Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Ve(ia za m leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 A ^^ I" : List slovenskih delavcev t Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States. g Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Read TELETON: CHELSEA 8878 Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, H. Y.( under Act of Congress of March 3, 1879 NO, 261. — ŠTEV. 261. ANGLEŠKA NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 6, 1929. — SREDA, 6. NOVE MBRA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVTL — LETNIK XXXVli. ZA PRIZNANJE SOVJETSKE UNIJI DIPLOMATSKI 0DN0ŠAJI BODO OBNOVLJENI NA TEMELJU SKUPNEGA PROTOKLA Predlog bivšega konservativnega ministra Bald-wina je bil zavrnjen. — Vlada ima prosto roko v pogajanjih z Rusijo glede trgovine in dolgov. Predlog za obnovitev diplomatskih odnosajev je stavil zunanji minister Henderson. LONDON, Angljia, 5. novembra. — Brez poimenskega glasovanja je danes zbornica odobrila vladni predlog glede obnovitve diplomatskih odno-šajev s sovjetsko Rusijo. # Debata se je vršila več ur,"slednjič je bil pa predlog z 224 glasovi sprejet. Proti predlogu je bilo oddanih I 99 glasov. Isto razmerje glasov je bilo oddano za predlog bivtega konservativnega ministrskega predsednika Baldwina, ki je kritiziral vladno proceduro, posebno kar se tiče trgovine in dolgov. Obe državi se zavezujeta, da ne bosta uganjali ni-kake propagande. Priznanje se bo za vršilo na temelju skupnega protokola, ki je bil sestavljen dne 3. oktobra. Predlog za priznanje sovjetske Rusije je stavil minister za zunanje zadeve Arthur Henderson. Rekel je, da organizirano delavstvo že nad deset let spoznava vrednost in važnost dobrih odno-šajev z Rusijo ter da je odločno, toda brezuspešno protestiralo, ko jih je prejšnja vlada prekinila. Izza onega časa se je izvoz v Rusijo znatno znižal in med obema deželama je prišlo do raznih nesporazumov. V protokolu je izrecno rečeno, da Anglija ne bo v okrilju svojih meja pod nobenim pogojem trpela komunistične propagande. 0TV0RJENJE SEJMA JE BILO ___: 0DG0DEN0 Poljski predsednik je izdal dekret, s katerim je odgodil zasedanje poljskega parlamenta za dobo dvajsetih dni. KRALJICA MARUA __VBUKAREŠU BUKAREŠTA, Romunska, 5. nov. Kraljica Marija se je danes vrnila semkaj iz Baltika v spremstvu svoje hčerke Ileane. VARŠAVA. Poljska, 5. novembra. Predsednik Ignac Moscicki je izdal danes dekret, s katerim je odgodil otvoritev poljskega parlamenta (Sejma) za dobo dvajsetih dni ter s tem odgodil tudi pričakovani napad opozicije na vlado politiko. Dekret je izročil ministrskemu predsedniku Svitalskemu, ki ga je nato dal Ignacu Daszynske-mu, predsedniku poslanske zbornice, eno uro pred otvoritvijo parlamenta. Odvoden Je Je bilo posledica krize zadnjih par tednov, ko se parlament ni mogel sestati, ker so ar-madni častniki zasedli poslopje, češ, da hočejo zavarovati maršala Pilsudskega, vojnega ministra Poljske. SUBKOV ZAHTEVA VEC ZA PISMA BONN, Nemčija. 5. novembra. — Aleksander Bubkov je zmotil ravnanje za njegovo raz poroko s svojo ženo, ko je nenadno povišal svoje zahtev* za nekako dvesto pisem od nekako 10.000 mark na 40,000 mark, kar je nekako $9,000. TENORISTOVA MATI MOCNOFOŠKODO VAN A DUNAJ, Avstrija, 5. novembra. — Mrs. Annie Piccaver, mati znanega ameriškega tenorista, Alferda Pic-caverja, ki Je eden glavnih psvcev na dunajski državni operi, je bila danes močno poškodovana, ko se je zaletel vanjo neki motoVni ci-kiist. Mrs. Piccaver, ki je stara 75 let. ima počeno lobanjo ter več zlomljenih reber. Njen sin je ostal danes ob njeni postelji v bolnici BOMBNI NAPAD ZANIKAN BRUSELJ, Belgija, 5. novembra. Danes so tukaj zanikali, da je eksplodirala bomba v poslopju italijanske trgovske zbornice. Vsa tozadevna poročila so bila pretirana in zlagana. UMBERTO OBISKAL RIM RIM, Italija, 5. novembra. — Prestolonaslednik Umberto je prišel danes povsem nepričakovano iz severne Italije, kamor je odšel po svojem obisku v Bruselj u, kjer ga je skušal ustreliti neki Italijan. Pričakuje se, da bo imel laški narod priliko pozdraviti ga tekom njegovega tukajšnjega bivanju. NA KONFERENCI NAJBRŽ NE BO SPORAZUMA Indija preti angleški vladi z revolucijo, če ne bo dobila neodvisnosti in statusa angleškega do-minija. WASHINGTON, D. C., 5. nov. — V prihodinjih šestdesetih dneh se bo odločevala usoda londonske raz-orožitvene konference. Položaj je vse prej kot zadovoljiv. Indija preti MacDonaldovi vladi z revolucijo, če ne bo dobila neodvisnosti ali pa štatusa domini j a. V Nemčiji so junkerji pod vodstvom nacijonalistov Hugenberga in Hitlerja dosegli svoje zahteve glede narodnega refsrenda, tikajoče-ga se Youngovega načrta in nemške vojne krivde. V Franciji bo stopila v četrtek pred parlament nova nacijonali-stična vlada. Načeloval ji bo neizprosni Andre Tardieu, ki se je že večkrat zavzemal za militarizem. Nemci s Tar-dieu-em ne bodo posebno zadovoljni. Mussolini še vedno roži j a s sabljo in preti Franciji. Na Kitajskem je izbruhnila nova revolucija proti nacionalistični vladi. Predsednik Čang Kaj Šek ne more spraviti svoje dežele iz večnega stanja kaosa, kar bo mogoče izzvalo nadaljna mednarodna vmešavanja. Iz Moskve in drugih sovjetskih krajev prihajajo poročila, ki svare pred rastočo armado, mornarico in zračno hilo, ki bo gotovo lopnila po Rusiji. Vsledtega hočejo imeti Rusi večjo armado, razven če se bo Kitajska udala v sporu radi kitajske iztočne železnice. V nasprotnem slučaju pa bo pričela Rusija z veliko ofenzivo. Na Romunskem se nadaljujejo dinastične zadrege, in v Jugoslaviji je diktator kralj še vedno v veli-! kih stiskah, ker ne more zediniti! razdeljene dežele, dočim zro sosed- j d je, Albanija, Italija in Madžarska dvomljivo na Jugoslavijo. Francija je zvezana z Balkanom potom različnih pogodb ter se vprašuje, če ni morda stara kordi-jalna antanta z Anglijo le stvar preteklosti in če se ne bo treba zanesti le na svojo lastno obrambo, j ZASLEDOVANJE TIHOTAPSKEGA BR0D0VJA Carinski uradniki so dobili naročilo, da jim ni treba na slepo streljati. Radio razodel načrt glede izkrcanja. ŽRTVE VULKANA V GUATEMALI Bruhanje ognjenika S. Maria je zahtevalo tristo človeških življenj. — Pepel, lava in težki nalivi ovirajo delo reševa« nja. STAVKA V FORDOVIH * NAPRAVAH Včeraj zjutraj je zapustilo dvanajst pristaniških patroinih čolnov med njimi dva najhitrejša, kar jih je v vladni službi, newyorsko pristanišče. Posadka je bila oborožena s strojnimi puškami. Posadka je dobila povelja, naj ne strelja na slepo, paš pa naj postreli tihotapce, če jih ne more ujeti. Carinski uradniki so prestregli radijska sporočila z dveh angleških in dveh francoskih tihotapskih parnikev. ^ Na ta način so izvedeli uradniki, da skušajo vtihotapiti v deželo za več kot za dva milijona dolarjev žganja. Tihotapske ladje so zdaj oddalje- j ne kakih 150 milj od obali New Jersey a in se pripravljajo spraviti svoj tovor na obal. t Carinski enforement urad, ki je prvikrat izza nastopa svoje službe pred dvemi leti sklical 129 carin- I skih uradnikov, je bil pozvan k so- ' delovanju. Carinski čolni bodo patruliraii po Raritan reki, kjer je bilo pred časom ubitih več carinskih uradnikov v boju s tihotapci. TRUK Z 32 KOLESI LONDON, Anglija, 5. novembra. Na Olympia Commercial Motor Transport razstavi je razstavljen truk, ki ima dvaintrideset koles. To je najtežji truk za pocestno rabo. Truk tehta dvaintrideset ton ter lahko vozi sto ton Voziti bo smel le ponoči in še to po določenih cestah, da ne bo poškodoval tlaka. GUATEMALA CITY, 5. nov. — Zadnji izbruh ognjenika Santa Maria je zahteval nekako tristo človeških življenj. Vojaki in vladni uradniki so si zaman prizadevali na praviti red v Quezaltenango in par drugih vaseh ob vznožju ognjenika. Zunanji urad je cenil število žrtev približno tristo. Dosedaj se je p?srečilo reševalcem izkopati le sedemindvajset trupel, kajti njihovo delo jako ovirata pepel in lava ter veliki nalivi. Neko nepotrjeno poročilo pravi, da je pod lavo in pepelom vse prebivalstvo kraja E1 Patrocinio. V mestu Quezaltenango, ki ima nekako deset tisoč prebivalcev, vlada še vedno velika zmeda. Vse komunikacije so bile razrušene. Poročila