SteT. 252* V Ljubljani, v petek, 31. oktobra 104i-XX Leto VI Icfclfaftna pooEIaKenlca n oglateTan}« Italijanskega ta tujega | (Jredntitvo la apravat Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Coneessioaaria eacluiva pat la patoMkit* dl pcoraaleaza itaUans c. brorai (Jaiooa Pubblidti Italiaaa & Milana = Kedazione, Amminutrazione: Kopitarjeva 6, Labiana. § ed aaterai Uaioaa PnbbhcHA ttallaaa & A* Milana ______________________________ Zahvala italijanskega ekspedicijskega zbora Mussoliniju Novo napredovanje pri bojih za prehod na Krhn — Odbiti sovjetski napadi pri Petrogradu in na srednjem bojišču Vojno poročilo st. 515: Novi napadi na Malto Uradno vojno poročilo it. 515 pravit Včeraj popoldne {e angleško letalstvo izvedlo polet nad nekatere kraje v provinci Regio Calabria in Catanzaro; letala so metala bombe, ki so zadele stanovanjska središča in delavske skupine, po večini žene, ki so bile pri poljskem delu. Škoda je zelo majhna, obžalujejo smrt desetih oseb, 40 oseb med civilnim prebivalstvom pa je bilo ranjenih. Severna Airika: Živahno delovanje našega topništva na bojišču pri Tobruku. Angleška letala so priletela nad Benghazi in Tripoli, kjer je bilo sestreljeno eno angleško letalo. Veksdoo Airika; NiČ posebnega Ponoči so bila letališča na Malti ponovno bombardirana po našem letalstvu. Prestolonaslednik pri Duceju Rim, 31. okt. s. Duce je sprejel prestolonaslednika, vrhovnega nadzornika pehote, ki mu je poročal o nekaterih vojaških vprašanjih. Rim, 31. okt. s. Mussolini je od poveljnika italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji prejel naslednjo brzojavko: »1’revzvišena pohvala, ki ste jo vi, Duce, izvolili izreči, še enkrat daje nagrado četam, ki v vašem imenu in zvesti vaši zapovedi kar naprej ter vedno trje in neizprosneje udarjajo na sovražnika. Te čete praznujejo obletnico fašistovske revolucije s tem, da bijejo in preganjajo boljše-vigke tolpe ter so ponosne na posebno pravico, ki jim jo bila dovoljena. Messe.« Hitlerjev glavni stan, 30. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku Krimu udarjajo nemške sile nezadržno na pobitega sovražnika. Krajevni odpor pri zadnjih stražah je bil zlomljen. Pri tem je bilo v žalostnem spopadu, izraženem v imenih Rim in Moskva, nagiba h koncu. V boju zoper boljševizem ima fašizem pravico do prvorojenstva, zakaj fašizem jq prvi vrgel v svet dobro seme tega boja. V manj kakor dvajsetih letih je ideja fašizma postala svetovna ideja, ki gre zdaj po svetu na konicah bajonetov. O dvoboju med Rimom in med Moskvo se pa lahko reče, da se je že končal na korist Rima. Se enkrat je to vedno večno mesto povedalo vesoljno besedo. Angleški imperij trdi, da je dedič rimskega cesarstva. Toda med cesarstveno zamislijo Rima in med angleškim imperijem je velika razlika. V rimskih časih so bili divjaki vsi narodi izven mej rimskega cesarstva. Angleško cesarstvo pa je z majhno izjemo sestavljeno iz samih divjaških narodov. Minister je zaključil svoj govor s poveličeva-njem vere v usodo domovine in v njen dvig. Ta vera je trdna in neomajna, odločna in bojevita in danes enako navdihuje Italijane in Romune. Domoljubna prireditev se je končala in začela s pozdravom Kralju in Cesarju, Duceju, Romuniji kralja Mihaela in maršala Antonesca ter Nemčiji in njenemu voditelju. zopet ujetih več tisoč sovjetskih vojakov, več topov pa je bilo zaseženih. Pri preganjanju sovražnika v področju Doaca je bil dosežen gornji tek Donca na širokem bojišču. Tja so dospele nemške in zavezniške čete. Med uspešnimi 'napadi med jezeroma Ilmen in La* doga so tankovske čete v drznem napadu zavzele sovjetski oklepni vlak in zajele mnogo ujetnikov. Najtežje topništvo je zelo uspešno razbijalo vojaško važne naprave v Petrogradu. Uspešni nočni napadi letal »o veljali Moskvi in Petrogradu. Berlin, 31. okt. s. Nemški poročevalski urad poudarja, da je sovjetska obveščevalna služba trdila, da so v noči na 30. oktober ruska letala napadla Berlin. Vsak Berlinčan pa lahko potrdi, pra- vi omenjeni vir, da gre za debelo laž. Ta ruska trditev ne postaja resnična nitii, če jo je povzel tudi angleški radio. Berlin, 31. okt. 6. Premoč nemškega vojaka in njegova bojna 6posobno6t tudi v najtežavnejših okoliščinah se kaže iz naslednje zgodbe: v okolici Petrograda, se je nekaterim sovjet, oddelkom pod varstvom megle posrečilo nenadno izkrcati. Oddelki so že napredovali za nekaj kilometrov. Še preden je nemško topništvo začelo z delom, so Rusi že napadli nemške črte. Posrečilo se jim je zavzeti nekaj precej važnih postojank. Čeprav je to nemške vojake presenetilo, 60 vendar začeli streljati 6kozi okna svojih vojašnic. Brez pceebnega povelja 60 izvedli protinapad na sovražnika, ki je imel v svoj prilog ne samo presenečenje, temveč ga je tudi varovalo letalstvo. Čeprav je bil položaj izredno kočljiv, sta vendar pobuda, taktične sposobnosti in hrabrc«t nemških vojakom premagala nasprotnika. 2e po nekaj urah 60 našteli ob obali 1062 trupel sovjetskih vojakov. Sovjetski poskus je docela spodletel. Berlin, 31. okt. s. Neki nemški dopisnik zanimivo pripoveduje o bitki, ki je trajala 12 dni na severnem delu bojišča ob železnici, ki drži v Murmansk. Sovjetsko poveljstvo je ojačilo predel pri Lisagori, kjer je stara obrneta trdnjava. Zato so Vesti 31. oktobra Nemški listi ostro obračunavajo z govorom predsednika Roosevelta. >V81kischer Beobachter« pravi, da bi primerjava Roosevelta s pogla- i varjem ameriških gangsterjev, Al Caponejem, pomenila za Al Caponeja žalitev, tako propadel človek da je Roosevelt. List pravi, da Roosevelt prisoja Nemčiji vse tisto, kar on v resnici dela in da so njegove trditve o nemških načrtih za osvojitev vsega sveta in za odpravo vseh verstev ne le smešne, temveč zločinske. Prihodnji ponedeljek bo v Solijo dopotoval na uradni obisk nemški finančni minister. Finska vlada je postavila pod državno nadzorstvo vso industrijo ter lesno trgovino. V Zagrebli so bili objavljeni zakonski ukrepi, ki urejajo pravni položaj nemške narodnostne skupine na Hrvaškem. Predsednik kitajske vlade maršal čangkajšek in njegov zunanji minister Kuoltajči sta s posredovanjem sovjetskega poslanika predlagala Sovjetski zvezi sklenitev vojaške zveze, poroča japonska agencija »Domei«. Kitajska naj bi dala Rusiji ugodnosti v pokrajini Sinkiangu, vrh tega pa bi dala še moštvo za ojačenje ruske armade na Daljnem vzhodu za primer sovjetsko-japonske vojne. Voditelja angleškega delavstva Attleja je sprejel predsednik Roosevelt na ladji »Poto-mac«. Pri tem sestanku je bil navzoč tudi angleški poslanik lord Halifax. Attlee je prišel v Ameriko na mednarodno konferen-oo za delo. Sovjetski Rnsiji so Amerikanci odstopili 6230 tonski parnik »Mount Evans«. Portugalskega ministrskega predsednik« je včeraj obiskal španski poslanik Franco. Ta obisk je v zvezi s pogajanji o špansko-por-tugalskem gospodarskem sodelovanju. danes postavljali trdne finančne temelje za naloge v mirnem času.« Vsi listi vrh tega poudarjajo, da bo to novo štedenje popolnoma prosto slehernega sedanjega in bodočega davka. Rusi uporabili vse obrambne zvijače. Nemške čete, ki so prihajale iz Laponije, 60 bile oskrbljene samo z lahkim orožjem. Krenile 60 v napad ter obkolile 60vjeteke postojanke. Na vzhodna strani obkolitve so druge sovjetske čete skušale razbiti obroč okoli odelkov na Lisagori. Nemška pehota pa je po načrtu odbijala V6e napade ter 6e vedio bolj bližala obkoljenim postojankam in trdnjavicam. Nazadnje so trdnjavice zavzeli v napadi* kmalu nato pa tudi LVagoro. Berlin, 31. okt. s. Na osrednjem delu sovjetskega bojišča se je nemškim četam med zagrizenimi boji, ki so 6e razvijali zadnje dni, posrečilo premagati sovjetski odpor in pridobiti nekaj ozemlja. Samo 27. oktobra 60 Rusi pustili nekje v nemških rokah 4000 ujetnikov, 19 oklepnih voz ter 25 topov. Nemško topništvo je obstreljevalo zbirališče ruskih oklepnih voz, ki so se pripravljali na na* pad,jih več uničilo in mnogo poškodovalo. Tudi na drugih delih vzhodnega bojišča je med nasprotnikovimi protinapadi bilo uničenih veliko bojnih potrebščin in so Rusi na bojišču pustili številne mrtve. Pionirski bataljon pri neki nemški pehotni diviziji je v enem 6amem dnevu pobral okoli 3500 min in 6 tem omogočil nadaljnje napredovanje. V nemških vojaških krogih [»udarjajo, da dobiva nemška letalska premoč na vzhodnem bojišču vsak dan nova potrdila. 