Po»m,na prača na v gotovim mormonki Cena 1 Din; Leto IV. (XI.), štev. 171 Maribor, sreda 30. julija 1930 igma—— »JUTRA« • razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 mesečno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava Oglase sprejema tudi oglasni : Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu oddelek „Jutra' v Ljubljani, PreSernova ulica it. 4 Borba treh generacij v ruski komunistični stranki cMoskovski dopisnik češke revije ^ocijalni Vestnik« poroča o svojem raz£ovoru z uglednim ruskim komu-.nistom, ki mu je dal zanimiva pobila o tem. kako v vodstvu stranki divja borba za moč, v masah stran Ke Da borba med tremi generacijami. s tu pred vsem stara boijševiška ljudje iz podzemlja, stari proti-j.|'Hični revolucijonarji, živeči ulom-‘Sfare ideologije, ki mnogokrat obu-Peio, ko vidijo, kako daleč je resni-od idealov, za katere so se boriii. * ? Jiudi spaja s stranko tradicija, dva, J! desetletja skupnih bojev. Politično klesane- individualnosti, mislijo več ‘a dolžnost, da s stranko umrejo, ne-lj° na to, da bi ji dali smernice So to jjUdje s trpko preteklostjo, polno trp-^ia in žrtev, in le težko razumev.a-Mentaliteto nove generacije kolonistov, ki so jih izrinili z vodilnih ‘Nest. e,^rugo generacijo tvorijo oni, ki so *jari 30—40 let. Njih bitnost in značaj A oblikovala vojni komunizem in rzavljanska vojna. Večinoma ljudje ,?he in reda. Komunistična ideolo-liJJ.iim je postranska stvar, so pa JUuje dela v izpolnjevanju strankar-in uradnih dolžnosti. Smatrajo sc Privilegirance, za oligarhe, ki jim Poverjena vlada v imenu visokega pijanstva socijallstične izgradnje Um e‘ Jz^ra^nj° socijalizma raz-Je nVaj° Srandljozne stavbe, kakor lnPnjcprostroj, ali kakor so orjaška c]i idrijska podjetja ali orjaško so-Nai! ti^no veleposestvo »Gigant«. *empo v izvrševanju načrtov za l 'teliziranje cele Rusije (pjatiletke) to ?rez°hzirnost v odstranjanju ovir, ljale njih vsakdanje geslo. Trda vor fran trc^ Pcst* mora po nW' nazorih Dr« i*1 sc>cijalizen^ v praksi. Drže suaj in obvladujejo stranko. Med ka?* bohotno pogarfljj amerikanizem, tie 'Grizem in breznačelnost. Ta ge-^ acija postopa zelo nevljudno s sta* %5ardo in se bori prt*ii njej z ge-SeKfJj' “Prosto pot za mladino!« Med lijj se bore za boljša mesta, za anosti in vplivna mesta v stranki iarAeneracija Staljina, Molqjtova in/ strai, Vskega v resnici terorizira,' r^o in državo. / s|q ^'o skupino tvori mladca, vzra-Vaj-jg s°vjetskili razmerah. Me oflgo-c]ja resnici trditev, da je ta genera-Jfotie;ro^ta od kariierlzma in prila-Doe(ij.ari^a- n'l'a^ino ic mnogo resno in stvarno raz-^ajti i 0 s°vJetskom dejanskem po-^iji. jn P resno delajo na svoji idcolo-dpbau .K’akor povsod in vselej, v vseh Ktisjj. ln vseh državah, tako tudi v ?Pr>Z]V:}\ mladi generaciji klijejo «1 Uoin ii razno!oženja in mišljenja, avUa se silno joželjenje, teena- Krvavi ookolji na Kltalskem ZMAGE KOMUNISTIČNIH CET. — RA ZKROJ MED VLADNIM VOJAŠTVOM. — TEŽAK POLOŽAJ EVROPEJCEV. PEKING, 30. julija. Komunistična armada naglo prodira proti jugu. Med kitajskimi vladnimi četami vlada velika pobitost, ki se izraža v vedno bolj se množečih uporih. Cele garnizije odpovedujejo pokorščino, zapuščajo svoja mesta in ropa;o po mestih in okolici. Do posebno krvavih dogodkov je prišlo v garniziji Cangča. Komunistična armada je izkoristila upoi kitajske čete ter je zavzeia mesto brez vsakega boja. Komunistično vojaštvo je izropalo vse trgovine ter ni štedilo niti evropskih kolnij; napadlo te inozemska zastopstva in konzulate ler povzroči’.; krvave pokolje. Večina Evro- pejcev se je rešila na angleške, ameriške in japonske ladje. Vkljub temu so komunisti ubili več Evropejcev, med njimi nekaj laških misijonarjev. Slična usoda ^e zadela tudi nekega angleškega misijonarja. Potem ko so docela izropali mesto, so zažgali komunisti vsa vladna poslopja, policijsko direkejio ter velike palače inozemskih trgovskih odposlanstev. Tudi večina konzularnih poslopij je razdejanih. Po doslej še nepotrebnih vesteh so komunisti zavzeli tudi mesto Rančang v provinci Kiangsi. Prav tako naglo prodirajo komunistične čete proti Kiukiangu južno Jangcekianga. Pomirjenje med Poljsko in Nemčijo BERLIN, 30. julija. Obmejni incidenti na nemško poljski meji, ki so vzbudili nedavno mnogo prahu in nevarno poostrili odnošaje med Nemčijo in Poljsko ter zahtevali več človeških žrtev, so S2-daj po dogovoru obeh vlad mirno likvidirani. Komisija odposlancev obeh držav je preiskala vse incidente, ugotovila dejanski stan in krivce ter sklenila pogodbo, po kateri mora plačati Nemčija prizadetim za žrtve primerno odškodnino. Poleg tega je bila sklenjena še posebna pogodba, po kateri bodo v bodoče preprečeni podobni incidenti. Tako v nemških kot tudi v poljskih krogih upalo, da se bo sedaj obmejno življenje pomirilo v korist obeh držav. niti kralja Fuada. Bivši kediv Abas Hil-mi je bil leta 1914. odstavljen po Angležih, ki bodo tudi sedaj napeli vse sile, da preprečijo njegov prihod na prestol. Tudi Rmerika se trese NEWYORK, 30. julija. Kakor poroča Associeted Press, so občutili sinoči v Ma-nagui močne potresne sunke, ki so trajali več minut. Materijalna škoda je zelo velika. Podrobnosti o katastrofi še niso znane. maedonald o Egiptu LONDON, 30. julija. V spodnji zbornici je odgovarjal ministrski predsednik Mac-donald na razne interpelacije o položaju v Egiptu. V svojem odgovoru je pov-ijarjai angleški premjer, da je vlada pri-ravljena prepustiti Egiptu na prosto iz-'m način ter obliko egiptske vladavine. Ttf pa je pod pogojem, da pristane Egipt l^grs^tane štiri pogoje, ki tvorijo osnovo vseh tozadevnih pogajanj. Egiptska vla-das^ba doslej o tem še ni izjavila. »Dai-ls^Tel^jfaph« javlja, da se hoče poij polastiti Ji#i*ff$kega prestol^^flflrčSV Abas UmnK ki hoče^jj^KjIu sebi v ;prid sedanjo krizo ^jSP^er izpodri- Rngleži o potresu BEOGRAD, 30, julija. Beograjski listi obširno poročajo o potresni katastrofi v Italiji in ponatiškujejo izvirna poročila u-gleJnih angleških novin, ki imajo v potresnem ozemlju svoje posebne poročevalce. Vsa ta poročila se strinjajo v ugotovitvi, da znaša dejansko število smrtnih žrtev okoli 15.000 in da italjanska vlada namenoma prikriva pravo stanje katastrofe, da ne bi preveč preplašila inozemskih gostov na laški rivjeri. Upor u Buatemali GUATEMALA, 30. julija. Iz Pocicapa-ne javljajo, da je prišlo v tamkajšnji provinci do upora domačinov, ki ne morejo več prenašati neznosnih davčnih bremen-Domačini so zahtevalio lajšanje davkov, kar pa je vlada odklonila. Ljudstvo je napadlo garnizijo ter se zapletlo v krvave borbe z vojaštvom. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Vlada je do nadalnjega suspendirala nekatere določbe ustave. čevati rus tujini. Vsi krogih mla šanja: za_ komnitstrcne st ta? Ta generacij jevitega patosa.' k nost stare garde . mladina tudi nima ‘nje z življenjem v ovori in diskutfje v se sučejo kr<^vpra- io trinajstletni vladi te v državii ^ko- ogreša onefjt bobi) izrazita lftst-■ske dobe. Ta rfosa komunistič nc mladine izza dohifc državljanske vojne, katere geslo je bJVn:-pobiti protirevolucijo in buržuaz^T Poskusi, vpreči mladino v delo £a socialistično '‘zgradnjo, nimajo znatnih usf.e- Ko se začno krvne cevi poapnjevatl, deluje uporaba naravne »Franz Jose-fove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefove« vode, ker odpravi astaianje v želodčnem črevesnem aritmi in leno prebavljanje ter omili dražljivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. hov, ker je ta »socijalistična izgradnja« danes že nekaj vsakdanjega, pa tudi. ker se mladina tam ne more uveljaviti, zakaj vsa mesta so zasedena od druge generacije. Kam bo izzvenel mladostni romantizem te generacije — je danes veliko in odprto ypraSanje. Danes je težko govoriti o t'.fifotovi samobitnosti tretje komunistične generacije, a gotovo je, da bo v resnici ta generacija odločala o usodi komunizma in o izgleclih — bo--napartizma. Cesarska prauda u Hapulju Iz Napulja poročajo o sila zanimivi pravdi, ki se vrši pred tamkajšnjim sodiščem. Vse do nedavna se je namreč mislilo, da so že zdavnaj izumrli člani carigrajske cesarske rodbine Paleologov. Poslednji Paleolog na prestolu je bil namreč cesar Konstantin, ki je padel leta 1453. ob zavzetju Carigrada po Turkih. Drugih članov te rodbine, kolikor je bilo znano, ni doletela nič boljša usoda. Pred nekaj dnevi je pričela pred napuljskim sodiščem razprava o zadevi nekega laškega državljana Capone. Mož je predložil dokumente iz leta 1821. Listine potrjujejo, da je njegova rodbina neposredni potomec bizantinskih Paleologov. Spočetka so mislili, da je to le napol uspela potegavščina ter so grške novi-ne na dolgo in široko zabavale svoje čitatelje s članki o tem »tragikomičnem princu«. Sedaj pa so ugotovili, da so Caponijeve listine originalne. Mož je dokazal svoje visoko potomstvo in s tem tudi pravice do velikanskih cesarskih domen v Grčiji. Ta veleposestva se raztezajo po Peloponezu in Tesaliji. »Vzhod no-rimski cesar« je dobil pravdo v Na-pulju! Apelacija je zavrnila priziv grškega državnega zastopnika proti sodbi, s čimer je Capone, ki je laški državljan, priznan za grškega veleposestnika. Ker pa grška vlada noče zlepa priznati teh veleposestev laškemu državljanu, obstoja nevarnost, da zapleni italijansko obla-stvo kakšno drugo imovino grških državljanov, ki se nahaja na teritoriju Italije. A tudi tu se Grki ne bodo zlepa vda- li. Atenska vlada je že namignila grškim kapitalistom, ki imajo naložen svoj denar v laških bankah ali podjetjih, naj prenesejo svoje vrednosti iz Italije v kakšno drugo državo. Čeprav še upa grška vlada, da italijansko ministrstvo pravde, ki je v tej zadevi poslednja instanca, ne bo dovolilo konfiskacije grške imovine, je vendar raje previdna. Saj je imel Capone nedavno prav resne namene konfiscirati neke grške ladje, ki so bile vsidrane v italijanskih pristaniščih.. Po poslednjih vesteh bo grška vlada vso stvar predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu in protestirala proti sodbi italijanskega sodišča. Če pa uspe Capone še v Haagu, pač ne bo kazalo Grkom drugega, kakor da se ž njim lepo pogodijo in da dobijo novega velekapitalista. Sarajevska tobačna tovarna bo praznovala prve dni avgusta 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo odkrit tudi spomenik Nj. Vel. kralju, ki so ga dali na svoje stroške postaviti delavci in uradniki tovarne. Proslave se udeleži Nj. Vel. kralj, člani vlade in gospodarske korporacije iz vse države. Zaradi nepoštenosti očeta sta poskusili v nedeljo samomor hčerki madžarskega župana v Szekesfehervar-ju. Župan Aladar Zavaros je bil zaradi zlorabe uradne oblasti aretiran, nakar sta obe njegovi hčerki skočili v Blatno jezero. Z najvičjim naporom so rešili mladi obupanki. Podlegla — zaušnicam. V pondeljek je bil obrtnik Miroslav Berid v Subotici s svojo soprogo na sprehodu. Med potjo sta se zakonca nekaj sporekla. Čim sta se povrnila domov, je mož prinoljal soprogi nekoliko klofut, ki so imele po- sledico: žena se ic zgrudila ln po nekai trenutk!b irHi^nila. Brtri6a so zaprli in izročili državnemu tožilstvu. • * Louska razstaua V Jugoslaviji, ki je skoraj nad polovico pokrita z gozdovi, je še mnogo divjadi, ki je v drugih državah že izginila. Bogastvo na divjadi je povod, da je lovstvo visoko razvito. V pokrajinah, ki so pripadale pred svetovno vojno Stari Srbiji, je bil lov sicer prost, divjad pa se je obdržala zaradi redkih naselbin in raztrganega terena. Da se seznani domačine kakor tudi tujce z gospodarskim pomenom lovstva ter da prikaže razne redkosti divjadi ter vzpodbuja k novi gojitvi, so sklenili lovci iz Slovenije prirediti do sedaj največjo lovsko razstavo, h kateri bodo pritegnili tudi lovske prijatelje iz vse države. Zanimiva bo ta razstava zaradi tega, ker bo poleg lovskega gospodarstva prikazana tudi zgodovina lovstva, gojenje, krmljenje kakor tudi lovske trofeje in vsa industrija, ki je v kakšnikoli zvezi z lovstvom. Na tej razstavi bo prikazano kratkomalo vse, kar bo Vzbujalo pozornost ne samo lovcev nego tudi ostalih obiskovalcev. Važen del naše razstave bodo tvorili lovski predmeti in trofeje, ki so bile razstavljene na mednarodni lovski razstavi v Leipzigu. Kdor hoče videti bogato fauno Srednje Evrope in Balkana, naj ne za mudi posetiti naše razstave. Sprememba v ljubljanski škofiji. Ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je včeraj dobil papeževo bulo, s katero je imenovan za naslovnega nadškofa, s katero pa je obenem sprejeta njegova demisija kot ljubljanski ordinarij. Dozdajni pomožni škof dr. Gregor Rožman pa je prejel bulo, da je imenovan za ljubljanskega ordinarija. Iz sodne službe. Napredovali so v II-2 višji pisarniški oficijali Ivan Vidmajer v Ormožu, Martin Pen v Rogatcu, Fran Duh v Mariboru, Jurij Verhovnik v Prevaljah, Franjo Ferenčak v Slov. Bistrici, Fran Voršič in Ivan Grobelnik v Slovenjgradcu, Josip Korošak v Lju tomeru. Josip Simerl v Šoštanju. Franjo Kopič v Mariboru, Martin Zorjan v Ptuju in preglednik moške kaznilnice Albert Zavodnik v Mariboru. — ,V. III-l so napredovali pisarniški ofi-eijali Jakob Kresnik in Alojz Zapu-šek v Celju, Martin Trojner v Mariboru, Fran Avtišer v Celju. — V II-3 Sd napredovali pisarniški oficijal Filip Rubin v Ptuju; Matija Meznarič, Mihael Visočnik, Matevž Groblacher, Matija Zorjan v Mariboru, Josip Horvat pri Sv. Lenartu, Ivan Rudolf v Ptuju, Franjo Jureš v Dolnji Lendavi, Ivan Soklič v Gornji Radgoni, Franjo Oblak v Šoštanju. Josip Šink v Ormožu. — V III-2 sta napredovala izvršilni uradnik Anton Volk in strojnik Josip Novšak v Mariboru. — Dobava konj. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje nabavo 1 para težkih konjev, ki se vrši dne 18. avgusta t. 1. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji.) Okrajna cesta Limbuš—Pekre—Radvanje—Hoče. Očividci nam poročajo, da dela pri omenjeni cesti zadovoljivo napredujejo. Pol ceste od Limbuša do Peker je že posute s kamenjem, sedaj gradijo blizu pekrskega križa nov most. skozi katerega bodo speljali potok z Vrhovega dola v novo strugo naravnost proti Dravi, ne pa okrog Limbuša. S tem bodo lahko razširili cesto, ki bo končno omogočila brezhiben promet po divni mariborski okolici, izdatno bo pa tudi skrajšana proga s koroške strani na državno cesto proti jugu. Dosedanja cesta je prav slabo odgovarjala dejanskim potrebam, zato zasluži započeto delo vse priznanje. Borza dela mariborska potrebuje nujno: 1 oskrbnika, 1 natakarja, 1 mizarja, 1 mlinarja, 1 fotografa, 1 prodajalca za bifč, 2 mesar-, la, 2 čevljarja in 2 kleparja. idr ob iz Avtomobili v Studencih. Iz Studenc dobivamo ponovne pritožbe, da se avtomobilisti še vedno ne drže predpisov glede brzine in zaprtih cest, čeprav je občinsko pred-stojništvo z dobro vidnimi tablami imelo namen, po ozkih ulicah zaščititi prebivalstvo pred nesrečami, posebno pa pred prahom, ki se v gostih oblakih dviga za dirkajočimi vozili. Nekateri se ne zmenijo za občinske svarilne table, češ — imamo garaže Ob obrežju, zato moramo skozi ozko Slomškovo ulico. Po mnenju prebivalstva pa to nikakor ne drži, ker ima g. F. lepo široko dovozno pot po Ciril-Metodovi ulici, kar je le za malenkost dalje, zato pa tein varneje. Slomškova ulica že vsled ovinkov, ožine in deške šole ne more biti avtomobilska cesta in to ne za Petra, ne za Pavla. Prizadeti prebivalci prosijo, da občina in varnostni organi napravijo enkrat za vselej konec neupoštevanju svarilnih občinskih napisov. Velikodušen dar. Tovarna »Kovina« na Teznu je darovala prost. gas. društvu v Studencih za požrtvovalno delo ob priliki požara v tovarni 500 Din. Prisrčna hvala! • Pri borzi dela v Mariboru iščejo dla: 6 oskrbnikov, 19 hlapcev, 4 pastirji, 22 viničarjev in majarjev, 9 rudarjev, 2 Vrtnarja, 1 kamnosek, 2 cemen-; tarja, 1 lončar, 9 kovačev, 6 kleparjev, 2 kovinostrugarja, 5 železostrugarjev, že-lezolivarjev, 1 kotlar, 26 ključavničarjev in stroj, ključavničarjev, 13 elektromon-terjev,- mehanikov, 1 urar, 12 mizarjev, 6 kolarjev, 7 sodarjev, 9 žagarjev, 9 usnjarjev, sedlarjev, 2 tkalca, 7 tapetnikov, 14 čevljarjev, 9 krojačev, 3 knjigovezi, 9 mlinarjev, 12 pekov, 1 medičar, 9 mesarjev, 8 natakarjev, 2 točilca, 8 tesarjev, 16 zidarjev, 5 slikarjev, pleskarjev, 14 strojnikov, kurjačev, 19 slug, vratarjev, 8 trg. pomočnikov, trg. potnikov, skladiščnikov, 64 pom. in tovar. delavcev, 6 šoferjev, kočijažev 8 pisarniških moči Irt uradnikov, 5 vajencev. — delo dobi: 29 hlapcev, 16 viničarjev in majarjev, 6 pastirjev, 5 železostrugarjev, 1 monter, 1 tkalec, 1 pečar, 1 oskrbnik, 1 natakar, 1 usnjar, 1 slaščičar, 3 ključavničarji, 3 mehaniki, za Francijo 1 mlinar, 5 delavcev za Srbijo, več vajencev (mehanične, stb karske, usnjarske, krojaške, pekovske slaščičarske obrti in trgovske stroke) kakor tudi 8 kuharic, 16 služkinj, 5 kmečkih dekel, 4 sobarice, 1 kuharica k orožnikom, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakarica, 2 servirki, 2 gospodinji, 1 hotelska perfektna kuharica, 1 hotel, podkuharica, 5 šivilj za perilo za Čakovec, 1 frizerka, 1 perica, 1 likari-ca,za hotel, 5 mladih delavk za oblikovanje ovratnikov, 3 pomivalke, 2 šiviljski vajenki. Nezgode. Včeraj popgldne je padel 451etni, na Aleksandrovi cesti 15 stanujoči Franc U r a 11 v svojem stanovanju raz lestve in si jg zlomil desni podlaket. — V Linhartovi ulici 16 stanujoči 321etni zidarski pomočnik Ivan Filipič pa je skočil z odra na neki kol in si je pri tem zvil členek desne noge. — Rešilni oddelek je prepeljal oba ponesrečenca v bolnico. Napad Iz zasede. V območju Košakov in Počehove se pogosto dogajajo surovosti in je bojni klic »Aufbiks Lajteršperg« pov* zročil že nebroj nepotrebnih nesreč. Kronika beleži zopet novo žrtev. Ko se je 341etni skladišnik Mirko S e n e-k o v i č vračal iz Pesničkega dvora v Maribor, so ga iz zasede napadli trije neznani klateži ter ga začeli s koli tako nehsmiljeno obdelovati, da se je zgrudil v mlaki krvi nezavesten. Na glavi je dobil precej opasne rane. Napadenega so