PnStnlna pfrfnmi »ndoartnl	^	Cena	Din	1-
jJcumskl dem
itcu. w
V £iubl|anl, 27. aprila I93fi
leto 1.
Od 618 poslancev je bilo pri prvih volitvah izvoljenih samo 186
V Franciji se ni nic spremenilo
Pariz, 27. aprila, o. Včerajšnje volitve so po vsej Franciji potekale mirno. Udeležilo se jih je proti pričakovanju veliko število volilcev. Po do-sedaj znanih rezultatih je treba ugotoviti porast komunističnih glasov na škodo republikanske sredine. Močno so narasli tudi glasovi skrajnih desničarjev tako, da se vidi, da prihajajo tudi v Franciji do izraza politčne skrajnosti. Natančni rezultati še niso znani, pač pa je verjetno, da bo pri prvi volitvi izvoljenih komaj kakih 250 poslancev. Vsi ostali bodo izvoljeni v ožjih volitvah prihodnjo nedeljo.
Včerajšnje volitve so prinesle nekatera presenečenja, ki jih ne bi nihče pričakoval. Tako se je zdaj prvič zgodilo, da ni bil pri prvih volitvah izvoljen lyonski župan in bivši predsednik radikalno-socia-listične stranke Eduard Herriod. Prekosil ga je desničarski kandidat, ki je v velikem industrijskem mestu odnesel več glasov, kakor pa župan in znani levičarski prvak. Herriota so izpodkopali spori v radikalno-socialistični stranki sami, ker je sedanji predsednik stranke Daladicr skušal pridobiti tal zase, na njegov račun, kar se mu je tudi posrečilo. Po drugi strani pa so desničarji prav za volitve odkrili senzacijo, da je Herriot, ki se je zadnje čase odlikoval v gonji proti Nemčiji in se zavzemal za zvezo z boljševiki v interesu francoske varnosti, svoječasno glasoval proti sprejemu proračuna za Maginotovo črto podzemskih utrdb na meji proti Nemčiji. Herriot bo moral iti v ožjo volitev.
Zadnji rezultati
_ Zadnji rezultati, ki še niso uradno potrjeni, kažejo, da je bilo pri včerajšnjih volitvah od končno izvoljenih od 618 poslancev, kolikor jih šteje francoski parlament, izvoljenih komaj 246, 432 poslancev pa bo izvoljenih šele prihodnjo nedeljo v ožjih volitvah. To se pravi, da se volilci za večino kandidatov niso mogli jasno izraziti, odnosno, da je razmerje sil med posameznimi političnimi skupinami precej isto.
Danes zjutraj so bili znani naslednji neuradni rezultati:
republikanska zveza (Marin) 57 poslancev, pridobila 10;
republikanski levičarji (Flandin) 23; neodvisni radikali (Eynac) 19, izg. 2; radikalni socialisti (Herriot) 21, izg. 4; neodvisni socialisti (De Monzie) 3, izg. 3; socialistična zveza (Erossard) S, prid. 1;
zedinjeni socialisti SFIO (Blum) 23, izg. 4;
komunisti in komunist, desidenti 10, prid. 4.
V	poučenih krogih smatrajo zato, da moramo biti oprezni z volilnimi prognozami o nekakšnem znatnem ojačenju levico v parlamentu. Najnever-jetneje je, da bo »ljudska fronta imeli v parlamentu približno isto število mandatov, kakor jili je imela v parlamentu v dobri 1932—1980. Toda številčno sorazmerje levičarskih strank se bo spremenilo in to v korist strank in skrajni levici.
Računa se, da bodo komunisti, katerih je bilo preje v parlamentu 10, dobili še 15 mandatov poleg desetih komunističnih disidentskih poslanskih mandatov, ki bodo najbrž ostali v rokah komunističnih desidentov. Socialisti bodo imeli približno 100 mandatov, njihovi zavezniki iz socialistčne zveze bodo obdržali približno 40 mandatov. Za obe stranki se lahko števil?, stanje spremeni približno za 10 mandatov na eno ali drugo stran. Kar se tiče radikalnosocialistične stranke računajo njiho-
vi	voditelji sami, da bodo izgubili približno 30 mandatov. Vendar bi oni s 130 mandati ostali najmočnejša stranka v parlamentu. Desničarske in zmerne stranke bodo v parlamentu ohranile svoje položaje.
Veliko poklicanih malo izvoljenih
Pariz 27. aprila. AA. Havas poroča: Volitve so v vsej Franciji potekle v redu in miru. Udeležba je bila zelo velika in je bila večja kol pa.ob volitvah v letih 1932 in 1928.
Glavna značilnost teh volitev je dejstvo, da je pri prvem turnusu bilo izvoljenih zelo malo kandidatov. V tem pogledu so te volitve podobne volitvam v letu 1928. Toda že sedat se mora ugotoviti znatno ojačenje ekstremističnih glasov, posebno v gosto naseljenih okrajih, kakor je to Pariz, okolica Pariza, okraj Marne, Rhone in Oise. Desničarske in zmerne stranke so v glavnem vzdržale svoje položaje. Te stranke imajo sorazmerno največ poslancev, ki so bili izvoljeni že pri prvem turnusu včeraj.
Kar se tiče iakozvane ljudske fronte levjce, gredo njihovi kandidati večinoma na ožje volitve in to v zelo veliki meri. Tc stranke so za prvi turnus povsod postavile svoje lastne kandidate, da tako vsaka zase utrde svoje številčno stanje v posameznih volilnih okrajih. Pri ožjih volitvah pa se bo izvajal sporazum, ki je bil sklenjen med le-
vičarskimi strankami in po katerem bodo levičarske stranke v vsakem volilnem okraju umaknile svoje kandidate v korist tistemu kandidatu, ki bo po presoji prvega volilnega turnusa imel največ i/gledov, da pri drugem turnusu odnese zmago, /e pri volitvah v letu 1932 je obstojal ta sporazum med socialisti in radikalnimi socialisti in je v glavnem pravilno funkcioniral. Pri drugem turnusu dne 3. maja sodelujejo pri tem sporazumu tudi ekstremistični elementi in postavlja se sedaj vprašanje, ali se bodo ti elementi držali sporazuma in če ne bodo hoteli izrabiti podpore zmernih strank, da spravijo^ čim več svojih kandidatov v parlament.
Pariz, 27. aprila. AA Havas poroča: Ob 22 zvečer so bili znani tile i/idi: 3 neodvisni desničarji, 14 republikancev, 3 ljudski demokrati, 5 republikanskih levičarjev, 3 neodvisni radikali, 5 radikalnih socialistov 1, neodvisen socialist, 1 socialistične unije, 2 socialista, 1 komunist in 1 komunistični disident. Ožje volitve bodo v 67 okrajih. Skupaj je bilo znanih do te ure 104 volilnih izidov.
Gurdon, 27. aprila. AA. Havas poroča: Bivši minister Malvy, radikalni socialist je bil ponovno izvoljen.
Marseille, 27. aprila. AA. Ilavas poroča: Dosedanji predsednik parlamenta socialist Femand Botiisson mora iti v ožje volitve.
Pariz, 27. aprila. AA. Med uglednimi politiki so bili izvoljeni včeraj trgovinski minister Bonnet, radikalni socialist. Predsednik radikalne socialistične stranke Dalaider je imel 750 glasov absolutne večine. Delovni minister Frossard je izvoljen in prav tako ludi poštni minister Mandel.
Pariz, 27. aprila. AA. Havas poroča: V okraju ChainberY je bil ponovno izvoljen bivši letalski minister radikalni socialist Pierre Cot. Bivši radi-kulnosocialistični minister in župan Havrea kakor tudi F.duard Herriof, župan mesta I-Yona, voditelj radikalne socialistične stranke morata iti v ožje volitve.
Pariz, 27. aprila. AA. Havas poroča: Predsednik parlamentarnega kluba radikalne socialistične franke in pravosodni minister Yvon Delbos, gre v o^ie volitve.
Avalon, 27. aprila. AA. Havas poroča: Zunonji minister Flandin je bil izvoljen s 6345 glasovi od 10.358 glasov.
Nancv, 27. aprila. AA. Bivši minister Louis Marin, vodja desničarske republikanske unije, je bil ponovno izvoljen.
Italijanski vojaški krogi napovedujejo o Abesiniji:
Konec sovražnosti sredi maja
Rim, 27. aprila, o. Italijanski vojaški krogi se, kmr je razumljivo, zelo veliko bavijo z vprašanjem, kako se bodo dogodki na abesinskih frontah nadalje razvijali. Italijani si veliko obetajo od tega, če bi se jun ^ posrečilo pridobiti abesinskega prestolo-"*sl®dnika, da pristopi k njim. Prestolonaslednik je Italijanom naklonjen in se zdi, da bi bil pod ugod-Mnu pogoji pripravljen udati se s svojimi četami, da naredi konec krvavim bojem, zaradi katerih trpi vsa njegova domovina.
Po drugi strani pa izjavljajo vojaški krogi, da Je vojna na vseh frontah napredovala že toliko, da je treba pričakovati konca sovražnosti takoj po padcu Addis Abebc, to je najpozneje sredi maja. Takrat bo tudi skrajni čas, ker potem se začne deževje.
Italijanske čete zdaj z vso naglico popravljajo cesto iz Desijc proti prestolnici, da jo usposobijo za vožnjo z avtomobili. Po cesti se pomikajo nepregledne vrste vozil, ki oskrbujejo prve čete s hrano.
Iz Goodarja prodirajo italijanski oddelki dalje proti jugu in polagoma zavzemajo obalo Tanskega jesera. Zavzetje Tanskega jezera bo končano hkra-tu z zavzetjem Addis Abebe.
