ENAKOPRAVNOST EQUALITY ^ieodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR j FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR | WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-| VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI.-----~ CLEVELAND, O. TOREK (TUESDAY) AUG- 21st, 1923.________ST. (NO.) 196 Si^C^pjT^. Entered aa Second Claw Matter April 29thT9l8, at the Post OfficTat under the Act of Co^gr«« of March 3rd 1879.____Posamezna številka 3c. Pire, KSKJ in ne-1 kaj o Ubarabstvu".j Kako je Mr. Pire, ki se danes valja v hinavski ponižnosti pred delegati KSKJ, svo- f ječasno blatil njene glavne uradnike ter j voditelje katoliških Slovencev, ker ni • dobil korita pri JednotL — Stara igra cz se ponavlja. — Pire, ki sedaj piše, da ; smo mi na "barabski" način napadli1 n konvencijo, naj se pogleda v svoje last- * no ogledalo svo je umazane preteklosti, j k Stara in jako splošno priznana prislovica je, da za j; Jjudi, ki nosijo maslo na glavi, ni niti dobro niti korist-, 1 n°, da hodijo na solmce. Mr. Pire od "Ameriške Domovi-^ je en tak patron. Mesto, da bi lepo čakal pod streho, j c kjer bi ga ne dosegli ostri in pekoči žarki javnega mnenja in bi se zadovoljil, če se ga pri miru pusti, pa se je š v svoji včerajšnji fliki okorajžil ter naš list na indirek-!F ten način obmetal z blatom, češ, da smo po "barabs- * ko" napadli konvencijo KSKJ, akoravno je resnica, da ni- č smo storili druzega kot da smo na jasen in odkrit način r definirali svoje stališče. V našem listu ni bilo nikdar pro- t štora za hinavščino in zahrbtnost, temveč prišli smo ved- s no in ob vsaki priliki z odkrito besedo na dan. Tako tudi! ® sedaj. To smo smatrali za našo sveto žurnalistično dolž- l nost. Ako bi bili napisali kaj druzega, bi nam vsak pošten ^ človek lahko v obraz pljunil kot podlim hinavcem, ako pa 2 submisivno molčali, bi nas napredni element v Cleve-landu — in tega je še vedno precej, g. Pire! — povsem u- i pravičeno in umestno smel obtožiti, da smo bojazljivci in da nimamo pravice nositi prapora naprednega slovenskega življa v Clevelandu. Mi,nimamo radi naše formalne izjave pred konven- ' cijo KSKJ prav nikakega strahu. Poštenjak spoštuje načelnega nasprotnika, boji pa se zahrbtnega sovražnika, ki gladi vzadaj pa praska. Take taktike se nismo mi nikdar posluževali in se je tudi nikdar ne bomo. Z g. Pir-cem je seveda drugače. "Vse za korito!" je bila njegova ( večna deviza, in tak epigram bi gotovo neskoinčno pove- ] čal etične vrednosti oziroma propalost njegovega lističa, ■ če bi se blestil takoj pod njegovim vedno se spreminjajo- , <-im imenom. Morda ni vsem delegatom na konvenciji1. KSKJ znano, da g. Pire, ki sedaj tako pridno očita "ba-rabstvo" poštenemu in načelnemu nasprostvu, ni bil ved- j' no ta'ko vnet katoličan in tak slavitelj Jednote in njenih nradnikov kot je danes. Da, res je bil nekoč vnet za vas »n za vašo Jednoto, toliko časa namreč, dokler je upal na korito, ko pa so se njegove nakane ponesrečile, je vrgel raz sebe vso dostojnost ter je vodil proti Jednoti, njenemu vodstvo in proti katoliškemu gibanju tako umazano osebno kampanjo, da se mora vsakemu poštenemu in1 načelnemu časnikarju gnusiti. To ni bil rezultat njegove-1 ga osebnega prepričanja, kot niso njegovi današnji izlivi pasje hinavščine, temveč bil je le žolč, ker ni dobil ko- j rita pri KSKJ. Danes, ko mu je napredni Cleveland dal brco, pa zopet išče tolažbe pri vas. Toda pomnite, da vas| bo zopet prav tako blatil in izdajal kot blati zdaj napred- i ni element, ko ni hotel trobiti v njegov rog, ako ne boste j hoteli sesti na njegov lim. Kako zna Pire po kameleonske spreminjati svojo1 barvo v soglasju s svojim prižastim karakterjem, naj slu-', ži nekaj izvlečkov iz "Clevelandske Amerike", kot se jej takrat imenovalo njegovo trobilo. Mr. Pire naj si ogleda ^a svoj eksemplar žurnalistične dostojnosti od vseh šti-rih strani, petem pa bo dobil malo drugačne pojme, kaj je "barabstvo" z žurnalistiki. Dne 8. maja 1914, je v Cl. Ameriki na prvi strani izšel napad na KSKJ, v katerem se glasi dobesedno kot sledi: "Mi smo že večkrat svetovali našim čitateljem, naj se ne ozirajo na jolietsko blato, katerega trosijo Knaus, Srpan in Oman in drugi taki šušmarji po naši naselbini, naj se ne splašijo, če jim v Jolietu kažejo s slamo nabasala zlodja, kajti pomisliti moramo, da so ti ljudje v zadnjih obupnih bojih za svoj obstanek in pri tem boju, katerega so vsilili poštenim in zavedno mislečim Slovencem, 1 ne izbirajo nobenega sredstva, da zavedejo narod še enkrat in da ga zopet pripravijo pod svojo ponižno kor niando" (Dalje na. 2, str.) • t ) ' ' ' ! i ' Poljedelski tajnik in 1 farmerji. JE PROTI TEMU, DA BI VLA- j DA DOLOČILA CENO PŠE- P NIČI ALI DA BI KUPOVALA ŽITO OD FARMERJEV. j 1 _ Washington, 20. avgusta. —; Poljedelski tajnik Henry C. Wal- i lace je danes poda'1 formalno izjavo o farmerski situaciji, iz katere je razvidno, da bo Coolidge-jeva administracija nasprotovala;^ , zahtevi progresivnih repujblikan-| cev in farmersko-delavskih ele-mentov, ki hooejo, da bi vlada . ali določila minimalno ceno, katero naj bi farmerji dobili za pšenico, oziroma, da naj bi vlada k sama pokupila pšenico po primer- v I ni ceni ter jo nato sama prodajala 'p ' konzumentom. p Izjava poljedelskega tajnika je n jasen dokaz, da se bo pod Coo- k lidgejevo administracijo nadaljevalo s farmerskim programom, | katerega je začrtal bivši predse-i d ni k Harding. jn Vllada je pripravljena na manj-še reforme, pravi Wallace, da se ^ j pomaga farmerjem,, ter takoj na- z to opozarja, da bi železnice za-i mogle farmerjem pomagati s tem, če bi znižale železniške tovorne pristojbine, toda pripomnil je o-benem, da ne ve v kolikem obsegu bi mogle na ta način pomagati železnice na zapadu vzpričo njih visokih obratujočih stroškov. Železnice na vzhodu pa bi prav lahko tovorne pristojbine znatno znižale, pravi Wallace. -O- Industrijalno stanje l v Ohio. * ZVEZNO POROČILO IZKAZU- C JE, DA JE POLOŽAJ V v SPLOŠNEM DOBER, RAZ- v VEN V PREMOGOVNI IN 3 RUDNIŠKI INDUSTRIJI. [ - č Washington, 20. avgusta. — j Glasom poročila, katero je danes t podal zvezni delavski department, je industrijalno stanje v splošnem ^ ' še jako dobro. Poroča se sicer, ! 'da je industrija z avtomobilskimi . "tajerji" precej znatnb skrčila svoj r . obrat, toda da možje, ki izgublja- i 'jo vsled tega delo, najdenjo dru- j go v svojih domačih mestih. 1 Kritično je tudi stanje v rudni- i I kih, kjer je zavladal'a precejšna < ' brezposelnost, toda jeklarske to-, I • varne so po znatnem skrčenju te- s - kom jul. zopet pričele povečevati s II svoj obrat. Poroča se še vedno _,o pomanjkanju mehanikov, med- i item ko je pisarniškega osobja več na razpolago ko se ga rabi. "! Ostale industrije delajo gla-' som vladnega poročila s polno J 1 paro. " LONDON VIDI MALO UPA-5 NJA V FRANCOSKI NOTI. jI I London, 20. avg. — London jz napetostjo pričakuje francoske ' note z ozirom na reparacijsko vp-^Irašanje, toda splošno razpolože-^ nje je pesimistično. Ton včjerajš- - | njega Poincarejevega govora, sku j ! pno z izjavo, da v noti Franciji 1 ni niti najmanj odstopila od1 svo- p i jega stališča, je ustvarila med čla- I ni zunanjega ministerstva jako _ | malodušno razpoloženje, j -.