29. oktobra je n. pr. bilo sestreljenih 62 sovjetskih letal, nemške izgube pa so bite neznatne. V Oslu je izbruhnil velik požar, ki je popolno- ma upepelil mnogo uradov in gledališče, škoda znaša okoli poldrug milijon norveških kron. V začetku prihodnjega meseca bo nova skupi- Dai ■>,a.Poncev zapustila Indijo. Potovali bodo z ladjo »Hije Maruc, ki jo je japonska vlada nalašč za to vzela v najem. Odpotovala bosta tudi generalna konzula iz Kalkute in Karačija. Vse jeklarn? in premogokopna podjetja na Japonskem se morajo združiti v posebne skupine, ki bodo postavljene pod državno vodstvo. S tem vladnim ukrepom je prizadetih 24 premogokopnih družb in 46 jeklarn. Zaradi viharnega zimskega vremena nad Azorskim otočjem ne bodo amerikanska potniška letala tam več redno pristajala. Portugalci zelo obžalujejo ukrep letalske družbe, ker je s tem Azorskemu otočju odvzeta prepotrebna zveza in bodo Azori navezani na 1 ortugalsko samo po nerednih ladijskih zvezah. Sporazum med Japonsko in Ameriko^ če bi prišlo do njega, bi moral biti sklenjen pred 15. novembrom, to je, še preden se enide japonski parlament, piše *New York He-rald Tribune«. Letošnji pridelek koruze v Argentini bo dal 100 milijonov ton. Staro koruze za izvoz ianajo šo 82 milijonov ton, predlanska letina pa je šla po gobe, ker je niso mogli prodati in bodo vso koruzo porabili za kurjavo. Švedski listi prinašajo obširna poročila o življenju vnovi prestolnici sovjet, vlade, Samari. Pravijo, da je tam veliko pomanjkanje stanovanj in gneča ter da manjka tudi življenjskih potrebščin. Policijsko nadzorstvo je zelo strofio in budno. Posebno sodišče v Parizu je obsodilo na dolge zaporne kazni 14 komunistov, med njimi šest žensk. Pariška policija je prijela zločinsko tolpo, ki se je vrgla posebno na tatvine živilskih nakaznic ter jih po raznih občinskih uradih pokradla na deset tisoče. Nakaznice ao potem prodajali. Madžarske oblasti so 8 strogimi odloki omejile vso zasebno porabo gumijastih obročev in zračnic za avtomobile. Vsi obroči, last civilistov, so zaseženi za vojsko. V Budimpešti so morali odpraviti veliko avtobusnih prog. Voditelj Nemcev v tujini, Bohle, je snoči odpotoval iz Firenze čez Brenner domov. o Strahoviti snežni viharji so zadnja dva dneva divjali po Danskem. Snega je zapadlo do dva metra, železniški promet je ustavljen, celi kraji so odrezani od sveta, ker so potrgane vse brzojavne in telefonske zveze. V Zagreba je bila končana konferenc« za raz- delitev železniških vagonov in strojev, ki so pripadali bi^i Jugoslaviji. Hrvaška dobi 37% vseh tovorftih vagonov in 35% potniških vagonov. Nove točne številke o sovjetskih izgubah Berlin, 31. okt. g. Po najnovejših točnih poročilih je sovjetska vojska od 22. junija do 81. avgusta izgubila 148 pehotnih divizij, 39 oklepnih, 10 konjeniškUi, 8 planinskih, 2 diviziji milice in dve brigadi čet, ki jih prevažaje po zraku. Vsega skupaj torej 209 divizij, seveda z vsem orožjem. Te so bile uničene ali pa zajete. Ker šteje sovjetska pehotna divizija 15.000 mož, druge divizije pa 12.000 mož, je iz tega razvidno, da so Rusi v omenjeni dobi izgubili 3 milijone ljudi. Ce pa se tej številki pripiše še domnevno celotno število mrtvih in ranjenih, je treba sklepati, da je Rusija izgubila štiri milijone in pol do pet milijonov mož. Govor ministra Riocardija pri slovesnostih v romunski prestolnici: V dvoboju z Moskvo je Rim že zmagal Bukarešta, 31. okt. s. Minister za valute in za i zamenjavo, Rafael Riccardi, je bil sprejet pri državnem poglavarju maršalu Antonescu, ki je imel z njim dolg pogovor. Nato je obiskal začasnega predsednika vlade Mihaela Antonesca ter ministra za državno gospodarstvo Marinesca. Razgovori so skupno trajali dve uri in pol. Med njimi so obravnavali važna vprašanja, ki se tičejo gospodarskih odnošajev med obema državama. Ves romunski tisk prinaša obsežne pozdravne članke na čist italijanskemu ministru. Včeraj dopoldne je bil minister Riccardi sprejet v Sinaji pri romunskem kralju in pri kraljici materi. Nato se je udeležil slovesnosti ob začetku šolskega leta v zavodu za italijansko kulturo. Te slovesnosti se je udeležilo več romunskih ministrov in drugih odličnih osebnosti. Uvodni govor je imel italijanski poslanik v Bukarešti Bovascopa, ki je dejal, da se razvijajo odnošaji med obema državama v znamenju romanstva, ki so ga v te kraje prinesli rimski legionarji. Zatem je spregovoril minister Riccardi, ki je orisal najpomembnejša znamenja sedanjega dramatičnega trenutka, ki ga preživlja današnja evropska politika. To je zadnje dejanje velike drame, katera se je začela z vojno, se zaostrila po vojni in ki se Izjave ministra Knoxa o vojnem delovanju ameriške mornarice Washington, 31. okt. 6. Ameriški mornariški minister Knox je izdal poročilo o okoliščinah pri torpediranju rušilca »Kearnyjac. Poročilo pravi, da je bil ameriški rušilec torpediran, ko je z globinskimi bombami napadel neko podmornico, »najbrž nemško«. »Kearny« je bil v spremstvu neke ladijske skupine in je šel na pomoč drugi 6kupini, ki je bila oddaljena kakih 300 milj in izpostavljena sovražnikovemu ognju. Ko je prišel na mesto, je rušilec vrgel bombe in šele čez nekaj časa ga je zadel eden od treh torpedov. V zvezi s tem poročilom je ameriški mornariški minister časnikarjem izjavil, da je ameriška vojna mornarica, ki zdaj nastopa v Atlantskem Letalska slovesnost pred odhodom na bojišče Rim, 31. okt. s. Včeraj ob devetih sta načelnik glavnega štaba general Cavallero in načelnik letalskega štaba general Pricolo pregledala skupino lovcev in lovskih letal najnovejše vrste, ki odhajajo v operacijski pas. Skupina je po pregledu izvajala sijajne letalske umetnije v skupini ter pokazala visoko stopnjo izurjenosti, drznosti in živega navdušenja pri pilotih. Notranji položaj v Bolgariji Sofija, 31. okt. 9. Pred člani vladne večine v poslanski zbornici je bolgarski notranji minister imel podrobno poročilo o notranjem položaju države. Poročal je o prvih uspehil, doseženih po uporabi zakona za obrambo države. Nato je govoril o zadnjih sabotažnih dejanjih, ki so jih v Bolgariji storili sovjetski agenti. Govoril je tudi o metanju ruskih padalcev na bolgarsko ozemlje. Ob sklepu govora je dejal, da bolgarsko ljudstvo opravlja svoje delo, ker zaupa v bodočnost nove Evrope in je o njej prepričan. Prihodnje dni bosta vladni večini poročala predsednik Filov ter zunanji minister Popov. Razdejanje v Kijevu Stockholm, 31. okt. s. Po poročilih posebnega dopisnika švedskega lista »Alton Bladet«, ki jo te dni mogel obiskati ukrajinsko prestolnico Kijev, se tod pozna silovito razdejanje, ki ga je sovjetska vojska povzročila pred umikom. Po Kijevu jo bilo razpostavljenih več kakor 10.000 min. Minirano je bilo vse, tudi stolnica, vso cerkve, zgodovinski samostan Kijevska Lavra in celo grobnice po pokopališčih. Uničenja, ki so ga Sovjeti izvedli preden so zapustili mesto, sploh ni mogoče popisati. Zažgane so med drux>m bile tudi številne knjižnice. morju, v popolni vojni delavnosti in uporablja angleške bojne načine. Eden izmed teh načinov je ta, da ne poročajo o nasprotnikovih podmorniških izgubah. Po ministrovi trditvi je to dejstvo zelo važno. Minister je 6 tem seveda hotel povedati, da je namen tega vojskovanja vzeti pogum nasprotnikovim jKidmorniškim posadkam, resnica pa je ravno nasprotna, zakaj dokazano je, . da je potapljanje nasprotnikovih ladij po mornarici držav Osi vedno in stalno raslo. To priča, da na italijanske in nemške ladijske posadke ni vplivala taktika, ki jo hvali minister Knox, zakai ta način prikriva 6amo lastne angleške izgube. Nova vrsta štednje v Nemčiji Berlin, 31. okt. s. Nemški državni podtajnik za finance Reinhardt je imel pred nekaj dnevi ]>o radiu govor o uvedbi takoimenovanega obveznega štedenja v Nemčiji. Štedenje bo v tem, da bi določen odstotek delavskih mezd in nameščen-skih plač odtegovali in jih nalagali kot posojilo državi. Posojilo bi bilo z obrestmi vrnjeno dvanajst mesecev po končani vojni. Vsi nemški listi jxmdarjajo blagodejnost tega novega finančnega ukrepa, češ da bo civilno prebivalstvo e tem znova sodelovalo pri velikanskem boju, ki ga je začel narod. S tem bodo doseženi novi uspehi pri prostovoljnih odpovedih in žrtvah pri porabi življenjskih jsotrebščin. »Volkischer Beobachter« pravi: >Ker bo vsak državljan omejil svoje potrebe v blagu in denarju, bo to omogočilo dati na razpolago za vojno še znatnejšo množino delovne sile in blaga. S tem bodo tisti, ki štedijo, nele pomagali pri porazu sovražnika, temveč bodo že imHHnH«nnnnannnnnNnnnni«nnHHnuHn>nNUHnnnn Naročniki! Dobro si pokličite v spomin, ali ste že naročili »Slovenčev koledar«! Če ga še niste, ga naročite takoj! - Le še do 5. novembra imate čas! I; Naročite ga pri naših zastopnikih ali pa naravnost pri Upravi »Slo- ; venskega doma« v Ljubljani, Kopitarjeva 6. S Za naročnike »Slovenskega doma« stane koledar le 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške. — Za nenaročnike naših listov pa stane 20 lir. »Slovenčev koledar«, Kopitarjeva 0, Ljubljana. g ■■■■■■■■■■■■■■■■■■iniaMiiaai Podrobna pojasnila k nakaznicam za obleko Oiebe od 15. leta dalj« Imajo nakaznico s 120, od 5. do 14. leta s 96 točkami, za otroka pod onim latom pa ni nakaznic Rim, 31. oktobra. Dodatno k tistemu, kar je bilo objavljenega o nakaznicah za oblačilne predmete in obutev, piše »Giornale d'Italia«, da je število točk, ki jih bo v celoti dobil vsak posamezni potrošnik, naslednje: Moški in ženske, ki so stari nad 15 let, imajo na nakaznici 1‘20 točk; dečki in deklice od petega do izpolnjenega štirinajstega leta 96 točk. Za otroke, stare manj kot eno leto, ne bo nakaznic za obleko in obutev. Nakaznice so uporabljive v vseh občinah Kraljevine, so pa strogo osebne in jih je zato prepovedano odstopati drugim bodisi celih, bodisi posameznih točk na njih. »Okenca«, ki so od nakaznice že odrezana, niso veljavna. Trgovec mora točke sam odrezati In sicer toliko, kolikor jih odgovarja prodanemu blagu. Vsi tekstilni izdelki, tudi tisti, ki stanejo manj ko 20 lir, se morajo prodati ne samo proti odrezku določenega števila točk, pač pa si mora trgovec tudi zapisati ime in priimek kupca. Osebne nakaznice, ki veljajo za nakup predmetov, ki so navedeni v tabeli A, so razdeljeni v pet vrst: l.A. Rjavkaste barve za moške od 15. leta starosti dalje. 2.-A. Vijoličaste barve za ženske od 15. leta starosti dalje. 3.-B. Zelene barve za otroke od petega do izpolnjenega štirinajstega leta. 4.-B. Škrlatne barve za deklice od petega do izpolnjenega štirinajstega leta. 5.