liligut. — Vstajenie. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razboinik. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v. Krvna osveta. — Koliščina in stepe. — Za kruhom. Berač. Elizabeta. — Bo) s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitosiav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v. Mali lord. (Burnett). K 1'60. Zbirka ljudskih igar. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2 —, vezano K 3'—. Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. (Grafenauer). I. del. K 2 -. Bisernice iz belokraniskega narodnega zaklada. 2 zvezka K 4-50, vezana K 6 50. Slovanske besede v slovenščini. (Breznik) K —'80. Knjigovodstvo. Podlesnik). I. del. za društva, čebelice itd.) Vez. K 3 20. Knjigovodstvo. (Pcdlesnik.) II. del. z prvih tovarn Avstr"fe. Diii-kopp, &tyris (Puoh), Wa?fenrad. valili stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno s Artlerj^il R m Varstvena znamka. Kohlerjeva cementna | strešna opeka mm^ f 644 16 1 z zarezo in brez zareze ž je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi % jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj ♦ : IVAN J€LACIN, LJUBLJANA ! T Zahtevajte cenik! — — Ravnotam vedno velika zaloga Portlaid-cementa. HaŠbolpa in naSsignrnelša prilika za štedetife! promet do 31. tiec. 19i)B ! milijonov kron Lastna glavnica E 420.537-92 Stanje vlog une H majnlka 190 čez 20 milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo M!klošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-: „Union" za frančiškansko cerkvijo :: mr ^laSSS^ *tflRIJlN TRQ- sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po - brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo Dr. Ivan Sušteršič. predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graščuk, drž. in dež. poslanec. Anton Kobl. posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice m hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik >Ljudske posojilnice*. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. i IZPELJAVA vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM z n vsa rlavna in stranska masla in- in inozemstva. C. KR. PRIV. MENJAINIČNA DELNIŠKA DRUŽBA >MERCUR< SrSS^ Pnrlril 7nfrp- Bajon< CBSka Kamnlca, CcSka Upa, Brno, Krakov, Lltomerice, Moravski Zumbcrg, Mbdling, Novi iuuiutuu»c, Jtcin, Plzcn, Praga, tirabon, in Praga, Mala stran, LIDerce, Dunajsko Kovomesto, Cvitava. NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d. S Prospekte in cenike nremii zastonj in iranko. Prvi slovenski poorebni zavod v Liubliani. Prešernova nI. 44. Prireja pogrebe od naiprlprosteiše do naielegantneiSe vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovi-naste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon št. 29?. cvetlice. tlainižje cene. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 51 52 1 Turk in brata Ropa. o JC C £ U) (D N jš c <0 O c /o > 2 U) OJ 3 xr o Marijin trg štev, 1. Največja zaloga na|Ilne]ših -barv ===== za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za štndije, akvarelne trde ln tekočo, tempera barve v tubali, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in,kovinsko zlato, sreb o in alnminium v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete škatlje za štndije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. :: Najnovejši == slikarski vzoroi in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične prsiene in rudmnsue barve. ===== s Priznano najboljše in najizdatnejše :: = oljnate barve = za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje == in hišne posestnike itd., priporoča --- Udolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, Ilrnežev. lakov ln steklarskega kleja. -Prodaja najboljšega mizarskega- lima po najnižji ceni, karbolineja ===== samo boljše vrste, ===== = gipsa alabastra In stukaturnega za podo- 365 baa je ln zidarje. 52—1 Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike. Ustanovljeno 1862, Telefon St. 584 Najstarejša tovarna pečij in štedilnikov Rudolf Gebiirth, Dunaj c,imašin?svtomi VII. Kaisarstrasse 71, vogal Burogassa. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, malih štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 594 12—t Vseli vrst kurilnih in trpežnih pečij. Peči in kamini za plin. Ceniki zastonj in franko. I .V',. v '' jj -m =n Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago 22 Tovarna Klobuke, cilindre in čepice v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52-1 Ivan Soklič. Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov Pod tranto št. 2. Postaja elek. železnice, JOSIP STUPICA jermenar ln sedlar v Ljubljani, Slomškova nlica številka 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699 oprave. 52—1 za pomladansko in poletno sezono 1910. 