odpremili v bolnico. — Zasledovanje storilcev je otežko-čeno, ker ima orožništvo prevelik rajon, a okolnost, da se je orožniška postaja v Počehovi ukinila, podžiga raz ne vročekrvneže, da brez vsakega povoda napadajo mirne pasante. Železna roka na trgu. Na mariborskem živilskem trgu so zaplenili danes zaradi neužitnosti tri košare gob in večjo količino marelic. Poslovilni večer članov zagrebškega narodnega gledališča bo danes dne 30. julija Zadujinastopz daljšim sporedom _ - , Današnje kazenske razprave. Zaradi sodnih počitnic se vršijo kazenske razprave na mariborskem okrožnem sodišču pred senati sedaj le po enkrat na teden. Ta teden ni nobene obravnave pred velikim senatom, pač pa so imeli danes pred malim senatom tri slučaje. Zaradi več vlomov in tatvin (med njimi je tudi znani vlom v postajno blagajno v Rušah) sta bila obsojena delavca Lovro Puc na dve leti robije in izgubo častnih pravic za dobo petih let ter Konrad Podgornik na osemnajst mesecev robije in triletno izgubo častnih pravic- — Zbog cele vrste tatvin je bil obsojen tudi Vinko Delopst na 19 mesecev robije in ga bodo po prestani kazni še dalje pridržali v zavodu. — Zaradi tatvine je dobil Joža Duler še po starem zakonu 6 tednov ječe. S policije. Zaradi tajne prostitucije je bila aretirana Marija Z., ki se je sinoči potikala okoli z raznimi železničarji. — H Grafu je moral tudi Srečko A., ki je pri belem dnevu pretepal neko Jerico najprej v Ljudski kleti in potem še na ulici. — Med 19 prijavami in poročili je omeniti ponovno najdbo komunističnih letakov. Modras je pičil včeraj popoldne v Kamnici 241etnega vinfčarja Miroslava Kapuna, nastavljenega pri veleposestniku^ Antonu Knehelu v Brestrnici. Takoj pozvano moštvo reševalnega oddelka je ponesrečenca naglo odpravilo v bolnico ih je upati, da bo fant okreval. Gadja in modl%sja zalega v predelu Kamnice in Brestrnice je letos prava šiba božja. Izletniki naj bodo pri pasira-hju kamnitih in peščenih goličav zelo previdni, ker je ta golazen baš sedaj v pasjih dneh najbolj opasna. Mednarodni obrtniški kongres na Češkoslovaškem. Češkoslovaške obrtne organizacije so pričele akcijo za organizacijo obrtniškega kongresa mednarodnega zna čaja. Kongres bi se vršil na Češkoslovaškem v drugi polovici septembra t. j. Pripravljalni odbor je preko trgovinskega atašeja češkoslovaškega poslaništva v Beogradu pozval jugo-slovenske obrtniške organizacije k sodelovanju na kongresu. Sovjeti za ljudsko šolstvo. Osrednji odbor komunistične stranke je sklenil uvesti v sovjetski uniji splošno dolžnost šolanja, in sicer pri-čenši z letom 1930/31. za otroke 8, 9 Ju. 10 let, z letom 1931 /32, pa za deco 11 let. S prihodnjim šolskim letom se uvede tudi eno- oziroma dveletna šolska dolžnost za one otroke od 11 do 15 let, ki niso dokončali narodnih šol. V industrijskih mestih in delavskih naselbinah uvedejo letos jeseni 71etno obvezno šolo za one sovjetske državljane, ki so letos dokončali osnovno šolo. Razna posestnikom zaplenjena nostonia bo dala vlada na razpolago zartale^i^mestih pa bodo gradili nove šolsjgfffitavbe. Tudi gmotni položaj ljudsKosW^|ni učiteljev bodo v FSSR znatno zbofRili. Pri vsem tem pa gre seveda za to, da se ojači med učiteljstvom komunistični element. Juka pred tretjo instanco. V pondeljek je pričela pred vrhovnim sodiščem ČSR tv Brnu razprava o ničnostni pritožbi dr. Tuke in An-tonina Snaczkvja 'proti sodbi druge instance, ki je potrdila sodbo prvega Sodišča v Bratislavi, po kateri je bil dr. Tuka obspjen zaradi zločinstva vojaške izdaje na 15 let ječe. Snaczkv pa 'na pet let ječe Razprava bo trajala štiri do pet dni. Ničnostna pritožba dr. Tuke obsega 73 na stroj pisanih strani. Drugo pribežališče revežev brez stanovanja nastaja pod o|joki mestnega magistrata. Dočim se ^ število strank brezstanovanjcev pod državnim mostom dvignilo že na poldrugi tucat. so bili presenečeni Mariborčani sinoči priča nove mizerije. Postreščki so pri' peljali revno pohištvo družine Ignaca io Julijane Ferš iz hiše na Koroški cesti 43. čije lastnik je Franjo Lampe, pod obok« mestnega magistratnega poslopja na Rotovškem trgu. — Julijana Ferš je tako-b potožila svoje gorje službujočemu stražniku: Soprog Ignac je že 11 mesecev živčno bolan ter leži že dva tedna v bolnici. Družina s štirimi otroki se ie preživljala edino z zaslužkom očeta, ki je bil zaposlen kot krojaški pomočnik. Zaradi bolezni očeta oz. moža je prišla rodbina v tako težak položaj, da je ostala dolžna najemnino za dva meseca. Živela je v kletnem stanovanju za 112 Din mesečne najemnine. Feršova je prosila hišnega gospodarja, naj bi jih še obdržal v dosedanjem stanovanju ali pa jim vsa! določ i mesto v neki uti na dvorišču. Toda gospodar je ni uslišal in ji je odvrnil da je zaradi otrok ne mara več na stanovanju. Feršova je bila primorana izprazniti iokal in oditi pod milo nebo.*1 Droje otrok je izročila svojim sorodni-konbvdva pa ima s seboj. — Baje je isti gospodar odpovedal stanovanje še dvema drugima strankama, ki imata otroke Socijalno politični urad mestnega magistrata nam je poslal o zadevi naslednje obvestilo: »Snoči je bila deložirana i* hiše gospoda Lampeta Frana na Koroški cesti št. 43 družina krojača Ignacija Fe1’' ša. Pohištvo je bilo prepeljano včeraj ne Rotovški trg, od tam pa danes dopoldne pod most k ostalim deložirancem. .2* mater s 4 malimi otroci pomeni ta deložacija tem večji udarec, ker se nahaP njen mož že dalje časa v bolnici.