--o- , FRANCIJA PRIZNA GRČIJO. j Pariz, 20. avgusta. — Francoska vlada je danes naznanila, da j bo priznala grško vlado in posla-la polnomočno diplomatsko za- l- I stopstvo v Atene. i _V Toledo je bilo tekom ne-j del je poškodovanih v prometnih f-: nezgodah 20 oseb, štiri pa so bile I ubite. Parada Ku Kluksov ] prepovedana. POLICIJSKI NAČELNIK V STE-UBENVILLE JE TUDI PREPOVEDAL OKRAJNO ZBOROVANJE KU KLUKSOV. ———— Steubenville, 19. avgusta. ^ — Policijski načelnik Blaine Har- i ^ ter je danes izjavil, da ne bo pod ^ nobenim pogojem dovolil, da bi! jj Ku Kluks Klan tu imel svojo pa- j rado ali da bi se tu vršilo ku ,, i v kluksovsko zborovanje, ki bi se i ^ imelo tukaj vršiti v četrtek. ^ j On je mnenja, da bi nadaljne ; 11 ku kluksovske demonstracije do- s vedle še do večjih nemirov kot i 1 pa pretekli teden, ko je majhna j ^ parada Ku Kluksov dovedla do | ^ «! "p nemira in streljanja, v katerem so bile štiri osebe ranjene. Policijski načelnik pravi, da se ^ je tozadevno tudi obvestilo uradnike Ku Kluksov in da bo polici-1 C ja nastopila proti vsakemu pos- n kusu, da se obdržuje parado ali ^ zborovanje. -o- I Coolidge se pri- |s pravlja. g - U OBISKOVALCI PRAVIJO, DA. i SE JE JAKO SPREMENIL c ODKAR JE ZAVZEL PRED- v SEDNIŠKI STOL. ž -- jZ Washington ,20. avgusta. — 1 Vsi obsikovalci v Beli hiši so te- ^ kom zadnjih dni pričeli delati o-pazke z ozirom na znatno spre-membo v obnašanju predsednika k Coolidgeja. Postal je vse bolj ži- J vahen v vseh ozirih, kot pa je bil * v dneh, ko je bil samo podpred- ' * sednik. Ozračje hladnosti s kate- ' rim se je obkoljeval v prejšnjih ; časih, se polagoma taja in pričel je nastopati cello z nekako toplo- J l k Senator Watson, ki se je mudil I te dni v Beli hiši, pravi: j t . i "Mudil sem se pri njem 12 |1 minut. Jaz sem govoril II minut in 59 sekund, ostalj del časa pa je govoril predsednik. Watson jt bil v petek zopet v Beli hiš, da razloži, da je imel s Hardingom sporazum, da se ob obnovitvi dip-: lomatskih odnošajev s Turčijo pošlje tja Henry L. Wilsona kot podanika. Predno je Watson vstal, da odide, se je razvil med njim j in predsednikom sledeči dialog: Watson: "Well, gospod pred-( sednik, ali morem kaj storiti za i M vas? Predsednik: "Samo glejte, da stara stranka ostane skupaj." Watson: "S pravim možem ste govorili, g. predsednik. Ta nenadna sprememba v 1 Coolidgeju daje političnim opa-; zovalcem bolj in bolj misliti, da se bo prihodnje leto resno potegoval za predsedniško nominaci- ! 'jjo. i -O- i NEMŠKI ZDRAVNIK IZNAŠEL ZDRAVILO ZA JETIKO. 5 Berlin, 18. avgusta. — Berlin ski zdravnik, dr. Johann von We-niged, pravi da je iznašel novo zdravilo, s katerim se mu je po-STečilo ozdraviti 86 odstotkov izmed vseh slučajev te smrtonosne , bolezni. ' Dr. Weniged je že podpisal z neko ameriško tvrdko pogodbo, -- glasom katere bo ista imeila iz-1 ključni monopol za produkcijo e zdravila ter bo v kratkem sam i prispel v New York. 12 mrtvih v new-yor- j škem požar ju. j VEC OGNJEGASCEV NAŠLO SMRT POD RAZVALINAMI, KO SE JE SESULO GOREČE POSLOPJE. \ New York, 21. avjg- —Ko se je danes v poslopju, kjer se je nahajala Plaza plesna dvorana pojavil požar, je večje število og njegals-cev našlo smrt pod razvalinami, ko ise je poslopje tekom p gašenja sesulo. Tudi več stano- k valcev je -našlo v ognju ism rt, to- j( da natančno število žrtev še ni ' dognano. Boji se, da je med tonami opeke in konkreta, ki se je 11 sesut, zgu-bilo vsega skupaj ok- s rog petdeset o(gnjegascev in civilistov svoje življenje- Poslopje n ki je zgorelo, se .je nahajalo v j Brooklynu. *• ^ Pri rešilnem delu iso pomagali z bolniški oddelki iz Brooklyna in Marahattena, ki so prihiteli na li- ( ce mesta z zdravniki in bolniški- " mi iS'trežnic2,»ni, iki so nudili prvo pomoč žrtvam, ki so prišle še ži- P ve iz požar j a- ; Ognjegasci so zavlekli vodne ^ cevi v goreče poslopje ter so ga- ^ i sili ogenj pod žarki močnih sve- kov, iko Sg je streha (goreče t ga poslopja ikar nenadoma poda- / [ (la in sesula na spodaj se naha-, jajoče ognjegasce. Veruje se ; da je bilo pri tem podlsutilh tudi 0 ; več drugih oseb, ki so stale v bli- c žini gorečega poslopja ter opa-■ zovale gašenje ognja. Sedem og- n njegoscev se je inahajalo na stre-1 hi, ko je prišlo do sesula- Padli ; so vsi v divje gorečo maso ter ° : Lanukaj našli svojo grozno smrt. -I Sodi se, da je bilo tedaj v poslopju od 25 do 50 e@njegascev. z Ko se je sesula streha, so bili pri 1 > tem zbite tri težke traverze, ki r j so padle na spodaj se nahajajo- ; ! če žrtve. Slišalo se je brezupno , vpitje zajetih, toda rešilno delo je 'bilo vsled bojazni, da. se sesujejo tudi stene, jako otežkočeno. , Silni pok, iko i se je sesula streha, je privabil na tisoče oseb v bli- -žino in nešteto žensk je postale | povsem histeričnih, ko so čule klice na pomoč v notranjščini go-| rečtlja poslopja. 1 Do 3. ure zjutraj se je izkopat-lo izpod razvalin 11 trupel, katere se je odpeljalo v bplnico v u-panju, da se morda še nekatere- ' mu rasi življenje. Pogorelo poslopje se je naha- ■ jalo na 324 Grant St., Brooklyn i 1 je bilo že jako staro. Nahaja se v sredi tenement distrikta, katere-' ga prebivalstvo je kar drlo iz svo jih majhnih istanovanj ter s tem še povečalo splošno zmešnjavo. -O-- NAPOL MAČEK, NAPOL ZA-jec. ' Oak Harbor, O., 20. avgusta. - — Adolph Holding, ki živi v tem » mestu, poseda žival, o kateri se - ne more reči, da-li je maček ali - zajec. Ima namreč glavo, sprednje noge in ušesa kot maček in tudi lovi miši, toda rep in zadnje j - noge so zajčje ter tudi teče kot zajec. -_o- JE PRODAL ŽENO. o Fellsburg, W. Va., 20. avg. — >- John Miller je bil danes tukaj obtožen, da je prodal Mihaelu e Davisu svojo ženo in svojih sedem otrok. Policija je aretirala z oba. Davis pravi, da je Millerju J, plačal $100 za ženo in otroke, ko i- je slednji dejal_ da se je naveli-o 1 čal zakonskega življenja. Oblasti m še ne vedo, kaikšne obtožbe se [bo proti njima naperila. ANTRACITNI RUDARJI VZTRAJAJO NA POVIŠANJU MEZDE. VPRAŠANJE "CHECK-OFFA" SE JE PUSTILO NA STRANI, MEDTEM KO SE JE VSO POZORNOST ZB0R0VALCEV OBRNILO NA MEZDNO VPRAŠANJE. Atlantic City, 20. avgusta. — Mezdna lestvica je predmet glavnih diskusij pred današnjo sejo obnovljene konference med predstavniki antracitnih rudarjev in podjetnikov. Med obema strankama se je sporazumno pustilo vprašanje "ček-ofa" in absolutnega unijskega prianamja na strani, v prizadevanju, da se do 1. septembra doseže sporazum, in da se prepreči odhod delavcev na stavko. Vendar pa se je nocoj poročalo, da ni konferenca še nič bližje sporazuma kot je bila zjutraj, ko so se rudarji n podjetniki sestali. Zvečer pa sta obe strani predložili vladni premogovni komisiji, na katere se je konferenca zopet sešla, svoje poročilo o poteku današnje seje. John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, in ostali unijski predstavniki, med katerimi je tudi predsednik pennsylvanskega distrikta, Rinaldo Ca-pelini, so danes predložili zahteve za $2.00 mezdnega zvišanja vsem delavcem, ki so plačani od dneva, ter za 20-procentno zvišanje za vse rudarje, ki so plačani od tone. Podjetniki, katerim predseduje S. D. Warriner, so to zahtevo takoj zavrnili, izgovarjajoč se, da bi zahtevano '.višanje plače povzročilo zvišanje v ceni premoga za $2 pri toni in da konzumenti niso v stanu to prenesti in da tudi premogovna industrija kaj takega od njih /ne mo-ce zahtevati. Operatorji pravijo, da je kompeticija z mehkim premogom in z oljem kot kurivnim sredstvom tako velika, da >i novo zvišanje v ceni aintracitnega premoga povzročilo, da bi podjetniki morali prenehati z dbratom, ker bi trdega premoga nihče več kupiti ne bi hotel. Lewis pa je v imenu unije povdarjal, da so se v teku zadnjega leta zvišale plače v skoro vseh industrijah. Predložil je podatke, na podlagi katerih je razvidno, da povprečni antracitni rudar ne zasluži več kot $4.20 ina dan :n da zasluži povprečni antracitni rudar potem takem na leto samo $1,138, kajti povrečni delovni čas antracitne-ra rudarja je le 271 dni v letu. Nato sta obe strani citirali pronajdbe premogovne Komisije z ozirom na stanje antracitne industrije. Predstavnik podjetnikov je trdil, da je premogovna komisija oronašla, da so plače dovolj visoke za primerno življenje delavcev, unijski predstavniki pa, da je izjavila, da bi rudarji mdrali zaslužiti vsaj $1700 na leto i nda bi slabše plačani delavci morali delati celo ob nedeljah, praznikih :er včasih celo ponoči, ako bi hoteli zaslužiti omenjeno ivoto na leto. Coolidge se posvetuje. Washington, 20. avgusta. — Predsednik Coolidge se je danes posvetoval o položaju v antracitni industriji s i predsednikom vladne premogovne komisije, Mr. Ham-mondom. Ko je Hammond odhajal s konference, je iz-• javil; 1 "S predsednikom sva razmotrivala le eventualnosti. 