pravijo, da ponesrečencem Š2 vedno ni mogoče pomagati. * Delavci Rdečega Križa in prostovoljci so bili poslani z vladnim vlakom v Quezaltenango. Ognjenik Santa Maria je izza leta 1902 parkrat bruhal, dočim je prej dolgo miroval. Mehiška vlada se bo najbrž v četrtek odločila, če naj odobri akcijo delavcev v Fordovi tovar* ni. MEXICO CITY, 5. novembra. — Zvezni arbitracijski svet bo najbrž v četrtek odločil, če je preteča stavka pri Ford Motor napravi upravičena. Delavci so pretili, da bodo za-stavkali, ko je kompanija objavila, da se ne bo pokorila določbam pred laganega delavskega zakonika. Arbitracijski svet je vprizoril včeraj individualno glasovanje delavcev, ki je pokazalo, da je 155 delavcev proti stavki, dočim je 148 delavcev odobrava. Manjšina je trdila, da jih dosti ni bilo upravičenih do glasovanja, ker niso redni uslužbenci. Če bo stavka proglašena za ne-pustavno, bo korrpaniji dovoljeno sprejeti v službo kakoršnekoli delavce hoče. Tovarna bo imela na razpolago' policijo, da zavaruje svojo lastnino. RADIKALEN PREDLOG ZA RAZ0R0ŽENJE Danski grof Holstein bi najrajše odpravil mornarico in armado ter da) porušiti vse trdnjave v deželi. KODANJ, Danska, 5. novembra. Voditelj nizozemskih konservativcev, grof Bend Holstein ima o razorožitvi jako radikalne nazore. Parlamentu je predložil načrt, kako bi bilo mogoče Dansko najlažje in najhitreje razorožiti. Njegovi predlogi so naslednji: Armado in mornarico je treba razpustiti; vse utrdbe je treba porušiti; vse armadne in mornariške tovarne naj se izpremeni v civilne laboratorije. Službo na morju naj opravljajo civilni policisti in orožniki, ki bi se ne smeli boriti z oboroženimi silami katerekoli države. Grof Holstein hoče, naj .se njegov predlog predloži ljudskemu glasovanju. Za sprejem teh predlogov naj bi zadostovala polovična večina. STATEN ISLAND POPOLNO- PORAZ TARDIEUJA prej moralno razoroženje, nakar šele bodo narodi zmanjšali svoia vojaška bremena ter se pomirili. Svetovni položaj pa ne kaže. da bi se to kmalu uresničilo ali da ie že dospel trenutek, ko bi lahko u-Ko je bil MacDonald v Washing- ' pali državniki, da se njih narodi tonu, je ugotovil, da mora priti naj- lahko razorožijo po svoji volji. HOOVER'BO GOVORIL 11. NOVEMBRA WASHINGTON, D. C., 5. nov. — Predsednik Hoover bo imei važen nagovor glede inozemskih odnoša-jev na dan premirja pred Ameriško legijo. Včeraj je preživel dosti časa s popravljanjem nagovora ter je sprejel le malo posetnikov. Pričakuje se, da bo predsednik Hoover komentiral glede bližajoče se mornariške konference ter razpravljal tudi o pripravah, da pristopijo Združene države k svetovnemu razsodišču. Drugi govornik bo major Bodenhamer, narodni poveljnik Legije. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. MA BREZ ZLOČINOV Nova velika porota, pripravljena ila preišče zločine v Richmond o-kraju, je čakala v pondeljek vr hovnega sodnika Mitchela, da pre-motri položaj. Sodnik May je pregledal listine ter bil presenečen, ko je zapazil, da se ni dogodil nikak zločin. — To je nekaj novega in nenadnega, — je pripomnil. — Prvikrat v moji izkušnji ni nikakih zločinov, s katerimi bi se morai pečati velika porota. UMETNIK V STRADANJU UMRL BLACKPOOL, Anglija, 5. nov. — Včeraj je umrl tukaj Ricardo Sac-co, star oseminštirideset let. Razkazoval se je v umetnosti stradanja ter je pred kratkim stradal šestinpetaeset dni. itsausnmss V ČETRTEK PARIZ. Francija, 5. novembra. V predsobah poslanske zbornice so j se vršile neskončne debate glede " dolžine življenja kabineta Tardieu-ja, ki je bil oživotvorjen šele v soboto zvečer. Le par velikih opti listov je mnenja, da bo kabinet pu živel prvi spopad s poslansko zbornico. Vsi nasprotniki Tardieu-j a so prepričani, da bo kabinet gotovo /padel po prvem spopadu. RUSE PRIPRAVLJAJO NA VOJNO FINSKA GRADI MORNARICO KODANJ, Danska, 5. novembra. Republika Finska je pričela graditi svojo bojno mornarico. Zaenkrat bo zgradila dve križarki po 4000 ton, štiri podmorske čolne in :stiu torpedne čolne. Dva torpedna čolna grade v Angliji po naročilu Finske. .ii.miHr.Mn.'HW ■ -jlfttrHH—Mfr Skupina delavcev, katere poučuje v bodoči vojni zastrupljeni s vojnah plin odločilno vlogo. vojaški inštruktor, kako je treba nuditi prvo pomoč onim, ki bodo plinom. Izvedenci namreč soglašajo V tem, da bo igral v bodočih DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem i ceniku: ▼ Jugoslavijo Dim. B00 ................• ».SO - 1,000 ........ | 18.40 - 8,800 ................| 48.75 «,000 ........$ 90.50 - 10,000 ........ 1180.00 v Italijo Lir 188 ......................| » 71 - 100 .............fll.80 - 800 ......................118.80 800 ____/............$37.40 - 1000 ......................|543l i Stranke, ki nam naročajo itplačUa m ameriških dolarjih, &p+-t ar jamo, da tmo vtled sporazuma t naiim fttetam * tiare m kraju v stanu enižati pristojbino ta taka itplačUa od 3Jo na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; - za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gorsj naveden«, bodisi ▼ dinarji* |irah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka, ■Bih priporočamo, da ee poprej s nam zporazmmete flede ba&bs nakaefla. IZPLAČILA PO POtTI SO RCONO IZVRŠENA V OVIN DO T K an TBONlB MUJU A NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTX M MS PRISTOJBINO 75a. 5AKSER STATE BANK m OOSTLAKDT STREET, NSW XOKK, O, EL Telephone! Borslsf 0S80 NEW YORK, WEDHESDAX, NOVEMBER 6, 1929 Tbe LARGESTSLpVENE D.-JIT In U. S. JL — Hi Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, Precident Louis Benedlk, Treasurer Preprečena Place of business of the corporation and addresses of above officers 71« W. 18th Street, Borough of Manliatan, -GLAS NARODA < Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. list 2a celo leto velja in Kanado ___________ Za pol leta _______________ Za četrt leta______ Ameriko -------$«.oc _____$3.00 _______.$1.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. govoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi i raj a naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika velika železniška nesreča. Dunajskemu brzovlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob pol enih, je pre-; j tila blizu postaje Zagorje kata-New York City, N. Y fj strofa, ki bi bila gotovo usode pol- __j na, če ne bi preprečilo srečno na- j ključu je, zvezano z zadnjo železni-I ško nesrečo dveh tovornih vlakov __________j na tej postaji. Silna nevihta, ki je divjala v o-kolici ravno okrog polnoči je izru-vala z brega ob progi Veliko deblo s koreninami vred. Deblo se je zavalilo na progo. Ker so na progi še posledice zadnje železniške nesreče, je bila po čudnem naključju v tem rešitev brzovlaka. Signnli še niso urejeni in mora nočni čuvaj hoditi po progi nasproti vsakemu vlaku. Tako je šel čuvaj Matija Ce- Za New York za četo leto___XI 00 Za pol leta----------------—.........$3.50 Za inozemstvo za celo leto______$7.00 Za pol leta ______________________$3.50 vso silo v mesno prekajevalnico, jo podrl in obležal za steno stanovanjske hiše veleposestnice Neže Lorberjeve, 20 m globoko pod cesto. Ljudem, ki so bili priča nesreče, je zastala kri v žilah, kajti tri žrtve je vrglo s sedežev po strmini, kjer so obležale nepremično. Toda vozač Franc Kirar je že v naslednjem trenutku vstal in šel pomagat ponesrečenkama. Marija Bau-manova se je močno potolkla na glavi in ima občiltne kontuzije na levi roki, vendar ne čuti notranjih bolečin, dočim se je Alojzija Fab-janova nevarno poškodovala ter čuti hude bolečine v prsih in dro--bovju, nad levim očesom pa ima tudi precejšnjo rano. Kmalu po nesreči je prispel v Sv. Peter rešilni 'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 FRANCOSKA MINISTRSTVA avto,, ki je obe ponesrečenki prepe-Denar naj se bla-' rovec nasproti nekemu tovornemu Ijal v mariborsko bolnico. Domne-vlaku in je zagledal na progi izru- va se, da sta obe izven nevarno-vano drevo. Imel j d še dovolj časa, sti. da je do klical pomoč in odstranil j Pogled na ruši vine pol leta stare-to oviro. S tem je bila preprečena i ga Forda štv. 16,324 je skorG tako Navzlic Jako kompliciranemu načinu sestave francoskega kabineta, ko se človeku zdi. da je vse odvisno od slučaja, ne prevladuje v poslanski zbornici v Parizu taka zmeda kot bi jo kdo na prvi pogled domneval. Ne oziraje se na razne izbruhe, je treba vpoštevati metodo, ki sega prav do temelja nuziranja, ki ga ima Francoz o parlamentarnem sistemu. Zasledujoč razvoje v drugih deželah, se pa človek več toliko čudi francoskemu načinu v parlamentarni vladi. nc Kabinet desnice, ki vodi politiko levice je skoro umeven, onim, ki so opazovali zadnje razvoje v ameriškem senatu. Francoski skupinski sistem vlade je nekaj bolj naravnega kot pa sistem dveh strank v Angliji ali sistem blokov v našem kongresu. Francoske kabinetne krize običajno niso jako kritične. Neki stari francoski državnik je izjavil, da se Francoz rad igra s politiko, toda samo tako dolgo, dokler niso najvišji narodni interesi v nevarnosti. — Po mojem mnenju — je izjavil — je dosti boljše demonstrirati in ropotati v parlamentu, kot da bi šli ljudje na ulico in bi tam demonstrirali. velika nesreča. Bilo bi umestno, če bi dobil čuvaj za svojo požrtvovalnost in vestnost kako nagrado. Zopet nesreča v rudniku. 