Zakaj so .Italijani zmagovali
Addis Abeba, 27. ajprila. o. S severne fronte so prišle zdaj večje skupine beguncev, ki so si po porazu rešiH življenje. Ti begunci pripovedujejo, da je treba poraz na severni fronti pripisovati dejstvu, da so Italijani izrabili nezadovoljstva v notranjosti Abesinije ter po svojih agentih nahujskali nezadovoljne in uporne prebivalce. Italijanski aero-plani so tem prebivalcem prinašali v.zaledje hrano, orožje in denar, tako da je bila abesinska armada
v	tTenutku spopada oklenjena med dva ognja. Abesinske čete niso slutile nič hudega in so vso svojo mio vrgle v boj proti Italijanom, med tem pa so )th napadli izdajalski rojaki za hrbtom.
Uradno poročilo: zmagujemo
Rim, 26. aprila. AA. Agencija Stefani je objavila davi službeno poročilo ministrstva za tisk in propagando Jt. 1%, v katerem poroča maršal Badoglio naslednje:
Trupe generala Grazianija so izvojevale zmago pri Džani Gobi in nadaljujejo akcijo proti nasprotniku, ki se brani v utrdbah sasabanskega sektorja.
Na levem krilu naše fronte je motorizirana kolona pod poveljstvom generala Verneja 23. aprila popoldne v napadu zavzela Dagomedo, 24. aprila zjutraj so se pripeljali precejšnji oddelki nasprotnika s tovornimi avtomobili iz Dagabura in so z močnim napadom skušali Dagamedo spet osvobo-diti. Prišlo je do silne bitke, ki pa se je kmalu zaključila z našo zmago. V tej borbi se je posebno odlikoval 5. oddelek dubatskih prostovoljcev. Posebni motorizirani oddelki so ie zasledovali umikajočega se sovražnika. Nasprotnik je pustil na bo-
jišču mnogo mrtvih in veliko število pušk. Kolikor je bilo doslej dognano, znašajo naše izgube 10 mrtvih in 50 ranienih, in to skupno evropskih vojakov in domačih dubatov.
V	centru fronte operirajo oddelki generala Fruscia, sestavljeni iz evropskih italijanskih sil, v glavnem prostovoljnih edinic iz Italije in inozemstva, ter somalijskih trup. Po dolgem in mučnem maršu so ti oddelki 24. aprila ob zori napadli močno utrjene nasprotnikove postojanke pri Hamaleju. Borba, ki je trajala ves dan in ki se je razvijala v našo korist, se je nadaljevala ob zori 25. aprila, ko so naše čete v napadu zavzele položaje v dolini reke Pahe. Sovražnik je imel tedaj velike izgube. Več tisoč sovražnikov je padlo v bOrbah na tem sektorju. Nato so naše trupe zavzele Hamanle. Naše izgube so znašale 24. in 25. aprila: padlih 10 oficirjev in 2 vojaka, ranjenih 10' oficirjev in 9 vojakov, domačih vojakov pa je bilo mrtvih in ranjenih 600. V teh borbah se je po svojem junaštvu posebno izkazal 6. bataljon somalijskih Arabcev.
Desna kolona, trupe generala Agostinija, ki jih sestavljajo oddelki karabinjerjev, miličnikov in dubatov, so 24. aprila zjutraj izvršili napad na Gua-
nado, ki so jo zavzele ob 10.20. Sovražne čete so se ogorčeno branile, a niso bile samo premagane, nego tudi popolnoma uničene. Naše izgube v tem odseku znašajo: 1 oficir in 5 vojakov ubitih, 3 oficirji in 50 vojakov ranjenih.
Naša kolona je prispela 200 km daleč od svoje izhodne baze in nadaljuje s prodiranjem proti severu, V teh bojih je aktivno sodelovalo tudi letalstvo z izvidi in bombnimi napadi. Sedem letal je bilo poškodovanih s streli iz pušk. Dva pilota sta bila ranjena z dum-dum izstrelki.
Predsedniške volitve v Španiji
Madrid, 26. aprila. AA. Danes so se v Španiji vršile volitve kompromisarjev, ki bodo skupno s elani parlamenta volili novega predsednika republike. Volitve so se zaključile ob 16. Volilna udeležba je bila neznatna in povprečno ni znašala vec ko 40 odstotkov. V Barceloni sta bili postavljeni dve listi: populistične fronte in regionalistov Zmagali so populisti, ki so dobili 41 mandatov. Regionalisti so jih dobili 13.
Nesodobnosti Ljubljane
m mmmmmmmm mmm š
.
Blehveisovi ccsti.
Heimwehr po Dolffussovih potih
O	n naj. 27. aprila. AA. DNB poroča: Podkancler knez Štarhcinberg je včeraj govoril v Hornu in izjavil, da ni misliti na to, da bi se IIeimwehr razorožil. Heinmehr bo Se naprej ostal oborožena zaščita države. Santo preko trupla kneza Starhein-berga bi se lahko izvršila razorožitev Heinnvohra.
Starhemberg sc je nato zelo ostro dvignil proti oživljanju razredne borbe in strankarske korupcije in opozoril vse politike na to, da jo Heini-vvelir pripravljen do kraja iti pot, ki jo je pokazal pokojni Dollfuss. Knez Siarhemhcrg se je odločno izjavil proti tistim, ki nočejo spoštovati smeri, ki jih je pokazal DolHuss. Zahteval je dalje, da se njemu poveri vodstvo milice, dasi sam ni zato tukaj, da bi vodil politiko, vendar pa je on izvršni organ patriotske fronte in v toliko ima tudi on politično misijo. Dr. Schusehnigg lahko računa na vdanost Heinnvchra. vendar pa mora zvezni kancler paziti na to, da bi ga lahko ravno njegovi tako zvani prijatelji enkrat izdali.
Chamberlain v Budimpešti
Budimpešta. 27. aprila, m. Vsa madžarska politična javnost je z velikim zanimanjem zasledovala bivanje bivšega angleškega zunanjega ministra Chamberlaina v Budimpešti. Daei je imelo njegovo bivanje po lastnih trditvah popolnoma zasebni značaj, pripisuje madžarsko časopisje temu gotov pomen, ker izraža mišljenje, da prihod imenovanega ministra kaže, da se Anglija v gotovi meri zanima tudi za Madjarsko. Angleško poslaništvo je zavrnilo vse novinarje, ki so iskali* informacij na poslaništvu. Chamberlain bo danes odpotoval iz Budimpešte, toda ne ve se v katero smer.
Eksplozija v Berlinu
Berlin, 26. aprila. AA. V bližini Aleksandrovega trga je nastala v pretekli noči v neki zgradbi silna eksplozija, ki je poslopje hudo poškodovala. Vsa stanovanja in delavnico so razdejane. Lažje ranjenih je bilo 13 oseb. Kakor je preiskava dognala, je eksplozijo povzročil 61—letni upravitelj Hemcl, ki je imel na tej zgradbi hipoteko. Skušal se je maščevati proti svojim sorodnikom s tem, da ie nameraval pognati v zrak vso zgradbo. Eksplozija je nastala v pralnici.
Nemci se opravičujejo
Praga, 27. aprila. AA. Kakor poroča CTK, je vlada prejela od nemške vlade odgovor na svoj protest proti kandidaturi češkoslovaških državljanov Krebsa,^ Junga in Schuberta za nemške poslance. Nemška vlada pravi v svojem odgovoru: Da so nemške oblasti pozabile dognati, ali so omenjene osebe, preden so postale kandidati, izgubile češkoslovaško državljanstvo ali ne. Nemška vlada obžaluje, do je prišlo do tega incidenta, smatra pa, da o tem ne gre soditi kot o neprija-teljski gesti že zaradi tega, ker so nemške oblasti pozabile ugotoviti državljanstvo omenjenih oseb.
Praga, 27. aprila. AA. Oblasti so prepovedale shod stranke sudetskih Nemcev v Mikolovu na Moravskem. Prireditelji so računali, da bo prišlo na shod do 70.000 ljudi. Na zborovanju bi bil moral govoriti tudi šef stranke Henlein.
Grški parlament
Atene, 27. aprila, m. Na sinočnji seji parla menta je predsednik parlamenta Sofulis vložil predlog, za katerega je zahteval nujnost. Ta predlog zahteva, naj parlament v bodoče glasuje samo enkrat, in to v prvem čitanju vsakega zakonskega predloga in da predsednik parlamenta takoj po izglasovanju predloga lahko pošlje osnutek v lisk Službenim novinam. Iz tega se vidi, da je nameraval Sofulis s tem predlogom odkloniti dosedanje sankcioniranje zakonov s strani krone. Slične predloge so vložili tudi komunisti.
V	političnih krogih se je sinoči mnogo govorilo, da bo g. Sofulis pod pritiskom antiveniceli-sticniho strank in vojske sporazumno s predsednikom vlade Metaksasoin umaknil oni del predloga, ki posega v prerogative krone.
Amerik, gospodarska politika
Washington, 27. aprila. AA. Predsednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt je imel snoči na svečanem banketu demokratskega kluba govor v katerem je poudaril, da vodi vlada še nadalje gospodarsko politiko, ki ji je glavni namen omogočiti povišanje delavskih plač in ureditev cen kmečkim pridelkom. Opozoril je na razne kritike, ki so se pojavile v zadnjem času proti taki gospodarski politiki in med drugim je dejal, da sc neki jtudie pritožujejo, da je gospodarska obnova v Zedinjenih državah predraga stvar. Tem nezadovoljnežem lahko povem: Res je, da znaša naš proračunski deficit za 1. 1936 tri milijarde dolarjev. Toda dohodki prebivalsiva Zedinjenih držav so se od 35 milijard v letu 1932 dvignili na 65 milijard v tekočem letu.