1 Imel nisem prav nič več informacij kot sem jih imel pri zadinjem obisku pri predsedniku v soboto, toda Mr. Coolidge je mdž, ki želi biti pripravljen. Iz tega razloga sem j situaciji z njim prav temeljito razpravljal." Clevelandske novice —Stava za vino- V igri za kvart vina je bil James Cattonia, 35, iz 3751 Woodland Ave- nevarno oklstreljen. Zadet je dvakrat v glavo. Njefgov napadalec je takoj po streljanju pobegnil in do-sedaj ga še niso zajeli. Kot je Cattonia povedal, sta igrala on, in njegov tovariš za kvart vina. Ko je tovariš izgubil Sg^o, se je tako razjezil, da je zgrabil revolver ter pričel streljati. —Omnibus se je prevrnil. Včeraj se je zvrnil na Kinsman rd. v bližini Highland parka omnibus, vozeč iz Warren, O. proti Clevelandu- V avtomctbiliu je bilo za časa nezgode 13 potnikov, od ikaterih jih je zadobilo težke poškodbe sedem, štirje resne, trije pa lahke j še- Kot pripovedujejo priče, je povzročil nezgodo neki trmoglav voznik odpadkov, ki se ni hotel umakniti iz srede ceste in je zato omnibus mogel zavozi-ti v st*an. Pri tem je kolesom zdrsnelo in voz se je prevrnil- —Ne pozabite, da se bo nocoj spet zvijalo isrečke za september ski semenj. Tisti, ki ste bili zadnjič pri zvijanju, 'boste |gotovo zopet prišli, ker veste, da Je delo jako zabavno. Ostali pa, ki še ne veste kako prijetno je zvijati srečke v zabavni družbi, pa ■ pridite nocoj, da boste sprejeti od našeiba "big" basia" Galiča- Ne bo vam žal! —Iz potovanja v Evropi se je povrnil v našo sredo dr. F. J. Kern. Uradoviail bo zopet ikot običajno. STRANG, ^ _ "ENAKOPRAVNOST* ^ __-p AUGUST 21st, 1923. UE nakopra vnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bunine«« Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.0C Cleveland, Collin wood. Newbursrh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. Usited States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.0C Europe and Canada .......................... 1 <7-50, 6 mo. >4.8 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. _ Lastuje in izdnia era t Ameritko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, 0. TOREK (TU ESDAY) AUG- 21st, 1923. , 104 Randolph 581J PIRC, KSKJIN NEKAJ 0 "BARABSTVU". (Nadaljevanje s 1- strani.) in z dne 10. aprila, 1914, je izšel v Cl. Ameriki članek j)od naslovom "Pojavil se je trust slovenskih duhovnov." Del istega se glasi= "Nesramen škandal pa je, kar je naredil trust slov. duhovnov glede naših podpornih organizacij! Mi Slovenci imamo dobre podporne organizacije. Mi slovenski delavci pa nismo pri teh organizacijah, da bi uganjali politiko, da bi duhovnom polnili korita, mi nismo zraven, da bi hodili k spovedi, pač pa smo zraven, da dobimo v času bolezni podporo____To je naroden škandal, da naši slov. duhovni, siti vsega, kar javno agitirajo proti slov. jedno-tam! i.. In kakšne namene ima še ta trust slov. duhovnov v Ameriki?.. • • Naj raje pokažejo slov. duhovni, ki pridejo iz stare domovine, odkoder so jih škofje pregnali. slovenskemu delavcu, če so sposobni deliti zakramente in spravljati delavske dolarje v žepe. Kje si sploh duhovniki, ki živijo od delavca, jemljejo pravico, da bi diktirali slov. delavcem, kako se morajo ravinati? Ali ni dovolj, da plačuje slov. delavec po Zedinjenih državah letno $500,000 da vzdrži svoje cerkve, šole, farje in kuharice? Kaj hočete delavca čisto izprešati, da še za društva ne bo imel? Kaj nimate še dovolj velikih trebuhov?" V takem pisanju pa ni prav nič barabskega, kaj Mrj Pire!? * . , In z dne 23. januarja, 1914, je Cl. Amerika prinest naslednji komentar pod naslovom "Lepe razmere so to. ;na orvi strani: . 1Q "Dr Grahek, vrh. zdravnik KSKJ, se je vdelezil IZ. j an glavnega zborovanja uradnikov KSKJ v Jolietu. Kg je dospel v Joliet, je dobil pismo, v katerem se mu prijateljsko nasvetuje, da naj ne hodi sam ponoči brez spremstva okoli, da ga g. Zalar pridno zalezuje m ga čaka te-než Dr. Grahek je upošteval ta nasvet in je hodil le s polsehnim stražnikom pc mestu. Pač lepe razmere so tam!" . In potem sledeča pšica na Mr. Zalarja-"Odgovor Mr. Zalarju. Dobro pomerite, dokažite, ine samo klepetajte, kajti blufanje ne pomaga, treba je ognja. Cas je, da člani spoznajo, koga so izvolili v urad m kako sposobno je ta urad upravljal." V izdaji od 10. aprila, 1914, svetuje Pire, da se Rev. Zakrajša deportira v stari kraj. Dobesedno se glasi: "Dobro bi bilo, če bi pogledali, če je Zakrajšek že državljan ameriški, ker če ni, bi ga ameriške oblasti z veseljem deportirale v sira domovino. .. . Ko piše "Ave Marija", kako se širi razuzdanost med mladine, je Cl. Amerika odgovarjala takole: "Kdo je kriv? Ali ne ljubljanski škof Jeglič, učitel morale, ko piše dobesedno v svoji knjigi, kdaj je spolno združenje ugodno in upravičeno? Ali se bodemo ravnali po takih knjigah, katere je zaplenila pošta Zedinjenih držav, dasiravno jih je spisal škof? Bedarija vseh bedarij!" — Nato Pire slov. duhovne v Ameriki psu je s "šufti", ter nadaljuje: "Namesto da neprestano lovite dolarje, naredite včasih tudi kaj za "božji Ion", katerega delavcu vedno ponujate. Slovenski narod je spoznal vaš bluf!" Z dne 24. marca, 1914, je pisal Pire v Cl. Ameriki tako-le: "Jeglič iin klerikalna stranka imata v Ameriki agenta Kazimirja Zakrajška, ki daje navodila in pisana povelja škofa Jegliča amerikanskim duhovnim, kako morajo plesati. Izza znane Hribarjeve afere v Clevelandu so bili do zadnjega časa ameriški duhovni nasprotni Zakrajš-ku, dokler jim ta v famoznem listu "Ave Marija" ni pričel gladiti kože in jim polivati olja njih častihlepna srca. To "glajenje" je imelo seveda tudi svoj vpliv pri gospodih pri fari sv. Vida. In kakor vedno, zna tudi v sedanjem času duhovščina ubrati prave strune, tako na skrivaj in na ovinkih, da pridobi neuko ljudstvo na svoje limani-ce, da bo duhovščina zopet za'kraljevala v vsej svoji glori-ji kot je v srednjem veku in kakor na Kranjskem kraljuje še danes." In na slov. trgovce je v isti številki naslovljeno sle- jdeče: : "Župljani sv. Vida, ali boste vi dopustili, da se take stvari dogajajo v poslopju, katerega ste vi pomagail sezidati? Da trgovci zborujejo in kujejo črne naklepe v šolski dvorani, v slovenski šoli, ki je postavljena v izobraževalni namen, ne pa za hujskanje in kartanje ter bil-jardiranje? Ali res pustite, da pride "business" v cerkev?" Rev. Ponikvarju, župniku sv. Vida, pa je Pire dal z dne 17. julija, 1914, ko je ta odpotoval v stari kraj, takle nasvet: "Rev. Bartclomeju Ponikvarju na potu v staro domovino : Bodi zdrav, poišči dobre hranilnice z dobrimi obrestmi, uživaj, kar svet da, in vrni se v morje pozabljivosti svojih vernih ovčic." Z dne 9. junija istega leta pa je Cl. Amerika prinesla na prvi strani sledeče: "Le pomislite, ljudje, koliko tisočakov je nesel Hri-| bar seboj, in o današnjem župniku Ponikvarju se tudi govori, da imajo že mnogo