10. oktobra opoldne se je med rudarji v Zagorju razširila vest o zopetni nesreči v kotredežkem rovu. Vse je v velikem razburjenju govorilo, da je jama zopet kakor zadnjič pod Pološko vasjo zahtevala svojo žrtev. Dogodila se je res nesreča, a je tokrat žrtev srečno ušla smrti. Hangar — to je jamski kameniti plaz, jfe zasul rudarja Ivana Boriška. Vsulo se je za kakih 12 do 15 kubičnih metrov kamenja. K Sreči pa se je o nesreči takoj zvedelo in že ob desetih so pričeli z odkopava-njem. Rešilni akciji je prisostvoval tudi ravnatelj. K sreči so še strašen, kakor po nesreči na Dravskem mostu, katere poslednjo žrtev, trgovca Vrhunca so šele pred kratkim pokopali Streha je polomljena, blatniki strti, odbijač odtrgan, levo prednje kolo močno poškodovano, dočim sta motor in ka- 1 roserija zdržala trikratni salto in cstala nepokvarjena. Vest o nesreči je vzbudila v Mariboru precejšnje razburjenje in na kraj nesreče so hiteli radovedneži peš, na motornih kolesih ter avtomobilih. Ogromna možnica si je ves dan ogledovala pozorišče nesreče in ostanke avtomobila. Uboj v Meniški vasi. 20. oktobra popoldne so fantjo iz Meniške vasi popivali po raznih krčmah, nazadnje pa v gostilni 'Na hribčku' pri gostilničarju Medicu. DOfeHJ SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim, ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKAXSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY tf pravočasno odkopali zasutega ru- i Od tu se je prva skupina, v kater! Francoske parlamentarne krize so v za politike. gotovem oziru le nekaka igra V gotovem oziru je res Francoz prepričan, da je boljše, če se poslanci v parlamentu prepirajo kot da bi ljudstvo demonstriralo po ulicah. Parlament je na dan volitev prava podoba Francije. Francoski volilec širokogrudno glasuje za levico, desnico in centrum. Pri tem se pa skoro nič ne briga za ducate različnih skupin, v katere se šeststo poslancev združi po volitvah. Prav nič sramotnega ali presenetljivega ni, če se skupine ali posamezni poslanci priključujejo za nedoločen čas tej ali oni kembina- i « ciji. 1 , Poudariti je seveda treba, da se burbonski poslanci ne bodo nikdar bratih s socialističnimi poslanci, večkrat se pa zgodi, da monar-hist in socijalist glasujeta za isti predlog, pa jim nihče, kakor je to pri nas v navadi, ne očita, da sta se izneverila svoji "stranki". Pri izbiri francoskega skupinami. kabineta se ne sme gledati na meje med Kabinetu načeluje ministrski predsednik, ki ima dovolj prestiža, da si za jamči podporo v vsakem kcncu zbornice. osebnega Francoski narod izvoli svoje poslance ter jim popolnoma prepušča, da se med seboj prerekajo in sporazumevajo. Parlamentarna vlada v Franciji je v gotovem zmislu neprestana volilna kampanja med glavnimi volitvami. POŠKODBE PRI PRISTANJU ZEPPELINA FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 5. novembra. — Ijleki član posadke, ki je skušala spraviti balon "Graf Zeppelin" na tla,*je bil močno poškodovan, ko ga je zadel rilec zračne ladje. "Graf Zeppelin" se je ravnokar vrnil s potovanja preko južne Nemčije. častnikov podpisani ultimatum, v kateremu zahtevajo takojšnjo odstranitev Tubelisove vlade in ponovno imenovanje Voldemarasa predsednikom litavske vlade. dar j a, ki je dobil sicer težke, ali vendar ne življensko nevarne zunanje in notranje poškodbe. Smrti oteti rudar Ivan Borišek je tipičen primer posebnega dela jamskih trpinov, ki so si kot poljedelski delavci morali izbrati nevarno jamsko službo zaradi bede v domačih svojih kučerijah. Mož je doma iz Povšnika. V domači koči je zapustil obitelj in stopil pri rudniku v delo. Med tednom stanuje v tako zva-nem "Burchenhausu" — v hiši za > s3mske rtidarje, cb sklepu tedna, ko je prost, pa hodi domov. Zopet huda avtomobilska nesreča. 22. oktobra dopoldne se je pri Sv. Petru pri Mariboru zopet pripetila huda avtomobilska nesreča, ki po izrednem naključju ni terjala nobene smrtne žrtve. Ob 9.15 je krenil velečebelar Franc Kirar s svojim avtomobilom proti Mariboru. kamrr je hotel prepeljati nekaj medu. Pri cerkvi pri Sv. Petru sta prisedli še Alojzija Fabjanova, žena tamešnjega mizarja, in Marija Baumanova, žena šentpeterskega crganista. Komaj je avto odpeljal po ozkem kolodvoru proti glavni cesbi, ki vodi v Maribor, se je Franc Kirar ozrl, ker se mu je zazdelo, da je nekaj zgubil z voza. Pri tem je premaknil volan malce na levo. kar pa je zadostovalo, da je prednje kolo zdrknilo s cestnega roba. Avtomobil je izgubil ravnovesje in je med kričanjem žensk strmoglavil v globino. Vzdolž svoje glavne osi se je trikrat prevrnil in treščil z LITOVCEM se toži po votfte- marAsu. Kljub ostrim odredbam Tubelisove vlade proti pristašem bivšega ministrskega predsednika Voldemarasa in razpustu litovskih fašističnih organizacij postaja napetost med njimi in vlado vedno o-strejša. Fašistične organizacije, ki uživajo podporo velikega dela oficirskega zbora, so prešle sedaj'pod okriljem tega v ofenzivo proti vladi ter javno napovedujejo bližnji državni udar, Ki bo uvedel zopet Volcfem&raaotvo diktaturo. 22. oktobra se je zglasila pri 11-predsednUcu S me toni de-čajstnlkov 8. pehothega od vseh ostalih FINANČNA UREDITEV BANOVIN. je bil 25-letni kovaški pomočnik Fran Fifold s tremi tovariši, vračal preko mostička, ki meji med Meniško vasjo in Poljanami. To skupino so napadli štirje fanti, izmed katerih je eden sunil Fifolda s kuhinjskim nožem v trebuh. Na-padanec se je zgrudil takoj nezavesten teh po par minutah izdihnil. 21. oktobra so orožniki z Toplic prignali v tukajšnje zapore Ivana Krakarja in Antona Medica, dočim se je ubijalec Ivan Medic sam prijavil. Vsi trije aretiranci so precej petelčeni in se domneva, da je prišlo na mostičku med fanti do pretepa. 21. oktobra popoldne je bila izvršena cbdukcija Fifoldovega trupla, po kateri je ugotovila sc:ina komisija, da je-nesrečni fant umrli zaradi rane, široke 6.5 cm, priza- J dete s kuhinjskim nožem, ki je bi- j be vozniki, ki ne upoštevajo pred pisov cestno policijskega reda in po nepotrebnem izpostavljajo nevarnosti same sebe in svojo okolico. Mesarski vajenec Lagonder Leopold je hotel s kolesom iz Škofje Loke na Trato. Ko je vozil po glavni cesti, mu nedaleč od gostilne "Na Plevni" privozi v nasprotni smeri Podbregarjev izpod Kamnit-nika. Bržkone sta se vozača v temnem večeru šele zadnji hip opazila, ko je bila nesreča že neizogibna. Treščila sta skupaj tako nesrečno, da je Lagonder odletel s kolesa na trdo cesto in obležal na mestu brez zavesti. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje, pripeljali od Miklavcevih s Suhe voz, naložili še nezavestnega mladeniča nanj in ga urno odpremili na stanovanje mojstra Ivana Kreka. Poklicani škofjeloški zdravnik dr. Hubad je ugotovil težje poškodbe v prsnem košu in močan pretres možganov. Vajenčevo stanje se le polagoma boljša. Dopisi. **Baxberton, Ohio. Kakih 6 Tet sem že nastanjen v tej veliki slovenski naselbini, katera lepo napreduje v društvenih in gospodarskih ozirih. Imamo kakih 12 podpornih društev, nekoliko klubov, pri tem pa še dosti cerkvenih zabav, tako da sleherno soboto vlada veselje. Dne 26. oktobra t. 1. je Slcven-sko Samostojno Društvo "Domovin?." obhajalo 10-letnico obstanka z banketom v svoji lastni dvorani. Zanimivo je bilo videti napolnjene prostore občinstva pri bogato obloženih mizah ter steklenice vseh kalibrov. Na ta banket je bil tudi povabljen mestni župan, B. O. Vitner kateri se je v svojem govoru izrekel kot ljubitelj slovenskega naroda z dovršeno* besedo: Vi z menoj in jaz z vami. Za njim je nastopil predsednik omenjenega društva Mr. Joe Hiti. kateri je v angleščini prav ginljivo in gladko povedal o ustanovitvi in napredku tega društva. 