Nov vozni red
Belgrad, 27. aprila, m. V generalni direkciji drž. železnic je končano delo na določitvi novega voznega reda, ki bo stopil v veljavo 15. maja. Generalna direkcija je pri sestavljanju novega voznega reda upoštevala tudi razvoj našega turizma ter je na prošnjo Tujsko prometnih organizacij z novim voznim redom uvedla več sezonskih vlakov, ki bodo obratovali samo za časa letnega voznega reda. Tako bo na relaciji Belgrad—Jesenice, za časa letne sezone od 15. junija do 15. septembra vozil poseben brzi vlak, ki bo odhajal iz Belgrad« ob 20.55, v Zagreb bo prihajal ob 4.20, v Ljubljano ob 7.S1 in na Jesenice ob ».32. Z Jesenic se bo vračal ob 20.15, iz Ljubljane ob 22.02, iz Zagreba ob 0.35 in bo prispel v Belgrad ob 7.23. Ta brzi vlak je uvedla generalna direkcija zaradi tega ker se je na tej progi izkazala ob letnem času velika frekvenca ter se bo z njim nudila večja udobnost potnikom, posebno onim, ki potujejo direktno v slovenska letovišča. .
k
. . .
Kralj kurjih tatov pred sodiščem
Belgrad, 27. aprila, ni. l’o včerajšnjih nogo-metnib tekmah, ha katerih je Jugoslavija premagala z rezultatom 3:2 (1:2) Bask. BSK pa lSdinstvo z rezultatom 4:1 (1:1) in Šparta Slogo.
Belgrad, 27. aprila, m. Ker jo glavni odbor Rdečega križa izključil iz članstva Rdečega križa tukajšnjega zdravnika dr. Miljutina Kopšo. je na sinočnji seji ve= upravni in nadzorni odbor bel-grajskcga odbora Rdečega križa podal ostavko.
Družina, ki jc živela tri lela »d kurjih tatvin.
Maribor, 2<>. aprila.
Včeraj se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiSčem zanimiva razprava. Na zatožni klopi sta sedela dva člana Kosijeve družine iz Dornave pri Ptuju, ki nosi glede kurjih tatvin gotovo rekord v celi državi. Obtoženi so bili trije člani družine, kočar Ivan Kosi, njegova žena Marija in njuna hčerka Marija. Prišla pa sta k razpravi le oče in hči, matere pa ni bilo. Obtožnica vpisuje na dolgo in široko vse tatvine, ki jih je Ivan Kosi v družbi svoje žene in hčerke vršil od leta 1934., ko se je preselil od nekod iz Slovenskih goric v j Dornavo pri Ptuju. Izučil je za spretnega tatu ku- 1 retnine celo svojega 13 letnega nečaka Franca Ko- ! sija, ki je pa nazadnje povzročil, da so bile vse i pregrehe te družine odkrite ter se je ptujska okolica iznebila tatov, ki so bili strah in trepet vseh , tainošnjih kurrrikov. Ivan Kosi je preživljal svojo družino izključno s kurjimi tatvinami. Kradla sta 1 oba z ženo, pošiljala pa sta po tatinskem poslu tudi hčerko Marijo in nečaka Franca. Vsa družina se je stalno potepala (>o ptujski okolici in neprestano oprezovala za kuretnino. Nakraden pernat plen sc nosili domov. Marija Kosi je potem nosila ko-
koši in piščance na trg v Ptuj in Maribor, pa tudi | v domač lonec je romala marsikatera ukradena putka. Do)go časa so orožniki zaman zasledovali j nevarne kurje tatove. Nazadnje so slučajno ujeli | mladega Franca Kosija pri tatvini neke kokoši. ; Fantiča so orožniki zaslišali in po kratkem tajenju | je med jokom izdal vse obsežne tatinske posle svojega strica in cele družine. Potem so |x)lovili še ostale osumljence. Orožniki so jih gnali po okraju od posestnika do posestnika, kjer so bile kdaj v zadnjem času kure pokradene. V nekaterih slučajih so osumljenci priznali, v drugih pa zopet tajili. Končno se je nabralo vsega skupaj <J7 tatvin, ki' so jih izvršiU ali vsi skupaj, ali pa posamezno ter odnesli 250 glav perutnine, največ kur in piščancev, pa tudi race, purani in gosi so jim bile dobrodošle. Polastili so se pa tudi drugih predmetov, kakor obleke, ur itd. Pred sodniki so precej skesano priznavali dokazane jim tatvino ter prejeli zasluženo kazen: Kosi je obsojen na 2 leti in 8 mesecev robije in 3 leta izgubo častnih pravic; njegova hči Marija na (> mesecev strogega zapora, pogojno na 3 leta, proti njegovi ženi Mariji pa je postopanje začasno izločeno ter pride drugič pred sodnike.
Dva politična shoda
Minister dr. Krek o notranjepolitičnih vprašanjih
Včeraj sta se vršila 7.opel dva zelc* uspela volilna shoda JRZ. Dopoldne ic bil shod v Grobljah (okraj Kamnik), popoldne pa v Šenčurju. Na obeh shodih je nastopil kot glavni govornik minister brez listnice dr. Miha Krek. Dasi sta bila shoda z ozirom na predstoječe občinske volitve bolj krajevnega značaja, je podal g. minister nekatere izjave, ki so splošno državnega značaja.
Pribičevičevi družabniki
Tako je g. minister v Grobljah med drugim dejal:
»Nekateri pravijo, da bi bila zopet potrebna močna roka. To pravi tista peščica integralnih Jugoslovanov, pristašev prenapetih edinstev, ki se obnaša tako, kakor da 12 milijonov Jugoslovanov nič ne pomeni. Zato pa se ie ravno ta skupina v naši zgodovini naibolj osmešila. Po svojem prvem nosilcu in voditelju Sv. Pribičeviču je igrala nekdaj prvo vlogo v državi. In ta voditeli je pozneje vse svoje svetinje opljuval in pohodil: kralja, državno celoto in bratsko sožitje med Jugoslovani. To je pravi ideolog integralnega jugosla-venarstva. zato je tudi njegova pot tako vijugasta. Njegova družba je še danes na istih potih. Nieno delo je bilo, da je bila država 5. maja lanskega leta v tako globokem blatu, da je moral priti popoln preobrat, da bi se rešila.«
Ogenj in voda
»Ljudje, lei nam nasprotujejo, so danes v dveh taborih. Srbijanska opozicija in hrvatska. Če se ostanki bivših srbijanskih strank še bolj združijo, se nikdar med njimi ne bo našel človek, ki bi mogel z dr. Mačkom skleniti iskren sporazum. Načrti teh dveh skupin so nezdružljivi, pa naj se še tako pogajajo. Ogenj in voda ne gresta skupaj. To sta dva svetova, dve čisto nasprotujoči si miselnosti.«
Orfunaši & četaši...
»Veste, kaj so pred nekaj leti počenjali z mirnimi državljani orjunaši in druge zveneče in uniformirane organizacije. Celi okraji so bili v naj-večji razburjenosti, kakor ob najbolj nemirnih ča-
sih, dokler ni slednjič prišlo do streljanja v Oto-čah, Lescah in Trbovljah. To so bili najstrašnejši dogodki, od kar obstoja država. Take organizacije pa so širile, oziroma usiljevale fraze o ljubezni do države tudi drugod, zlasti po Hrvatskem. Kadar je bilo vladajočega režima sram, da bi nad mirne ljudi poslal svoje uradne in zakonite re-; ditelje, jc podtalno poslal take uniformirane in oborožene nadute nacionaliste, ki so delali red brez odgovornosti in brez zakona. Razumljivo je, da je kri mirnega kmeta in meščana čedalje bolj vrela. To, kar se danes dogaja na Hrvatskem, je odgovor na tiste čase.«
Na 3!ciweisovi cesti_________________
V Šenčurju je g. minister govoril tudi o znanih »Šenčurs&ih dogodkih«, o katerih je dejal, da niso bili ti dogodki narejeni v Šenčurju, marveč v Ljubljani, na Bleiweisovi cesti. Glede dogodkov v Ke-restincu, je g. minister dr. Krek dejal, da bo država razpustila vsako organizaciio, ki moti red in mir, pa naj ima ta organizacija še tako nacionalno ime. Naj bodo to orjunaši ali četaši; vse. kar narod razburja, bo razpuščeno. Hrvati so z znanimi dogodki izgubili ogromno količino svojega moralnega kapitala. Želimo zaradi države, posebej pa še zaradi Hrvatov samih, da ostane ta dogodek osamljen v zgodovini naše države. Hrvati naj med seboj uredijo, da se njihova čast nikdar več tako ne osramoti. Obenem pa povemo vsem, da ima vlada dovolj sredstev in možnosti, da na podlagi zakonitosti prepreči v bodoče vsak poizkus, ki bo šel za tem, da pride do sličnih dogodkov, pa naj bo to obletnica hrvatske himne, naj bo to prvi maj ali kakršenkoli dan.«
Tako izvajanje g. ministra, kakor tudi govore ostalih govoinikov, je ljudstvo prekinjalo z dolgotrajnimi ovacijami vladi, posebno pa ministru gosp. dr. Korošcu, ludi ta dva, posebno pa še šenčurski, na katerega so prihiteli ljudje iz okoliških vasi na okrašenih vozovih, kolesih in v narodnih nošah, sta v nizu ostalih dosedanjih shodov dojtazaia. da )e slovensko ljudstvo edino in složno, in da se ljudstvo zaveda te složnosti, ki mu je potrebnejša, kakor kdaj poprej.
Nesreča kolesarja
Ljubljana, 27. aprila.