tavžentov, in Bog ve, koliko bo nesel seboj ,kakor bo zapustil faro! Za vsako najmanjše delo mu morate plačati, za krst, za poroko, za pogreb I in skoro še ze spoved." Skrajnost svoje dostojlnosti pa je pokazal Mr. Pire v polemiki z Rev. Omanom. Z dne 24. julija mu je posvetil uvddni članek "Kaplanu Omanu v album", v katerem ga zmerja z "lažnikom" "obrekovalcem in "lopovom", nato pa pravi dalje: "Kaplan Oman zaničuje postave Zedinjenih držav, obrekuje te postave, dasi je kot državljan (če je sploh državljan) prisegel, da jih bo spoštoval. Postave Zed. držav pravijo, da je poroka pred sodinikom popolnoma veljevna, ravno tako kot pred duhov, iin je vseeno, razlika je le ta, da sodnik se zadovolji z $2.00 za poroko, duhovnik pa vzame $10.00, ali pa $20.00, vse v 'večjo čast in sla- vo božjo'." Z dne 29. januarja, 1915 pa je ČL Amerika Omanu o-čitala: "Slovenščine vi niti niste vešči in nikdar ne boste poznali slovenskega jezika, ker vam ni mar razen za posvetni dobiček." To je samo nekaj izvlečkov, ki pa dovolj dobro dokazujejo, kako silno upravičen je Mr. Pire, da danes poštenemu, dostojnemu iin načelnemu listu predbaciva "ba-ra'bstvo". Kdaj, Mr. Pire se je v naše mlistu na tako nizkoten in podel način vodilo boj proti osebam, ki so naši načelni nasprotniki? Poštene in smotrene borbe iniste bili nikdar zmožni, kajti za tako je treba iskrenosti, katere kameleonski karakterji ne poznajo. Delegatje in dele-gatinje KSKJ pa si sedaj lahko ustvarijo svojo lastno sodbo, kako imenitnega zagovornika katoliške misli imajo v osebi urednika "Ameriške Domovine." ŠKRAT. Oblasti pravijo, da ne vedo česa bi obtožili moškega, ki je od nekega druzega moškega kupil ženo in sedem otrok za $ 1 00. — Zakonski možje bi najbrže predlagali, da se ga pošlje tja, kjer stanujejo bolni na možganih. Oni ki se mu je posrečilo dobiti za ženo in sedem otrok $100, pa ima jako velike, akoravno morda še nerazvite sposobnosti v sebi. — Uspel bo gotovo brez-dvomno imenitno kot potovalni agent. "Toda. to ni prav, če praviš, da me ljubiš. To moraš samo misliti." je dejalo dekle modernih nazorov. "Ampak jaz tega ne mislim, temveč samo pravim", je odvrnil I moderen fant. Neki Clevelandčan, ki je poročil bogato, toda že zarjavelo devico, nosi njeno sliko v notranjosti svoje žepne ure. Pravi, da se je s časom že privadi. Med neko elevelandsko orga-nizacijo_ ki se bori proti nemoral-nosti je zavladala zadnji čas velika panika, ko se je zvedelo, da so vse Clevelandčanke pod obleko — nage. Kot čitamo, mestni zoologični I vrt še vedno ni našel dihurja. Ni j čuda, da se v okolici 6119 širijo jčimdalje.bolj čudni duhovi. - Neki Senklarčan mi je povedal, da je nekje čul dvom, da j je dopisnik J. M. omenjen vče-i raj na tem mestu, res živa oseba. Vse nevrjetne Tomaže prosim, da1 se potrudijo katerikoli čas med 8. uro zjutraj in 7. uro zvečer v urad "Enakopravnosti", kjer se jim bo rade volje pokazalo origi-nil dotičnega dopisa. V celoti se istega ni priobčilo, ker je vseboval tudi nekaj osebnosti. -o- Clevelandske novice —Kje dobiti dihurja? Direktor parkov, G. A. Ruetenjk, si beli glavo, kje mu je dobiti par "čednih dihurjev" za mestni zverin-jak v Brookside .parku. Oskrbnik Christie pa priporoča, da se po stavi med zverine tudi navadno kravo, ker je jako dosti mestnih otrok, ki krave še nikdar niso i-meli prilike videti. Ruteniku se zdijo dihurji bolj važni in potreb ni. —Zupanu Kohlerju se sedaj predbaciva, da je dal skoro 66 odstotkov mestne lastnine zavarovati pri enemu izmed svojih prijateljev Johnu Friedeilu. Volitve so blizu in čas izpovedi je tu! —Žrtve prometnih nezgod. Vče raj je naraslo število prometnih žrtev v Clevelandu na triinosem-deset- — Na Clifton bulevardu je 'bila ubita 731etna Mrs. Flora Wilson, iz 10609 Clifton Blvd., ko je hotela preko ulice. — Na 17853 Luke Ave. pa je bil v avtomobilski koliziji ubit William Van Sickle, 23, stanujoč na 1530 Grace Ave. Njegov tovariš, Perry Wingate, .ki se je peljal z njim skupaj, pa je zadobil lahkejše poškodbe. —S Sokoli. V nedeljo 26. avgusta priredijo Slovenski Sokoli na Louis Recharjevem vrtu v Euclid, O. svoj izlet. Ob priliki bodo nastopili tudi z raznimi zanimivimi telovadnimi vajami- —Iz New Yorka se poroča, da je Federal Sugar kempanija znižala ceno sladkorju. Proti koncu tega tedna bodo po grocerijah začeli uvajati novo ceno, ki bo ' esem centov za funt sladkorja. Iz stare domovii Zagoneten voz. Dne. 2- av|g- zjutraj se je premikal skozi Dolnjo Lencavo voz, natovorjen z dvema majhnima omarama in zabojema. V posebni kočiji sta |ga spremljala do madžarske meje ravnatelj madžarske hranilnice Pollak in bivši madžarski odvetnik Wollack. Sodeč po tovoru, bi voz lahko peljal en konj, tako sta ga pa vlekla dva močna konja- Doljelendav ski meščani so spremljali zagonetni voz z ironičnim smehljajem: Bilo srečno! Težka kolesarska nezgoda. Monter elektrarne v Zagrebu, Fran Meke, se je v sredo 1. avg-vezil s kolesom proti domu-zil je tudi 20 kilogramov železa. Pri mostu čez Krko je s kolesom vred padel v vodo in se smrtnonevairno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnico. Po zdravniški izjavi je malo upanja, da bi okreval- Samomor v Kranju. V. nekem hotelu v Kranju si je Peter Frelih iz Gorice nad Železniki prereza! vrat. Pri nJein so našli nahrbtnik poln čipk ter znatno vsoto denarja. Krvava drama v Osijeku. V sredo zvečer na dan 1. avg-j sta dva vojaka pri vojašnici kra-i Ija Petra v osiješkem predmestju začula iz foližnjejga polja obup ne krike in pritajeno vzdihovanje. Ko prihitita na kraj, opazita dva možr/in eno žensko v hudem , pretepu. Prvi mož je sredi zeljnih glav klečal na drugem, ki Je ležal v krvi in se boril z življe-1 njem. Vojaka takoj alarmirata | vojaško stražo, toda ko je dospe' la, je okrvavljenec že izdihnil-Morilca in ženo je straža takoj odvedla na policijo. Pri zasliševanju je moi'i'ec Pavel Szabo izjavil, da je umorjeni Zarija Subotič že več let ljubimkoval z njegovo ženo Marijo. Ko sta prošlo nedeljo zako" ca hotela odpotovati na svoje P0' sestvo v Markušici, jima je 113 kolodvoru neprestano sledil za petami Zarija Subotič in k°nJ' no na peronu hotel s silo odtrgati Marijo od njenega soprog3-Zakonca sta se vrnila v mesto i" Zarija za njima. Ko so dospeli v predmestje med vrtove, je Zai'1' ja z nožem v roki hotel napast' Marijo, nakar je tudi Szabo P0' te-gnil nož in sunil Žarijo v vrat in srce. Zarija je izdihnil že v kratkih minutah. Oba zakonca Szabo sta bila izročena državne-| mu pravdništvu. Karl May: W1NNET0U, rdecl gentleman "Tega ne vrjamem. Vozovi so napravljeni za take slučaje, ker mora večkrat vozit| vlak med prerijskim ognjem." "Kaj pa zdaj storiva, Charlie? Videli so naju in bodo pazili." "Saj naju že zdaj vidijo, ker' sva med Indijanci in svetlim obzorjem. Mid-ča morava jahati tako, da bodo mislili^ da sva odšla. Mogoče naju smatrajo za lovca, ktera sta se ločila od večje čete. Zdaj bodo mislili, da jahava po naše ljudi, s kterimi nadomestiva ubite in ranjene. Dirjajva nazaj." , "To je recimo popolnoma moje mnenje in mislim, da se cela stvar tako konča, da bode nekaj rdečnikov brez ušes. Vaš tomahawk se je prej recimo zelo postavil." "In vendar ni nobeden od zadetih mrtev!" dostavim /nirno. "Ni mrtev? Zakaj ne, recimo?" "Ker sem jih samo omamil s tomahawkotn." "Samo omamil? Ali ste pri pravi pameti ali ne? Indijanca samo omamiti, ko je bil vendar tako lepo pod sekiro! Zdaj vam pridejo znova na vrat." "In vendar imam vzroke za to, od kterih bodete po- jmih vsaj jednega." "Ne, nobenega ne, Charlie. Jaz mislim ,da sta bila tisto oba glavarja; baš ta ne zaslužita nobenega usmiljenja." "Jaz