-C. Modre barve za otroke obeh spolov od prvega do izpolnjenega četrtega leta. V vsakem štirimesečju veljavnosti nakaznice smejo potrošniki porabiti največ tretjino »okenc«, označenih z arabskimi Številkami. Tako smejo na primer tisti, ki imajo nakaznice vrste A. porabiti a) v prvih štirih mesecih »okenca« od 1 do 40; b) V naslednjih štirih mesecih »okenca« od 41 do 80; e) v zadnjih štirih mesecih pa okenca od 81 do 120. Novoporočencem smejo občine po obja- vi poroke dati nakaznice za nakup naslednjih potrebnih oblačil in tkanin, ali za njihovo izdelavo: A. Moškim: površnik ali plašč, ena obleka, jopica, dve srajci, dva para spodnjih hlač, šest parov nogavic, šest robcev in par čevljev. B. Ženam: Površnik ali plašč, dve obleki, ena jopica, predpasnik, dve srajci, dve kombineži ali spodnji obleki, dva para spodnjih hlač, šest parov nogavic, šest robcev in par čevljev. Razen tega smejo dobiti poročenci nakaznico za nakup domačega perila in tkanine, ki so potrebne za izdelavo istih. Občine smejo dati 'na podlagi utemeljene prošnje tistim ženam, ki so že v šestem mesecu nosečnosti ali pa ki so že rodile, nakaznice za nakup (poleg tistih stvari, ki so navedene v tabeli B.) še naslednjih predmetov za novorojenSke: dve prevleki za blazine, dva para rjuh za otrokovo posteljico, eno prevleko za otroški madrac, eno pogrinjalo, en koc in dve veliki brisači. Ustanovitev začasnega oddelka višje pedagoške šole Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na § 44 zakona o meščanskih Šolah, uredbo z dne 11. avgusta 1936 M. *. št. 648 o višji pedagoški šoli in na zadevni pravilnik z dne 30. novembra 1936 P. št. 48.781 bivše kraljevine Jugo- < slavije, na podstavi £1. 3 kr. ukaza z dne 3. maja | 1941 -XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se učiteljem ljudskih šol omogoči dopolnitev pripravljalnega študija za pouk na meščanskih šolan, ki so ga bili začeli na visokih pedagoških šolah v Zagrebu in Belgradu, o d r e|a t Člen 1. Z omejitvijo na visokošolsko leto 1941-XX se ustanavlja pri filozofski fakulteti v Ljubljani začasni oddelek višje pedagoške šole za pripravljanje učiteljev meščanskih šol, ki bo trajal dva semestra. Omenjeni oddelek bo obsegal samo tretji in četrti semester šole in se morejo vpisati vanj samo listi učitelji, ki so obiskovali v Zagrebu ali Belgradu prva dva semestra višje pedagoške šole ter napravili ustrezne izpite. Člen 2. Poslovanje začasnega oddelka je urejeno nalično z uredbo z dne 11. avgusta 1936 M. s. št 648 in s pravilnikom z dne 30. nov. 1936 P. št. 48.781 bivše kraljevine Jugoslavije. Po potrebi se smejo ustanoviti odseki, ustrezajoči popolnje-valnim skupinam, ki jih izberejo slušatelji. Člen 3. Dekanu filozofske fakultete se po-verja služba rektorja te šole. Kot učiteljski svet šole posluje svet te fakultete. Tajništvo šole se poverja fakultetnemu tajni-tVštvu. Stroški za njegovo poslovanje se pokrivajo iz visokošolskega proračuna. Člen 4. Za predavanja, vaje in tečaje oddelka -o>l uporablja filozofska fakulteta po možnosti svoja predavanja, vaje in tečaje in z drugih fakultet univerze. Predavanja, vaje in tečaji se poverjajo predavateljem, ki jih določi fakultetna svet in jih odobri univerzitetni senat. Tako dodeljeni predavatelji prejemajo enak honorar kakor honorarni učitelji fakultete in se smejo vabiti na seje sveta s posvetovalnim glasom. Člen 5. Za izobraževanje slušateljev oddelka se sme filozofska fakulteta poleg univerzitetnih koristiti tudi z drugimi zavodi in šolami, izpiti pa se morajo vsekakor opravljati na univerzi. Člen 6. Prošnje slušateljev presoja svet filozofske fakultete, ki o njih odloča, kakot odloča tudi o vseh sporih didaktičnega značaja glede njihovega šolskega izobraževanja Disciplinsko ob-lastvo za slušatelje je fakultetni svet Rok za vpis na začasni oddelek se določa na dan 20. novembra 1941-XX. Člen 7. Glede vprašanj, ki niso obsežena v tej naredbi, poroča filozofska fakulteta Visokemu komisariatu, ki odloči po zaslišanju mnenja urada za univerzitetne zadeve in prosvetnega oddelka. Učni načrt, ki se priporoča slušateljem oddelka, mora predhodno odobriti zgoraj omenjeni urad. Člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokra-■-o. Ljubljana dne 27. oktobra 1941-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Obvezno cepljenje proti daviel na ozemlju občine Loški potok Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odredbo z dne 23. avgusta 1941-XIX št. 90 o obveznem cepljenju proti davici na ozemlju ljubljanske občine in smatrajoč za potrebno, da se razširi obveznost cepljenja zoper davico na ozemlje občine Loški potok, kjer se endemična gnezdišča davice vztrajno ponavljajo, odrejal Člen 1. Cepljenje zoper davico je obvcz.io za otroke obojega spola med 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju občine Loški potok. Županu občine Loški potok in ravnatelju Higienskega zavoda v Ljubljani se poverja izvršitev te naredbe in določitev kraja, dneva in ure, kjer in kdaj naj se opravi cepljenje. Člen 2, Cepljenje se mora opraviti po določ- . bah komisariatske naredbe z dne 23. avgusta 1941- * XIX št. 90, katere predpisi veljajo tudi kolikor se nanašajo na kazni za kršitve te naredbe. Člen 3. Ta naredba stopi takoj v veljavo. Ljubljana dne 23. oktobra 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Današnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice. Prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. Z njimi plačajte tudi naročnino za »Slovenčev koledar«. Le do 5. nov. imate še čas! V treh vrstah... Na Bokalcah pri Ljubljani že pridno grade Dom za onemogle. Dom bo povsem moderno urejen in tudi sezidan po najmodernejših načrtih. Gozdna uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo imela 10. novembra veliko javno dražbo, na kateri bo prodanih okoli 700 kubičnih metrov je* love deblovine. Na Gorenjskem so zadnje čase popravili nekaj važnih cest. Popravljena je tudi cesta, ki pelje k Sv. Križu. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je izdal odlok, v katerem je rečeno, da Vsi svetniki niso praznik, v smislu delavsko-pravnih določb. Na Spodnjem Štajerskem so preurejena vsa zavarovanja. Zadnjo nedeljo so bili v Slovenski Bistrici, v Slovenskih Konjicah, Št. liju in Marenbergu eno* dnevni tečaji za voditelje brambovskih oddelkov. Na Spodnjem Štajerskem so zadnjo nedeljo prvikrat pobirali prispevke za zimsko pomoč. V kratkem bodo na Štajerskem vpisovali mladeniče, rojene v letih 1905 do 1924, v policijsko divizijo, ki se z ramo ob rami bori z nemško vojsko na vzhodnem bojišču. Vpis bo prostovoljen. 27. oktobra je bila v Celju odprta višja šola. Zadnjo nedeljo so bili v Celju slovesno zapriseženi pomočniki in pomočnice nemškega Rdečega križa. Zapriseženih je bilo 17 moških in 53 žensk. Istega dne je bila tudi prisega v Slovenski Bistrici. Krompirja zdaj ne smejo več lupiti na Spodnjem Štajerskem. Ves krompir jc treba odslej kuhati le v oblicah. Darovi za medicinsko kliniko Za nabiralno akcijo medicinske klinike v Ljubljani so darovale sledeče tvrdke in privatniki: Hribar Dragotin, tovarna pletenin, Ljubljana, 1000 lir, trgovina Verovšek, Ljubljana, 5000 lir, g. Schneider Maks, Ljubljana, 500 lir, I. C. Mayer, trgovina, Lj., 1000 lir, lekarna Piccoli, Ljubljana, 1000 lir, lekarna Sušnik, Ljubljana, 1000 lir. — Za bolniško biblioteko so darovale knjige sledeče knjigarne, založništva in posamezniki: Modra ptica, Ljudska knjigarna, Kleinmayer & Bamberg, Učiteljska knjigarna, Tiskovna zadruga, Akademska založba, Nova Založba, Mladinska založba, Knjigarna Schwent-ner, g. Tone Seliškar in g. dr. Jože Bohinjc. Ljudska knjigoveznica, g. Šifrer Matija, g. Janežič Anton in Nova knjigoveznica so vezali brezplačno knjige. — Vsem tem dobrotnikom se najiskreneje zahvaljujemo, saj so s tem dokazali svoje socialno razumevahje in služili drugim za zgled. — Pred-stojništvo medicinske klinike. Novice iz Države Sneg je polomil drevje in potrgal žice Ljubljana, 31. okt. Letošnji oktober bo v vremenski kroniki zapisan kot mesec, ko je začelo, kar že mnogi stari ljudje ne pomnijo, zgodaj in pogostokrat snežiti. Prvi sneg smo dobili 22. oktobra, sedaj pa je v drugič prišla nova naklada snega, ki je precej izdatnejša, kakor prva. Jutranja temperatura je bila včeraj nad ničlo, toda v zraku sta se med seboj včeraj dopoldne začeli boriti dve vetrovni struji. Visoko v zraku je valovil južnik, spodaj pa mrzli sever. Po vseh naših krajih je začelo že dopoldne močno snežili in popoldne je snežilo kar na pretege tako, da je bila kmalu za nekaj centimetrov plan in ravan znova pobeljena. V Ljubljani je padlo snega za približno 5 cm. Po mnogih krajih na Dolenjskem in Notranjskem so bili hudi snežni meteži taiko, da je ponekod snega že do 1 m, kakor v kočevskih, snežniških in čabranskih gozdovih. Že ob prvem snegu je bil nekoliko oviran avtobusni promet proti Ložu, posebno na Blokah, kjer je zapadlo obilo snega in so tam nastali veliki zameti na krajih, ki so huje Izpostavljeni burji. Pečnlkar-jev avtobus, ki sedaj vozi iz Loške doline ob 7 zjutraj in prihaja v Ljubljano ob 11 dopoldne, je imel tudi danes majhne težave in ovire, pa jih je še nekako premagal. Mokri in težki sneg se je vsedal po listnatem drevju, ki ga je na mnogih krajih močno polomil tako, da so padale velike veje na tla. Sneg je posebno mnogo škode napravil na sadnem drevju, v prvi vrsti na jablanah. Ljubljana sama je lepo pobeljena po strehah, toda po ulicah je nastala brozga, ki pač ni prijetna za čevlje. Na mnogih krajih pa je sneg potrgal razne žice telefonske napeljave. V mestu je sneg