« Javnost zanima, kaj nameravajo pristojni in poklicani krogi storiti za odpfa' vo vedno večjega škandala z ljudi®* brez strehe. Tudi Maribor ima svoje »apaše« na Pristanu. Neverjetno, in vendar res. Na naše’1' Pristanu se je razvilo pravo prave3*0 »apaštvo« s polno mentaliteto apaŠ^J v velikih pristaniških mestih. Odrasli, k1 so dali že dokaj zrelih tičev za zap°re okrožnega sodišča in za »visoko šol°‘ na Pobreški cesti, se javno imenujejo »apaše«, nosijo temu primerno tudi ne apaške kačkete in rdeče rute kr<$ ovratnika, mlajši pa jih seveda verflfl posnemajo. Seveda bi to bilo brez P°* sebnega pomena, če bi se na Pristanu odigravale stalno tudi večje ali mani’* pobaiinščine, ki so res nepotrebne. Z6? dilo se je te dni, da je apaški naraščaju1* zalučal velik kamen 71etnemu čevlJa/‘ skemu sinčku Mirku Novaku v levo in ga nevarno ranil. Istega dne je ne*' nepridiprav vrgel 5 letnega Joška Per*. v Dravo in je malo manjkalo, da ni S*u deček utonil. Dan za dnem mečejo P0” balini kamenje v oba motorna čo|Ua' streljajo s fračami golobe ter razbij" šipe. Razpuščeno kopališče pri Kaf^ služi nočnim sestankom pristaniških pašev in apašk, ki uganjajo v odprtih*^ binali pravcate orgije. Cel obdravski Pa od brvi s Strmo ulico pa do podmostn kolonije je torišče teh elementov-Ned3 no sta se odigrala tam tudi dva težka n ^ pada z noži. V pristaniškem »zatišju« policija izsledila dolgoiskane vlom»c Neprestano se odigravajo tam burne n čne scene. Pa bo kdo rekel: Kaj pa policija? Zato treba ugotoviti, da je % de varnostne službe na Pristanu zelo * bo preskrbljeno: za nadzorovanje ohj5®^ nega rajona je določen en sam stražu^ ki ne more vsega obaviti, tudi če bi — maratonski tekač. Ugled mesta zahteva nujno odpomoč! Zaletela sta se s kolesoma včeraj opoldne na Nof° ^ cesti slikarski pomočnik Matija ^ Ruš in mizarski pomočnik Albin 5- ^ Maribora. Kriv je neprijetnemu sreč Rušan, ki ni vozil na desni strani ce^j K sreči se ni nihče poškodoval in le materijalna škoda neznatna. *aj Brezplačni Singerjev šivalni * sta se vrši od 31. julija do 14..avg ga< 1930 v prostorih deške šole J/ , eVn. Na vprašanje, kako se jim godi, *Veni soglasno: »Izborno!« V vsakem šotoru jih prenočuje pet do sest. Sivi Volk in funkcijonarji imajo po-^bne šotore. Pred šotori vidiš krasne ;|rbe (toteme), ki predstavljajo: Sokola, gmotni hrast, papige, jelene, bobre i. dr. šotorom Sivega Volka je grb 4 vol-Jl" Slav, ki pomenijo Sivega Volka, nje-°v° družico in pa dva sinova. Eden ^ ie star šele 7 let, pa tabori že petič. 0 Se vidi, kako lepo skrbi Sivi Volk za .šjega naslednika. Totemov se ne smeš °takniti. Kot gost sem se tega tudi strogo držal. . Kakih 100 korakov od tabora volčičev e tabor izvidnikov. Med obema le lep fostor za igrišče. Tu se bije hud boj v °kometn. V veselem razpoloženju mi-eš čas. Ura je sedem. Rog zatrobi. V n_ar sekundah so zbrani vsi volčiči. Sa-°tni Hrast napove razpored naslednje-rj dne, Sivi Volk jih opomni na to in 0< Solnce se nagiba k zatonu. Zastava za raz drog. Povelje: »Pozdrav daš 'n vse desnice pozdravljajo de n rn°dro-belo-rdečo zastavo. Pa pri-drug0 povelje: k menaži. Med prepe-gredo drug za drugim do kuhi-5 .’ Kjer gospodarita Panter in King (oba riJ1 rjeva iz Maribora). Izborna in likrfVna kuharja. Vsak volčičev dobi to-tle, ’ da bi moral biti sit celo — volk. Na sed f0*3 ^otor'b. v gozdu, povsod vidiš &vn, *° dečico, kako s slastjo uživa So J0 Večerjo... Nekateri seveda ne, ker ŽgJ1!11 stariši poslali priboljšek in vsega t)a dec ne zmore. Ko je večerja konča-Štrobi rog. K pomivanju posode. — ra v dolini — 300 korakov od tabo-tje "T. žubori potoček za pomivanje poso-PriD .Je Posoda pomita, je potrebpo trev.raviti šotore za spanje. Zatvoriti je £a„ a Vse stene, razun vhoda. Ko je kon-vjj0 tlJdi to, se volčiči in skavti pripra-ifak Z% tabors.ko zabavo. Kar je nam i!- smok'ng' to je njim v taboru °bleuS kr°i- Vse je odeto v svečano ljej,i °- Zasedejo prostore pred priprav-tag ognjiščem pred taborom. Pred o-c- J® Klop za Sivega Volka. Sino-5t°m ,^e8'a ^obta sta prinesla, nam go-fozo/ 1Z n)egovega šotora. Izredna ivezfr°S*‘ zam’gljai° na nehu Prve SvojepCe’ se °g,asi ponovno rog... Iz *asede ^otora Pride Sivi Volk z ženo in ŠČem Prostor pred pripravljenim ognji-'Potni Hrast prižge ogenj in klic Vam 'Cnja zaor‘ Iz vseh grl proti viša-2 ’ . Veinu °v° i?esem v P0zdrav starešini Si-š svoi° ’ .drugo nam gostom, tretjo Ko ljubljenemu mestu Maribor. jušene 3 s® Sa spominjajo, kake nav-1 *'h PozdCSn?' mu P°ioi°. P° teh oficiiel-aravih se prične domača taborna zabava. Pesem za pesmijo odmeva v tiho noč... Polno ljudi, iz Mozirja in okolice, se zbira in prisluškuje pesmim in se divi lepi zabavi. Sem od Mozirja se zasliši pritrkavanje zvonov. Volčiči zapcjo: Mozirski zvonovi prav milo pojo, ker našo menažo k pogrebu neso... Pride potem cela vrsta zabavnih in šaljivih pesmi. Soprogi Sivega Volka za-pojo n. pr.: »Ljubezniva gospodinja, to je volkova gospa. Knofe šiva, hlače flika in pomaga, kjer se da..,,,..« Ker imajo tudi zdravnika, ki mu je ime dr. Jod (Schaup), zapojo tudi njemu: Če koga muha piči, če kdo ureže se, ga dr. Jod ozdravi — zastonj — pomislite! In še razne druge. Sivi Volk pa pripoveduje zgodbice in povesti. Vse ga posluša tako napeto, da bi slišali prav lahko miško teči, če bi se zatekla v tabor. Vsa zabava traja prilično do pol 10. ure. Potem zapoje ves zbor: »A komu gre zasluga, da vse gre tako lepo? To naš jfe starešina, naš Sivi Volk je to.« Samotni Hrast pa zaključi zabavo z besedami: »Da bi bili jutri boljši, kakor smo bili danes, to nam daj, o Bog!« Sivi Volk že- li vsem lahko noč. Taborski rog zatrobi, vrata šotorov se zapro in v par minutah je popoln mir. Vse spi in sladko sanja. Še dolgo v noč sem v šotoru poslušal prepevanje mozirskih fantov. Skavtom pa sem zaželel: Da bi ostali vedno tako dobri kot ste, da bi Vam sijala vedno taka sreča kot sedaj, to Vam naj podeli Bog! Srečni bodete Vi in z vami Vaši stariši. Jaz na »mehki« posteljci sicer dolgo časa nisem zaspal. Pa če bi ostal še par dni pri njih, bi se gotovo vsemu privadil, tudi spanju v šotoru. Vstal sem rano, tu sem prekršil taborski red, ker pred pol 7. ni smel nikdo vstati. Res je vladala povsod tihota. Le tuintam je pokukala iz Šotora razkodra-na glavica in zopet hitro izginila. Jaz pa sem šel občudovat planine in Savinjo. Med tem je prišla pol 7. ura. Rog je zatrobil. Vse v taboru je oživelo, nastai je vrisk, petje in žvižganje. Pa samo par minut in reg jih je zbral k — jutranjim telesnim vajam. Tek in gibi, dihalne vaje itd. Ko so končali s tem, pa k umivanju. V vrsti odkorakajo k čistemu stu-denčKu: čistilnik za zobe. Nato pa k rokavu Savinje: umivanje. V bistri vodi se umije vsak, bolj korajžen skoči kar v valove. Med petjem se vračajo v tabor. Med tem časom je pridni King pripravil zajutrk, čaj, ali čaj z mlekom ali kakao. Ko so se želodci pomirili, zahteva dnevni red pospravo šotorov. Tudi to se je vršilo med vednim prepevanjem in otroškim smehom. Potem si je bilo potrebno nadeti svečani kroj. Ob pol 10. je odrinila vsa četa v Mozirje k maši. Celo pot so prepevali in vriskali. Ljudstvo jih zre z veseljem. Slišal sem ljudi, ki so rekli: »Nisem vnet za društva pri mladini, k skavtom pa bi svoje otroke prav rad dal.