sem bil nekdaj njihov vjetnik; lahko bi me bila ubila, a me nista. Njih dobroto sem moral poplačati z nehvaležnostjo, ko sem zbežal; zato sem prej le po-lahko zamahnil s tomahawkom." "Ne zamerite mi Charlie, toda to je bila recimo grozovita neumnost od vas! Druga je seveda, če bi vam bila hval ežna za to! Toda rekla bodeta k večjem, da nima Old Shatterhand toliko mozka v rokah, da bi razklal rdečnikoyo črepinjo. Upam pa, da je ogenj popravil vašo napako." Med tem glasnim pregovarjanjem dirjava vštric po preriji. Stara kobila meče svoje pretljaste noge tako pogumno, da ne zaostane prav nič za mojim mustangom. V kratkem času prideva zopet do železniškega nasipa in sicer primeroma jedno miljo vztočno, kjer stoji vlak. Spneva svoja konja in se plaziva po progi proti točki, kjer se izvršil' napad. Ozračje diši po osmojenem; po širni preriji leži droban pepel. Lahen veter ga dviguje in nosi proti nama; le težko se vzdrživa kašlja, kteri bi naju lahko izdal. Razločno vidiva obe luči od stroja. Divjakov ne zapaziva ne na tej, ne na oni strani nasipa. Leževa bližje: pogledam natančneje in vidim res tot kar sem slutil. Rdečniki so bežali pred ognjem na progo in sicer pod vozove. Tam čepe in leže natesnoma ter si ne upajo priti na prosto. Boje se krogelj. Zdaj mi pride nekaj na misel. Načrt jesicer težak, a mora imeti dober uspeh. — "Sam, pojdite h konjem, da nama jih ne odpeljejo Indijanci!" "Pshaw! Ti so veseli, da so na varnem!" "Jaz jih hočem pregnati." "S puško?" "Ne." Povem mu moj načrt; on pokima zadovoljno. "Well. Charlie, to je prava misel. Pojdite hitro t je in glejte, da vas ne vidijo med skokom! Jaz hočem biti pravočasno s konji pri vas. Hi-hi-hi, potem se zapra-šiva mednje kot bivol med coyote!" On se vrne, jaz se pa plazim dalje prav pri tleh in držim vedno nož v rokah, da sem pripravljen za slučajne napade. Srečno pridem pod nasipom da mesta, kjer stoji parni stroj, ne da bi me zapazil kdo. Velika kolesa mi zakrivajo, da bi videl, če je kaj Indijancev pod strojem Zlezem prav pri zemlji na vrh in skočim v dveh skokih na stroj. Nekdo zakliče glasno pod menoj. Zgrabim za ročo; trenutek pazneje se že premika vlak nazaj. Mnogo vpitja se ogl'asi, deloma vsled bolečin deloma vsled presenečenja. Ko prevozim trideset korakov, odprem par za naprej. "Pes!" zavpije nekdo zraven mene. V tem hipu se pokaže postava z nožem v roki in se dvigne. Bel človek je. Brcnem ga znogo v prsa, da se zavali na tla. "Tukaj Charlie" zaslišim. "Hitro, hitro!" Na levici zapazim Sans-eara na svoji kobili. Z levico drži mojega konja, z desnico pa se brani napram dvema Indijancema. Pred menoj tečejo tisti divjaki, kterih niso poškodovala kolesa, naravnost proti smeri, kjer so imeli konje. Nevrjetno je, da bi tekli tje radi konj. Saj morajo vedeti, da jih je pregnal ogenj.. lakoj ustavim stroj, skočim na tla in hitim Protl Sans-earu. Njegov klic je opozoril oba Indijanca. Zato me takoj zapazita in zbežita. Zajaham; trenutek pozneje sem že med največjo gnječo. To\ii bilo nič nevarnega, kot bi se zdelo na prvi pogled. Indijanci so v takem silnem strahu, ko zapazijo, da so brez konj, drve kot ranjena zver po planoti. Naenkrat slišim glasen klic iz Samovih ust. "All devils, Fred Morgan je tukaj! Halloo, pošast, pogini"! ' ''H Ozrem se in vidim v svitu tlečega agnja, da se PT'' pravlja za silen udarec. Toda nasprotnik se spretn° izogne in zbeži med četo Indijancev. Sam spodbode svojo kobilo; v silnih skokih se za-praši v sredo. Nadalje ga ne morem zasledovati, ker me počasti več Indijancev. S temi se pošteno pogovo.rim. predno odnehajo. Ne zasledujem jih; saj se je prelilo itak dovolj krvi-Uverjen sem, da se Indijanci ne vrnejo po teh skušnjah-Samu dam znamenje, naj se vrne s ^em, da oponašam coyota. Cemu bi jih zasledoval', ko ne doseže druzega s tem, kot da spravlja sebe v nevarnost. Potem jaham polagoma proti vlaku. Vse osobje je stopilo iz vlaka in išče ranjencc m mrtvece. Strojevodja izpusti paro. Sprevodnik stoji poleg in kolne. Ko me zagleda, plane jezno proti meni; "Kaj ste mislili, ko ste šli na stroj in pregnali rdec-nikc, ktere smo imeli tako vjete, da bi jih bili pobili do zadnjega moža!" "Poiahko, polahko, človek! Bodite veseli, da so odšli. Kaj lahko bi se bilo zgodilo, da bi imeli oni vaS mesto vi njih. Saj ste se dovolj sami zavozljali!" "Kdo je zažgal prerijo?" : AUGUST 21st, 1923. "enakopravnost^ ~> . ___" stran 5 isal dr. Ivan Tavčar. Zgodovinska novela. JANEZ SOLNCE. Smejal se je pričetkoma tiho. Ugledavši pa dijaka in viteza Solnca, ki sta jadrno po stezi pri hajala: k njemu, se je pričel glasno smejati. Zlezel je še bolj v kup, in z roko je tleskal po tankem trebuhu, kakor da bi od samega veselja ne vedel ka j in kako. "Ze igre, že gre!" je kričal s hripavim jgfesom. "Sveta Mati božja s Šmarne gore, ta bo odpiral usta, ko spozna pobožnega I'omaroka ki ga je s količkm po glavi potipal tisto noč! He! he! Človek vsak dan kaj novega doživi!" Zopet je tleskal z roko po trebuhu. Pa se morda ni dobro šaliti s tako gosposko reso. Za vse bodi Pripravljen Kljukec, poštenjak: He! he!" To. rekši je izvlekel izpod obleke dolg in oster nož ter ga položil tik sebe na klop. "Ta gospoda je časih polna muh. Nož pa, ki je mabrušen, ki Je dolg kakor turška sablja, tak nož pa je še vselej pregnal muho. in naj je bila še tako nadležna! Svetli moj prijatelj, poča-kajva torej, kako naju sprejme Igospod Sclnce, kateremu sva u-kradla njegovo gospo Luno! Hi! hi!" Izbral si je medeno hruško ter Jo drobil med belimi zobmi. S svetlimi očesci je neprestano opazoval dohajajočega dijaka in njegovega spremljevalca. ''On 1 ^e le za mec prime, pa mu bo tičal moj nož v goltancu! Viteza Kljukica koža se ne prodaja na tem semnju, to ,je gotovo! Vse «Wgo je pa negotovo!" Ko sta onadva prišla malone do njega, je vstal ter se globoko Priklonih "Gospodine, gospodi-ne, kje .sva se videla! Čakat te no, čakajte no! Pa. niste bili lansko jesen pri Sveti Mariji De vici v Velesovem, ali kje drugod, kamor zahajajo pobožni romarji? Kaj?" Dvignil je obraz in z zvitim Pogledom je prememeril viteza, kateremu je v hipu zalila kri bledo lice in srd napolnil srce. "Gospc dine, ali m8 ne "poznate? Mene, romarčka iz Davč, ki •|e priromal k cerkvi svetega Jakoba v ibelo :Jiesto ljubljansko! Kaj me res ne poznate, gospodi-ne?'' j "Ti si hudoba!" je zaječal Ja-11 ez Sobice. Kakor strela je planil preti onemu ter |ga pograbil z železno pestjo za tilnik. ' Dokler samo grabite, svobod- no Vam, pravi Hrvat! Da le v nožnicah pustite tisto šibko železo, pa je vse prav, vse pošteno!" je odgovoril Kljukec hladnokrvno. Do sedaj je tičal v gubah, da je bil videti grbast- Pri teh be- i sedah pa je iztegnil dolgo svoje telo ter se brez težave otresel na-padavca. j • "Sicer pa, če hočete še kdaj j videti svojo ženko, naj Vam je I ljubo moje življenje, kakor Vam ! je drago Vaše življenje! Ali ne govorim resnice, Videk? Ti (govori!" "To je tvoj stric, Vid?" se je začudil vitez. "Da, moj stric je to, gospod Solnce! In pravi, da ve, kje je A-na Rozina", je odgovoril Vid klavrno. "Kaj ne bom vedel," je krokaJ Kljukec, "če sem jo sam zanesel VT Turjaški grad! Najbolje bo, če se o stvari govori složno, prijateljsko in mirno. To je moje mme nje! Ce pa (hočete, da najpoprej železo zapoje, mi je tudi prav, gospodine!" Zavihtil je svoj nož te sekal ž njim po zraku. "Odloži nož", je dejal vitez, s silo u-krotivši svojo strast, " in povej mi vse, kar veš o gospe Ro zini!" "Saj sem vedel',, se je oni sme, jal, "da ,se izpametujete. Nož bom položil tu sem k sebi, da mi je pri rokah, ker se moram odkritosrčno izpovedati, da vam go sposkim