pokvaril do 400 naročnikom telefonske zveze. Tudi interurbanske telefonske zveze so bile na mnogih krajih potrgane. Na živilskem trgu so mestni delavci že zgodaj zjutraj začeli odkidavati sneg, bil pa je trg pred praznikom zelo živahen kljub slabemu vremenu. Na prostoru ob Vodnikovem spomeniku so bile danes razstavljene najlepše krizanteme in druge nagrobne rože. Novost je ta, da morajo imeti vrtnarji vsako rožo oznaičeno s cenami. Krizanteme so od 7 do 15 lir. Kratka poročila javljajo dalje, da so bili silni snežni viharji po Gorenjem Krasu od Postojne naprej. Veliki so ponekod zameti. Pritisnila je burja. Vremensko poročilo pravi, da je bila davi najnižja jutranja temperatura +1°. včerajšnja naj-višja pa je bila +3.6» C. BarometeT je davi dosegel izredno nizko stanje, ki ga že desetindeset-letja niso zaznamovali meteorološki anali. Barometer je davi dosegel 749.9 mm. V Ribnici četrt metra novega sner* ’ Ribnica, 31. oktobra. Včeraj je vse popoldne hudo snežilo in je na-medlo na staro plast četrt metra novega snega, ki je napravil ponovno veliko škodo v sadovnjakih in v gozdovih na mladem drevju. Električne in brzojavne žice so močno poškodovane in tudi vlaki imajo velike zamude. Tako je vlak, ki bi moral priti ob pol 12, prišel šele ob 15. Kmetijski minister v Padovi. Minister za kmetijstvo in gozdove, Eksc. Tassinari, se je te dni mudil v Padovi, kjer 60 6e pri tej priliki sestali krajevni veljaki in zastopniki tamkajšnjih okoliških kmetijskih društev in ustanov, med drugimi tudi zastopniki kmetijstva iz vseh treh Benečij. Sestanku je predsedoval minister sam, nakar so mu zastopniki poročali o 6tanju kmetijstva v posameznih krajih. Minister Ta66inari jim je dal potrebna navodila glede letošnjega pridelka žita m njega oddaje v skupna skladišča. Poudaril je, da je letošnjo jesen treba posejati činrveč žita, da bo prihodnji pridelek Se obilnejši kot je zdaj. Razloži! jim je končno tudi V6a glavna vprašanja, ki se nanašajo na prehrano. Osrednji urad za preskrbo oblačilnih predmetov. Za oskrbo malih trgovcev in rokodelcev s tekstilnimi izdelki in oblačilnimi predmeti, ki jih je po novem mogoče dobiti 6amo na nakaznice, bo v Kirnu ustanovljen pri ministrstvu za korporacija poseben osrednji urad, ki bo imel nalogo gledati na to, da se bo izdelovanje omenjenih izdelkov v redu nadaljevalo, da se bodo razdeljevali v skladu s količinami, ki bodo v resnici na razpolago ter končno določati postopek razdeljevanja 6amega in dajati podrobna navodila za oskrbovanje trgovcev z oblačilnimi predmeti. Po novih predpisih funkcija veletrgovcev ne bo v ničemer zmanjšana. Podjetja, ki 6e bavijo s prodajo na drobno, bodo tudi v bodoče lahko dobivala blago pri tistih veletrgovcih kot dozdaj ali pa po svoji izbiri, pa bodisi da so ti sami proizvajalci ali pa trgovci na debelo. 2ivilske nakaznice za tujce. Kmetijsko ministrstvo je izdalo posebne določbe, ki se nanašajo na živilske nakaznice za tujce. Pokrajinski prehranjevalni uradi se morajo z obmejnimi oblastmi pogoditi glede razdelitve začasnih živilskih nakaznic za tujca, ki 6e pripelje čez mejo. Takšne nakaznice veljajo samo za dobo potovanja. Obmejne oblasti bodo dajale tujcem živilske nakaznice ob prestopu meje ali ob prihodu v pristanišča. Treba je na potnem lietu ali kakšni vojaški listini označiti, da imajo dotičniki res pravico do živilske nakaznice. Nova poštna palača v Aosti. V navzočnosti državnega podtajnika v poštnem ministrstvu Eksc. Marinellrja in številnih drugih vplivnih osebnosti so na državni praznik 28. oktobra odprli v Aosti novo poštno poslopje. Če hoče kmet dobiti krušno nakaznico, se mora odreči 140 kg pšenice. Na kmetijsko ministrstvo je prispela prošnja za pojasnilo, koliko pšenice mora kmet oddati v 6kupna skladišča, če si hoče zagotoviti pravico do krušne nakaznice. Kmetu je, kakor znano, dovoljeno obdržati 200 kg pšenice za domačo porabo, t. j. za kruh in za druga jedila, pri katerih se uporablja moka. Pripominja 6e, da je od te količine žita 140 kg določenih za kruh, 60 kg pa za druge stvari. Na podlagi tega je ministrstvo izdalo pojasnilo, ki pravi, da mora kmet, če hoče dobiti krušne nakaznice, oddati 140 kg pšenice. Kdor pa si bo obdržal manj kot 200 kg pšenice, 6e bo to seveda pri računu upoštevalo. Nesreča pri Podbrdu. »11 Gazzettino« piše: Poročali smo že o težki nesreči, ki se ie pripetila na postaji Podbrdo, ko se je prevrnila lokomotiva, ki je privozila z nemške postaje Boh. Bistrica in naj bi odpeljala tovorni vlak nazaj na zasedeno ozemlje. Ker so odpovedale zavore, je lokomotiva skočila s tira in se prevrnila na levo stran. Pri tej nesreči so našle smrt tri 06ebe, ki so bile na lokomotivi, dočim se je strojevodji posrečile rtšiti s tem, da je še v pravem času skočil skozi okno. Trupla ponesrečencev so takoj izvekli izpod lokomotive ter jih po prihodu sodne komisije položili v nek prostor na postaji, ki so ga prinerno okrasili. Ponesrečenci 60 trije Nemci in 6icer Michael Vock, kurjač, Josef Hattenberger, preglednik in Leojx>!d Dernosdmig, zastopnik nemških železnic na postaji Podbrdo. Strojnik Ivan Kocjančič, ki je dobil več poškodb, se zdaj zdravi v goriški bolnišnici. Ostale tri žrtve so v torek odpeljali v Boh. Bistrico, kjer so jih slovesno pokopali. Pred odhodom vlaka so bili na jx>staji v Podbrdu zbrani številni zastopniki krajevnih civilnih in vojaških oblasti. Razburljiv dogodek tik po poroki. V Bariju se je te dni pripetila nenavadna nesreča, ki bi lahko imela hude jx3sledice, če ne bi bilo vsaj malo sreče v nesreči. Iz tamkajšnje Marijine cerkve 6ta prišla izpred oltarja dva novoporočenca. Ko sta 6e prikazala pred vrati, 60 jima številni prijatelji in znanci, ki so se nabrali med poroko pred cerkvijo, začeli malo preveč nagla6 voščiti srečo. Zagnali so tolikšen hrup, da so se konji, ki so bili vpreženi v voz, kamor sta se novoporočenca V6edla, da bi 6e odpeljala na svoj dom, nenadno splašili. Voznik je izgubil oblast nad njimi in jih je šele 200 metrov daleč ustavil nek karabinjer na ta način, da 6e je enemu konju vrgel okoli vratu, da je padel. Novoporočenca sta bila rešena nevarnosti ali vsaj 6lrahu. Prihiteli 60 na kraj, kjer se je voz ustavil, seveda takoj tudi tisti, ki so prej čakali pred cerkvijo in znova začeli voščiti novoporočeneema vso srečo. Tokrat morda bolj uspešno. Smučarju in športnemu Časnikarju Zdravku Stanglu namesto lučke na grob Prav je, da se tudi športniki za Vse svete spominjamo tistih, ki so za vedno odložili smučj in gojzerce in se preselili v božje šotori. Zlasti je prav, da se spomnimo onih iz naših vrst, ki so mlajšim pripravljali pot: ki *° bili požrtvo-valnejši, smelejši in bolj tovariški od športnikov naših dni. Krog cerkve v Dovjem jih počiva cela druščina. Tam ležijo alpinci, katerim je ugasnila luč življenja v trenutku, ko so se vi-soko v triglavskih stenah oprijemali skal in napenjali svoje moči, da bi se povzpeli nad vse, kar je težko in nevarno. Med orjaškimi stenami in stremečimi alpinisti, med tisočletnimi prepadi m bežnimi plezalci je nastopilo hipno nesoglasje — morda pomota v oceni človeških moči — morda se je nekje visoko odtrgal kamen, ki je stoletja počival — in življenja so ugašala, ko so bila v največjem nap>onu. Veliko jih je premagalo strmine, nekatere pa je usoda med stenami in prepadi odbila in jih poslala premagane v pečevje. Tovariši so jih poiskali in prenesli v mirno zavetišče triglavskega pokopališča. kjer počivajo v družbi častitljivega planinskega župnika Aljaža. Vsako pomlad jim prinesejo gorenjska dekleta prvega cvetja, vsako poletje jim trgajo tovariši najlepše planike, za Vse svete pa se jih spominjajo v molitvi. Smučar Zdravko štangl pa leži sam v Križah. Njegovemu spominu so namenjene te vrstice. Najbližji mi je bil, tako vzvišen nad Športnimi tovariši, da bomo še dolgo mislili nanj r. ljubeznijo in spoštovanjem. Bil ie kmetski fant, \x Šmihela pri Pliberku. Po plebiscitu so morali štanglovi zapustiti domovje, preselili so se ▼ Sturmovo grabo pod Urško goro. Spoznala sva se pri dijaškem Orlu v Mariboru, tesnejše stike pa sva navezala pred desetimi leti na smuškem tečaju mariborskih Maratoncpv. Štangl je žarel od veselja, ko ie v sončnem zimskem jutru pripeljal četo podjetnih mariborskih smučarjev k Rimskem vrelcu. V tečaju je vladalo nenavadno razpoloženje, nevidna roka je vse urejevala tako, da so bili udeleženci zadovoljni in da so odnesli lepe spomine na prve dni bele opojnosti. Ko 6mo v listih čitali poročila o našem smuškem tečaju, so želi priznanje vsi drugi, le nevidna roka ni bila med njimi. To je bil Zdravko Štangl. Vse je organiziral, vse pripravil in pospravil, sam napisal poročilo in delil svoje zasluge drugim. Pohorje ga je vedno bolj vezalo nase. Nedeljo za nedeljo je hitel na zelene vrhove, obiskoval kmete in se pogovarjal z njimi kot brat z brati. Za vse se je zanimal, vse gd je skrbelo; polje in pašniki, gozdovi in divjačina, letina in zima... Ljudje so imeli radi vedrega mladeniča. Kjer koli se je zglasil, so mu natočili jabolčnika in čakali na njegovo odkritosrčno in pametno besedo. Bil je med redkimi športniki, ki je čutil za tiste, ki dajejo slovenski zemlji lepoto pridnih rok. Na jesen se je udeleževal tekov čez drn in strn, v zimi pa je bil med prvimi na smučeh. Udeleževal se je smuških tekov na dolge proge, v skijoringu pa je bil znan kot eden najdrznejših. Pohorci so bili na svojega fanta jx*nosni. V iskreni vnemi za slovenski šport je prijel za pero in začel pisati. Postal je mariborski