3arbertonski Slovenci smo se čudili njega zmožnosti. Zatem je nastopil dobroizurjeni domači peterospev pod vodstvom Mr. Andr. Bcmbača, na kar je žel čestitke navzočega občinstva, za njim se oglasi izboren muzikanf Mr. John Spetich. ter veselo igral, da niso nobenega pete srbele. To društvo zamer? narediti kaj velikopoteznega ker lastuje lepe dvorano z moderno opremo in močno blagajno. Ima tudi najvišje število članstva, v primeri z ostalimi slovenskimi barbertonskimi društvi. Ker sem bil navzoč, moram reči. da tekom mojega bivanja v Bar-bertonu še nisem videl tako boga Peter Zgaga GROZDJE. Zdaj pa dragi rojak, overalls o-bleci, rokave zavihaj in v roko pljuni, da bova iz gTOZdja kaj dobrega napravila. Natančno sledi mojim navodilom, pa boš vesel in zadovoljen. Vzemi šest funtov grozdja in po-beri iz jagod pečke. Jagode vrzi v kotel vrele vode in kuhaj pol minute. Potem daj jagode na sito in počakaj, da se bo sok odtekel. Vzemi pint vode in štiri funte sladkorja ter kuhaj pet minut. Temu dodaj grozdje in naj se vse skupaj kuha še deset minut. To spravi v ■ čiste sterelizirane kozarce, dobro jih zamaši in shrani v kakem temnem prostoru. Ali pa: Vzemi košarico zrelega grozdja, pol funta rozin in pol funta orehov. Jagode oberl in operi ter jih zmečkaj v loncu. Rozine in orehe dobro stolči. dodaj grozdje, kuhaj dvajset minut, potem pa spravi v kozarce. Ah pa: Glej, da grozdje ni prezrelo, o-peri jagode ter napolni ž njimi kozarce do polovice. Ostalo polovico dopolni s sladkorjem in vodo. Odprte kozarce dij v vročo vodo in pusti, da bo zavrelo. Ko se shladi. dobro zamaši in jih spravi v kak temen prostor. Ali pa: Operi grozdne jagode ter jih zmečkaj v emajlirani posodi. Nato počasi segrevaj, da bo začelo vreti. Pretisni skozi platneno cunjo. Medtem pa kuhaj dva funta sladkorja j v enem pintu vode. Ta sirup zme-to obloženih miz ter toliko zado-! 6aj z grozdnim sokom ter kuhaj voljstva. Želim, da bi bilo kaj več j pet minut. Ko se ohladi, daj v ste- Dva tatova na Pohorju. Na Pohorju, zlasti v okolici Sv. Lovrenca, sta se potikala že dalje časa 25-letni Valentin Kotnik iz Dola v laškem srezu ter neki Alojz Brinovšek. Imenovana sta vdrla 17. oktobra v neko shrambo ter ukradla na škodo delavca Franceta Lešnika čez 3 m blaga za obleko, Neži Novakovi iz Sv. Lovrenca pa sta odnesla 2 m temnozelnega blaga iz domače volne. Naslednji dan sta odnesla 2 m temnozelenega blaga Ja tako silna, da so mu bila pr3- |iz domače volne. Naslednji dan sta rezana tudi jetra 4 cm globoko, j loP°va Polastila kolesa znamke enakih zabav. Da je pa to vse tako lepo izpadlo, gre čast in priznanje marljivemu oskrbniku dvorane Mr. J. Garbarju teh pripravljalnemu odboru. Pozdrav vsem Slovencem širom Amerike! Društvu "Domovina', želim mno- i go napredka v bodočnosti. Josip Ujčič, naročnik G. N. AVSTRALSKI PRIDELEK PŠENICE PIČEL Fran Fifold se je nameraval v kratkem poročiti ter si je že nabavil potrebno kovaško orodje, da bi začel izvrševati samostojno obrt. Napadalci so fanti v starosti od 18 do 20 let. Četrti, ki se je udeležil napada, je pobegnil in še ni ugotovljena identiteta. Motiv uboja doslej še ni pojasnjen in raziskuje zadevo še orozništvo v Toplicah. Težja nesreča pri Škof ji Loki. Čeprav se dan na dan čuje o večjih in manjših nezgodah na promet nih krajih, se vendar še vedno do- 23. oktobra je bila podpisana u-redba o financiranju banovin in o upravi premoženja ukinjenih o-blastnih in sresklh samouprav. U-redba obsega 46 členov in določa, da se mora za vsako banovino sestaviti proračun po načelih državnega proračuna. Banovinske do-klade na državne davke smejo presegati 10 odst. le z dovoljenjem finančnega ministra. Proračun mora potrditi finančni minister. Prora- j čun je javen in mora biti točno j specijulizirai. Za izvedbo proračuna je odgovoren ban. Premoženje oblastnih samouprav pride v last banovine. Ban bo predlagal finančnemu ministru, kaj naj se zgodi z oblastnimi hranilnicami na njegovem teritoriju. Veljava sedanjih oblastnih proračunov je podaljšana do 31. marca, delovanje srezklh samouprav pa ate lifeSne z 31. decembrom i. L VABILO na Id ga priredi U dne 9. novembra '29 Zafetek ft. nti xvedcr. v KOČEVSKEM DOMU 657 Fairview Ave., Brooklyn VZPORED: P fe t je lfera v prizorih: Sv. Martin krsti vino, '4Eri starček je živel. . Va. uljudhb vabi— "SLOVAN". "Omrikron,", last Mihaela Peter-žinka. Orožniki so Brinovška kmalu izsledili, dočim je Kotnik z ukradenimi stvarmi neznano kam pobegnil. Ukradeno perilo je prodajal. V vasici Smokuč pri Begunjah so zalotili orožniki 59-letnega Martina Jereba iz Trebeljnega pri Litiji. ki se je potepal v tamkajšnji okolici. Jereb je nosil s seboj 6 rjuh in prevleko za odejo, ki jo je nudi! ljudem naprodaj. Orožniki so Jereba, ki je parilo nekje ukradel, aretirali, blago pa zaplenili. Rjuhe in pstalo perilo ima monogram J. T. RIM, Italija, 5. novembra. Avstralski pridelek pšenice za letošnje leto bo eden najnižjih v zadnjih letih, kot javljajo poročile paj eno uro, pusti, da se bo oiila- klcnice in dobro zamaši. Ali pa: Vzemi sedem funtov zrelega grozdja, ga dobro operi ter oberi jagode. Vsako jagodo posebej olušči in kuhaj luščine posebej in jagode pesebej. Nato pretisni skozi sito, da se odstranijo koščice. Tisto, kar si pretisnil skozi sito zmešaj ter dodaj pil pin t a močnega jcslha in malo cimeta. Potem kuhaj toliko časa, da se bo strdilo. Nato pa v kozarce in dobro zamaši. Ali pa: Tudi jako dober catsup lahko napraviš iz grozdja. Kuhaj d?set funtov grozdja deset minut, potem pa pretisni skozi sito. Dodaj pint jesiha, žličico nageljnovih žbic, dve žlici allspice, ravno toliko cimeta, pol žličice popra. Vse to kuhaj sku- na Mednarodni poljedelski zavod. BANOVČEVI KONCERTI. 10. novembra: Canonsburg-Stra-bane, Pa. 23. novembra: B&rberton, O. 1. decembra: S. Chicago, 111. 8. decembra: Calumet, Mich. 15. decembra: Milwaukee, Wis. Banovec Svetozar, 381 E. 160. St.r Cleveland, O. SLUŽBO dobi takoj služkinja SLOVENKA ali HRVATICA srednje starosti pri družini: J. Z., 5643 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. BOflC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem in najhitrejšem parniku francoske parotirodne družbe — ItEDEFRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigufati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila dede potnih listov, Return Ltd. pišite n* domačo — SAKSER STATE BANK 12 CORTLAKDT STftfcET irtw YORK, N. Y. dilo, potem pa v kozarce. Ali pa: Če grozdje ni prav zrelo, kar se večkrat pripeti, posebno meseca junija in julija v New Yorku. oberi jagode in kuhaj. Nato precedi in dodaj dva funta finega siadkorja. Kuhaj oboje skupaj nekaj časa in pusti, da se bo ohladilo. Nato spravi v kozarce. Drži ^e po več let nedotaknjeno. Ali pa: Vzemi dva kvarta grozdja, oberi, in štiri šalice sladkorja. Stisni jagode iz kože in kuhaj kožo in meso posebej. Nato zmešaj in kuhaj skupaj približno trideset minut. Dodaj sladkorja in kuhaj še trideset minut. Mešati moraš dobro, da se ti ne bo prism odi lo. Če se ti malo prism odi, pa tudi nič zato. Tako, dragi rojak, tukaj imaš par navodil. To naj zadostuje za danes, ker se mi že kar sline cede. Če ti ta navodila ne zadostujejo, ti jih bom še par poslal. Zdaj menda veš, zakaj prevažajo toliko grozdja po Ameriki in zakaj ga na trgu toliko prodajo. Jaz sem dober človek, vsakemu rad pomagam. Ta navodila sem objavil za slučaj, da to bo pripeljal Italijan v klet osemdeset ah sto baks muškatel-ca ah zinfandela. Vem, da bi zijal v grozdje kot tele v nova vrata, ker bi ne vedel, kaj početi ž njim. Ne silim te sicer