« Po maši med petjem domov. Tu jih je čakal res dober obed. Mozirski gosp. župan jim je poklonil klobase in suho meso. Da se tega deca ne brani, nam je pač znano. K temu kosilu je kuharju Kingu čestitati. Marsikatera kuharica bi ne pripravila takega obeda. Po obedu je naznanil rog enourni molk. Vse je zakimalo, Sivi volk kot kralj Matjaž in ž njim vsi volčiči kot vojaki Zaspal sem celo jaz in prehitro ,ie zatrobil spet rog v znak, da je molka konec. »Obvezno kopanje!« — je naznanil Samotni Hrast. Hitro je bilo vse na mestu in v Savinjo. Pot h kopališču js tako lepa, da je Človeku žal, da ni daljša... In v valovih Savinje! Kako je vse živo, voda kristalnočista in topla. Nadzorstvo je strogo in skrbno oko zapazi in opozori vsakega, da ne ide predaleč. 1 Vsi volčiči so že skoraj plavači. Eni pač slabši, drugi pa izborni. Po kopanju je malca in potem »prosta zabava« do ve- čera. Vršijo se tekme za prvenstvo v rokometu, drugi gredo v bližnji gozd po gobe, tretji pišejo na tleh pisma svojim dragim, nekateri čitajo itd. Ker je nedelja, prihaja vse polno obiskov. Domačini in znanci. Vsi zro z zanimanjem na ta-borenje. Ljudje imajo mladino radi, radi pa imajo tudi skavti to ljudstvo. Vsakemu povedo, da jim je lastnik posestva prepustil prostor za taborenje brezplačno. In so mu prav iz srca hvaležni. Prišla je ura slovesa. Poslovil sem se od vseh. Še dolgo, ko je že drdral auto proti Šmartnemu, sem slišal petje iz ta- U Ženin čneunik uirok ločiti/e zakona Budimpeštansko sodišče je te dni končalo zanimivo pravdo za ločitev zakona, v kateri je igral glavno ulo-go ženin dnevnik. Mož je izsledil ta dnevnik v času, ko je bila žena v nekem kopališču, in v dnevniku je našel več zanimivih njenih priznanj. Pisala je v dnevniku med drugim, da moža pravzaprav nikdar ni ljubila in da se je poročila z njim samo radi nje govega bogastva. V dnevniku se je izražala o možu zelo slabo in je celo namigavala na možnost prevare. Tudi je v dnevniku odklanjala, da bi bila mati njegovega otroka. Mož je na podlagi dnevnika žene vložil tožbo na ločitev zakona. V tožbi je navajal, da je žena nasproti njemu vedno hlinila ljubeznivost, dočim dnevnik dokazuje, da je vse bilo le laž in maska. V takih okolnostih mu je duševno nemogoče prenašati z njo skupno življenje. Zena pa se je odločno uprla, češ da je ta dnevnik samo njena »vaja v pisanju«. Ljubi moža kakor poprej, in vse, kar je v dnevniku napisala, je fantazija. Prva in druga instanca ste se izrekli za ločitev, češ da iz dnevnika izhaja, da žena ni in ne more biti takšna, kakor tc zahteva sama institucija zakona. Tretja instanca pa je razveljavila to sodbo, češ da tudi v zakonu vlada svoboda misli in da mož brez ženinega privoljenja ni smel stikati po njenem dnevniku in neupravičeno kontrolirati njene misli in čustva. Za zakon je merodajno. kako se žena obnaša, ne pa kak dnevnik sumljive vrednosti. Ta sodba je izzvala odobravanje strokovnih krogov in družbe. * Ce se u porodnišnici zamenjajo otroci Zdravstveni urad v Chicagu je te dni imel razsojati v zanimivem sporu dveh mater o novorojenčkih. Gospa Watkinsova in gospa Bambergerjeva ste v porodišnici istočasno porodili. Ko je pa gospa Watkinsova prišla z -otrokom domov, se ji je zdelo, da otrok ni njen, in bila je prepričana, da so otroka v porodišnici v kopeli zamenjali. Uprava porodišnice pa o tem ni hotela ničesar čuti, gospa Bambergerjeva pa tudi ne, ampak je vztrajala pri trditvi, da ima ona svojega otroka- Zadevo je moral vzeti v roko zdravstveni urad. na posvet se je sestalo 12 zdravnikov kapacitet, pregledavalo stariše, napravili so krvne poskuse in končno z 9 glasovi odločili, da sta bila otroka zamenjana- S to sodbo pa nista bila zadovoljna gospod in gospa Bambergerjeva, ki sta bila prepričana, da imata svojega otroka. Ko je prišel k njuni hiši zdrav stveni komisar v spremstvu zakonskih Watkinsovih, da bi otroka zamenjali. je bilo stanovanje zaprto, zakonca Bamberger sta z otrokom izginila. Watkinsovi so vložili proti Bambergerjevim tožbo za uropanje otroka. Krožni zlet lahkih avijonov po Evropi je končal 27. t. m. po ostri borbi z zmago Angležev. Let je trajal sedem dni in tekmovalci so preleteli 7560 km v 29 etapah. Tekmovalo je koncem tekme že 60 avijonov. in sicer 30 Nem cev, 12 Poljakov, 7 Angležev. 6 Francozov, 3 Španci, 2 Švicarja. Prvi štirje so prileteli na cilj Angleži, nato štirje Nemci -ra niimi Španci in Francoz. bora... Med zelenjem se je vila zastava v poslednji pozdrav. V duhu sem slišal še vedno skavtsko pesem: »Smo iz džungle doma, a zabava naša vsa je telesa vzgoja in duha! Vsem, ki so se lotili odgovornega in težkega posla, taborenja volčičev, vsem, predvsem Sivemu volku, njegovi gospe soprogi, ki nadomešča malčkom mater, funkcijonarjem gg. Sedlarju, obema Špindlerjema, Schaupu, Štucinu in dr.