športni poročevalec »Slovenca«, pozneje pa tudi dopisnik »Pravde« in »Vremena«. Ko je dobil sloves prikupnega časnikarja, so ga povabili v Ljubljano v uredništvo »Slovenskega doma«. — Vse svoje moči in sposobnosti je posvetil listu, širša javnost ga je komaj poznala. Pač pa je uživala ob sočnih člankih in športnih reportažah, katere je pisala nevidna Zdravkova roka. če je za koga pri nas mogoče trditi, da ga je njegov nemirni, hlastajoči in vse obsegajoči poklic obsedel do dna in konca, je treba to reči o pokojnem tovarišu Zdravku štanglu. Kot mladenič je bil neugnan v športu, j>ozncje pa je svoj nenavadni talent in svojo športno jx>d-jetnost žrtvoval poklicu. Svoje bogate zaloge duševnih in telesnih moči je vložil v časnikarsko službo. Pri izrednih dogodkih, ki so se zgodili kjer koli, je moral biti prvi. Kot strela je premagoval na svojem motorju daljave, vse si je ogledal na licu mesta, poizvedoval, pisal, fotografiral — in dirkal spet v redakcijo. Kadar je odnesel poročevalsko zmago, je je bil prav tako vesel kot svojih smuških orvenstev na Pohorju. Na velikonočni ponedeljek leta 1937 ga je pretresla novica o nesreči pod Storžičem. — Zdravko, fant s kmetov, povezan z smučmi in gorami, je čutil kot malo kdo presunljivo novico o deveterih Tržičanih, katere je zasul plaz. Med prvimi je bil v Tržiču, drvel na lice mesta, pomagal, poizvedoval in j>oročal na vse strani. Iz dneva v dan smo brali ▼ »Slovenskem domu« pretresljiva poročila o reševanju, odkopavanju in pogrebih Toliko sočutja je bilo v njegovih j>oročilih. kakor da je pisal o lastnih bratih, ki so iskali sonca in veselja, pa so jih bele lavine utopile in zadušile. Ko so nad pogumnimi reševalci SPD še viseli plazovi, je bil štangl med njimi. Vse je poizvedel, beležil in fotografiral, tolažil svojce in spet dirkal k telefonu. Nase je pozabil. Zaloge moči je izčrpal, pridružil se je prehlad in neusmiljena bolezen se ga je lotila. Razumel je božji mig, toda bilo je prepozno. S težkim srcem je spoznal, da sj je nakopal jetiko, bolezen tistih Slovencev, ki so tudi v težkih razmerah hoteli dati celega moža že v otroških in fantovskih letih. Pri Rabičevih v Mojstrani je iskal zdravja. Upal je, da ga bo v mirnem gorskem ozračju in pri dobrih ljudeh spet našel. Zadnjikrat sem ga srečal v Planici, kamor sem spremljal nekega ministra. Židane volje smo se peljali na saneh iz Kranjske gore v Ilirijanski dom. Zdravko pa je počasi drsel na svojih zvestih smučeh. Bil je že močno suh, njegov nasmeh je bil otožen. Povabil sem ga na sani, je pa odklonil, češ da je že blizu. še vedno je bil časnikar. Zvečer je poiskal ministra in ga prosil za razgovor za njegov časopis. Tiste čase je bil« v Belgradu huda polemika proti zagrebškemu olimpijskemu odboru. Belgrajčani so napadali vse športne ustanove, ki so imele svoja vodstva izven prestolnice in delali hudo krivico marsikateremu zaslužnemu šjKirtniku. Edini, ki se je med časnikarji znašel, je bil Zdravko Štangl, ki je razgalil prikrite namene belgrajskih »strokovnjakov« in napisal duhovit članek, poln jasnih, daljnovidnih in pogumnih izjav, še danes čuvam ta članek in se pisca hvaležno spominjam. Ni mi znano, če je pozneje še kaj pisal. Po božiču leta 1938 se mu je stanje poslabšalo in moral je na Golnik. Ko je odhajal iz Mojstrane, niso mogli domačini prikriti svojih solznih oči. Na Golniku je preležal veliko dni in noči v upanju in premišljevanju. Moči pa, ki so ga nekdaj z lahkoto nosile po smuških terenih, se niso hotele vrniti. Dočakal je še nekaj lepih pomladanskih dni, par minut pred svojim koncem pa je mirno kot objektiven časnikar priznal in izjavil: »Umrl bom. — Čutim, da se pred menoj odpira nekaj ogromnega...« V zgodnji pomladi je grobar v Križah Izkopal novo jamo. V njo so zagrnili srce mladega človeka, ki je bil biser med športniki. slovenskimi —ga. Dokler ne pade zadnje jasno čelo tto pokopališču pri Sv. Križu je pokopanih 51.000 pokojnikov ■ ■ ■ Ljubljana, oktobra. Sedaj tik pred praznikom Vseh svetih in Vseh vernih duš dnevom, se polnijo ceste, ki vodijo na ljubljanska pokopališča, največ seveda pa na glavno pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana ima sedaj štiri pokopališča, od katerih je eno opuščeno, namreč sv. Krištof, je pa še vedno Slovencem svet kraj, saj tam je Navje, slovenski Panteon, kjer leži dosti naših velikih pokojnikov. Poleg pokopališča Sv. Križa pa Ljubljančani, zlasti sosedje, še vedno jx>-koptijejo na pokopališčih v Stepanji vasi in na Viču. L. 1940. ponienja za pokopališče Sv. Križa velik korak naprej. Uresničena je bila stara želja Ljubljančanov, da dobe mrtvaško vežo. toda mojster Plečnik je več kot prekosil pričakovanje. Z »Zalami« je ustvaril čudovito umetnino, jx>lno arhitektonske in likovne lepote, pa tudi pobožnega, verskega duha. Ljubljančani 60 sicer pričakovali, da bodo dobili veliko dvorano, kjer bi bili mrtvi razstavljeni, kakor v kakšni ogledovalnici, tako pa so z Zalami dobili skupino kapelic, eno lepšo od druge. Zadoščeno je torej tudi zahtevi po individualnosti, sicer pa vsakdo najrajši 6am objokuje svojega pokojnika in noče, da bi ga motila še žalost drugih ob dragem mrtvecu. Sčasoma so se Ljubljančani, ti večni kritiki, le sprijaznili z Zalami in danes soglasno priznavajo, da Je mojster Plečnik to vprašanje najboljše rešil. Tako se že leta in leta dogaja z vsemi umetninami, ki jih je ustvaril mojster Plečnik v našem me6tu. Druga umetnina, ki jo je pridobilo pokopališče predlanskim, je čudovita skupina grobnica padlih vojakov •a pokopališču. Sedaj 60 pravkar še okrasili značilni napis na vrhu grobnice. Na ta način smo Slovenci, zla6ti pa Ljubljana, najlepše počastili spomin padlih vojakov. V naših časih, posebno v zadnjih letih, je prodrlo na ljubljansko pokopališče popolnoma načelo, da je tu eno glavnih torišč umetnosti. Nikjer drugje ni na enem kraju toliko prilike, da ljudje pokažejo 6Voj smisel za lepo umetnost, kakor ga zahteva pieteta. Arhitekt in kipar, tema obema je treba zaupati, kadar opremljaš bivališče svojih rajnih. Duševna kultura vsakega naroda se pozna najbolj na pokopališču. In Ljubljana se je v resnici izkazala s svojim pokopališčem, da je kulturno zrela. Pokopališče sv. Križa, tako urejeno, kakor je dandanes, nam je v jx»nos. Čiste bele steze med grobovi, lepe zelene grede, tihi cipresni gaji, lepi nasadi so povsod, zanemarjenega groba ne vidiš, naj bo še tako preprost. Družine, ki zmorejo, so si omislile prave umetnine za grobove svojih pokojnikov. Lep* plastike, okusno obdelan mramor, vse kaže, da po bili na delu umetniki. Izginjajo pa piopolnoma 6 spomenikov fotografije, kar jih je še, so 6tarejše. Novejši preprosti grobovi pa se odlikujejo s svojo enostavnostjo, brez raznih pretiravajočih napisov. Če ne sestavi napisa resničen pesnik, je bolje, da ga ni. Osrednja grobova , pokopališča sta še vedno grob Janeza Ev. Kreka ,JB- nadškofa A. B. Jegliča, oba 6krbno negovana, vedno je 6veže cvetje na njih, vedno se ustavljajo 0x0 čestijci obeh slovenskih velikanov pred njima. ■ hWo številu prebivalstva znatno narastla. Povprečna umrljivost Ljubljančanov namreč znatno pada. Ljudje so vedno bolj zdravi in dosegajo visoke starosti. Vendar moremo računati, da je dve tretjini po-kopanih na tem {»kopališču bilo stalnih prebivalcev Ljubljane, torej pokriva ruša na {»kopališču sv. Križa okoli 34.000 Ljubljančanov, torej ni čudno, da je menda ni v Ljubljani družine, ki ne bi imela koga od 6vojcev tu pokopanega in zato ni čudno, da vedno in ob vsakem vremenu romajo na pokopališče številni obiskovalci, na pramik Vseh svetih in na Vseh vernih duš dan, pa se seli tja vse mesto. Ko6ti slovenskih fantov in mož, padlih in umrlih, počivajo tudi po vsej Evropi, pridružili so 6e jim še oni, ki so padli ali umrli v zadnjih letih, zlasti pa v usodnih dnevih leto6 spomladi. V6em ne moremo urediti grobišč, saj za mnoge in mnoge niti ne vemo, kje so pokapani. Najlepše jih počastimo, če se jih spomnimo v molitvi in dobrih delih. Grobnica na {»kopališču sv. Križa je [»stavljena tudi v sj»min vseh znanih in neznanih, ki počivajo izven domovine Molimo zanje! — r. Kako in komu bodo delili krompir Pravico do njega imajo izključno le tisti, ki se z njim če niso založili Ljubljanski mestni preskrbovalni urad je s pomočjo Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino nakupil kromp*ir za one Ljubljančane, ki še niso založeni z njim. Na vse načine si je prizadeval in si še prizadeva pri nabavah čim večjih zalog tega tako važnega res ljudskega živila. Letina na Dolenjskem je kriva, da množina krompirja morda ne bo tako velika, da bi popolnoma krila nekdanjo potrebo ali porabo v naši občini. Verjetno bodo pa še ugodno zaključena tudi pogajanja za nakup krompirja onstran meja naše pokrajine in kraljevine. V tem primeru bo sedaj določena množina krompirja s poznejšim dodatkom primerno povečana. Doslej nabavljeni krompir pa bo mestni preskrbovalni urad pri trgovcih na drobno takoj še ta in prihodnji teden razdelil strankam. Za nabavo krompirja daje mestni preskrbovalni urad naslednja navodila: Vsak družinski glavar ali njegov pooblaščenec ima pri trgovcu, kjer dobiva živilske nakaznice in racionirano blago, pravico nabaviti za vsako osebo 25 kg krompirja. Če bo trgovec na drobno izjavil, da krompirja sam ne bo oddajal, bo določil za to pooblaščenega trgovca na debelo, kjer bo porabnik dobil svoj delež krompirja. V tem primeru mora trgovec na drobno izročiti trgovcu na debelo natančen seznam svojih strank z navedbo