ljudem čisto nič ne zaupam. Ce ubijete Vi takega moža, kakor je Kljukec z Gorenjske ga, kaj se V am zgodi ? Nič! Ce bi pa jaz Vas dregnil za nohet, se pravi takoj: hajd, pojdi na kolo, pojdi na vešala! To ni nikaka pravica, ljubi moj! Zatorej si ho čem sam braniti svoje življenje, *k'i mi je rav'noCako 'drago, kakor eksele.nci.ii Volku Engelbrehtu njegovol" "Ničesar ti ne bom storil," ga je potolažil Solnce. "Previdnost je božja mast!" je od|gov'oril Kljukec ter je položil nož tik sebe na klcp, da mu je bil vsak hip .pri reki. "Zdaj Vam bom pa povedal, kako je bilo. Na jel me je gospod Juri, tisti turjaški fantiček, in plačal mi je dvajset rumenih cekinov, da sem vzel gospo Ano Rozino- Nerad sem to storil, gospodine, dragi gospodine, a človek mora živeti. Poglejte, kar pridelamo, to nam vzame graščina; gospod na (gradu so debeli kakor polh v jeseni, a mi stradamo, da bi žrli zeleno travo — če bi tudi graščinska ne bila!" i "Povej, povej, kako je bilo! j Kam si mi vlekel ženo?" "Le počasi! Naglost ni pridna, j je de.j-al polž, ko je desetikrat po- j skusil plot prelesti in je zopet ž j njega pal. Vidite, plačal mi je trideset rumenih cekinov!" "Poprej si dejal dvajset!" "Trideset jih je bilo, talko mi moje neumrjiOČe duše; trideset ■ jih je bilo!" "Naj jih je torej trideset!" se je zajezil vitez. "Sedaj pa govori o (gospe Rozini!" "Živeti moram, gospodine, živeti ! In ker ne morem živeti ob i resju po pašnikih, živim ob kupčiji. Danes zjutraj sem prišel v mesto in sem krenil na obisk h gospodu Juriju. Ravno je bil iz postelje zlezel in kislo me je pogledal, ko sem stopil preden j. Ženska je lepa, sem mu dejal, in preceno sem Vam jo spravil v roke. Za trideset cekinov Vam zvlečem na Turjak umazano pa-stirico, pa ne gospe, ki je bile kot ravnokar namolzeno mleko. Tako sem mu govoril, in dostavil sem mu: dajte mi še deset cekinov, gospod Juri! Ženska jih je vredna! No, pa sem slabo opravil ! Kako sršen je bil pri meni in kot strela mi je tičala njegova reka v laseh. Vrag je močnejši, -nego sem menil. Kar koj mi je izruval velik šop las iz moje uboge glave; potem pa .je moje telo postavil pred vrata, kjer me je v delo vzela tolpa graščinskih hlapcev, ki ni prej odnehala .cd mene, da sem izvlekel tega svetlega "svetnika"," tu je Kljukec pokazal na svoj nož, "in sem ž njim malo pogladil enega ali dru g£|ga!" "Cemu mi vse to pripoveduješ?" "Počakajte! Vse je v zvezi z Vašo gospo. Potem, ko sem namreč odganjal grajske hlapce, sem stopal po stopnicah navzdol. Bil sem tepen, in denarja nišam dobil! Poštena je ta, sem si mislil. Tedaj pa ste Vi pridrveli po stop I nicah navzgor; prav kakor hudournik ste se podili mimo mene, ki sem se ponižno k steni pritiskal, niste niti opazili- Dobro! sem si mislil. Gospod Juri mi ne-če<šteti deset cekinov, dasi sem mu toliko prijetnega storil- Tu Pa je gospod Solnce, ki ti da dvajseet, kaj dvajset, trideset zlatov, če mu zopet izpelješ mla do gospo .s turjaškega ozidja! Kaj je, ali sem prav in pošteno, mislil, če sem tako mislil, gos-j pod Solnce? Ali mi jih odšteje-1 te, te cekine, hej ?" "Dam ti jih, samo da mi po-; magaš!" je odgovoril vitez hit-: ro. "Hi, DE-^LEŽftl TEGA DARILA. DRUŠTVENI TAJNIKI, KATERI POZNATE ČLANE, KI ŠE NISO NAŠI NAROČNIKI, IMATE PRILIKO DOBITI ZASTONJ LEPO NAGRADO. Cenj. upravništvo Enakopravnosti: — V prigibu Vam pošiljam moj naslov kot nov celoleten naročnik Ime ..................................................................................................,.................. Naslov .................................................................................................................... ter plačam celoletno naročnino $.................... za vaš list, ter mi kot nagrado pošljite $3.00 vreden zlat "Fountain Pen" na naslov ............ ............................. .................... Podpis ........................................................................................(Pišite razločno) v Jaz." "Ali ste neumni! In nad menoj ste se spozabili! A-li veste, da vas lahko primem in izročim Court of justice?" "Ne, tega ne vem. Toda jaz vam rad dovoljenje> da ttie potegnete raz kcwnja, zaprete v voz in izročite sod-niJi> radoveden sem, kako se vam to posreči.v Nekoliko v zadregi je. Jaz ne mislim tako, Sir! Vi ste vsekakor napravili neumnost, katero vam pa rad oprostim." Hvala, Sir! Mojemu srcu se neizrečeno dobro zdi, ce čutijo mogočneži tega sveta toliko častitljive milosti in usmiljenja. Kaj nameravate storiti?" Kaj naj sploh storim kot popravim tir in nadaljujem vožnjo! Ali nas nameravajo napasti v drugič?" "Ne vrjamem, Sir. Vaš napad je bil tako izvrstno napravljen in izpeljan, da ji hgotovo ne veseli pripravljati se za nov napad." "Ali se hočete norčevati, Sir? To si strogo prepovedujem. Jaz vendar ne morem za to, da jih je bilo toliko in da so se tako pripravili za naš napad!" Saj sem vam rekel. Ogellalah razumejo uporabljati svoje orožje. Poglejte! Od šestnajstih železniških delavcev in dvajsetih vojakov jih je padlo devet. Jaz nisem odgovoren za to. Če pomislite, da sva jih jaz in moj tovariš sama napodila, potem si lahko mislite, kak izid bi bil, če bi bili prepustili meni vodstvo." Vidi se mu, da bi rad še nekaj odgovarjal; toda dru 8i pridejo poleg in mi pritrdijo. Zato odvrne precej ponižno: "Ali ostanete tukaj, dokler ni odidemo?" "To se razume! Pravi westman ne opravi nikdar samo napol. Spravite se na d?lo; prižgite ognje, da bo- dete videli. Grriiovja je itak dovolj za kurjavo. Nastavite straže za £llučaj) če bi se utegnili vrniti Indijanci." "Ali bi ne prevzeli vi tega, Sir?" "Kaj?" "Stražo?" "Ne vrjamem. Dovolj sem storil za vas. Mene čaka še vsepolno napora, vi bodete pa kmalu počivali. Vaše znaje o pravilnem vodstvu vam bode že povedalo, kako morate razdeliti straže." "Mi nimamo tako dobrih* in vajenih oči j in ušes kot "Napenjajte jih, Sir, napenjajte jih malo. Potem bodete videli in slišeli kot jaz. To vam dokažem takoj. Molčite in poslušajte na to stran. Ali kaj slišite?" "Da. Konjsko peketanje. Gotovo je kak divjak!" "Pshaw! Ali res mislite, da bode Indijanec tako pri-ropotal, kadar vas bode napadel? To je moj tovariš; svetujem vam, da ste uljudni ž njim Sans-ear ne pozna šale!" Res je Sam, kateri prihaja k nam; obraz dela tak, kot bi hotel zadaviti ves svet. "Ali ste slišali moje znamenje?" ga vprašam. On pokima in se obrne k sprevodniku: "Ali ste vi tisti človek, kateri si je zmiolil tak lep načrt?" "Da, odvrne vprašanec tako nedolžno, da bi se bil • kmalu zasmejal. "Well, Sir, potem upognem ^voj vrat pred vami. Kajti tale moja kobila ima več pameti v glavi kot jo bodete vi kdaj sploh imeli. Vi še nekaj postanete. Pazite se, da vas ne izvolijo z? predsednika! Tony, počakaj, jaz se takoj vrnem!" Domišljavi uslužbcnec stoji ves potrt in ne ve, kaj bi rekel. Tudi če bi kaj vedel, bi ne mogei povedati več, kajti Sans-ear je zginil v temi. Premišljam, kaj je spravilo dobrega S?:ma v tako slabo voljo, a ne najdem druzega vzroka, kot Fred Morgana. Ta je bil vsekakor tisti, katerega sem brani! raz železniški stroj. Mislim si, kam gre Sam zdaj. Jaz sem jednakih mislij, a nisem imel časa do zdaj. Za par minut se vrne. Jaz sedem in gledam kako se pripravljajo ljudje, da popravijo razdrt tir. Sam sedi poleg; njegov obraz ni veselejši, ampak še bolj teman kot prej. & 1 "Torej?" ga vprašam. "Kaj torej?" zareži. "Ali sta mrtva?" "Mrtva? Smešno! Kako more biti par glavarjev mrtvih, če se jih toliko opraska kot kaka muha; to niti ne boli, ampak samo srbi! Ali veste kaj sem rekel prej sprevodniku?" "Kaj?" "Da ima Tony več v glavi kot on." "Dallje!" "Si lahko