Kakor poročamo tudi že na drugem mestu, je bilo včeraj okrog Ljubljane vse živo. Razumljivo je, da so odrinili v okolico tudi številni ljubljanski kolesarji, motociklisti, avtomobilisti in sploh vsi raz.polagatelji z vsemi mogočimi vozili. Da tak dan ne ostane brez nesreč, je že kolikor-toliko razumljivo .Vendar na splonrio včeraj ni bilo nobene posebne nesreče. Popolnoma na ea-niem, ne da bi v koga trčil, pa se je ponesrečil včeraj nek kolesar na poti iz. Št. Vida proti Sta-nežičam. Ko je vozil po znanem klancu blizu Sla-nežič, je v precej hitrem tempu padel; padec je moral biti izredno hud, ker je fantu udarila kri pri ušesih. Takoj je bilo okrog njega nekaj izletnikov, ki so mu nudili prvo pomoč ter obvestili ljubljanske reševalce, ki so nato prepeljali ponesrečenega fanta v bolnišnico.
Kolikor se je moglo ugotoviti, je fant nesel v 'tanežiče nek račun jo mešetarja iz Viča.
Veličastna proslava
Ljubljana, 27. aprila.
Včeraj se je vršila pod pokroviteljstvom prevzv. nadpastirja dr, A. F, Jegliča in škola ljubljanskega dr. Greg. Rožmana veličastna proslava tlon Boška. Glavni del cerkvenih slovesnosti je opravil nadpastlr dr. Jeglič na Rakovniku, dočini se je vršilo na Kodeljevem mladinsko zborovanje.
Prinašamo tri prizore s te proslave; slike nam je stavil na razpolago foto-trgovec g. Joško Smuc,
Ljubljana, Selenburgova ulica U.j.
Zborovanje
Oster obračun z izkoriščevalci invalidskih pravic. — Upravičene zahteve žrtev svetovne vojne Maribor, 26. aprila. Danes se je vršil v Mariboru občni zbor Oblastnega odbora vojnih invalidov za dravsko banovino. Zborovanje se je vršilo dopoldne v veliki kazinski dvorani ter so mu prisostvovali poleg delegatov iz 37 včlanjenih krajevnih odborov tudi i zastopnik knezoškofa stolni prošt dr. Maks Vraber, zastopnik bana okrajni podnačelnik Modrijan, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Bojlč, ! zastopnih mariborskega mestnega poveljnika gar- i nizi ona r podpolkovnik Nikolič, zastopnik okrajnega j načelstva Podbukovšek, zastopnik mestne občine ravnatelj Jež, predstavnik rezervnih častnikov Rode in predstavnik prostovoljcev upravnik Peric. Navzoč je bil tudi predsednik Osrednjega odbora iz Belgrada Nedič.
Zborovanju je predsedoval predsednik mariborskega krajevnega odbora Geč, glavno poročilo pa je podal predsednik Oblastnega odbora Štefe. Organizacija invalidov obsega v Sloveniji 47 krajevnih odborov. Govornik je podal obširno poro-
vojnih žrtev
čilo o vseh perečih vprašanjih, ki zanimajo vojne | žrtve, najdi'1 je se je pa pomudil pri škandaloznem i izigravanju invalidskih pravic pri podelitvi kino-koncesij. V Ljubljani se je invalidska organizacija lahko pogodila edino z lastniki lansko leto izdanih koncesij za kino-gledališča, d očim se mora z znano politično kliko ki je do nedavnega imela v Ljubljani monopol za kino gledališča, (ožariti ter teče sedaj proces že v tretji instanci. Invalidi ne bodo odnehali, ker zahtevajo samo to, kar jim po zakonu gre. Imajo pa od teh ugodnosti znatne dohodke, ki se uporabljajo za podporo najbednejših žrtev svetovne vojne.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Oblastnega odbora Marško štefe, odborniki: Jevak Matko, Osana Liroslav, Benedik Slavko, Stan-. ko Tomc, Mirtič Joža, Vuk Ivo. Maček Franc, Zore j Jože. Namestniki: Fakin 1., Jemec Miha, Jerman ■ Vinko, Lenassi Hugo, Per Franjo, Pintarič Ivo. — Nadzorni odbor: Dornik Feliks, Plehan Mirko, Milost Janko. Novak Jernej in Kramar Vinko. Delegata za jilenum: Stele in Geč. Delegali za osrednjo I skujjščino: Kovač, Rus, Mlekuž in Bokalič.
Nad 2000 rudarjev zahteva pravično razdelitev drž. nabav
Trbovlje. 2G. aprila.
JRZ je sa soboto, 25. t. m. sklicala javen protestni shod, da kot politična organizacija zahteva pravičen ključ razdelitve premoga za državno porabo.
Shod, za katerega je bil prvotno izbran Zadružni dom, se je zaradi velike udeležbe moral vršiti na prostem pred rudniško restavracijo. To veliko zborovanje pa ni bilo namenjeno eaiuo za organizacijo JRZ, marveč so na njem govorili delavski zastopniki vseh struj. Govorniki gg. Kraut-berger, Vodušek, Arh in Križnik so jasno orisali položaj, v katerem se nahaja vse rudarsko delavstvo. V ostrih besedah in z dokazi so pokazali poslušalcem, da tako stanje, kot je sedaj, ne more iti dalje
Vsi govorniki so poudarjali, da se mora našim rudarjem zajamčiti delo in zaslužek. TPI) pa morn pri večjih nabavah tudi zajamčiti, da ne bo reducirala niti enega rudarja. Vse zborovanje je poteklo v miru. Ta velika množica je zahtevala le zaslužka in enakopravnosti dela z drugimi rudarji v državi. Sedanji ključ razdelitve je delavstvo sprejelo z velikim začudenjem in ostri m protestom ter izjavilo, da je tega zapostavljanja dovolj. Iz zborovanja je bilo odj>oslanih več brzojavk na pristojna mesta, da se teinu odpomore. Določila (»e je deputacija, katera odide ponovno v Belgrad in katero tvorijo g. Vita) Vodušek, župan občine Zagorje in Kratberger, lokalni načelnik 2. rud. skupine. Ta deputacija ima nalogo, da ponovno stopi v stik z ministri, da se našim rudnikom da ona količina naročil, ko so ga imeli v letu 1934. Isto tako tudi, da se pritiska za sanacijo bratovske sklad-nice, ki je na robu propada. Shod je trajal nad dve uri in so bili navzoči tudi trboveljski rudarji — po številu nad 600 in so nekateri od njih tudi govorili.
Načrti za spomenik razstavljeni
don ioska
Požar v Vrhpolju
Kamnik, 26. aprila.
Hišo Klemena Jurija, tov. delavca na Vrhpolju št. 41, občina Nevlje, je v nedeljo okrog 1. ure |>o polnoči skoraj upepelil požar. V hiši stanujejo dve stranki, katerih ena je v soboto zvečer pekla kruh. Sodi se, da je požar nastal v podstrešju ]>o-leg 'dimnika, kjer je bilo naloženih tudi nekaj butar.
K gašenju so bili pozvani tudi kamniški gasilci, ki so se posebno odlikovali in jim je kmalu uspelo jrnžar udušiti. Iz stanovanj so iznesli vse pohištvo in drugo, da bi rešili pred ognjeni.
Požar je bil preprečen v toliko, da je jjogorola samo streha z ogrodjem in drvarnica.
Škoda je le delno krita z zavarovalnino.
Tatvina modre galice
Celje, 26. aprila.
Že dolgo časa se je opažalo, da nekdo krade iz tovarne modro galico. Prvotno se je mislilo, da delavci po končanem delu nosijo galico domov v žepih. Zadevo so prijavili celjski policiji, ki je kmalu izsledila, da zakonski par B. prodaja modro galico raznim vinogradnikom v okolici Vojnika. Ker kmetje v današnjih težkih časih nimajo denarja, sta galico dajala v zameno za vino, krompir, koruzo in druge deželne pridelke. V petek 24. t. m. je policija izvršila pri osumljenem B. hišno preiskavo. Pri preiskavi so našli pri njem še 200 kg modrč galice, nekaj barve litopon in nekaj rninija. Na podlagi tega dokaznega materiala je policija aretirala Alojzija B., slikarja v Zavodni. njegovo ženo in nočne-
ga čuvaja v kemični tovarni in pražarni B. K. iz Zavodne. Pri zaslišanju so priznali, da sta imenovana zakonca med 9 in 10 zvečer prihajala v dogovoru z nočnim čuvajem B. in iz tovarne odnašala na dom modro galico. Vsi trije bodo v kratkem izročeni sodišču, kjer bodo za svoje dejanje odgovarjali.
Kino ffMatica"
v novih rokah
Sobotno belgrajsko »Vreme« prinaša iz Ljubljane sledečo vest: Precejšnjo pozornost je zbudila v javnosti vest, da je tukajšnji naivečji kino »Matica« (trenutno je v Ljubljani največji kinematograf »Union«, op. ured.) ■ prešel od dosedanjega lastništva (Zveze kulturnih društev, op. ured.) v nove roke. Kakor .se da zvedeti, je »Matico« kupil neki zastopnik nemške filmske družbe UFE. Govori se, da namerava to podjetje poleg tega kinematografa kupiti v naši državi v vseh večjih mestih vodeče kinematografe, v katerih bo predvajalo svoje filme ter tako vršilo propagando,
Ljubljana, 27. a|>rila.
Kakor je »Slovenski dom« že poročal, je komisija za ocenjevanje načrtov za spomenik kralju Aleksandru I .ijfedinitelju svoje delo končala in razdelila nagrade. Osnulke je nato razstavila v Jakopičevem paviljonu, kjer so občinstvu na vpogled že od petka dopoldne.
Cim je bila razstava otvorjena, se je pokazalo, da vlada med ljubljanskim občinstvom za načrte, kakor sploh za celotno spomeniško vprašanje, veliko zanimanje 2e v petek dopoldne je razstavo obiskalo okrog 50 obiskovalcev, popoldne pa še več. Tedaj je bil obi k razstave še brezplačen. Da pa morejo kriti režijske stroške, ki so v zvezi z razstavo, so uvedli nato enodimtrsko vstopnino. Zanimanje kljub temu ni padlo in si je n. pr. samo včeraj do|joldne ogledalo razstavo okrog 2C0 ljudi, kar pomeni za Jakopičev paviljon že veliko počastitev.