števila družinskih članov. Od nabave pa so popolnoma in brez Izjeme izključeni oni, ki že Imajo kakršnekoli zaloge krompirja. Če ima pa družinski glavar manjšo zalogo kot 25 kg na osebo, ima pravico za nabavo ustrezajoče razlike krompirja. Mestni preskrbovalni urad bo uvedel izredno strogo kontrolo, da krompirja ne bodo nabavljali oni, ki so si ga kjer koli že zagotovili ali že imajo. Če bo ugotovljeno, da je dobila krompir oseba, ki si ga je že priskrbela ali ga že ima, ji bo ta krompir prisilno in brez povračila izdatkov odvzet. Neupravičeni nabavljalec pa bo obenem tudi najstrožje kaznovan po uredbi o trgovanju s krompirjem. Zaradi poznejše primerjave bo moral trgovec v poseben seznam vpisati ime družinskega glavarja, ki si je nabavil krompir, stanovanje in dobljeno množino krompirja. Vsak bo moral prejem krompirja podpisati. S podpisom pa bo tudi vsak prejemnik potrdil, da so mu znana gornja navodila o upravičenosti do krompirja. Trgovci bodo morali prejem krompirja potrditi tudi v nabavni knjižici za meso s svojo štam-piljsko in zapisati prodano količino. Zaradi kontrole bo moral vsak, ki bo prevzemal krompir, predložiti za vse družinske člane izpolnjene živilske karte na vpogled. Mestni preskrbovalni urad upa, da bodo občani razumeli ta poziv ter si bodo tako ta krompir nabavili res samo oni, ki krompirja še nimajo. Upamo, da se ne bo treba poslužiti prej navedenih strogih ukrepov, hkrati pa poudarjamo, da se jih bo mestni preskrbovalni urad odločno ter brez pomislekov in kakršnih koli ozirov gotovo po-služil, če bo našel take, ki bodo neupravičeno nabavljali krompir ter na ta način onemogočali pravično razdelitev tega ljudskega živila. Mestna občina si je nadela nalogo, da preskrbi krompir onim, ki ga res nimajo, ne pa onim, ki so si ga znali z najrazličnejšimi sredstvi že nabaviti ali zagotoviti. Mestni preskrbovalni urad opominja vse prejemnike, naj krompir skrbno preberejo in dobro shranijo, da ga obvarujejo gnitja. Ljudje naj krompir skrbno razdele na posamezne tedne in dneve ter varčujejo z njim, ker ni zanesljivo, če bodo pozneje še dobili večje količine krompirja. Obenem opozarja mestni preskrbovalni urad in prosi vse trgovce na drobno in na debelo, ki bodo razdeljevali krompir, naj vsako stranko posebej opozore, da ima pravico do nabave izključno samo ona oseba, ki nima zalog ter da bo mestni preskrbovalni urad to najstrožje nadzoroval. Trgovci pa naj tudi pazijo, da si ne bi kdo nabavil krompirja za več oseb kot jih njegova družina res ima. Mestni preskrbovalni urad je nekaterim večjim : trgovcem že oddal nekaj krompirja, drugim trgovcem pa bo razdeljeval krompir po njihovih imenih od začetne črke A—J v petek 31. oktobra, od začetne črke K—M v torek 4. novembra, od N—R v sredo 5. novembra in od S—2 v četrtek 6. novembra. Sprememba območja občine Tržišče Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 1. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se preuredijo meje občine Tržišče, odreja: Člen 1. Del kraja Stražberk (hišne številke 1, 2, 3, 4 in 16) v občini St. Janž, ki je bil v zvezi z delno spremembo mejne črte priključen Ljubljanski pokrajini, se pripoji občini Tržišče, okraj Novo mesto. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 27. oktobra 1941-XIX. Šport Nedeljski športni spored V nedeljo bo peto kolo prvenstvenega tekmovanja SNZ. Vsi klubi bodo spet zaigrali, samo SK Ljubljana bo topot počivala. Hermes : Mars. To bo menda najhujša nedeljska tekma. Oba tekmeca sta srčna, borbena in o zmagi enega ali drugega bi bilo napačno govoriti. Borba bo ostra od prve do zadnje minute. Svoboda : Grafika. Tudi tukaj sta dve točki na razpolago. Kdo jih bo pobral? Svoboda je tehnično zelo dobro podkovana, Grafika pa je zadnjo nedeljo proti Marsu dala prav dobro igro. Bomo videli. Elan : Jadran bo tokrat v Novem mestu, to pa samo pod pogojem, če bo delegirani sodnik pred začetkom igre smatral, da je Elanovo Igri šče pravilno in uporabno. Sicer pa bo med orne njenima nasprotnikoma le prijateljska tekma. — Vsekakor pa bo imel Jadran trd posel s poletnim Elanom, ki je že v Ljubljani pokazal, kaj zna. V II. razredu pa bodo te-Ie tekihe: Vič : Moste. Ne motimo se, če računamo Mostam dve točki v dobro. Bolj trda pa bo borba med Slavijo in Korotanom. Začetki, igrišča in sodniki nedeljskih tekem. Hermes jun. : Mars jun. ob 13 na igrišču Hermesa, sodi Zajic VI. — Svoboda : Grafika ob 14 na igrišu Hermesa. Sodi g. Makovec (stranska: Zajic, Safošnik). — Hermes : Mars ob 15.30 na igrišču Hermesa. Sodi: inž. Mrdjen (stranska: Kos in Makovec). — Elan : Jadran na igrišču Elana v Novem mestu ob 14.30. Sodi: g. Čamernik (stranska: Not in ?). — Slavija : Korotan na igrišču Mladike ob 10 dop. Sodi: g. Kos H. (stranska: Kamnikar in Jenko VI.). — Vič : Moste na igrišču Korotana ob 10 dop. Sodi: g. Jerman (stranska: Trtnik, Kovič). Poročila iz Zveze Protest SK Slavije, ki je protestirala proti verifikaciji tekme Mladika : Slavija, v kateri je zmagala Mladika z 9 :0, je bil ugodno rešen. Mia' dika je nastopila takrat z igralcem, ki še ni imel pravice nastopa. Danes ob 4 popoldne bodo teoretični izpiti za sodniške kandidate v pisarni SNZ. V nedeljo pa bodo praktični izpiti na igrišču Ljubljane ob Eol 10 dopoldne. Za to priliko morajo postaviti jubljana dve moštvi, Grafika in Mladika pa po eno. Koledar Danes, petek, 31. oktobra: Volbenk. Sobota, 1. novembra: Vsi svetniki. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Mur-mayer R., Sv. Petra c. 78. Spominska svečanost za padlimi in umrlimi tovariši Šentpeterske iare bo v nedeljo 2. novembra ob pol 11 v cerkvi sv. Petra. Zdravniško nedeljsko službo bo opravljala od petka od 20 do nedelje do 8 zjutraj mestna zdravn. dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova 13, telefon 47-64. — Od nedelje od 8 zjutraj do ponedeljka do 8 zjutraj pa mestni viš. zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova 18, telefon 36-24. Prijave za odmero zgradarine za davčno leto 1942-XX je treba vlagati v času od 1. do 30. novembra 1941-XIX pri pristojnih davčnih upravah ali pri občinah, kjer leži predmet zavezan zgradarini. V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino, ki je pogojena na dan 1. novembra 1941-XIX. Honorarne ure. Rektorat Glasbene akademije v Ljubljani potrebuje za poučevanje splošne zgodovine in zemljepisa učne moči. Na vsak predmet odpadeta po 2 tedenski uri. Reflektanti s kvalifikacijo srednješolskih profesorjev naj se javijo pri tajništvu do 4. novembra. Prednost imajo profesorji brez službe z družino. Sprememba okoliša pošte Ljubljana 7 (Šiška). Kraji Dolnice, Dravlje, Glince, Kamna gorica, Per-žan, Podutik, Trata, Zapuže, del Podgore, hišne številke 17, 26, 31, 43, 45, 46 in 47 ter del kraja Poljane, hišne štev. 25, 45, 47, 52, 56, 59, 63, 64, 65 in 66, ki so spadali prej k okolišu pošte Št. Vid nad Ljubljano, se dodelijo k okolišu pošte Ljublja-na 7. . Velika darila in nagla oddaja nakaznic vse-6vetske akcije pričajo, da se ljubljansko prebivalstvo popolnoma zaveda dobrega namena te dobrodelne akcije ter zato hoče letos svoje rajne še posebno počatlti z dobrimi deli. Pri tem pa naša razsodna in dobrosrčna javnost tudi prav dobro ve, da bo V9a vsota, ki jo zbere vsesvetska akcija, porabljena edino za podpore, potrebne v Ljubljani {» odločitvah mestnega socialnega urada in vrhovnega socialnega sveta za mesto Ljubljano. Za vsako darilo, ki ga dobrosrčni Ljubljančani dajo vsesvetski akciji za podpiranje mestnih revežev in vseh podpore potrebnih, dobe toliko nakaznic vsesvetske akcije, da njih vsota znaša podarjeni znesek. Za te nakaznice bodo dobrotniki v skladišču vsevetske akcije na velesejmu, o praznikih mrtvih pa na stojnicah pred pokopališči Sv. Križa, na Viču, pred Sv. Krištofom in pred Navjem dobili sveče in vence za okrasitev grobov. Ker je pa belozelenih sveč zelo malo in je tudi število velikih in malih vencev skrajno omejeno, bodo mnogi dobrotniki pripeli nakaznice vsesvetske akcije kar na šopke in vence krizantem ter drugega cvetja in zelenja, da na ta način pokažejo, kako svojim rajnim izkazujejo poča-ščenje z dobrimi deli. Velik umetniški dogodek bo prihodnji koncert, ki ga bo priredila Glasbena Matica v ponedeljek 3. novembra ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. To nam jamči predvsem sodelovanje dveh najboljših slovenskih solistk, sopranistke Valerije Heyba-love in altistke Franje Golobove. Obe umetnici bosta prvič javno izvajali v Ljubljani s spremljeva-njem komornega orkestra in pod vodstvom dirigenta Draga Marija Sijanca Pergolesejev oratorij Stabat Mater. Kot uvod v koncert bo odigral komorni orkester še Correllijev: Concerto grosso. — Obe naši solistki sta se odlično uveljavili tako na opernem kakor tudi na koncertnem odru. Njihova odlična umetniška izobrazba jima omogoča tudi prvovrstno izvajanje staroklasične umetnine, kakor je prav Pergolesejev oratorij Stabat Mater. Začetek koncerta bo točno ob 20, konec pa ob 21.20, brez vsake zamude, na kar še prav posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Zastopniki naših listovl Storite naslednja dva dni praznikov vse, da bo vsaka družina v Vaši in sosednji fari naročila »Slovenčev koledar« in pa Slovenčevo knjižnico! Če v sosednji fari ni našega zastopnika, prevzemite Vi skrb za koledar in za knjižnico tudi v sosednji fari. Obiskujte družine, le tako boste uspelil — Slovenčev koledar, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 18.15 Petek, 31. oktobra: Zaprto. Sobota, t. novembra: »Hamlet«. Izven. — Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 2. novembra: »Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene. — Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Opera — Začetek ob 17.30 Petek, 31. oktobra: »Netopir«. Izven. Predstava za Dopolavoro. Sobota, 1. novembra: »Faust«. Izven. — Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Znižane cene. Nedelja, 2. novembra ob 10.30 dopoldne: »Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. — Ob 18.15: »La Bohe-me«. liven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Igor Zagrenjeni 52 Zavetje v pečevju »Življe 6topf, tf pokveka pokvekasta! Srebrnikov ne boš dobit zastonj, ti Judež še masti!