sami mislite! Tony bi bila Ka-wo-miena in Matiru recimo popolnoma potolkla. Sta že odšla!" "To mi je ljubo!" . "Ljubo? To je čisto nekaj posebnega, nekaj izredno neumnega, če se spusti dva taka lopova> katerih ska-Ipe ste že imeli v rokah!" "Saj sem vam povedal moje vzroke, Sam; zato prenehajte zabavljati! "Povejte rajši, kaj vas je spravilo ob dobro voljo!" "Well, slaba je res! Veste-li, koga sem dobil?" "Fred Morgana." Egad! Kdo vam je to rekel?" "Poklicali ste ga naglas, ko ste ga zagledali." "Tako? Ne vem nič o tem. Uganite, kdo je ta lopov?" Pri tem vprašanju silno razburjenega lovca mi pride nekaj na misel. "Seveda je. Kdo naj bi pa bil?" jaz poskočim. "To je preveč! Ali ste lopova zasačili?" ' Ušel mi je. Vrag ga je nesel čez drn in strm! U-šesa bi si potrgal od jeze, če bi jih še imel!" Jaz sem vendar videl, kako ste se zaprašili med Indijance!" "Ni pomagalo nič, prav nič. Ga sploh več videl nisem. Mogoče je padel na tla tako, da sem jahal mimo. Toda moj mora biti. Najti ga moram! Konj nimajo; zato pojdeva kar po sledu stopinj za njimi." To bode težavna naloga! Res je sicer, da se loči stopinja belega človeka od indijanske. T'oda kdo pravi, da ni taiko pameten, da pojde na znotraj kot Indijanci. Ali je vedno tak svet, da se bodo poznale stopinje?" "Imate prav, Charlie; yda kaj naj storim?" Posežem v žep, izvlečerfi dve mošnji in papirje, kar sem odvzel belemu lopovu. "Mogoče najdeva tukaj kaj, kir nama pomaga do izhoda." Odprem mošnjo. V najini bližini gori ogenj; sv plamena pada na predmete, katere takoj spoznam. Začuden vzkliknem. "Kamni, pravi kamni, diamanti. Sam, jaz imam Veliko bogastvo v svojih rokah!" odkod jih je imel bushheader? Kako so prišli ž njim v savano? Gotovo je, da si jih ni pridobil na pravičen način. Dolžnost je, da poiščem pravega lastnika. i / aru A s. i ,. , .......,',.." "'•' - * " j_{;> . .. /tnakopravnojt _____________• ______^ 1 'it^uST 2ist; im. Clevelandske novice j . . ——--p —Dramatična šola- Visi tisti p Slovenci in Slovenke'; ki se zani- ^ mate za dramatiko in imate ve- q selje, pridite v četrtek zvečer v g Slov. Nar- Dom, 'ker se'bo priče- j, lo z dramatično šolo,- J..S-; —V bližini Fairport, O. so; po- s tegnili v nedeljo obrežni čuvaji i iz jezera trupli? petega nepozr -nanega mošfkega." Ultopljenčevd , c truplo sta zagledali najprvo dvei1-dekleti, .ki sta obvestili čuvaje, p Mcški izgleda kakih 40 let star j 2 in tehta ckrag 160 fantov. , .ji t i1 —Organizirano delavstvo ne bo j ? za sedaj še ničesar izjavilo glede predsednika Ooolidge-a, ker j, mu želi dati priliko, da sam pokaže, kako stališče zavzema napram njim. Tako je izjavil vče- 1 raj poslovni zastopnik gradbene ! ga .koncila. Omenil je sicer, da v; prošlosti predsednik ni ibil nič kaj velik prijatelj delavcev, to-da vseeno mu delavci vise pozabijo in odpustijo v pričakovanju, da bo zavzel kot najvišji uradnik dežele drugačno stališče. -o- Prodaja neobdelane! zemlje V zadnjem času se pojavlja mnc|go tvrdik, ki potom oglasov in velikega števila agentov silijo ljudi k nakupu posekovij v severnem delu držav Michigan, Wisconsin in Minnesota. Pose-kovja (out-over land) so one pu-stine, kjer je bila hosta že posekana in štrlijo sedaj štori iznad zemlje. Prodajalci se zlasti obračajo na tujerodce, in se tudi mno go izmed naših rojakov nagovarja k nakupu takih zemljišč. Zvezni poljedelski department j je dal preisikati .načine, kako j se poskuša naseliti cne kraje, in j je dognal, da obežno oglaševanje in agentiranje je pregovorilo zelo mnoge ljudi k nakupu pustin, ki dostikrat nte.c primerne za na- j selitev- Dognalo se j a tudi, da mnogo prodane zemlje ni primer ne za poljedelstvo. V državah ob velikih jezerih se še nahajajo velike površine puste zemlje, ki je dandanes le v malo korist lastnikom in jih obremenjujejo s stroški. Ta zemlja, tudi če ni dobra za poljedelstvo, se lahko proda, ako se zemljišča1 naravnost vsiljujejo v roke kupcem. Mnogo ledine se je že prodalo na ta način. Po mnenju mnogih to ni v interesu javnega blagcrja, zlasti ako so i bili kupci meščanski ljudje, ki se ; nič ne razumejo na poljedelstvo, i Naseljevanje v pustini nima več v Združenih državah one(?a samoniklega značaja, ki ga je i-melo pred četrtstoletjem- Malo ljudi gre danes ledino orat h last ne inicijative. Današnji pijonir-ji se polastujejo ledine samo zato, iker so k temu nagovorjeni od agentov, ki imajo interes na tem, da se ona zeml ja proda. To dejstvo je spremenilo prejšnji način naseljevanja. Pred vsem so prodajalci prav lahko privedeni v skušnjavo, da predajo slabo zemljo: Slabše zemlje je polno vsepovsod i v raz-sežnih s'kupinah in na razpolago po nizkih icenah. Tako sreča že ob prvem začetku nepodučeni kupec najhujšo težkočo, .na katero bi mogel naleteti, — zemljo revne kvalitete. , ; Treba tudi pomisliti, da je trg z ledino precej omejen, to se • . • t *-pravi/ biti nadomestilo za dobro zem-. ljo, primerne kredite in izbiro sposobnih naseljencev. Ako teh I prvotnih pogojev ni, vse drugo "! nič ne pomaga. JI Zlo, ki izvira iz sedanjega pri- 1 sol j enega in tjavendanskega pro 2 dajanja posekovij v svrho obdelovanja in naseljevanja, po mne- ' nju poljedelskega departmenta " I kaže potrebo, da se bolj skrbno 1 izbira zemlja za naseljevanje, da r se ta prodaja cb pametnih cenah in ob u|godnih kreditnih pogojih I in da se opusti .poskuse napraviti i e pijonirje iz ljudi, ki niso za to in j v ki spadajo v mesto. Poudarja se iz mnogih strani, - da eden izmed glavnih razlogov - za neuspelhe pri obdelovanju le-e din, prodanih od zemljiških o družb je ta, da te v začetku nu-e dijo kupcu preveč olajšav- V 3 j svojem hrepenenju, da izbijejo u i denar iz puste zemlje, gredo več-0 j krat družbe kar do skrajnosti v e i olajševanju prvih korakov no-; 1. |vega pijonirja. Posledica tega jej a 1 bila, da so privabile naseljence, j a ki niso imeli primerne izkušnje j .i ali primernih denarnih sredstev o j in ki so se lotili poljedelstva le j II za to, da bi poskusili :\ekaj lažje-j •- j ga za zaslužek kot poprej. Za- j -| ?lopniki poljedelskega, depart-j 3 ! menta pravijo, da nj nikaka dob-1 a i rota, ako se ljudem iz začetka da ! o j preveč olajšav, a se jim med tem j ii; naloži bremena, ki »o prevelika I v razmerju s čisto vrednostjo j v j zemljišča. a I Zastopniki poljedelskega de-e , partmenta pravijo, da ne name-;-; ravajo pri tem obsoditi postopa-0 j nje vseh zemljiških družb. Do-e I čim nekatere družbe niso pokali j ale nikakega srca za dobrobit :-. naseljencev, so druge postopale o; rošteno in umno. V nekaj red-; i kih slučajev je bilo delovanje 1 5 ! kar dobrodelnega značaja-e Vprašanje je pa, da-li je j. narodnega »tališča prav, da se vsiljuje zemljo v obdelovanje, ki bi drugače ostala ledina in bi se zaorala le tedaj, ko bi se to splačalo radi občne večje potrebe po živežu- Današnja slaba stran pri obdelovanju posekovij je dejstvo, da sili konkurenca zemljiške družbe v velike stroške, ki potem obremenjajo zemljo čez to, kar more prenašati. To dejstvo — trdijo zastopniki poljedelskega departmenta — .povzroča, da je celo zemljiškim družbam najboljšega značaja r.težko, da bi naseljencem omogočile oni uspeh, ki |ga ti zaslužijo, i ■ ' _,_'___ V OBVESTILO. Cenjenim rojakom naznanjam, da sem se povrnil iz potovanja v Evropi in da bom uradoval ob navadnih urah, kot preje. D R. F- J. K E R N V NAJEM SF ODDA trgovina in stanovanje 5 sob; pripravno za vsako podjetje. — Zglasite se pri A. F. Svetek, 15226 Saranac Rd. (198) naprodaj! Sladščičarna in grocerija, kjer se prodajajo tudi šolske potrebščine in cigare, se mora prodati takoj, ker gre lastnik iz mesta-Cena nizka, samo $1250. —Zglasite se na 499 E. 152nd St. ali pokličite po telefonu, Eddy 9202. j (194) PRILETNA ŽENSKA"" dobi opremljeno sobo na 5907 Bonna Ave. (197) ODDA SE SOBA za enega ali dva fanta na 923 E. 73 St- (197) OBVESTILO. S tem obveščam člane dr. Baron Vega, posebno pa še one- ki imate uniforme, da se gotovo u-deležite redne mesečne seje dne 26- avgusta 1923. ob 8:'30 zjutraj v Slov. Domu na Holmes Ave. Rešiti je treba več važnih j 'stvari- Ne pozabite, da pride e-jden dolar več na vsakega člana J radi veselice, katero namerava dr. Baron Vega prirediti. Bratski pozdrav in na svidenje 26. av|g. 1923. Ig. Medved, taj., 15525 Saranao rd., Collinwood POCENI SE PRODA železno peč na premo«,g; še malo i rabljena m odgovarja vsaki no-; vi. — Poizve se na 379 E. 165 St. Vzemite Collinwood karo do kan ca. (197) RADI RAZPOROKE želim prodati hišo z 10 sobami za dve družini; plin, elektrika, kopalnica, škriljeva streha. Renta je $75 mesečno. — Oglasite se na 7303 Donald Ave., N. E. 1 (198) DR. SMEDLEY, specialist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. NTe obupajte torej, pojdite k pravemu žpi-eijalistu in ne h kakemu neiz-vežbanemu. Resničen špecijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, (emvef vam i>o sam povedal, kaj vam je po iemcljiti preiskavi, frihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj | in ne morejo zapopasti vašega slu- j čaja, kakor bi ga nioiv.Ii. Moj aparat X-žarkov in moje bak- | teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnični, bolezen in če vas vzamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo po\rniIo /nr&.je in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boletniij. Povedal vam bom jasno, i tli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi eovorimo slovensko DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URR: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 dop. do 1. pop. SOBA 4 1040« RUCT.IO AVE. vn*. K 10". St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. HMELJ - SLAD - ITD. Vse potrebščine, da si izdelate dobro pijačo s katero si ohladite žejo v vročih dneh. Imamo zalogo steklenic in zamaškov. Hitra postrežba. Posebna razprodaja sodov. Cene zelo nizke. — Independent slad in hmelj. DEPENDENT HOME SUPPLY 6003 ST. CLAIR AVENUE. Pošiljanje Denarja Šifkarte v in iz starega kraja Notarska dela vsake vrste Točna in zanesljiva postrežba John L. Mihelich Co. 6303 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Še ena dobra kupčija v mestu. Hiša 7 sob, pol akra zemlje, kanali, voda in plin; ravno tam, kjer se St. Clair Nottingham kare obračajo. Ta prostor se mora prodati za gotov denar, da se poravna dolg; cena $3.700 vredno mnogo več Zglasite se na: 18603 ST. CLAIR AVE. F. J. TURK, - Tel, Kenmore 336 $10.00 PREISKAVA Z X-ŽARKI SAMO $1.00 Ohranite si zdravje tekom celega leta. Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vašega tn a. Odpravi vsako oganjevanje. Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zuuijije predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko opišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki viddjo potrebo, da se oskrbuje človeško telo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne iznajdbe, ki posnemajo naravo v najobširnejšem obsegu, ki po vraču jejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro ozdravijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot", revmatizem, povečam« žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehilicha, 606 (Sal-varsan) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte popolnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskih klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje cene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice. Dr. Bailey, "špecijalist" 811 Prospect Avenue. Cleveland, Ohio. ^idTOT* Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure: Ob pondeljkih, sredah, petkih in sobotah od 9:30 do 7:30; ob torkih četrtkih in nedeljah od 9:30 do 1. Vzemite elevator ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja. MALI OGLASI IMAM 1 0 DOBRIH stavbišč naprodaj; merijo 39 in pol x 100 na E. 172nd St., severno od Waterloo Rd. $700 vsako. — Vplača se $200, ostalo po $10 mesečno. Zglasite se pri HAROLD E. EMERICH, 16205 St. Clair Ave., Tel. Kenmore 195. PRODA SE novo hišo s petimi sobamj in kopalnico za eno družino ; na corner lotu 50 x 109; je že vse zgotovljeno; furnez, elektrika, itd. Ako pridete-sami stane $5.600, ako vas kdo pripelje pa $5.8000; takoj samo $1.500— Vpraša se na 19303 Arrowhead Ave.' E. 126 stop Shore Line. (193) KUHINJSKA PEC skoro nova in vsa bela se proda takoj. —Vpravšajte na 1214 Norwood Rd. (196) RESTAVRACIJI dobi stalno delo dekle ali ženska; plača po dogovoru. — Frank Ko- j : vačič, 4121 St- Clair Ave- (196) KLETKE* Ako potrebujete krasno kletko (falovž) isto lahko dobite po jako znižani ceni. Kletke so importirane iz Nemčije. Imam tudi kletke ( i za parenje in samce. Cene j od $1.25 do $10. LUNKA 16308 Carl Ave blizu Madi-j son šole. VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! Zglasite se pri A. SAMICH and J. GORIŠEK 1123 Norwood Rd. Zgoraj. Tel. Randolph 5633 J. OGLAS. Vsem Slovencem m Hrvatom v West Parku naznanjam, da I Fem nastanil svojo CEVLJARNO na 4642 W. 130 SI. j ter bom gledal, da bom popravljal v vaše največje zadovoljstvo Se priporočam za naklonjenost. FRANK COLLENZ (196) ! I Direktno v ! JUGOSLAVIJO v 9 dneh i : Aquitania...... 45.647 ton j Mauretania • •.. 30.704 ton j Berengaria ____ 52.022 ton i Odplove vsak torek eden teh velikanov. ! j Krasne kabine 3. raz. z 2—4—6 po- j steljami. Fina hrana, kadilnica in po- j ; Šivalnica. Zaprta paluba, domača ku- j j hinja. Denar skozi Ounard se brzo in \ zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri j agentu. Cunard Anchor I Line, Hotel Cleve- P jKv r land Bldg. Cleve-^^^feJNK v ! rwamlh ; MESNICA IN GROCERIJA naprodaj. Zamenja se tudi za posestvo ali imetje izven mesta. — ^glasite se ria 3151 W. 25 St. ali pokličite po telefonu — Lincoln 242. (197)_( PRODA SE HISO s 6 sobami, za eno družino; je moderno urejena. — Poizve se na 6708 Shaefer Ave. i NAPRODAJ. Cash register se proda poceni.— Poizve se pri Ijg. Medved, 15525 Saranac Rd. (197) GOSTILNA & RESTAVRACiJA na prometnem kraju se proda po ugodni ceni vsled slabega zdravja- Dober promet. — Zglasite se na 779 E. 70 St. i (197) ODDA SE moderno opremljena soba z vso J opremo za enega fanta- —Poizve se na 477 E. 142nd St. (197) l___________ NAJBOLJŠE KAPE. Najkasnejših krojev in izdelkov. Kupite direktno od izdelovalca in si prihranite vernikov dobiček. 1 Moške kape $1.00 5n $1-50 Deške kape 75c i The RELIABLE CAP MFG. CO. j 4247 Lorain Ave. 5806 St. Clair Ave. Preženite vdrgiiito'nekoliko PAIN-EXPELLERJA na bolečo povrSino, in holečina bo hitro izginila. Pain-Expeller in bolečina sta si smrtna sovražnika* Dobite Se danes ste- Kjjnjjg klenico pri svojem le- ■[mUIUm karnarju, 35c. m 70c. H^Vk^Sj Glejte, da bo na za- al n& W vojčku tvorniSka znam- || u jI ka SIDRO, Zavrnite S ill F. AD. RICHTER & CO. Ž^rr^B 104-114 South 4th St. MlitlilllS Brooklyn. N. Y. HKsfiSSS^M iali že imate najnovejše! j gramofonske plošče? i ^bk^st^hk Navedemo samo ^plllpr nekatere: rob>£ jfipb^slk sem star sa le 18; ffif'm < 'smiet — Sveti ve««} tPE^ISP- Satetaka pol»; wi - Oj ta Polončicaj -- in mnogo dru-j ZsarfL gih novih. i|i Jako zniZitae i k grafonol ra m j ^•iH mesec. i Witt SITTER Co.ji tu.........|| 6404 St. Clair av-! : pri Uj uri ih H _ • !.....„,.. fg Cleveland, Oluo. ; prarlrruH j§l Velika zaloga zl» | / \ w—----J c_-c—— V fest .s-M ______> ^ LATER