Narodne noše na shodu v Šenčurju
Ljubljana danes
Koledar
Danes, ponedeljek, 27 aprila: IJosana. ,tutri, torek, 28. aprila: Pavel.
Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyrševa c. tl, Tmkoczy ded., Mestni trg t in mr. Ustar, Šelen-
burgova 7.
Kaš bo danes
KAJ BO DANES:
Filharmonična dvorana: Ob tri četrt na sedem produkcija sole Glasbene Matice ljubljanske.
Društvena dvorana Kodeljevo; ob osmih sestanek fantovskega krožka.
Samostanska dvorana Sp Šiška: Sklepno predavanje kat. prosv. druStva. (Ivo Peršuh.)
*
Na Banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se vrši danes, v ponedeljek, dne 27. aprilu 1986 tečaj o pridelovanju krme. Tečaj je teoretičen in praktičen in se vrši od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure (»opoldne.
Stravinskega suita za tnali orkester št. 1. bo nedvomno ena najzanimivejših točk muzikalnega programa, ki ga bodo izvajali naši konservatoristi na svojem zabavnem večeru v soboto, dne 2. maja v Kazini. Delo je komponist napisal v štirih stavkih: Andante kot nekak uvod k trem plesom, Na-politana, Espanole in Balalajka. Ze naslovi posameznih stavkov povedo, da nosijo plesi italijanski, španski in ruski kolorit. Skladbo odlikuje preprostost izraznih sredstev, a je vzlic temu zvokovno presenetljiva. Skladatelj, ki se je rodil leta 1882 v Petrogradu, je dela lna tej suiti od 1- 1917. do 1025., kar dokazuje veliko skrb, ki jo je vložil vanjo. Stravinsky je naši koncertni publiki znan zlasti po svojem baletu Petruška, ki ga je vprizorila naša opera lani in ki je zbudil največje zanimanje. Ne dvomimo, da bo za to ta interesantna suita, ki jo bodo zaigrali naši konservatoristi na svojem zabavnem večeru, igrana pred mnogoštevilno koncertno publiko.
PRODAJA PLINSKIH MASK
Lekarne v Ljubljani in okolici so prevzele prodajo civilnih plinskih mask M 1983 civilnemu prebivalstvu. Plinske maske M 1933 so izdelane v naši državi in so namenjene za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi plinskimi napadi. Glasom cenika državnega zavoda »Obiličevo«, objavljenega tudi v Služb, listu dravske banovine znaša cena civilne maske M 1983 skupaj s pločevinasto škatlo, v kateri je maska shranjena, za privatnike Din 137.50. Cena velja enako za prodajo v lekarnah, kakor tudi za direktno naročilo pri državnem zavodu »Obiličevor.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA
Začetek ob 20 uri
Ponedeljek, 27. aprila: zaprto.
Torek, 28. aprila: zaprto (gostovanje v Celju: Prva
legija.
Sredo, 29. aprila: »Juarez in Maksimiljan«. Red
Sredo.
Četi i> I v>0 aprila: »Prva legija«. Red Četrtek.
OPERA
Začetek ob 20 uri. ponedeljek, 27. aprila: zaprto (generalka).
Torek, 28. »Othello«. Premijera. Izven.
Sreda, 29. aprila: »Pesem ljubezni«. Red C. Četrtek, 30. aprila: zaprlo.
Ljubljanska drama pripravlja premiiero Ostrovskega komedije »Gozd« v režiji g. Bratka Krefta. Premijera bo koncem tedna.
Opera:
Jutri v torek se izvaja v operi Verdijevo delo »Othello«. Tekst za to Verdijevo opero je napisal skladatelj znane opere Mefistofeles, Arigo Boido. Vsebinsko je delo posneto po znanem Shakespea-rejevem »Otheliu«, vendar sta libretist in skladatelj ustvarila s to opero popolnoma novo, samostojno umetnino. Naslovno vlogo benečanskega vojskovodje Othella poje g. Mario Šimenc, Jaga g. Primožič, Desdemono ga. Gjungjenac, Emilijo ga. Kogejeva, Lodovica g. Zupan, Cassia g. Banovec. Opero dirigira kapelnik Neffat, režira g. Primožič. Torkova premijera je izven in bo edina vprizori-icv tega dela pred odhodom naše opere v Split.
Nedelja v znamenju prireditev
Radio
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 27. aprila. 12 Plesi H (lavnih in da naftnjih dni (plošče). — 12.45 Vremenska napoved, porodila: — 13 Napoved časa, objava nereda, obvestila. -— lij. 16 Zabavna ura (Rodij«ki orkester). — 14 Vremen »ko poročilo, borzni tečaji. — 18 Zdravniška ura: Kako se ubranim strupenih plinov (gosp. dr. Matej Justin).
— 18.20 Harmomisti pojo (ploSčc). — 18.40 Kulturna kronika: Ob 25 letnici smrti slikama Ivana Groharja (gosp. Anton Podbevšek). — 19 Napoved časa, vre menaka napoved, porodilo, objava sporeda, obvestila.
— 19.30 Naciijonalna ura: Naloga iu cilj oceanografskega zavoda v Splitu (dr. Poiar Jurišič). — 20 Koncert pevskega društva »Lira« H Kamnika. Pevovodja: gosp. Ciril VremŠak. — 21 Operna glasba (Radijski orkester). — 2*2 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.16 Radijski jazz.
Drugi programi
Ponedeljek, 27. aprila. Bel grad /..* 19.50 Ceilstičm koncert. — 20.30 Nicolaijeva opora ^Vesele žene wind-eonake«. — Belgrad II.: 8 Saloivski kvintet. — 14 Mu nojlovičevo predavaje v ciklu «Jugoslovanski sklada telj-i« o Josipu Marinkoviču. — 20.20 Balkanska glasbe na folklora. — Zagreb: 20 Moški vokalni kvartet. — 90.30 Flavta. — 21 &lnigerjj in popevke. — 21.30 Manilo* liiii/stični orkester. *— 22.15 Jaz«. — Dunaj: 'lil Stolz-bam mer jeva glasba. — 21 Nabavni koncert. - 22.10 Nepoznane Hayd«uove skladbe. — 23.30 Godalni kvartet. — Budimpešta: 19.45 Ciganska glasba. — 21 KI a v‘it. 21.45 Plesna glasba. — 22.43 Koncert opernega orkestra. — Trst Milan: 17.16 Komorna glasba. — 2035 Kmlrna-nova opereta >Mon-tmart/r*#ka vijolica/, nato plesna glasba. — Rini—Bari: 17.15 Plesna glasba. — 20.35 Lo pezo v a komedija «Grd in lep«, nato plesna glasba, — Praga: 19 30 Operetna revija Ljubezen na potovanjih .
— 20.40 Orkestralni koncert. — Varšava: 3Q.3t) PojM»vke.
— 21 Plofiče. — 22 Simfoničen koucert. — 23.05 Plošče.
— Berlin— K'dnigsherp— Frankfurt—M (makovo• 2d Spomini na Tri mako olimpijado v Ga-Pa. — Hamburg: 30.10 Stare in nove pomladne pesmi. — 21.15 Ples godal —• Vrotlslara: 20 10 &4eziJ»ki večer. — LipskoSfuft-gart: -m.10 Narodne pesmi in melodije.
Kamnik
Sprememba v žarni, službi. Žandar. kaplar Sn-menkovič Tihomir je iz Kamnika premeščen k žandnremrijski [>ostaji v Mengeš.
Mesino kopališče prevzame s 1. majem ga. Bručan Frančiška mati našega znanega športnega prvaka. Oskrbovala bo tudi »Buffet z raznimi pristnimi pijačami in drugimi okrepčili.
Novo imenovana občinska uprava mestne občine Kamnik prevzame svoje posle v ponedeljek dopoldne ob 10. uri.
Ljubljana, 27. aprila.
Včerajšnja nedelja nam je prinesla dva rekorda: prvi v vremenu, drugi v prireditvah Glede vremena so vsi Ljubljančani edini v tem, da je bila najlepša nedelja, kar smo jih letos že doživeli. Drugi rekord pa je v prireditvah. Včeraj dopoldne in deloma še poijoldne je bilo v Ljubljani toliko prireditev, da tudi v tem oziru včerajšnja nedelja prednjači pred vsemi dosedanjimi.
Vpliv krasnega vremena je vplival na Ljubljano že v soboto popoldne. Videlo se je to najbolje pri odhajanju posameznih vlakov, posebno gorenjskih. Skoraj vsi so bili polni, da ne govorimo o včerajšnjem izletniškem vlaku, ki je itak skoraj vedno poln. Ge bi bila taka nedelja, kakor je bila včeraj, začetkom meseca, ko še tudi v žepu ni nobene ovire za izlete, bi bila Ljubljana najbrž prazna. Bila je sicer tudi včeraj precej prazna, toda vsaj tretjini Ljubljančanov sta bili samo v njeni neposredni okolici. Na vseh mestnih sprehajališčih, posebno pa na okoliških pešpotih, je bilo vse črno sprehajalcev. Temu primerno prazna so bila mestna gostišča. Posebno v soboto niso bile kavarne zasedene tako. kakor so navadno ob sobotah. Kakor rečeno, je bilo temu vzrok krasno vreme, radi katerega je mnogo Ljubljančanov odšlo iz Ljubljane, na drugi strani pa je bil vzrok temu — visok datum. Kljub temu pa to ni oviralo še precej številnih družb, da ne bi prebile večer tako, kakor po navadi. V nekaterih lokalih je bilo celo izredno živo; saj je stara stvar, da je vedno bolj temeljito vse opravljeno, če je pri takih prilikah manj ljudi. In tako ni čudno, če je v takih okoliščinah in v jutranjih u-ah hvalil vsak svoje, nekdo celo Banjaluko.