« je zavpit Danton kar na lepem nad Tinčkom. Prav na vso moč se je moral zadreti. Sam pri 6ebi 6e je zasmejal, da ga je pijanega kar bodlo v obraz, čes, njega goniš, pezdorka, ti pa sam komaj dohajašI Kje si že zadaj! Grlo pa imam in glas, prekleto daleč seže! Ali si ga videl, pukleža, kako je etre-petal kakor bi ga bil udaril z bičeVnikom, ko me je zaslišat! Tako je, Danton, le kar z bičem, z bičem udari, to je prav, to zaleže, tako ti pravim, Danton! »Zdaj pa počitek, fantje!« zavpije. Spredaj se zamešajo, drug drugemu dopovedujejo, kaj je bilo ukazano, odločiti pa se nobeden ne mara. Danton ima kapo, muhe ga jedo, kdo ve, kako bo Vzrojil, če se zaTes ustavimo! »Stoj!« zdaj Danton zavpije z V60 togoto. To pa zaleže. Desetina obstoji. »Puške v kupe, pet v travo levo, pet desno! Tin pa k meni!« Glas j« jeklen, ampak besede 6e spotikajo ena ob drugi, jezik noče prav nič “t^Sfati misij. Danton leže vznak in zapre oči. Prav na kratko lovi sapo. Kako je to hudo, če si ga preveč naložiš! Mar bi bil 06tal pri Jelenu z Duma6om in Pjerom in pognal tega prismojenega Tinčka z njegovimi vestmi vred k hudiču! Ti trapa ti! Le kako 6i se mogel kar tako domisliti, da jo boš pijan pognal v hrib in se odpravil lovit ubežnike! Ti norec ti tak! »Tinček, Tin! K meni sedi!« ukaže. Veter hitreje ne vzdigne li6ta in ga ne pomete dalj tako naglo kakor je Tinčka vrglo k Dantonu. Ko ga je zaslišal zraven 6ebe, ga je ta meže ogovoril: »Tin! Tin, Tin, Tin, Tin!« je zavpil. Všeč mu je bilo, da tako zvoni. »Kaj bi radi?« je spoštljivo vprašal Tinček. »Tin, Tin, Tin, Tin, Tin!« je ponovil Danton. Nekaj časa je bil nato tiho, ko je tako napo! spd ležal vznak. Tinček ga ni upal vprašati naprej, naj se sam spomni in kaj reče. Vojaki so žlobudrali. Kako od daleč se je slišalo to govorjenje! Kako nazarensko j« bilo to daleč! Ti preklete žlo-budre, dajte no človeku mir! Oh, kako lepo bi se tu zaspalo! Kar dajmo! — Stoj, ne smemo! Zares ne smemo! »Tin!« zavpije. »Sem sedi!« Tinček se poslušno spusti zraven Dan-tona v travo. »Koga 6i pa izvohal, ti jera okrogo-glarska?« »Gospod 6eržant, takega, da ga bo sam cesar vesel, ko ga bo zagledal v suknji! Vreskovega Toneta! Toneta in Gradišarja, starega Gradišarja, ki se mu leta še prav malo poznajo. Puško bo kar lahko nosil, zadene dobro, skoraj tako kakor jaz! Dobra divjačina bo to, prav gotovo vam bo všeč!« »Aha!« pravi Danton, tako neznansko truden, tako hudičevo zaspan. »Aha!« »Njegovo ženo, Lizo, sem danes zadel, pa še neko Jero, Setrajevo Jero, ta je nosila pošto iz doline gor k njim, ker e bila zatrapana v Jernejčevca, v tega, ki je ubil Kloda!« naveže Tinček. »Kaj? Kdo je ubil Kloda?« 6e oglasi Danton. O ti glava ti, pri priči 6i boljši, ko zaslišiš tako reč! Kakor bi ti kdo na čelo položil mokro cunjo, v prav mrzli vodi je bila namočena. »I no, Jernejčevec! Kdo pa naj bi ga bil? Vse vasi govore, da ga je on!« odvrne Tinček. »Tin, Tin! Ti 61 modra glava! Ti si modra glava, na pravem steblu jo imaš nasajeno! Kaj ti vse ne zveš! Jernejčevec! Dobro, tega moramo dohiti! Ampak zdaj bomo pa onadva zagrabili za vrat! Kako si rekel, katera dva da sta?« »Gradišar in Vreskov Tone! Vreskov, no, saj se spomnite! Tam, kjer smo zadnjič žgali ono starino, tistega Vreska, ki je imel odprto nogo! Sin njegov je, njegov sin je ta Tone! Če ni plahutar, se pa prav gotovo dobro pozna z njimi! Gradišar je pa njegov.sosed. Tisti dedec, ki jo je tako urno brisal skozi turščico, da ga nismo mogli prijeti 1« »Aha! Tako, tako je to! Dobro! Prav! Zdaj jih bomo pa zares zgrabili! Zdaj jih j>a bomol« Danton še vedno leži z zaprtimi očmi, ko se tako roti. Oh, kako je to lepol Kako bi 6e spalo! Ne, preveč ga že skoraj lomiš, zdaj pa le pokoncuf Kar na lepem se požene kvišku. »Naprejl« ukaže. »Na svoje mesto, Tin!« Leno in zaspano, brez volje se dvigajo vojaki. Spet koraka krdelce po prašni cesti. Enakomerno udarja korak. Danton 6e kar na lepem spomni in 6koči po bregu dol k vodi. Nekaj perišč 6i nameče v obraz, trdo poteguje, da čuti skozi mokroto žarečo kožo na mastnih licih. »Oh, kako je to dobro! Kako je to dobro!« si govori. Kaj neki zdaj delata Pjer in Dumas? Pa se zasmeje. Kar naprej spita. Spita, smrčita. Blagor se jima. »Naprej, naprej!« zavpije, ko je spet na cesti. Znova zaropotajo koraki. Enolično udarjanje tako moti! Poženimo 6e no malo, da bo drugače. »Tek!« zarjove kar na lepem. Zdaj se pa pehajo, leno se vlačijo noge, saj ne gre zare6. Bolj živo je že, ampak tek to ni! »Tek!« 6e zdaj zadere tako, da mu samemu zabrni glava od glasu. Imam ga pa, to je gotovo. Nekaj časa peketajo vkreber. Vojaki kolnejo, zakaj da jih poganja tako brez* potrebe. Nazadnje se tudi 6am upeha. Naj bo že dosti! Ne, še malo! Se malo, do tistele smreke tamle! Dosti! »Stoj!« ukaže. »Vojaki obstoje, ker ni novega povelja, posedejo, Danton pa 6e takole zamisli: »No, mi smo pa res pravi, da 6e nad koga spravljamo! če bo le malo pogledal iz gošče, pa nas ima kakor na dlani za muho! Počil bo, pa te vzame hudič! Kdo pa naj me tudi? —• Oh ti časi! Ti Madlena, ti Madlenica moja, kakšen mož in žena bi bila midva! Ali ne? No, zdaj že pestuješ, kakšnega otroka imaš? Ali ga že imaš? Prav gotovo! Ali se še spominjaš, kako si se tresla, ko sem se te bil prvič dotaknil? Ti babiček ti! Kakšna 6i bila! Jaz bi te bil vzel, tako te je pa staT dedec, babjek je. Temu 6e ne da oporekati! Nemara ti je še boljši mož kakor bi ti bil iaz! Madlena! Madlenca! Žalost in veselje Besedilo priredil Mirko Javornik Risal Jote Beranek 139. Alešu se je zdelo morje precej mlačno, zato se je hotel malo kopati in preskusiti svojo nekdanjo izurjenost v plavanju. Plaval je proti sivim skalam na zahodu in kmalu izginil tovarišema izpred oči. Čim več je plaval, tem bolj ga je mikalo, da bi prišel prav daleč. 140. Ko je pa prispel do skal, se mu je odprl majhen zaliv. Okrog in okrog so ga robile skale, porasle z grmovjem. Zlezel je v tem zatišju na robato skalo. Pa kako se je začudil, ko je daleč v kotu zaliva uzrl veliko ladjo, ob njej pa nekaj čolničev. Strah in veselje sta ga obšla. 141. »Če je to kupčijska ladja,« si je mislil, »pojdem morda z njo proti Benetkam ali Trstu.« Od strahu in od upanja mu je začelo srce na glas biti. Tedaj pa je od brega sem priveslal čoln s kakimi šestimi možmi. Aleš je preveč pozorno ogledoval veliko ladjo, zato jih ni zapazil, dokler niso bili že za streljaj blizu. Vsi slovitejši finski športniki na bojišču Iz finske prestolnice poročajo, da 60 zdaj vsi 6 lavni fineki športniki na bojišču in lam opravljajo svoje državljanske dolžnosti kot vojaki. Državni prvak v lahki atletiki, Armas Valste, je na primer poročnik v propagandni četi in je dodeljen v radijsko službo. V urah oddiha poučuje mlade finske atlete, ki še niso bil na naboru. Sloviti tekač na dolge proge, Paavo Nurmi, ki počasi že začenja čutiti težo svojih let, je narednik vodnik in poučuje v nekem mladinskem taborišču finske pomožne delovne službe. Drugi asi starejše vrste, kot na pr. olimpijski* prvak Iso Hollo in Salminen, se junaško borita na fronti skupaj 6 svetovnim prvakom Taistom Maekijem in s slovito trojico metalcev kopja Matti Jaervinenom, Matti Mi-kolajem in Yrjd Nikkanenom. Med drugimi prvaki, ki 60 zdaj v prvih bojnih vrstah na finsko-ruskem bojišču, je treba omenti Pekurija in Kurkija in tekače Storekruba, Kronqui6ta in Tammista. Dva najboljša finska lahkoatleta v troskoku, Oasjasaari in Neron, kakor- tudi najboljša skakača v višino, Kalima in NiiekLin in skakača v višino s palico, Lahdesmaeki in Reinikka so častniki in so izvedli dosedaj na bojišču že marsikatero junaško dejanje. Mnogi od teh navdušenih športnikov 60 prinesli 6 6eboj na vojsko tudi svoje atletske priprave in 6e vselej, kadar za nekaj časa spet potihne bojna vihra, pridno vadijo v svoji športni panogi. In če preidemo zdaj še k smučarjem, vidimo, da 60 tudi letos, kakor že prej za časa zimskih bojev leta 1939-40, na bojišču odlični zlasti zaradi svojega izrednega čuta za orientacijo. Eden teh 6mučarjev, Olli Remes, je bil pred kratkim odli-! kovan z Mannerheknovim križem, najvišjim finskim vojaškim odlikovanjem, ki ga je vrhovni finski poveljnik ustanovil pred nedavnim. Tudi Peka Niemi, pravljični borec iz vojne leta 1939, je bil znova poklican k vojakom in čaka na ostro zimo, ko bo s 6vojim;i dejanji spet vzbujal pozornost. Skupaj z njim so tudi poročniki smučarji Olavi Alaiculppi, Olli in Eoro Karpinen. Načela sedanjega nemškega tiska število nemških dnevnikov se je od leta 1933 skrčilo za polovico »La Stampa« piše: Nemški dnevniki v mejah Reicha imajo 25 milijonov naklade. Od teh jih dve tretjini izdajajo podjetja, ki pripadajo narodno socialistični stranki. Tudi v tehničnem oziru in 6 6tališča varčevanja je to večja izdajateljska organizacija, kakor jo je zgodovina časnikarstva kdaj poznala. V nemški reviji »Die deutsche Volkswirtschaft« podaja voditelj narodno socialističnega tiska, Max Amann, gospodarske in tehnične smernice nemškega tiska. Zlasti poudarja naslednje: Ker država ne pobira davka od časopisne naročnine in ne opravlja takšne 6lužbe, da bi razdeljevala in dostavljala vsakemu državljanu na dom dnevni časopis in ker je na drugi 6trani denarna podpora časopisja izključena, je naloga izvedencev in časnikarjev samih, skrbeti za to, da je njih časopisno podjetje močno in zdravo, kar je predpogoj, da časopis lahko obstoji.