da bi delal po mojih navodilih. Prav lahko rečeš: — Zgago In navodila naj vrag podtra! — in po svoje napraviš. Toda jaz bom živel v prijetni za-* vesti, da sem storil svojo dolžnost. "G It A H NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 6, 1929 r, m r * i i The LARG EST SLOVENE DAILY to 0.1 1 "NE PRIPOVEDUJTE MI BAJK!" (Nemški spisal Manfre? George.) Odmevi regentske krize v Romuniji Volitev tretjega člana v regentski te zakulisne konflikte, da izpod- svet v Rumuniji je povzročila po- kopljejo tla osovraženi nacijonalno litično krizo, ki je bila scer kratka, caranistični vladi. Sedaj ne izrab- a zelo opasna in bi mogla sprožiti ljajo samo afere s kraljičino kan- velike kompalkicije v celotni ru- didaturo, proti kateri so bili tudi munski notranji politiki. Nasled- ( sami, marveč tudi izvolitev Sara- nik pokojnega Buzdugana je sicer ceanuja, češ da je hotel Maniu z izvoljen in vmeščen, tako da je za- njim utrditi svojo strankarsko po- deva spet postavljena v normalno zicijo. V vladi sami je prišlo, ka- iute Vladimirja Gortana. Trst, 22. oktobra t. L Vladimirja Gortana so zjutraj okrog 5. odvedli iz zapora v pripravljeni policijski avtomobil za prevoz aretirancev, ki je popolnoma zaprt. Avtomobil je v počasni vož- , najdeni na dvorišču letaki z napisi: "Dol Mussolini, dol fašizem!" Dan pred razpravo so se oblasti poslužile v največji meri tipične italijanske metode aretacije v masah. Aretirale so vse. o katerih so nji krenil z mestne ulice proti kra- sumili, da niso zanesljivi. Od 9. ju, kjer je bil baje izvršen napad zvečer do 7. zjutraj ni smel nihče "Ne pripovedujte ml bajk!" se je nejevoljno branila mladenka, ki je bogastvo svojih črnjh las komaj nosila. Sedela" je na prostoru 27 voza tretjega razreda v D-vlaku Bruxelles-Koeln-Berlin in da bi trdost svojih besed vsaj nekoliko ublažila, je vrgla v svilo oblečeno nožico eno čez drugo. Mladi mož njej nasproti se je v zadregi naslonil na svojem sedežu nazaj. "Ker so vaše povesti o roparjih prav tako zlagane kakor one v knjigah. Vaše bake naj bi me samo zavedle, da bi verovala never-jenosti ter naj bi me odvrnile od stvarnosti, realnosti in onega, kar je danes zame važno. Vi lažete, ker mi hočete na vsak način napraviti flirtanje z vami interesantno^ v teh povestih o rop&rjih pa lažejo avtorji, da bi ugrabili čitateljem zavest, da jih levi čevelj žuli, ali pa, da bo seja, katere se jim je jutri udeležiti, najbolj neprijetna i7-mčd vseh, ki so jim prisostvovali v svojem življenju." Ob teh besedah je mladenka za-nlčljivo odrinila kup pestrobarv-nih knjig n aklopi od sebe. Toda jaz z vami sploh ne nameravam flirtati. Zato sem že preveč zaljubljen. Po tem priznanju se moram pač, da ne odidete iz ku-peja, vrniti k stvarnosti. Kje smo? Že za Llegem? Potem bi vas nečesa prosil. Ali bi mi hoteli skriti ta-le dva krasna čipkarska umotvora, za katera bi nerad plačal carino? Mogoče bi jih hoteli pripeti na eno od svojih oblek? Dame so pač v takih stvareh zelo iznajdljive." Deklica se e dvignila, zamrmra-la presenečsno par besed o predrznosti, ki pa mora pač temeljiti na pravtako velikem zaupanju, nakar je s tako virtuoznosto položila čipke v svoj kovčeg. da e prekosila vse njegovo pričakovanje. Zmračilo se je. Vlak je drevil proti meni. V mrak v kupeju je jela svetlikati luč svetiljk. Nagnil je glavo nazaj: "Kaj imate proti povestim o ro-parih? Povesti o roparjih vsebujejo prav tako življenje kakor borzna poročila ak pa debeli vzgoje-valni romani. Mar mislile, da jih oni. ki jih je napisal tako, da so zadcbile pravo obliko, nI tudi doživel? Ali slutite, mlado dete — prosim ne tresite se. ni poklon, kar vam bom povedal, toda čutim, kak senzacionalen debut v vašem življenju je ta vaša prva vožnja — ali slutite, kakšna roparska zgodba, presegajoča vse povesti o roparjih, je preprosto, golo, nelite-rarno življenje? Treba je samo, da iztrgamo iz njega majhen košček, ga nekoliko preoblikujemo in pred nami je doživljaj, glup. divji, zabaven in neverjeten kakor življenje samo. Nekateri se tega sramujejo ter razblinijo ono, kar je čudovitega, v freske dolgočasnosti ali pa je izpremene v neplodne stvore izumetničenja, prav tako, kakor delajo ljudje z dogodki svojega življenja. Meni pa ugaja kratka povest o roparskem življenju, iz ka-| veduj mi bajk! tere kaplja še kri dogajanja in ki j-- je brez začetka in brez konca. Pred nanjo z nežnostjo in melanholijo. V Essenu jo Je rahlo pogladil po čelu. V Hannovru se je pri tem zganila in šepnila: "Hvala vam. — nmaiala Zelo dobri ste z menoj." V Sten-L stanje, toda prav nič ni gotovo, da ne bodo prej ali slej posledice krize vendarle še sprožile novih komplikacij. Ostal je vtis, da se ie s krizo pozicija nacijonalno carani-stičnega režima vendarle nekoliko dalu se je jela z mehkim in vzhiče-nim obrazkom prebujati. V Span-dau sta se oba pripravila za odhod, pri čemer je bil on počasnejši in neokretnejši, ker ves čas ni bil zatisnil očesa. Ko sta se pripeljala v Berlin, ga je prosila, naj vendar izstopi brez nje. Presenečen jo je pogledal in V zadnjih dneh je rumnska javnost doživela afero, ki je bila skoraj sprožila novo krizo. Objavljen je bil intervju s kraljico Marijo, ki je postavil predsednika vlade v nekoliko neprijetno luč ter vzbudil v državi precejšnje razourjenje. Vlada je sedaj objavila demanti, ki zanikuje intervju, ali popolnoma ni si mogel kaj, da ne bi bil ne-; zadovoljuje pa vendarle ne. To se koliko užaljen pripomnil: "Pa saj1 se vendar nI nič...." "...pripetilo!" je smeje se dopolnila stavek. Nato mu jc nenadoma pravi, vsebina onih informacij, ki so prodrle v javnost, ipak ni .popolnoma zanikana. Tudi inozemstvo je informirano, da se je vrši- kor se vidi, do nesoglasij, dasi šele naknadno. Saraceanu je vezan tudi po sorodstvu z enim od najvplivnejših članov ministrskega. Vse te zadeve so toliko važnejše, ako se pomisli, kako veliko vlogo j igra regentski svet v rumunski no- j tranji politiki. Saj more vsak tre- ! nutek sprožiti demisijo vlade, kar more imeti za posledico popolno spremembo režima. Nova vlada bi mogla v nekaj tednih ustvariti povsem drugačno situacijo v drža\i: j taka je vsaj praksa v Rumuniji ' Liberalci očividno projektirajo nekaj sličnega; od tod izvora njihova vehementna opozicijonalna taktika, ki hoče izrabiti sleherno pri liko, da oslabi sedanjo vlado in j skrajša njen režim. na Tuhtana in kjer bi se imela izvršiti justifikacija. Spremljalo ga je več sto karabinjerjev in cel bataljon miličnikov v polni bojni o-premi. Ko so prišli kake tri kilometre iz mesta jim je prihitela nasproti vojaška štafeta, ki je komandanta eki,ekucije, nekega ka-latinerskega oficirja, obvestila, da vlada m?d prebivalstvom v okoliških krajih veliko razburjenje in da se ljudje zbirajo v bližini kra jr.. kjer bi se imela izvršiti justifikacija. Komar.dant eksekucije je takoj ustavil pohod in odredil, da se izvrši justifikacija kar na odprtem polju v bližini kraja, kjer so se bili ustavili. Vladimirja Gortana so potegnili iz avtomobila in mu uknzaii, naj gre v spremstvu patrulje na ponudila lice v poljub. "Da. da, ka-[ ia za kulisami zelo dramatična dis-] v ko ste že dejali? Dogodek brez za- j kusija o tem, kdo naj bo izvoljen četka in konca. In predvsem brez za Buzduganovega naslednika v regentskem svetu, in ta verzija se CAST1LCI HUDIČA NA FRAN COSKEM vsem pa brez vsake utemeljenosti! ŠESTKRAT OZENJEN Kakor utripanje mojega srca pred vami!" Maurice Gorcon. eden naibolj Ne pripo-iimel profescr Jorga na veliki sejij2nanih pariških odvetnikov. je i- mel pred kratkim predavanje, v katerem je povedal mnogo zanimivega o častilcih hudiča, ki tvorijo v Parizu precej številno versko ob- Carinski ja je gladko potekla. Mladenkini vojno je ponaredil listine in se na CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleškoslovensko Berilo. (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite pa pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City krasni lasje so zmagali nad belgij sko in nemško korektnostjo. Mladenka in mladi mož sta izstopila ter odkorakala v toplem večernem ! zraku po peronu nesrečnega kolo-! dvora, katerega razstrelitev je bila uvertura vojne. Deklico je za-žejalo