Dobrodelna akademifa
je v soboto zvečer otvorila prireditveni del sobote m nedelje. Vršila se je akademija v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Že pred osmo uro so začeli prihajati številni gostje, pred palačo Delavske zbornice sb se ustavljali avtomobili, izstopale so skupine in avtomobili so zojaet odbrzeli. Po gaderobi sodeč — bila je natrpana — je morala biti dvorana Delavske zbornice popolnoma zasedena. Pa tudi prireditev sama ie bila gotovo na višku, ker so obiskovalci zelo zadovoljni. Kaj več naš jaoro-čevalec ni videl, ker na prireditev ni imel dostopa.
Sestanek dolžnikov
je bil včeraj dopoldne v posvetovalnici Trgovskega doma. K sestanku so se zbrali delegati dolžnikov iz posameznih krajev, da pretresajo položaj dolžnikov in da zahtevajo ureditev svojega položaja. Predsedoval je sestanku dr. Sagadin, ravnatelj Pokojninskega zavoda v p., bansko upravo pa je zastopal dr. Hubad.
Prvi je govoril načelnik lesnega oddelka pri Zvezi trgovskih združeni Franc Škerbec. Nočemo delati nikomur krivice. Zdi se nam pa tu vendarle potrebno omeniti, da bi razni govorniki storili morda boljše, če na gospodarskem zborovanju ne bi politizirali. Tudi ne vemo, če je primerno, v dvoranici kakih 30 kvadratnih metrov pri udeležbi največ 30 delegatov potrebno zastaviti vso moč svojega glasu, ko je znano, da je mirna in stvarna razlaga svojega mišljenja vedno bolj uspešna in bolj primerna. Za glasovno premočno izražanje svojih misli tudi sicer ni bilo potrebe, ker je bilo okno posvetovalnice itak zaprto. Nato sta govorila še zastopnik Zbornice za TOI Rebek in zastopnik lesnega trgovska iz Mežiške doline Kljun.
Ljubljanski stavbenik Ogrin je skušal stvarno obrazložiti vzroke krize na deželi. Po njegovem mnenju je napaka zlasti v tem, da so zaščiteni kmetje, dočim na deželi v resnici ni tako točne razlike in meje med kmetom in obrtnikom, Nadaljnja napaka je v tem, da so banke proti vlagateljem zaščitene v 2 odstotno obrestno mero, dočim same izterjavajo štiri do petkrat višje obresti. Za nepravilno smatra tudi okolnost, da so zaščiteni drugi stanovi, da pa te zaščite niso deležni dolžniki, ki so v prvi vrsti |»oinagali k gospodar, napredku. Tok denarja v smeri toka Save je nadaljnja napaka, ki jo mora Slovenija prenašati že vsa leta. Nevarnost vidi Ogrin tudi v tem, da se dežela prehitro industrializira. Pri novi industriji, ki je močno zaščitena, so udeleženi naši denarni zavodi, ki v industrijo investirajo večino svojega kapitala. Zelo mnogo pa je tudi inozemske udeležbe tako, da tudi pri tein velik del našega denarja splava čez meje. Sibal je zaposlitev inozemcev spričo dejstva, da naša mladina nima možnosti, da kaj zasluži ali da se po svojih sposobnostih udejstvuje. Za svoja stvarna izvajania ie Ogrin žel splošno priznanje, saj je res vsaj nekoliko razgalil glavne vzroke sedanje krize. Ta pa na način, ki je bil res zborovanja dostojen.
Nato so še govorili Vabič iz Savinjske doline, Weinberger iz Zagorja, ki sta oba pokazala na te-
■ žave svojih krajev. Se prej pa je tesarski mojster Ravnikar opozoril na nevarnost boljševizma ki se neti radi neugodnih razmer.
Govorila sta nato še Škerbec in dr. Mazek, od katerih je prvi dejal, da je prepričan v dobro voljo slovenskih ministrov, oba jra sta stavila predlog,
I da se zahteva, naj se društvo dolžnikov dovoli, naj I se ustavijo vse eksekucije vse do časa, dokler zakon ne uredi razmerja med dolžniki in upniki Obrestna mera naj se primerno zniža, v finančni zakon pa naj se vstavi določba o eksistenčnem minimumu.
Načelnik dr. Hubad je zborovalcem dejal, da bo o vsem poročal g. banu. Priporočil oa je, naj si dolžniki osnujejo poseben ožji odbor, ki bi jaotem razpravljal z bansko upravo o vsem, kar je v zvezi z nameravano ustanovitvijo društva dolžnikov. Res so zborovalci izvolili ta odbor, ki ie sestavljen takole: dr. Sagadin. Škerbec in Ravnikar.
Akademija Rdečega križa
V vrsti včerajšnjih prireditev je bila menda najbolje obiskana akademija Rdečega križa ljubljanskih osnovnih, meščanskih in srednjih šol. V
-prvi vrsti mladina, dalje pa vzgojitelji, profesorji, I učiteljstvo, ravnatelji šolskih zavodov, zastopniki kulturnih in Rdečemu križ,u sorodnih organizacij, zastopniki vojaških in civilnih oblasli s podhanoin ". dr. Majcenom na čelu in končno starši ter prijatelji mladine, so do zadnjega kotička napolnili veliko unionsko dvorano. S|>ored se je razvijal iz-, redno hitro, vse točke pa so bile izvedene brezhibno. Ne moremo reči, da bi bila katera točka j boljša od druge, ker so bile vse odlične. Veselosti i pa je največ povzročil gotovo Petrovčev šaljivi samogovor, s katerim je mali samogovornik s svojim korajžnim nastopom izzval vsesplošni smeh. Vsi, ki so nastopili, od onih najmlajših, ki so nastopili z rajalnimi vajami, do sedmo in osmošolcev, ki so nudili prav dovršene glasbene in pevske točke, so rešili svojo nalogo brezhibno. Priredi-j jev. ki je trajala od tri četrt na enajst do pol enih, I je pa tudi pokazala, koliko truda so morali v njo vložiti vzgojitelji ljubljanske mladine. Zato je tudi zasluga učiteljstva in profesorjev, da je prireditev j tako vsestransko uspela.
Občni zbor emigrantov
Emigranti, ki so organizirani v društvu »Tabor«, so imeli v soboto zvečer v dvorani na Taboru | skupen družabni večer. Danes dopoldne pa so polagali račun o preteklem poslovnem letu. Občni zbor je pokazal^ da je bilo delovanje v tem poslovnem letu zelo živahno in so zborovalci sprejeli z odobravanjem na znanje vsa poročila ter dali odboru razrešnico. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika dr. Jože Dekleva.
Ljubllanski slavisti
V društvenih prostorih Slovenske Matice je bil včeraj dopoldne tudi občni zbor Slavističnega društva, ki je bil zelo dobro obiskan ter je potekel v zelo lepi harmoniji, ki vlada med našimi profesorji slovenščine ter strokovnjaki slovanskih jezikov in literatur. Občni zbor je vodil univ. prof. dr. Rajko Nahtigal, ki je jwdal obenem predsedniško
i poročilo. Tajniško poročilo je podal dr. Rudolf Ko-I larič, blagajniško pa prof. Vida Vrtovčeva. Sle-I dilo je več strokovnjih predavanj, ki so jih imeli j dr. Bajec, prof. Šolar, dr. Debeljak in dr. Silva j Trdina. Pri volitvah je bil nato izvoljen sledeči i odbor: predsednik dr. Rajko Nahtigal,'odborniki:
I ravnatelj Licejske knjižnice dr. Janko Šlebinger, prof. dr. Kolarič, prof. Vida Vrtovčeva, prof Vida Trdinova, prof. dr. Vinko Košak. prof. Vilko Novak in prof. Janez Logar Revizorja: prof. dr. Slodnjak in prof. dr. Rupelj.
Ostale prireditve
Med ostalimi prireditvami omenjamo zborovanje stavbenih delavcev, ki ga je včeraj dopoldne 6kncala v dvorani Delavske zbornice socialistična »Strokovna komisija«. Zborovalci, ki so z ozirom na obupen položaj, v katerem se delavstvo nahaja, dvorano skoraj popolnoma napolnili, so v glavnem protestirali proti temu, da ljubljanski podjetniki nastopajo proti delavcem ki organizirajo skupen in enoten nastop stavbenega delavstva za obrambo svojih interesov.
V dvorani OUZD pa so imeli zborovanje železničarji, včlanjeni v »nacionalni strokovni' fronti c po svojem UJNZB. Vodil je občni zbor podpredsednik Jenko, poslovno poročilo pa je podal tajnik MUIler. Pri volitvah je bila izvoljena nova uprava m sicer: predsednik inž. Roglič, podpredsednik Jenko in Makovec, tajnika Danev in Črnjae, blagajnik Jesih.
Včerajšnji športni dogodki
Z gostovanjem Haška iz Zagreba, na katerem bi si moral prvič preizkusiti novoustanovljeni SK Ljubljana svoje moči, ni bilo nič in tako so izrabili včerajšnji dan zopet za preizkušnjo trening-tekino med fuzijoniranima kluboma.
Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:
Rdeče-beli: Logar, HassI, Žitnik, Šinkovec. Kubanja Lado, Grošelj, Sovine, Janežič, Luce, Vodišek.
Beli: Rožič, Jug, Bertoncelj. Sočan, Herman, Boncelj-šlamberger, Grintal-Pikič. Jež in Slapar.
Igra je bila bolj dolgočasna in ni mogla raz-
fibati niti igralcev niti maloštevilnih gledalcev. — magali so proti pričakovanju Rdeče-beli z razmerjem 5:1 Prihodnjo nedeljo bo moštvo SK Ljubljane nastopilo prvič pod svojim itnenom v borbo in sicer v semifinalno tekmo za prvenstvo LNP. Prvi nasprotnik SK Ljubljane bo CSK.