1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 12 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 18 kron 1 kupon 20 kron = Kupon = 3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le Kupon za Črno salonsko obleko K 20-—, ka or tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilja po tovarniški ceni kot rcelna in solidna, t-obroznana zaloga tovarniškega sukna Siegel-Imhof v Brnu Vzorci zastonj in franko. Vsled direktnega naroeiln blaga pri vrdki Slegel-Irahof iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled vel kega blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, najnižje cene. Tuili najmanjša naročila se izvrše najskrbnejc, natančno po vzorcu. «0 ino na prodaj v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo. i 3343 F. L. P. z a F. L. POPPER, Chrudsrn, Češko. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvaiisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina tovarna za Kranjsko: Znamka F. L. P. n «30 52 1 _____• -1 •■_____L____________i m FR. HflHLLY & DR parna opekarna ln fa-uarna zarezane opeke u SREDNJIH GHIKIELJNIH pri LJUBLJHNII- Pisarna o Ljubljani, Resljeva cesta štev. z AAAAAAAAAAA ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼v priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti in v poljubni množini. Za trpežnost zarezane opeke (0 I. in II. vrste se jamči najobširneje. Najcenejša vožnja v Ameriko. E. Kristan oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulicc štev. 41 5143 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. S £S "fi 's S. £1 t Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. 0 Tovarna pohištva J. J. naglas :: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago. S3 B 1*5 15 15 S 15 S K H S 11 11 « tT^^ Prvo Hranlsho podjetje za umetno steftlarstvo in slikale na steblu Rvgnsf a Hgnola$ LJubljana Osanafska cesta St. 13 poleg »Figooca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna~ mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. Imdoualci pozor! niojzij Korsika, semenska trgovina v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5 Naznanjam, da mi je ravnokar došla velika množina travnega semena v 16 vrstah; travne mešanice sestavljam sam po navodilu kmetovalca. Nadalje tudi krmilna pesi, rudeča in rumena, nemška detelja lucerna, domača in štajerska, vsa preizkušena, v plombiranih vrečah, zanesljivo predalice čista. Potem veliko množino čebulčka za sajenje in veliko druzega krmilnega 698 in zelenjadnega semenja 10-1 Radi velike množine znatno znižane cene. Izvleček iz glavnega cenika je na frankirano zahtevanje poštnine prosto na razpolago. 01 B M E 'i r»4 tir* s M 't..-!'rM..;.' -K--, .■•' "•■: Fotografski umetni zavod = Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-2 grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. " — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini__ Več vrst sodov ima naprodaj H. HEPIC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Gospodarsko društvo Bermn, pošta Pazin, (Istra). posreduje brezplačno pri prodaji vi TI a sv°iih udov- Cena ie nizka. Vino V illfl je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 i) ficH SIEVI Edino pristen balzam iz IcKar. pri enneiju D. Thierru t Pregradi pri RogaSki iilatmi OHOT-ja BALZAM (Postavno zavarovano) Edino pristen je z varstveno znamko RED0VHICH. UCinkujoC pn želodčnih tcžKočah, napenjanju, zaslizenju motenju prebave Kašlju pliuCnih boleznih, prsnih boleznih, hripavostl Itd. ' Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna steklenica K S"-. w Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno CEnTIFOLlJSKO mHZILO zanesljivo uc.nkujoce pri priscih, ranah, ranitvah, vnetju Se tako starem vseh vrst. 'OiCka tv 3-60. NaroČila naj se naslavljajo na lekarno pri angelju A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini. Dobi se skoro v vseh lekarnah. v ■ I, Ameriko I z modernimi, velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez jtaeroen v Hew-York in čez Antwerpen v Boston. je proga jj K Na naših parnikili «FinIand», «Kroonland», »Vaderland», »Zeeland*. .Lapland", „Menomi-na", „Maniton°, .Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2,1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52—1) Ustanovljeno teta Slikarja napisov Stavb In pohištvena pleskarja. Velika zbirka dr. Sdionfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. ELEKTRIČNI OBRAT. Tovarna in prodaja oljnatih barv. firneša in laka BRATA EBEKL, UUBUAi Prodajalna in ksmptolr: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6 Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE OLICE ŠTEV. 8. Telefon 154. J=gjšžal5r. .....■■——■ 1842 Ustanovljeno leta 1842 Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. Avstrijske Specljalitete I. vr. so svet. znani Pristni samo s to varstveno znamko i CJ Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. - Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna vporaba več kot 60 milijonov komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Bouchčes h la Helne. - Peppermlnt-Lozen-Ges. V e vrste čokolade za mleko ln za kuhanje iz-borne kakovosti priporoča: Prva češka akcijska družba tovarn, za orient. sladkor in Čokoladne izdelke Mral. Vinogradi, p. H. »RHSNEu. Glavna zaloga na Dunaju. Josip Katz Vi. Theobaldgasse 4. •o o Pozor Suriesarji! i Mesto K 110- — samo po K 80--, z »Torpedo« prostim tekom po K 95" - prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka „Styrian-Graz«. Modeli 1910 z 3-letnim jamstvom. sveže, močne pneumatike po K 5'-, 6, cevi po K 3'50, 4'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in ponikla-nje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in fran .o! Tovarniška zaloga voznih koles in šlv;lnlh strojev H. Weissberq, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23-111. Anton Breskvar stavbni ključar Ljubljana, Florljanska ulica štev. 9 priporočam se slavnemu občinstva, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ogra|e za grobove, križe, obbajilne mize, navadne in žične ograje, vrata. !