— prisrčna hvala! Ob letu na svidenje! —t Šport 5K Ilirija u mariboru V nedeljo, dne 3. avgusta se odigra v Mariboru drugo kolo za pokal Jug. nogometnega saveza in sicer med 1.5.5.K. Mariborom in S.K. Ilirijo. Tekma bi se imela po prvotnih pro-pozicijah odigrati v Ljubljani, toda JNS je odredil, da se bo vršila v Mariboru. Mariborska športna publika bo torej v nedeljo imela priliko, prisostvovati odločilnemu boju za pokal JNS v Sloveniji. I.S.S.K. Maribor se vestno pripravlja za to tekmo, ki pred stavlja višek letošnje sezone. Drugo kolo tekem za mladinski poka) »Ilirije«. Prihodnjo nedeljo se odigra v Mariboru drugo kolo juniorskih tekem za mladinski pokal S.K. Ilirije in sicer se srečata predpoldne na igrišču 1.5.5.K. Maribora I.S.S.K. Maribor in S.K. Rapid. Zaključek plavalnega prvenstva LPP. Plavalno prvenstvo LPP se je včeraj zaključilo s 1500 m prosto seniorji. Zmagal je Otruba (11.) v času 27:20.8. Klubski placcment je končno naslednji: seniorsko plavanje: »Primorje« 276, »Ilirija« 228 točk: seniorsko skakanje: Ilirija« 76, »Primorje« 1 točka; seniorsko swater polo: »Primorje« 36, »Ilirija« 16 točk; juniorsko plavanje: »Ilirija« 311, »Primorje« 201 točka: juniorsko skakanje: »Ilirija« 47, »Primorje« 10točk; juniorsko swater polo: »Ilirija« 26, »Primorje« 16 točk. Podsavezni prvak je torej S.K. Ilirija s 131 točkami napram 121 »Primorja«. Tour de France. Največja kolesarska dirka na svetu (500 km) je zaključena. Prvi je prispel na cilj Francoz Leducy pred Italijanom Guerom. Kdo bo svetovni prvak? Danes ob 4. popoldne, to je po našem času ob 10. zvečer, se srečata reprezentanci Uruguaja in Argentine v finalni tekmi za svetovno prvenstvo v nogometu. Poslednje srečanje teh dveh držav v prvenstvu južne Amerike je bilo zaključeno z neodločenim rezultatom 2:2. Danes tudi z letalom več ne uideš..« Praški listi poročajo o begu defrav-danta Frančiška Šilhana iz Prage, k) je pobegnil z letalom. Bil je poštni uradnik, pa je poneveril velike vsote. OdDiral je denarna pisma. Češkoslovaška policija je sumila, da je pobegnil v Bolgarsko in je obvestila sofijsko policijo. Ko je Šilhan 25. t. m. pristal na letališču v Bužuristu in se etab lira! v najlepšem sofijskem hotelu, so prišli k njemu že tudi organi sofijske policije. Hotel se je vreči skozi okno, pa so ga zadržali. Meddržavni šahovski turnir v Hamburgu je končal s sledečim rezultatom: Poljska 48 in pol. Madžarska 47 in pol, Nemčija 44 in pol, Avstrija 43 in pol, ČSR 42 in pol, Amerika 41 in pol. Nizozemska 41, Anglija 40 in pol, Španija 40, Letonska 35. Danska 31, Fran cija in Rumunija po 28 in pol, Litva 32 in pol, Finska 18. Norveška 16. Madžarizaclja imen v madžarski vojsk!. Madžarski minister narodne obrambe GSmbos je poslal vsem poveljnikom garnizij nalog, da pozovejo vse madžarske oficirje z nemadžarskimi imeni, naj takoj ' vlože prošnje za spremembo svojih imen m K, M, Capek - Chod: Jindri Roman. — Is češčine prevet dr. Fran Bradač. 25 Kretnja, s katero je to storila, je bila sicer elegantna, a vendarle je gospoda dvornega svetnika odgnala odtod, ker je storila s tem konec spomina vrednemu »pardonskemu« razgovoru. Dvorni svetnik je Sel nekam nerad odtod, kakor je bilo videti. Jindra in Lojze sta mrko zrla drug na drugega. »Idi domov in pričakuj mojih prič!« je zavreščal Lojze in stopil tesno k prsom Pavžka. Toda stali so okoli njiju ©stali kolegi iz odbora, ki so že od daleč opazili, da se je zgodilo nekaj nepravilnega. »To ne!« ie rekel predsednik in položil roko na rokav Poniklega in to je zadostovalo, da sta sprta tovariša odstopila in da je prišla afera v tir, ki je bil po tedanjih nazorih v teh krogih neizogiben. In posledica afere je bila ta, da je prvi ples otvo-ril z gospodično Jeleno kolega Al. Ponikly, s črno svileno čepico na glavi — iz same koketnosti, kajti pri-ma, ki mu jo je vsekala Jindrova sablja, ni bila dale-ko tako globoka kakor rana, ki jo je Jindri zadel Lojzetov bukovi tomahavk, in do plesa se je že davno zacelila. Toda ta dogodek je priklenil oba Jindri Še tesneje k sebi nego prej. Njuna rodbinska kronika, na katero je Lojze nameril tako brezobzirno, je postala z obširno razlago obče znana in Jindri sta brez dogovora sklenila, da v prihodnje ne bosta gledala ne na desno ne na levo, ampak da bosta stopala bok ob boku, z naravnost v nedoglednost uprtimi očmi. Tako sta hodila po cesti na promenadi, sedela v kavarni, na koncertu, v gledališču — vedno sama. Povsod so ju videli, sama pa nista opazila nikogar. Sicer pa sta imela to zimo še marsikako drugo opravilo; Jindra sin je končaval doktorat, Jindra oče pa je pripravljal češki prevod »Kama-sutre« kot habilitacijski spis. Vsak je sedel v svoji sobi; drugekrati sta študirala skupaj, toda tokrat to* ni šlo, kajti nista bila popolnoma sama. Slučaj je hotel, da je ravno ta dan, ko je Jindra opravljal svoj renkonter z Lojzetom, obesil njegov oče v skupni delavnici velik, povečan portret Jin-drove matere, Boženke Nekuševe. Pri delu pa je večkrat drug drugega zasačil, kako opazuje prav srečno izvršeno sliko, povečano po znani mali fotografiji. Pri tem sta čltala drug na drugem, kaj mislita. Kmalu je našel Jindra pretvezo, da ostane v svo- ji sobici, kjer se je prijel za ušesa, da bi pridržal glavo k rekapitulaciji snovi za drugi rigoroz. Marsikdaj je moral to storiti s silo; tudi njemu se je celila rana, čeprav ne tako hitro kakor Lojzetova, ki je nosil seveda po nepotrebnem, a še dolgo po pred-pustu svileno čepico; toda celila se mu je tudi per pri-mam, kakor pravijo kirurgi, to je brez vnetja. Nikakor je ni prenašal brez bolesti, najtežje pa pod materino sliko v očetovi delavnici. Kadarkoli se je ozrl na sliko, vselej mu je obenem vzplaval Jelenin obraz s ponosno odtujenim, da, užaljenim izrazom, ki ga je odbilo njeno obličje, ko je Ponikly omenil njegovo prvotno ime »po materi« ... Prosil jo je, prosil svojo ubogo mamico za odpuščanje — da ji je mogel biti, čeprav le edini trenutek, neprijazen, če se sploh morje imenovati neprijaznost to, da ga je hipno pogrelo in zamrzelo, pri čemer so bila seveda usta polna ogorčenosti. Mamica pa je gledala vedno enako s svojimi mu-čeniškimi očmi, ki so bile upravičene očitati- vsakomur, na kogar so pogledale, in zdaj so imele to pravico tudi napram njemu, Jindri... Niso se nasmehnile v odpuščanje, ker se portreti mrtvih smejejo le z usmevom njihovih živih originalov, in Jindra se ni spominjal, da bi se bila mamica kdaj. nasmehnila. Pa tudi če bi bil vzdržal neutolaženi pogled materinih oči, mu je bila neznosna zvedava pozornost očetova, ki je včasih nalašč zakašljal, da bi odvrnil sinove oči od materinih k syojim. »Jindra!