V	soboto zvečer je bilo na prvem občnem zboru SK Ljubljane, ki se je vršil v hotelu Slon, kronan uspeh še posameznih idealnih športnih delavcev, ki so dosegli fuzijo med obema kluboma. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora gosp. Wolf in podčrtal, kakšnega velikega pomena je ta današnji občni zbor in da je to velik in važen mejnik v zgodovini našega nogometa. V imenu ljubljanske nogometne podzveze je govoril dr. Kbstl, ki je omenil, kako važen je današnji dogodek in da' ki LNP iz tega obeta velik napredek za slovenski nogomet.
G. Cek, tajnik pripravljalnega odbora, je podal zgodovino pogajanj in naporov in sploh ves potek, kako ie prišlo do fuzije med SK lilirijo in ASK Primorjem.
Na predlog g. Turka pa je bila še formalno sprejeta lista novega odbora SK Ljubliane. Predsednik Karel Soss, L podpredsednik Ivan Kralj, II. podpredsednik Aleksander Friedrich, I. tajnik Okta-vij Ofc. II. Jainik Ivan Ilovar, I. in II. Magajnih Anton Kane, Gangl Flerbert. gospodar ing. Josip Kobi. tehnični referent Nedeljko Buljevič. Odborniki: Nachtigal, Šibenik, Kebec, Klavora. Kuhar. Nadzorni odbor: dr. Kuhelj, inšp. Zajc, Šetina, Tav-
čar, Hafner. Razsodišče: dr. Jenko, dr. Dougan, mz. Rohrmann, Goslar, Lužar.
Prvi predsednik g. Soss, ki je takoj prevzel vodstvo, je vodil še izredno zanimivo debato ki se je pa prav lepo končala. Bilo je navzočih kakih sto ljudi, kar najbolj dokazuje, kakšen interes je vladal za ta zgodovinski občni zbor. Vodstvo kluba pa ima namen sklicati še širše znani sestarijski občni zbor, ki naj bo dostopen vsej šjsortni javnosti.
Drugi razred LNP
Mars : Grafika 2:1 (1 :0); Reka : Svoboda 2:1 (1:1); Slovan : Jadran 2:0 (1:0).
Smuk s Triglava
v Smuk iz Kredarice v Zgornjo Krmo je postal ze prav čislo tradicionalen. S, tem se namreč za-- ključu ie naša smučarska tekmovalna sezona. Proga je bila dolga okoli 7 km in ima približno 1200 m višinske razlike. Vreme je bilo idealno.
Rezultati: I. Praček Ciril (Skala) 6.43!!, 2. Stopar Rudi (Ljubljana) 8:14. 3. Vrbar Slavko (Skala) 8:37, 4. Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana) 9:40.4, 5. Barberič Stjepan (Maraton, Zagreb) 9:58.2.
★
Termini za drugo kolo teniških tekem za Davisov pokal na evropskem področju so določeni fako-le
Norveška-Belgija od 13.—15 maja v Oslu, Avstrija -Poljska od 15.—16. maja na Dunaju, Jugoslavija-Češkoslovaška od 15.—17. maja v Zagrebu, Grčija-Argentina od 15.17. maja v Atenah, Irska-Švedska od 14.—16 maja v Dublinu, Švica-Danska od 15.—-17. maja v Montremcu. Nemčija igra proti Španiji v Barceloni od 15.—17. maja. Če zmaga, se sestane z Afadžarsko v Diisseldorfu. Zmagovalca tekem Mnnaco-Nizozemska in Francija-Kitaiska se sestaneta od 8.—10. inaja v Scheveningenu.
Maribor
Narodno gledališče. Drevi zaprto. V torek, 2S. aprila ob 20. »Direktor Čani|ia«. Red C.
Prva ponovitev ol> premieri z navdušenjem sprejete Krajnčeve drame »Direktor Čaifipa« bo v torek 28. 1. m. za red C.
Drušivo stanovanjskali najemniko'. je sklicalo za drevi ob pol 20 v dvorani restavracije Novi svet v Jurčičevi ulici javno sejo, na katero vabi vse stanovanjske najemnike in najemnike poslovnih lo kalov. —
V Ljudski univerzi bo drevi predavanje o modernem češkem slikarstvu in kiparstvu. Predava naš znani umetnik prof. Vavjjotič iz Ljubljane,
Srečke turistično-športne loterije jug. Touring kluba se dobe do 7. maja v pisarni Tujsko prometne zveze. Dobilki so: brezplačna jx>iovanja v turistično zanimive kraje.
Pregled motornih vozil. Lastniki motornih vo zil iz Maribora in obeh mariborskih okrajev ki še nimajo pregledanih in odobrenih vozil, naj jih pripeljejo k pregledu 29. t. m. ob 15 pred poslopje predstojništva mestne policije.
Lov za tatom
Kamnik, 20 aprilu
Na zelo drzen način, pri belem dnevu v s« boto popoldne okrog 15. ure, je tukajšnji brezpn selni klejiar A. J. s pomočjo vitriha odprl cinkarno tovarne Titan na Porovem in si nabral cinka v sledeči količini: 2 kosa po 12 kg, v neki pločevinasti posodi |ia je imel še 11 kg tekočega cinka, katerega je vlil v neki model, da se strdi, kar bi vsekakor lažje prenašal, Svoj plen je odnesel iz cinkarne, pri čemer ga je ojiazil tov. uslužbenec Novak Filip, ki je delal na njivi. Takoj se mu je zdelo »umljivo in je pozval tatu, naj mu sledi in gre z njim k obratovodji inž. Grossu, kar mu je pa odklonil in proseče dejal, naj bo tiho o stvari, ker on itak nima pri tem nobene škode. Novak jo lakoj odšel k obratovodji in mu zadevo prijavil. Obratovodja jc takoj telefonično pozval orožnike in alarmiral nekatere uslužbence, ki so bili v bližini.
Začel se je lov za tatom, kateremu je sledilo naenkrat jx>leg dveh orožnikov še 18 drugih tovarniških uslužbencev. Tat videč neprijetno situacijo, je_ plen zmašil nekam pod listje ter začel urno bežati. Ker je opazil, da so mu zasledovalci za petami, jo je mahnil čez »Bistrico« in nato bežal proti Novemu trgu. Čez vodo zasledovalci niso šli za njim. Orožniki in oba stražnika so zasledovanje nadaljevati in ga tako v nedeljo okrog t ure zjutraj našli in aretirali na njegovem stanovanju pod Zapricami v vili »dolgčas,., kot jo je sam nazival. Takoj so ga odvedli v zapor. Zjutraj je bil pripeljan na tukajšnjo orožniško postajo k zaslišanju, kjer je vse brez ugovora priznal.
A. J. so bile razmere v tovarni »Titan dobro znane, ker je bil nekaj ča6a tam v službi in nato zaradi zanemarjenja službe od puščen.
Od tega časa ni več prijel za nikako delo in s tem vzbujal spiošno pozornost, ker je dnevno posedal do pozne noči po gostilnah. Stalno pa se je držal v neki restavraciji v Majstrovi ulici.
Ako bi mu uspelo plen odnesti in prodati, bi bila uprava tovarne »Titan na Porovem oškodovana za 2100 Din.
Nagrado za to delo mu bo izreklo tukajšnje okrajno sodišče.
Pijančevanje postalo spor t
Kamnik, 26. aprila.
Kakor je že znano, ima Kamnik 36 gostiln, kar pa seveda ne da zameriti, ker je Kamnik vendar tujsko-prometno mesto in obenem izhodišče za vse ture v naše prelepe planine. Pravijo pa tudi, da je marsikateri pozabil ob kozarcu vina svoje vsakodnevne moreče skrbi, nezvestobo, jezo itd. Radi tega je tudi v Kamniku že v navadi, da kakor hitro ni kje kaj v redu, pa hajdi v gostilno, da se razvedriš in pozabiš na svoje težave in skrbi.
Zadnje dni pa so začele skrbi moriti tudi ženski spol Takoj so neke ženske sledile zgledom moških in pričele poskušati sladko vinsko kapljico in to v veliki meri.
V začetku tega tedna smo ojaazili dve ženski, eno omoženo, drugo samsko, ki sta srečali zvečer na cesti nekega uglednega kamniškega gospoda, pa ju je ustavil in povabil domov na čašico likerja.
Pri čašicah likerja, konjaka in drugih dobrotah so urice hitro potekale. Ko so ženske odhajale proti domu, so kamniške ceste postale jrreozke.
Mariborski smuški
klub se razhaja
Krizo v mariborskem smučarskem športu najjasneje oevetljuje občni zbor Mariborskega smučarskega kluba, ki se je vršil to dni. Po izčrpnih referatih vseh klubskih funkcionarjev se je sklenilo, da se klub razide. Konstatiralo se je, da je mariborski smučarski klub tekom svojega 6-lel-nega obstoja svojo nalogo popolnoma častno dovršil. Organiziral in pojrulariziral je športno smučanje ter izvežbal na stotine smučarjev in naraščaja. Nadaljnje izrazito športno delovanje kluba, katerega je gojil smučarski klub, preide z njegovim prestankom na Mariborsko zimepošportno [Ktdzvezo, kateri je klub odstopil vse svoje premoženje. — Tako je sedaj zaključil svoje delo klub, ki je bil v smučarskem športu na Štajerskem precej let vodilen. Tekmovalci, ki so pričeli v njegovih vrstah športno kariero so mnogoštevilni in nekateri od njih so že Častno zastopali barve države na mednarodnih srečanjih. Ce je sedaj vodstvo in članstvo kluba uvidelo, da je nadaljnji obstoj nemogoč, je s tem javno pokazalo na deso-latne razmere . ki vladajo zadnje čase v mariborskem smučarskem športu, kar pa nikakor ni krivda na vodstvu zimskošportnih organizacij, temveč na pojavu, ki ga opazujejo tudi drugod: število zimskih špoitnikov pada nekako v istem razmerju, kakor narašča število ljudi, ki gojijo smučanje kot turistično sredstvo.