•■ I vj i'i lili! kurjavna in pepclna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastori na valfcih itd. itd. Priporočam se tndl za vsakovrstna popravila, katera izvršujem hitro in po nizkih cenah. 682 8-1 Ceniki s koledarjem zastonj ln poštnine prosti. !POZOR! Kdor želi imeti dobro nro, naj zahteva z znamko 99 ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri Fr. CnsSsita uradu in trgovcu v Ljubljani delničar ln zastopnik Švicar.kih tovarn „Unlori" v Blelu in Genovi. 700 luiaasii, prstani, briliantl. t1) Svatovnoznano najfinejše blago po ajnlžjlh oenak. Lep močan doz * za moStoo m proda po jako ugodni ceni županstvo v Boh. Bistrici. » ITI I ITI _,-,_._,,. »SHPSSr.šSfc:. »t. iftit; i.iiJiffl.ia.iiiiiiiiaiiiaiiiiirat,«1,^;!,.,. ou uiiiaw,iiiii Telefon 237. Betonsko podjetje. Telefon 237. Toornlca umetnega kamenja in marmorja ZHJEC 4 HORN Izdelovanje kamnoseških del iz „umetnega kamenja" kakor; stopnjice, postamente, balustrade, omamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hiSna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, cementne cevi itd. Prevzemanje kanalizacij in fnndamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carrahjth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevlako stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hlSah. Xglolitb kamenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostejSe do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja. 771 iiiii^MlM—IM Ljubljana, Dunajska cesta ?3. Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30" — Lčeia praška razpošiljate Karel Pecha. Fraaa-Karlin št. 287. Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države! 472 Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah —■lllllaHIIBII ........................ I || II IMIHIB 11II | .............................HIIMII||IW Umetno zobovje se izgotavlja v enem dnevu. Vsako-::: vrstne plombe, izruvanje zob brez bolečin itd. ::: Ea solidno, dobro delo se jamči. 10 1 Priporočam preč. duhovščini in Drk^rk«-? Ji \j£iUS • slav. občinstvu svojo ogromno 1 UZilJI l zalogo umetno izdelanih iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjeo; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stan-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 710 (20-1) IGNACIJ CAMERNIK, v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26. Velikansko Najnižje stalne cene!=^ __XV so najbolj sposobni za vsako gospodinjstvo in za vsako delavnico d S «3 o. •o o 19 c A o TS U p ■O C! ■S® « < M 'tO O o < S' Dobe se v vseh naših prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. petra cesta 4 SINGER Co. akc. družba za šivalne stroje. K (AcinUU ~ *rfLmt*rtJko Xateri telijo dottro. po cc/u* Oi . mefn&sljivo-potovali na/ sv obm*jie\ cSirnon^Mnetetea v Jt}'ubQani irtbločvorsk« uhee20{ b^ffiufo^' mlvajalno sredstvo Filipa Neusteina poslajene odvajalne krogljice (Neusteinove Elizabetne krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljlcc, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri Čisteče; nobeno zdravilno sredstvo nI ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo 3006 ^0—1 izvor premnogih bolezni. Kadi poslajene oblike jih radi uživajo tudi otroci. Škatljlca s 15 krogljicami stane 30 vin., ovoj z 8 škatljic., torej 120 krogliic, stane le 2 K. Če se pošlje naprej K 2-45, se pošlje franko 1 ovoji Pravilni Nuin° se svari pred ponareja* OVailailS janji. Zahtevajte Filipa Neu-steina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce nosi vsaka Skatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-Črnem tisku .Sv. Leopold" in podpis .Filip Neu-stein, Apotheke". Naše trgovsko sodnij. zavar. embalaže morajo imeti našo tvrdko Filipa Nausteina lekarna ,prl sv. Leopoldu1 Dunaj I., Plankengasse 6. i.puNMCAsst« Zaj0ga v Ljubljani: Hihard SuSnik, MM& lekarnar, in v več drugih lekarnah. Najcenejše W Sli w m domačega Izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini Josip Vidmar ? Lfi Fred SHofiio št. 19. Stari trs St. 4. Prešernova nJica st. 4. 3634 Popravila točno in ce^io. 52 1 922 3-1 mmm se II : M PoŠta pri lW/2 letih (90 mesecih ali 590 tednih) v t e d e n s k i h, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice j 01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 1K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra- Dr. Fr. DolSak 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. mmmmsmmsEM^__________ r.m»M«aii«irMaH«no®r:iiL.v ocsi&MmuuB&iM Prelat R. Kalan I. r., predsednik. Kanonik L SuSnik 1. r, podpredsednik. Izdajatelj: Dr. iunacij Žitnik, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednijk: Jvan Štelo,