« je rdkel potem, toda, da bi pristavil: »Kam gledaš?«, za to ni imel več poguma. Tega, da vidi njegov fant na steni zraven materine še podobo kake Jelene, prevzetne komtese, ki jo je zapekel praproletarski Izvor njenega prvega plesalca, do katerega se potem seveda ni mogel več povzpeti za nič na svetu, tega seveda oče Jindra ni niti slutil. Iz te rane se je izlizal Jindra sin daleko laže v popolni samoti, kjer ni bilo niti materinih očitajočih, niti očetovih vprašajočih oči, in kjer je osamel s spominom na oči Jelene. Hitro je opravil na ta način z njimi; njihov hladni lesk je čim dalje bolj blede! v njegovem spominu, dokler ni popolnoma ugasnil. K temu je pripomoglo tudi to, da je sedaj v resnici ni več videl — za delo gospoda dvornega svetnika je risal sedaj izključno le na njegovi kliniki. To je bilo spojeno s težkočami za slavnega učenjaka, ki je prej lahko tudi med svojo zasebno ordinacijo zasledoval stanje preparatov, ki bi bili prikladni za ilustracijo njegovega dela; toda ko je nekoč omenil, da bi se to ali ono dalo morda bolje izvršiti v njegovi lastni delavnici, je dvignil Jindra glavo od mikroskopa in je pogledal gospoda dvornega svetnika tako, da je gospod dvorni svetnik jnagubančil čelo nad očmi in sc po kratkem premisleku popraskal na nosu, kal* je navadno pričalo o tem, da molče razume. Kljub vsemu je postal dvornemu svetniku neob-hodno potreben; prevajal je njegove kazuistike za angleški časopis. ■ ' Prišlo je končno tako daleč, da je Jindro iz globine njegovega lastnega strastnega študija prebudil nagel, a negotov opomin, da je na nekaj pozabil, na kar bi ne bil smel pozabiti, »Ah, tako!« mu je odgovorila potem njegova notranjost, ko je ugotovil, da je ta opomin, ki se ni veS sam vrinjal, ampak ki ga je moral posebej vzbujati sam — gospodična Jelena. Tako se je zgodilo, da ni ostala od Jindrove ran® niti ta prebolena brazgotina. Spoznal je to, ko si je' prinesel domov prvotno materino fotografijo v novem okvirčku iz ebenovini in jo obesil nad svojo posteljo. Materine oči mu niso nič več očitale. Zbližala sta se tukaj zopet, z mamico,'bila sta tft bolj skupaj, tako, kakor bi se bila vrnila roko v roki iz tiijega sveta, kamor nista spadala, a kjer je bil — Jindra oče... zopet v svoje... In njegova ljubezen do Jelene? Bila je kakor vaza, ki ni izkusila ognja. Posušila se je in razpadla v prah. Tem bolj vneto in bolj globoko je srkal iz zlate čaše znanosti, ki jo je čim prej nameraval izpiti do dna, to je, hotel je doseči doktorsko diplomo, brez katere ni hotel oditi v Pariz. Toda preden se je to zgodilo, mu je čašo izbila Iz roke — vojna...! DRUGI DEL. I. »Tara tvam asi, Jindra!« Jindriček — fantiček —!« tako je prekinil Paviik oče predolgo, že celo uro trajajoče molčanje, »malo, prav malo si mi doslej povedal o tem, kako se tl sploh In pa v podrobnem godi v tej prokleti vojni. Kar si mi o tem pisni, ni bilo skoro nič, in kar sl mi povedal, ni popolnoma nič...!« Očetov glas se je sicer tresel od ginjenja in nje* gov »Jindriček!« je zvenel celo izredno nežno, toda Jindriček je čul iz vsega tega nežno hinavščino, tako da je odprl oči in pogledal očeta. In videč, da je oče sedel, se je Jindra zganil in 1 tem hipu je začutil na svoji koži nešteto žgočih zbod* Ijajev, sledov Helijevih puščic; ni se privadil doslej solnčni kopelji. (Nadaljevanje sledi-) araiama Dne 2. avgusta 1930 bo ob 14.30 uri na Frankopanovl cesti 15, radi selitve javna dražba konj, vozov in drugih predmetov. 2135 Sobo in črkosllkanie, barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska uli-sa 3 za kavarno »Astoria«. IX Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602 Prodajalka z 10.000 Din kavcije, prvovrstna moč, išče nameščenja. — Ponudbe pod »Pozneje več« na upravo »Večernika«. 2137 Kompletni trgovski inventar za trgovino z mešanim blagom po zelo ugodni ceni naprodaj. Franc GUL-DA, Maribor. Meljska c. 26. 2132 Slugo za domače posle iščemo. Predstaviti se v »Veliki kavarni« od 2. do 4. ure popoldne. 2140 Separlrano sobo z električno lučjo in vso hrano, oddam takoj ceneno. ■ Ruška cesta 5/1. desno. 2143 E IX. 2056/30 12 Dražbeni oklic! Dne 17. septembra 1930 ob 10. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Kamnica vi. št. 151. Cenilna vrednost: Din 70.330-— Vrednost pritikline: Din 8.600*— Najmanjši ponudek: Din 46.886-— V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX IjJ Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX dne 10. julija 1930, Kavarniška kuharica, akoravno začetnica, se išče. Predstaviti se v »Veliki kavarni« od 2. do 4. ure popoldne. 2140 Vezilje sprejmem. Vzorec ročnega dela je treba prinesti seboj. Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica štev. 20. 2133 Opremljeno sobo v prvem nadstropju oddam. Aleksandrova cesta 203, Flieger. brivec. 2139 Sobo novo opremljeno, električna luS. poseben vhod, takoj oddam boljšemu gospodu , ali gospodični. Na Željo tudi hrano. Stritarjeva ulica 5/1; 213J Lep otroški voziček nrodam. Aleksandrova cesta 203, Flieger, brivec. 213S Dobro izurjena šivilja za preprosto delo se takoj sprejme v tukajšnjo trgovino. Naslov v upravi lista. Lepo, solnčno, opremljeno sobo s se- pariranim vhodom, električno lučjo, oddam za Din 220.—. Naslov v upravi lista. 2144 Časopisi in inserati. pri Hinko Sax, Grajski trg. 1654 Vabilo na vrtno veselico katera se vrši v nedeljo, dne 3. avgusta v gostilni Tomše v Pekrah Sodelujeta pevski društvi .Drava* ir Maribora in Mili sodi " ’PUnlnc' tfVOICLJI _ r t. Juristi! Sodne takse broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle pri Titkovnl zadrugi v Mariboru Aleksandrova cesta štev. 13 Waja Konzorcij »Jutra, v Ljubljani, predstavnik Izdajatelja to urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska JVlarlborsk'«"Uskama dT*. predstavnik S^ODCTELA y Mariboru,