« Na vsak način ne 6me biti cilj časnikarskega prizadevanja ta, da 6e dosegajo večje koristi. Takšna misel je zgrešena in bi podjetje moralo pri svojem razvoju končno obstati. »Časopis, ki na primer izhaja v 80.000 izvodih in ki razpolaga 6 starim in počasnim rotacijskim 6trojem in z majhno linotipijo, je lahko v za- dovoljivem gospodarskem položaju, toda dolžnost zahteva, da se s tem ne zadovolji, tudi če so bralci dotičnega časopisa zadovoljni. Treba je gledati na to, da se organizacija čimbolj izboljša, da postane čim popolnejša in da je delo takšno, kakršno bi še lahko bilo.« Totalna vojna je vsiljiva omejitev števila časopisnih strani, omejitev stolpcev, namenjenih javnosti in tudi omejitev besedila. Danes časopisi ne služijo samo zasebnim koristim, pač pa tudi skupnim koristim: oblasti, uradi in državne ustanove objavljajo preko njih javnosti tista sporočila, ki ni treba, da bi bila podana po časnikarssko. V primerjavi z letom 1933 6e je število nemških dnevnikov na polovico skrčilo. Številni časniki, ki so tedaj izhajali, 60 bili izraz boja med posameznimi strankami, kar je bil tudi eden glavnih vzrokov njhovega težavnega položaja, v katerem so v gospodarskem oziru bili. Max Amann, ki je napisal ta res zanimivi članek, se zavzema za smernice, ki jih je časopisju dal leta 1922 Hitler. Glavno načelo naj bi pri tem bilo: upravljati časopise kot zasebna podjetja. Ustanoviti družbe, ki bi bile gospodarsko na trdnih nogah, toda kori6t pri tem ne sme bit činitelj, ki bi se bilo manj treba v prvi vrsti ovirati. Razrvane živce zdravijo s — poezijo Iznašli so zdaj še nov, res zanimiv način zdravljenja tistih, ki trpe na živčnih boleznih. Pravijo, da je mogoče doseči lepe uspehe s tem, da živčno bolnim večkrat na dan berejo poezije, zlasti najlepša dela velikih pesnikov. Prav tako je dobro, če bolniki takšne božajoče pesmi 6ami berejo. Tudi v tem primeru se njihovi živci nenavadno pomirijo. Nekateri zdravniki namreč trdijo, da poezija deluje na živce na tri načine: z vsebino, z zvočnostjo in ritmom. Po vsebini in pesniški obliki pa 60 pesmi lahko zelo različne. Ene človeka pomirjajo, druge pa še bolj razburjajo. Nekalere so takšne, da lahko ozdravijo vsake vrste živčno bolezen, druge pa bolnikovo stanje samo še poslabšajo. Bolnikom je pesmi treba deklamirati zlasti zjutraj, opoldne pri kosilu in zvečer, preden gre spat, zlasti pa tedaj, kadar se zdi, da bo bolnik v kratkem dobil živčni napad. Pri nekaterih bolnikih je treba paziti, da jih zdravnik preveč ne nadleguje z deklamacijami, kajti lahko se zgodi — tako pravijo — da bolnika nenadno prime prehuda pesniška žilica in v tem primeru takšno »zdravilo« več škodi, kot pa koristi. Zato je treba biti pri izbiri pesmi, s katerimi hočemo pozdraviti živčno bolne, zelo previdni, paziti pa moramo tudi na to, da jih ne bomo neprestano »morili« z deklamiranjem, sicer bo vse naše prizadevanje zaman. »Daktilografologija« Po pisavi na stroj ugotavljajo človekov značaj Grafološka veda, ki je v zadnjem času doaHivela vsekakor pomemben razvoj, se je obogatila s posebno svojo podpanog...« »Sleparija, dragi gospod Giroux, sleparija! Dimitrij Ivanovič ali Bordman je r lučaj no izvedel, da je Doret v vaši hiši, ki je postala njegovo zavetišče. Vedel je tudi, da 6e bo sedaj tudi policija spravila na noge. Posrečilo 6e mu je, da me je preslepil in me prepričal, da sem čakal do naslednjega dne. Sam pa je odhitel v vašo hišo, da reši, kar 6e rešiti da, da zbriše vse sledove za seboj in da se poleg tega še maščuje nad Doretom. Dospel je v hišo nekoliko pred Doretom. Dobro vam je znano, kako je hotel časnikarja ustreliti v temi. Ko mu je samokres odpovedal in ga je Doret odkril, je njegov položaj bil zelo lahek, ker je vse izgledalo kakor pomota. Dobro tudi veste, da je potem izvabil Doreta v celico 45 za pline in pripravil vse potrebno, da bi ga spravil s sveta. Njegov načrt se je ponesrečil, ker je policija nastopila predčasno. Kakor hitro je opazil, da prihaja policija, je spoznal, da mu je potrebna vsa njegova hladnokrvnost. Zamašil si je usta, si zvezal noge in roke ter se zaprl v zaboj. Na ta način bi vsi mislili, da je tudi on nesrečna žrtev.« »In rana na glavi?« je vprašal nekdo. »Tudi to je mogoče pojasniti. V tem je nov dokaz njegove hudobije in premetenosti. Včeraj zjutraj je rana bila preveč sveža, da bi mogla biti od prejšnjega večera. To rano si je slučajno povzročil, ko je v naglici slučajno zadel z glavo v kakšno stvar. Sicer pa je ta rana bila zelo malenkostna. Samo nekaj mi je še nejasno. Kako je mogel telefonirati na tako čudne načine.« »To vam pa lahko pojasnim jaz,« ga je prekinil Kolevski. »Nekega dne sva se preoblekla v delavce poštne uprave in izkopala pri bližnji javni telefonski govorilnici vode ter jih prepletla z žicami tako, da ni bilo mogoče vedeti odkod prihaja telefonski poziv.« Bordman je pa še vedno bil videti popolnoma brezbrižen. Ko je Kolevski končal, je dejal mirno: »Kolevski, ni treba da si delate utvare zaradi nepričakovanega zapletljaja, ki pa se bo kmalu pojasnil. Tukaj je še vedno vaša izjava, ki jo je ravnatelj čital snoči in ki ne more imeti manjše vrednosti, kakor ona, katero 60 našli pozneje. V najslabšem 6lučaju bi morali imeti obe enako vrednost in ker si nasprotujeta, se iz tega da sklepati, da sta obe neresnični. Toda tudi ta domneva, ki bi bila za va6 najbolj ugodna ne more obstati. Čisto razumljivo je, da je bolj verodostojna ona izjava, ki ste jo pisali v moji navzočnosti, ko ste videli, da za vas ni nobenega upanja več. Či6to jasno je, da ona druga ni resnična, ker ste si jo že prej pripravili z namenom, da zmanjšate svojo odgovornost.« Toda ravnatelj ga je nenadoma prekinil: »Čisto pravilna je vaša trditev glede važnosti izjave, katero 6mo najprej dobili v roke. Kajti tudi ta izjava priča proti vam. Spoznali ste, da je Kolevski izgubljen. Mreža policije se je vedno bolj stiskala okoli njega. Snoči ste šli k njemu z namenom, da se ga znebite. Toda bili ste tako previdni, da ga niste hoteli umoriti. Dogodki so vas prisilili, da ste ravnali drugače. Ni se vam posrečilo obvladati jih, kakor navadno. Ostala vam je 6amo ena pot: prisiliti Ko-levskega, da se obtoži tudi vaših zločinov. Dosegli ste to s hipnozo. Upali ste, da bo namesto vas obglavljen. Prisilili 6te ga, da je napisal krivo priznanje, ki bi ne samo vas opravičila in obvarovala vsakega suma, ampa« bi bili celo deležni časti in pohvale in bi na ti način vaš položaj postal še bolj trden v Scotland Yardu, kamor ste se vrinili na 6edaj še nejasen način. Sicer pa še ni gotovo, če ste res član angleške policije. O tem bom v kratkem dobil natančnejše poročilo iz Londona. Na ta način bi mogli z lahkoto nadaljevati 6voj umazan posel. Vaša prva napaka je bila ta, da ste se zaljubili. Zaradi tega ste umorili človeka. To dejanje nikakor ni spadalo v vaš posel. To je bila vaša prva kriva jx>teza. Vsi zločinci in vsi morilci imajo svojo šibko 6tran, svojo Ahilovo peto, kamor so prej ali slej zadeti. Dimitrij Ivanovič! Pričakujem vaše priznanje.« Nihče ni odgovoril. Bordman je še vedno bil čisto miren, kakor da bi 6e vse to nikakor ne tikalo njega. Tedaj je Doret začel pripovedovati o tem, kar sva prejšnji večer videla 6kozi okno Kolev-skijeve sobe. Ravnatelj ga je poslušal z zanimanjem, nato je dejal: Tudi to potrjuje vse, kar 6mo do 6edaj dognali. Zloglasni Croixnoire ne bo mogel več ubežati pravici. Dimitrij Ivanovič, še enkrat va6 pozivam, da priznate!« Ker ni dobil nobenega odgovora, je nadaljeval: »Nič ne de. Opravili boste 6 preiskovalnim sodnikom. Dokazov proti vam je toliko in 60 tako veliki, da je prav za prav vaše priznanje čisto odveč. Ko je komisar Flobert sinoči našel v Kolevski-jevi sobi ono priznanje, ki ga je ta skril v pisalno mizo, 6em poslal fotografski posnetek tega pisma v Berlin. Naše prihodnje novosti »Dobri stari časi« Svetovno znani roman A. Fogazzara. Zgodba o veliki ljubezni dveh src in o še večji ljubezni do domovine ter o junaških prizadevanjih svobodoljubnih ljudi. »Pancho Villa, maščevalec očetov« Filmski roman s slikami o življenju mehikanskega rodoljuba P a n c h a Villa in o njegovem junaškem boju za pravico. V vrsti toliko filmskih romanov, s katerimi je naš list osvojil srca vseli bralcev nedvomno najpestrejši in najlepši. Z njim začenjamo vrsto filmskih romanov s slikami Obe novosti bomo začeli objavljati v začetku novembra. Opozorite na to svoje znance in prijatelje, da si naroče »Slovenski dom« in si za neznatno ceno preskrbe obilo lepega berila za dolge zimske dni. Za Ljnd«ko tiskarno * Ljubljani« Jole Kramarič - Izdajatelj: Ini. Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja itak delavnik ob 18 Mesečno naročnina Je 6 lir, ta inozemstvo 18 lir - Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/1U - Uprav«, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana - Jelclon štev. 40-01 do 45 -£ftdtainic»j Noto mesto.