in kupila si je kupico rdečkaste limonade. Nato mu je dovolila, da sta šetala roko v roki ir izkazalo se je, da imata oba opravke v Koelnu. Tam sta krenila skozi- pestro gnečo potnikov, kramlja-je zajedno kakor brat in sestra, ki ne poznata svojih roditeljev niti ne svojih imen. Živahno vrvenje na ulicah, sence stolnice, satansko jarka svetloba na ulicah prostitutk, sanjavost vigredi, ki je ležala v zraku, liki daljna slutnja, vse to ga je zavedlo, da je prosil deklico, naj nadaljuje z njim potovanje v vozu prvega razreda. Češ nadaljevala bosta kramljanje in samo v prvem razredu bosta imela dovolj miru, da prideta do zaključka. Pristala je. Ob čaši turške kave je v naglici ponovno revidiral svoje občutke, ni pa mogel prfti do popolnoma definitivnega rezultata glede njene absolutne čistosti. Tedaj je odbila polnoč in ura nadaljevanja vožnje. Plameni plavžev so se medlo svetlikali skozi zastrta okna kupe j a. Od časa do časa se je posrečilo sicer dobro voljnemu, vendar pa vsekako nekoliko radovednemu sprevodniku, da je pogledal skozi zastore v kupe. Videl je mladenko, ki je ležala zleknje-na na klopi in spala, njej nasproti pa je sedel mlad mož, ki je zrl utemeljenosti! Toda če bi poveda- ali to dogodivščino v vsej njeni ne-j tudi v vladnem deinantiju no za-j verjetni nedolžnosti nekomu, ki me nikuje. Da je vsaj v bistvu točna, pričakuje na kolodvoru, bi mi le je razvidno tudi iz govora, ki ga j?J nejevoljno odgovoril: obeh rumunskih zbornic, ko je bili i izvoljen nov regent. Jorga spada i sicer k opoziciji, a se je vendarle j J seje in volitve udeležil ter ie mel tamkaj velik govor, v katerem! *inQ Policija ve 0 tej sekti, do kaše je obrnil z dolgim razmotriva- j tere je drugače težko priti, a n da j mir. Nadzoruje jo le v toliko, da se ne godijo človeške žrtve. Ti čudni pobožnjaki se zbirajo na več mestih, tako n. pr. v fontainebleau-škem gozdu o polnočni uri. To po-klekujejc v rise in rišejo na tla kabalistična znamenja. Hudičev kandidaturi kralj ice-vdove, zakaj i »duhoven» yihtl kadimieo pred ol-počemu bi se bil Jorga obračal s. tarjem> na katerem gorijo sveče, historičnimi dokazi zoper priklad- j ^ kUče hudiča verniki, ki priso-nost ženskega regentstva. če ne bi t rez posebnega dovoljenja na ulico. Cd razglasitve obsodbe in do izvršene justifikacije je bilo kakor v obsednem stanju. Pred hišami Slovencev in Hrvatov so stali ka-rabinjerji. ki so imeli strog nalog, da smejo nikogar pustiti iz hiše na ulico. Naravnost absurdna pa je kvalifikacija dejanja v obtožnici. Kako je sploh mogoče trditi, da pomeni roskus. ovirati glasovanje pri fa-šistovskem plebiscitu, 'napad na življenje države". Prva justifikacija s streljanjem v hrbet na podlagi fašistične "razsodbe" je bilai zvršena 18. oktobra 1925 nad Delamattiorom. Druga taka justifikacija je bila izvršena nad bližnje polje. Pri tem so ga suvali. Vladirnirjem Gortanom 17. oktobra r puškinimi kopiti. Gcrtar. je pro- i929. V tbeh primerih je izreklo ti temu brutalnemu postopanju tmrtno kazen izredno sodišče, sc-protestiral. a ko protest ni nič za- j stavljeno od istih ljudi. Predsednik legel in so postopali z njim še gr- . sodišča ie kema: 30 let. stari gene-še, se je vlegel na zemljo in ni ho- ral fašistične milice Cristini. med tel več iti. Komandant eksekucijc j priicdniki pa je kraljevski croku-pa je bil na to očividno že priprav- rator Desni. I jen. Dal j? Gortanu vliti v ust __j Policija v Budimpešti je prijela 45-letnega. že večkrat predkazno-uradniki so prihiteli v vaiega pustolovca Emila Pserhof-Bilo je v Herbesthalu. Revizi- erja Aretiranec je znan goljuf. Mod podlagi falsifikatov vrnil v neko bol njem zoper soudeležbo ženske na vladi. Pokazoval je. da so bile one i dobe v rumunski zgodovini, kadar je kraljica ali kneginja vladala, oziroma odločala v politiki, malo srečne. Zdi se vsekakGr, da izhaja nico ter se izdajal za r\adzdravni- tega govora potrditev govoric o ka. Potem pa si je preskrbel lažne dekumente in se je z njih pomočjo oženil šestkrat zaporedoma. Pri neki družini, kjer je imel stanovanje kot podnajemnik, se je iz- dajal za profesorja dr. Eichla ter je lečil revmatizem bclnc stanoda-jalčeve žene, čeprav ni imel o zdravljenju niti pojma. Ženske je zapeljeval s svojim lažnim naslovom. Seveda je šla vsaka ž njim pred oltar v domnevi, da bo "dok-torjeva" žena. Zdaj pa bo teh "doktoric" kcnec. Pserhoffer sedi pod ključem in sodniki izpolnjujejo register njegovih grehov. , stvujejo tej "maši", molijo za iz-imel pred očmi mežnosti. da se re- : polnitev svojih najrazličnejših želj. gentski svet izpopolni s kraiji;o. > y pry. vrsti ^ seveda pQSvet. Teh okolnosti demantiji ne mo-|nih dQbrin Rudiču zapisujej0 v rejo spraviti s sveta. Zato se zdijo BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. verjetno tudi nadaljnje vesti. Poroča se, da se je Maniu postavil zoper kandidaturo kraljice Marije, češ da bi bil s tem dvor v regentskem svetu premočno zastopan. — Možnost, da bi radi tega mora i odstopiti kraljici svoje mesto v rc- zameno svoje duše in sicer z listi-j nami, ki so sestavljene po vseh ju-rističnih pravilih in ki jih podpisujejo z lastno krvjo. Vendar so mnogi zelo previdni. Saj zapisujejo v svoje pogodbe klavzule, ki so tako spretno sestavljene, da bi se hudič za dušo lahko obrisal pod Splc'no j? znano, da je ta sodni .»enat delegiran vedno samo v onih primerili, kadar zahteva Mussolini smi'no cbsodbo. SPOMINI CHAMPAUBERT-ŠKEGA MARKIJA večjo količine etra, kar ga je seveda takej omamilo, tako da je bil nezavesten. V tem stanju so'ga odnesli na določeno mesto, kjer so gn miličniki privezali na stol. ki so g: pripeljali s sebej v avtomobilu. Nato so ga ustrelil v hrbet. V dokaz duševnega razpoloženih naroda in prilik, v katerih trpi istrski narod, naj služi naslednje dejstvo: Na predvečer justifikacije Vladimirja Gortana je bilo mosto Puli kakor v obsednem stanju. Po ulicah so švigali oklopni avtomobili, ki so sploh zelo priljubljeno orožje italijanske policije, spremljani od avtomobilov, na katerih je bilo po 10 do 12 karabinjerjev in miličnikov, oboroženih do zob. V Pulju je bilo koncentriranih namanj 2000 karabinjerjev. vsa fašistična mili- j z afriško policijo. ca pa je bila v polni bojni opremi. 1 £e človek bere te naslove, se ne Šolsko poslopje, kjer se je vršila' čudi in tudi ne dvomi, da je mož Iz Pariza javljajo: K smrti lažnega marki ja Champaub?rt~kega ?o poroča, da so našii pri njem o-snutek njegovih spominov, ki nosijo te-!e naslove: — Trinajst let liubček neke grofice. — Imeti na umu. da se izropa Eifflov stolp.— Atentat na sinji ekspress. — En milijon 575.000 frankov. — Nevidni žarki smrti. — Smrtni dvoboj genstvu princ Nikolaj, se nudi sa-, nosom _ ^ w si jo hotel vzeti še_ ma od sebe in ni niti treba, da bi Maniu postavljal tako zahtevo. Vi kaki obliki pa se je diskutirala ta- ■ ka možnost, je seveda tajnost; da: se je diskutirala, tega niti uradni j demanti izrecno ne zanikuje. Toda' ta verzija je bila sporočena ino- zemštvu in v zvezi ž njo se tudi p^^m""grozotno""razširjeno poroča, kako je prišlo do izvolitve kasacijskega sodnika Saraceanuja. le na temelju takšne pogodbe. Baš te pretkanosti dokazujejo najbolj da hudičevi častilci v hudiča res — verjamejo. Garccn, ki se je u-deležil več takšnih maš, je videl mnogo pogodb opisane vrste. Tudi drugače je praznoverje na Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo; da boste potem stalni naročnik. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemlje-vicSa ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. GENA % GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK Kandidat vladne stranke je bil general Presan, bivši vrhovni poveljnik rumnske armade iz zadnje najuspešnejše vojne faze, zelo u-gledna in popularna osebnost. Toda kraljica Marija ni bila zadovoljna z njegovo kandidaturo in Maniu je zato končno umaknil Presanovo kandidaturo. Tako je prišlo do kompromisa in izvoljen je bil kasacijski sodnik Saraceanu doslej v javnosti malo znana osebnost. Poslanci so ga sicer volili, ali brez posebne vneme. Liberalci so seveda izrabili vse Podeželska sodišča imajo venomer opravka z ljudmi, ki obtožijo tega ali onega soseda, da jim škoduje s — čaranjem. Še pred kratkim je pekar v Fontenaj-sous-Boisu obtožil svojega soseda, da mu je s co-prnijami okisal njegov mleko. Ta čas je na posebnem glasu angleški 4 Mag" Alcister Crowley, ki je prišel na Francosko razširjati vero v hudiča. Njegove knjige o črni magiji kupuje občinstvo v velikih nakladah. razprava, je bilo dan in noč obkoljeno od miličhikov in karabinerjev v polni bojni opremi, občinstvo pa sploh ni smelo niti v bližino. Kljub temu so bili drugi dan razprav? RAD BI IZVEDEL kje se nahaja moja žena MARIJA MELE. rojena KRESOVIČ v vasi Račice na Primorskem. Odšla je od mene pred 15. leti z dvema otrokoma, z starejšem fantkom in mlajšim dekletcem. Kakor sem slišal, je bilo njeno zadnje bivališče v Forest City, Pa. Prosim cenjene rojake, kdor ve in mi naznani nje naslov ali naslov otrok, mu dam $10.00 nagrade. Ako slučajno sama čita ta oglas, sem tudi njej hvaležen, za to uslugo, ako mi odpiše. — John Mele, Box 6, Williams River, W. Va. <5x 4—8) podlegel lastni prevroči domišljiji. Pariška kriminalna policija že dvomi, da bi bil postal pokojni žrtev • vitezev Temide", kakor se je domnevalo v začetku. Vedno ja-rnejše je namreč, da ie hotel pustolovec napraviti velikansko reklamo za svoje spomine, a je to pustolovščino tragično plačal s svojim življenjem. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdru ženih državah. IŠČEM prijatelja PETRA KOPITARJA. Pred letom dni je bil v Milbora, W. Va. in sedanji na- EAD BI IZVEDEL za naslov mojega bratranca IGNACA KOŠCAK. rojen pred 40. leti v vasi Ga-brovčec, župnija Krka pri Stični. Zadnjikrat je bil nekje v Minn. Prosim rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Iščem ga zaradi ureditve njegovega posestva. — Matt Koščak, 577 Dundas St., E., Toronto, Ont., Canada. < 2x 5&G> Prodava » F , » ► ' ; > izdelovalnico piano rol z vsemi pripravami in stroji za jako nizko ceno. Vzrok je ta, ker potrebujeva denar za novo ustanovljeno trgovino. To je edina slovenska tovarna, ki izdeluje slovenske in hrvaške role. Kdor se zanima mu dava vsa potrebna navodila in ▼ slučaju selitve bo eden izmed naju vse preskrbel, da se obrt spravi v tek na določenem kraju. Kdor se zanima za to, naj piše, ker ponudba mu bo gotovo po volji. Navinšek-Potokar 331 9&SSV£ STREET CONEMAUGH, Pj POTREBUJEMO DOGARJE, ki so izvežbani na Claret dogah. slov mi je neznan. Jaz imam več' Imamo mnogo dobrih gozdov v Texas in Louisiana. Plača S130.00 za tisoč kosov po 42 col. Pišite na: Massman & Co., Inc., New Orleans, La. (15x) njegovih stvari shranjenih, zato prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi pošlje. — Peter Peternell. Box 138, Muse, Pa. (2x 5&5> O Mali Oglasi imajo velik uspeh "Oil AS NEW YORK, WEDNESDAY, NOVE MBER 6, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta & A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN 8523 Francoski spisal Georges OhnetJ Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Ne hodi ti tjakaj ter rabi kak izgovor. Tam bi gotovo našel vi-comta, ki je tovariš Samt-Briexa, prijatelja hišne gospodinje. Pusti iti tjakaj tvojo ženo in jaz bom opazoval, kaj se dogaja. Jaz bom lahko dognal, kaj počne. kajU meni je treba le pridružiti se Saint-Briexu, kadar bo odšla od gospe Prejean. Neprevidno izgovorjena besedica mi lahko pojasni marsikaj in jaz bom našičil ušesa. Če bo od;el. kot ponavadi v klub, ga bom spremljal. Ti moraš s svoje strani prežati ter biti pripravljen, da izrabiš vsako priliko. Le ena, navidez še tako malo važna malenkost, prepreči lahko katastrofo. Odločitve so marsikdaj odvisne od malenkostnih stvari. Trelaurier pa je otožno zmajal z glavo. — če se mi posreči ohraniti Anino, bo to naprecenljiva zmaga. Kot vsaka zmaga bo pa tudi ta zapustila bolesti in rane. Moja moška čast in moje družabno stališče bosta mogoče rešena, a moja ljubezen in zaupanje bosta neozdravljivo trpeli. Naj se stvar razvije, kot se hoče, nesreča je tukaj. Nikdar več ne bom našel duševnega miru, v katere sem živel zadnja tri leta. Jaz sem se osemnajst let starješi od svoje žene Ln delo me je napra-ilo okornega. Kako bi se mogel meriti s tem sijajnim kavalirjem? Ali sem norec, da še sedaj kaj upam? Poglej me, Bernaut! Čeden tekmec napram levu pariških salonov! Debeluhast bankir, star štiridest let, kojega lasje pričenjajo že si-veti in ki ne razume ničesar o ljubimkovanju.... kako naj zmaga ta"> In kaj bo postalo iz mene, če bom podlegel? — O tem moraš razmišljati, kadar bo poraz že tukaj, a za enkrat gre za to, da se dobi jasnost. Najhujše, kar se ti more zgoditi, je, da bi se uresničile tvoje slutnje.... Potem se boš lahko konečno odločil. Ne misli pa preveč na posledice možne nesreče, temveč se pečaj rajše s sredstvi, da jo preprečiš. Pozneje? O tem bova govorila pozneje. Jaz sam bom vedno na svojem mestu, da ti pomagam, da se posvetujem s teboj, te tolažim, a naj prvo, da se borim s teboj vred. Igra ni še izgubljena! Pričenja se šele! — Da, Bernaut, a nasprotnik ima v roki srčno damo?.... — In ti denar, ki zaleže več, kot trdijo vse igralke. Tudi ti imaš svojo vrednost, posebno če se imenuje nasprotnik "Andrej de Preig-ne! Stoj! Ura je že sedem. Glavo pokonci, možak, spomni se svoje sile te napravi par korakov skozi urade, da vidiš, kako je delo! — Da, prav imaš! Jaz ne smem zanemariti radi osebnih sitnosti važnih Interesov, ki so mi bili poverjeni. Vstal je ter zapustil s prokuristom delavno sobo. Drugo poglavje. Ko so gospodično Anino de Saint-Briex v gradu Fondette, kjer je stanovala s staro teto seznanili z bankirjem Feliksom Trelaurier-jem, Je bil prvi utis zadovoljiv. Rekla si je, da mora biti kratki široko-pleči mož z gostimi lasmi ter zdravo obrazno barvo, zelo zdrav in ko ga je slišala govoriti s priprosto odkritostjo, je dobila prepričanje, da mora imeti dober značaj. Vedela je, da je zelo bogat. Napram svojemu bratrancu, Trstanu de Saint-Briex, ki je bil za par dni na obisku pri svoji stari materi, je rekla tudi mimogrede: — Gospod Trelaurier je dober človek, ki me očividno ljubi in tudi meni ugaja. Mislim, da bom postala srečna ž njim! — Lepa sestrična, — je odvrnil Tristan, — izvolila si si povsem mirno srečo. S Trelaurier jem boš imela zagotovljen mir ter velikansko premoženje. On ima brez dvoma svojih dvajset milijonov in v desetih letih bo imel petkrat toliko, če ne še več. Torej imaš vse, kar si more požele*!, žena ... razven seveda ljubezni. Bodi dobra ter se ne jezi. Jaz ne delam nikakih slabih dovtipov, temveč ti hočem naliti čisto vino! Vidiš, v življenju mora biti človek srečen ne le zunaj, temveč tudi od znotraj. Eno ne more nikdar nadomestiti drugega in kdor te hoče prepričati o nasprotnem, te vara. V življenju vseh žensk, če nimajo ravno temperature steklenic vina na ledu, pride ura, ko se vet uli manj zapovedovalno pojavi čustvo. Če je čustvo v soglasju z dolž-liOstjc, Je tukaj brezpogojna sreča, če pa se pojavi nasprotje, je tukaj kriza, zanesi se nato! Ta kriza je kot škrlatinka ter ima lahke kot res-iie slučaje. Če se pojavi mimoidoča mrzlica, je dobro, če se da prave medicine, ker se nato bolezen ne povrne. Če pa prime bolezen žensko pošteno — ah, uboge ženske! ^ — Oprostite, Tristan, — je posegla vmes Anina, — kaj nameravate s tem predavanjem o dušeslovju zakona? — Prišel bom že do svojega cilja. Hočem ti le povedati, da ima mož kot Trelaurier svoje prednosti, a tudi svoje slabosti, med katerimi je najmanjša, da ne vzbuja gospodična Saint-Briex niti sence strasti. Vse svoje ljubezenske zmožnosti bo naložila v šparovec, da jih pri prvi priliki razmeče.... — Reči ti moram, da imaš zelo žalostne pojme o meni, Tristan, če domnevaš, da bi se lahko tako spozabila, če bi ne mogel moj mož vzbuditi v meni vse strasti ljubezni. Jaz ne vem, če so taki vrtoglavi občutki v naših krogih zelo razširjeni, kajti večina žensk živi ponavadi zelo redno in moja teta Perceval mi je rekla, da so velike strasti izjeme v življenju, dasiravno je bila ona sama dvakrat poročena. Ona ni nikdar občutila te visoke strasti! — To je rekla? Sto vragov! — Zakaj sto vragov! — Zakaj sto vragov? Tvoja sta mati je morala biti nekoč zelo čedno. Miniatura gospe Herbenn ln veliki portret Ricarda jo predstavljata zelo mično, plavolaso in krasno. — Potem pač ni nikdar srečala svojega tipa. — Čedno svetovno naziranje! Vse ženske so torej na milost ln nemilost Izročene gotovemu "tipu", če ga srečajo? — V splošnem, da! — In vse, ki srečajo svoj tip, podiežejo skušnjavi? — Ne vse. Okoliščine, obziri preprečijo lahko to, a drzno mi lahko vrjame*. da pridejo za vse, ki se ustavljajo skušnjavi, trenutki, v katerih trpko obžalujejo. — Tako? Jaz verujem nasprotno, da obžalujejo one, ki so podlegle skušnjavi! — že dobro, mala. Če misliš tako, storiš povsem dobro, da poročiš / Trelaurierja. Daj Bog, da bi imela dosti otrok in da se bo vse izteklo povsem gladko, v največjem bogastvu! — Zakaj si tako razdražen? Moja poroka ni najbrž deležna, tvojega odobren ja? — O, jaz nimam ničesar proti Feliksu, ki je, kot sem rekel, dober človek, a ca tebe sčm si želel nekaj drugega.... — Aha, Tvojega prijatelja, Andreja de Preigne! Da, to ti še no tiči v glavi! — Ti vendar veš, da Je teta Perceval strašno kričala, ko si govoril o njem. Spložno ga smatrajo za pridaniča. — Le ker je čeden dečko! — In ker je zapravil vse, kar mu je mati zapustila.... — Vsi ljudje ne morejo zaslužiti denarja, treba Je tudi takih, ki pa zopet spravijo med svet.... — Da, a za stvari, katerih se človeku ni treba sramovati, dočim so bak&rat, konjske dirke.... in drugo^. ' Jj — Dosti so govoričili o njem in ubogi Andrej nima več cele kože. kot se mi zdi. Naznanilo Ker smo opustili poslovanje ob nedeljah in da nudimo onim rojakom, ki ne« morejo urediti svojih bančnih poslov med tednom in v soboto popoldne do 6. ure zvečer, bomo poslovali od sedaj naprej OB PONEDELJKIH DO 7. URE ZVEČER. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. POZOR,. ROJAKI Is naslon um lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam Je naročnina poila. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri ena člta naših zastopnikov. (Cretan je Parnikov Shipping News — — Mislim, da le po pravici. — Če bi ga ti poznala ... — Hvala, prav nikake potrebe ne čutim, da bi ga spoznala, če je Lak lopov, kot so mi ga naslikali in meni se tudi zdi, da bi tudi ti boljše storil, če bi si poiskal drugega prijatelja kot takega razuzdanca!.... — Ti si naravnost hudobna. Svoje predsodke boš hitro opustila, kakorhitro boš videla, kakšne vrste človek je pravzaprav. Za kaj takega bo seveda potem prepozno. Če bi postala žena Andreja, bi ga lahko spravila nazaj na ravno in pravično pot, od katere se je enkrat pravično oddaljil.... Dosti denarja nima več, to je res, a ti si vendar bogata in zlivati svoje premoženje v blagajno Trelaurier-ja, tega res pač ni treba.... — Ti vendar ne moreš resno zahtevati, da bi se poročila s tvojim prijateljem, da pride zopet do denarja ter odklonim Trelaurier-j a ker je milijonar.... — Vzemi ga torej, vzemi.... Kraljica boš v finančnih krogih in lahko boš počivala na zlatih kepah. Upajmo, da boš dobro počivala.... Felik Trelaurier dejanski ni zaslužil, da bi ga tako nizkotno cenili kot je storil to Tristan. Bil je poučen, vsestransko izobražen človek, strasten prijatelj umetnosti ter sploh odlična natura. Vajen družabnega občevanja, se je znal zelo dobro obnašati, našel je pravo besedo, kadar je hotel govoriti, a razumel tudi taktno molčati. V trgovskem svetu je zavzemal skrajno važno postojanko ter žrtvoval dosti denarja in moči, da reši premoženja plemiških družin, ki bi brez njegove pomoči neizogibno obubožale. S tem si jvr pridobil spoštovanje in hvaležnost visokostoječih oseb, ki so mu preskrbele vstop v najfinejše družabne kroge. Tega bankirja*je bilo mogoče najti v hišah, ki bi bile drugače le malokateremu dostopne, celo kljub njih plemiškemu izvoru in ta trgovec je užival predpravice, katerih niso mogli dobiti niti plemiči, katere je ustvaril šele Louis Philipp. (Dalje prihodnjič.) 252 let star Kitajec. Na Kitajskem živi mož, Li-Čing-Jun po imenu, ki trdi, da mu je 252 let. Odkril ga je profesor Vu-Čung-Ču z minkuoškega vseučilišča v Pekingu in baje so na razpolago listine, ki dokazujejo, da se je starec rodil pod cesarjem Kang Ksijem 1. 1677. Leta 1777., ko je izpolnil 100 let, so ga vpisali med člane mandžiirske dinastije, leta 1877. so ga ob 2001etnici počastili ponovno z enakim vpisom. Sedaj jadra krepko proti svojemu 300. rojstnemu dnevu in je na zunaj navzlic svoji beli bradi ves čil in verner v Sečinanu, na pojedino, , pri kateri je starec v jedi in v pijači in v razposajenosti potolkel j vse ostale povabljence. Li je imel j 23 žen, 24., ki jo ima sedaj, je na-j pram njem pravo dekletce. Šteje: namreč komaj 60 let. Profesor Vu-Čung-Če bi ga rad pripravil do1 tega, da bi se preselil v Peking, da bi proučil skrivnost njegovega dolgega življenja. Li, ki je bi v mladih letih prodajalec zdravilnih rastlin, trdi namreč da je odkril zelišče ki daje dolgo življenje. Kakor vsi CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laashtn COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Loir is Banlch ILLINOIS Aurora^ J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezic^ MINNESOTA Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls. Frank Masle. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. %Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerin. 7. novembra: D« Craue, Havre S. novembra: lie de France, Havre Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 9 novembra: St- Louis, Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg, Bremen Vole n dam, Bouiognr »ur Mer. Rotterdam Conte BLa.ncama.no. Napoti. Genova 13. novembra: Aqultania, Cherbourg Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen George Washington, Cherbourg, Bremen Roma, Napoti. Genova 14. novembra: Bremen. Cherbourg. 15. novembra: Majestic. Cherbourg Bremen Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. ^^ I Export, G. Previč, Louis Jupan-! člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fc-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John 2 ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J: Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Wiilock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINL\: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Ailis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs; Louis Taucber. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: krepak. Še lansko leto ga je pova- takšni odkritelji pa svoje skrivno-bll general Jang-Sin, vojaški gu-j sti noče nikomur izdati. ZASTAVE •V.U1NI ^l^;LOViNIKI|»V«nW 25% cenej* kol drugod. RCOALIJC, PREKORAMNICK. TRO- 1 VICTOB NAVINlEIL. •ujnibt, ZNAM, UNIFORMS ITD > »I QRIKVI «7, CONEMAUGH, PA. ved-t Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York Za eno leto $6.; za štiri mesece $2. $1.50. za pol leta $3.; ; za četrt leta New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Vsa denarna nakazila v štiri kraj, bančne posle in potniške zadeve pa —- SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO ( se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street # New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 * a* POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN IS. novembra t It*lgenland. Cherbourg. Ani»M|wn Minnekabda, i'lymouth, Ifc'Ui<>gne, Sur Mer. New Turk ClwtKturi, Hamburg 19. novembra: Saturrua. Trat Statendam, Boulogne Sur Mer. Rot-t»-fda m 20 novembra: Rerengarla, Cherbourg l.evia than. Cherbourg, Bremen 21. novembra; Kurhrmbeau, Havre Dreadt-n, Cherbourg. Bremen 22. novembra: Olympic, Cbertecunp Arabic, Cherbourg. Antererpen France, ll«vr» 23. novembra*. C' lite Grarde, N»;oll. Genova Oeutecbland. Cherbourg. Hamburg 27 novembra: Mauritania. Cherbourg I "resident Harding, Cherbourg. Bremen 28. novembra: Muenchen, Boulogne Sur Mer. Bremen 29. novembra: Homeric, Cherbourg I«tl>lan Najkrajša pot po Sciesmct VnakO-Je v posebni kabini a \eemf moderni ml ud'>bnof>ll — Pi}a<'a ln slavna francoska kuhinja, izredno nlske cene VpraAajt« kateregakoli oooblaSCenega agenta i; FRENCH LINE 1* STATE STREET NIW YORK. N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je namenjen po to rati v stari kraj, je potrebno, dm > poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled nase «