ČEŠKOSLOVAŠKA ! ŠPANIJA 1:0 Praga, 27. aprila. Včeraj se je tukaj pred 40.000 gledalci odigrala reprezentančna tekma med Španijo in Češkoslovaško. Češkoslovaška je nastopila v svoji najmočnejši postavi s Planičko v golu, Španija pa s Planko. Češkoslovaška je zmagala z minimalnim rezultatom 1 :0, čeprav se je večkrat nudila možnost za boljši uspeh. Španija je po-sebno v prvem polčasu igrala zelo dobro, toda če ne bi v vratih imela drugega Zamoro, bi utegnila končati tekma z daleč večjo razliko golov v korist Čeho-slovakov. Španskemu vratarju Planki je čbčinstvo neprestano ploskalo, ker je branil neverjetne situacije naravnost virtuozno. Češkoslovaški napad je imel mnoge prilike za gole, vendar je vse zastre ljal. Edini gol je padel že v 11. minuti prvega pol časa. Fatinek, desno krilo Češkoslovaške, se je za gnal v kazenski prostor Špancev, ker ga je Sevilsk: branilec Aedo nešportno napadel, je sodnik dr. Baj-veno odredil 11-metrovko, ki jo je Zaiček pretvoril v gol.
Z avtom skozi Libijsko
in Sinajsko puščavo
Kakor hitro se je vnela italijansko-abesinska vojna, so se začeli Angleži ukvarjati z vprašanjem novih avtomobilskih cest v deželah okoli Sredozemskega morja, ki naj bi pomenile prve varnostne rneie za vse nepredvidene možnosti. Koncentracija italijanskih čet v Libiji je imela za posledica zgraditev nove asfaltne ceste od piramid skozi puščavo do Amria in obale, po kateri naj bi v primeru krvavega spopada prevažali vojaštvo in vojno gradivo na libijsko mejo. Zxfoj pa grade Angleži drugo tako cesto, ki bo tekla skozi puščavo Sinajskega polotoka, in sicer naravnost od bueza proti Biršebi in Jeruzalemu. Gradbena družba, ki je prevzela tozadevno delo, je iznašla za graditev ceste povsem nov način, ki bi mu po naše rekli nekako »Mešaj sproti«. Gradivo namreč, s katerim bo cesta tlakovana, izdelujejo kar na licu mesta iz
puščavskega peska in razbeljene smole
ki ju s posebnimi mehaničnimi mešalniki mešajo in obdelujejo, nakar to črno, katranu podobno mešanico, polagajo po tleh, ki so jih prej izravnali in koder bo tekla nova cesta. Drugi dan, ko se ta gmota ohladi, jo z majhnimi cestnimi valjarji, ki jih vlečejo velbiodje ,izravnavajo in valjajo. Novozgrajene ceste bodo kos še tako težkemu tovornemu prometu, samo če bodo rabili avtomobile s pnevmatičnimi kolesi. Graditev naglo napreduje in samo en stroj položi v sedmih dneh približno eno
Nemški poslanik Stohrer, ki	se	je izgubil.
miljo dolgo	progo, in sicer z	mnogo	manjšimi
stroški, kakor so jih imeli z dosedanjim načinom graditve.
Polž - slaščica za siromake
Sladkosnedneži vedo, da je vešče prirejena polžja prikuska izredno dobra jed, ki prav nič ne zaostaja za ostrigami, ki jih v primorskih krajih ! tako visoko cenijo. Francozi, ki so znani kuharji j in sladkosnedci, imajo v bližini letovišča Karls-hofena velikansko polžjo farmo, prav tako tudi Avstrijci v Htitteldorfu pri Dunaju. Tudi v Švici in Nemčiji si znajo s polži prav dobro pomagati.
Za polžjo farmo je treba izbrati poseben prostor, ki je prilično vlažen in ima dovolj apnenca, lega rabijo	polži zaradi svojih,	z	njimi	vred rastočih hišic.	Tako polžišče naj	se	krog	in krog
zapre z žično mrežo, ki mora biti do 40 cm visoka 'n do 10 cm v tla zasajena. Mreža bodi na vrhu navznotraj zapognjena, da je ujetniki ne morejo prelezli in uiti, hkratu pa jih taka mreža varuje pred sovražniki, zlasti pred ježi. Hrana, ki jo polži uživajo, je čisto preprosta, vegetarijanska: trava, listje salate, kapusa in karfijole. Cim boljša hrana, lem boljši pitanec.
V	farmah goje samo užitne polže, predvsem slinavca. Ta polž je dvospolen in živi približno štiri leta. V maju ali juniju začno polži leči jajca. Vsak polž si izkoplje v mehki, vlažni zemlji do 14 cm dolgo jamico, v katero iznese kakor grah debela, bela, trdolupinasta jajca, in sicer 60—80 jajc v vsako jamico. Cez trideset dni prilezejo iz jamic mladiči in vsak polžek že nosi svojo hišico na plečih. Na jesen dosežejo polovično velikost pov-
Prečnih polžev in drugo leto se že morejo množiti, rava reja polžev pa se začne v mesecu avgustu. Jeseni se polžje pripravijo za zimsko spanje. Zbero
se v kupih na vlažni zemlji, se .Vloma zagrebejo ter zapro svoje hišice s trdim 'rovom. Ždaj je čas za polžjo žetev. Za pobiral^. jaslinjenih sli-navcev ne rabimo nikake priprav« z golimi rokami jih jx>biramo ter polagamo v posodo. Polžar-ji imajo tudi svoje vraže: pravijo, da polž z levo-kretno hišico pomeni izredno srečo, zato take hišice shranjujejo in predelujejo v razne spominske drobnarije Kdor ne verjame, naj poskusi!
Jezero Tana v pravljičnem okviru
Ne samo nepremagljive naravne razmere so bile napoti raznim evropskim raziskovalcem, ki so hoteli prodreti do izvira Modrega in Belega Nila, marveč v obilni meri tudi tujcem neprijazno stališče etiopskih oblasti in primitivno praznoverje črnega ljudstva in njegovega duhovništva v predelu okoli jezera Tana. Podjetni švedski raziskovalec B. H. Jesson, ki je prišel 150 milj daleč v notranjost Etiopije, se je moral leta 1905 zaradi nej>ričakovanih ovir ustaviti 300 milj daleč od svetega jezera Tana. Po njegovem zgledu je nadaljeval zaj^očeto delo znani raziskovalec Arabije angleški major Cheesman, od leta 1925—1934 konzul v severnozapadnem delu Etiopije, ki je o svojem |X)tovanju pred kratkim izdal njigo »Lake Tana and the Blue Nile«. Njegovo delo je dragocen prispevek k odkritju starodavnega afriškega cesarstva in njegovega ljudstva. Kako težavno je bilo njegovo prodiranje, ko je moral celih
5000 milj prejezditi na mezgu
ostalo pot pa prehoditi peš ali pa prepluti z j>re-prostim čolnom t a n k v a t o, to je iz trstja sjDleten in z jermeni iz smokovega lubja zvezan čoln ali bolje splav — si lahko mislimo! Navzlic temu, da je imel od neguša dovoljenje za svoje znanstveno jx)tovanje, so tnu lokalne oblasti okoli starodavnega svetega jezera Tana delale velike neprilike. V on-dotnem ljudstvu je namreč globoko zakoreninjena vera, da je reka Nil ena izmed tistih štirih svetih rek, ki so se vile po j^aradižu prvih ljudi, medtem ko druga svetopisemska reka Gihon teče v kolobarju krog in krog Etiopije. To praznoverje podpira v ljudstvu zlasti zaostala koptska duhovščina, katere je v številnih okoliških in otočnih samostanih skoraj več od civilnega prebivalstva Ko je leta 1927 Cheesman zaradi tropske bolezni izgubil več svojih spremljevalcev in je tudi sam obolel, so tamošnji duhovniki imeli to nesrečo za znamenje jeze božje in mu niso hoteli več pomagati pri njegovem delu. Velike težave je imel tudi z raznimi živahni, ki veljajo Etiop>cem za nedotakljive, in celo z zvermi, ki ne napadajo ljudi, ker jih dolge veke ni nihče preganjal. Ko se je ob neki priliki v njegov šotor priplazil lev, se je dal čisto prijazno odpraviti iz njega. Baje je samo brezbrižno pomahal z repom in se poslovil. Največ preglavic so mu jx>vzročali žejni komarji in konjski obadje.
Največja zanimivost za tujca so številni samostani okoli svetega jezera in na njegovih otokih. Na otoku Kirkos je po stalnem ustnem izročilu najprej stala skrinja zaveze, ki jo je bil Menelik prinesel iz Jezuzalema. V bližini cerkve stoje trije kratki stebri, spomenik iz predkrščanske dobe. To so daritveni oltarji, ki so jih rabili izraelski duhovni pri svojih krvavih daritvah. Na vrhu srednjega stebra je izklesano okroglasto korito, v katero je tekla kri zaklanih žrtev, s katero so svečeniki blagoslavljali ljudstvo. Na enem stebru stoji tudi velik križ, ki ga je lastnoročno postavil
škof sv. Frumencij
v 4. stol. po Kr. kot dokaz, da je nad starimi poganskimi obredi zavladalo krščanstvo. Na nekem drugem otoku plešejo svečeniški ples, kakršnega je baje plesal v stari zavezi David, okoli Gospoda. Tam hranijo neko sveto posodo, ki jo je baje Salomon rabil pri umivanju. Na otoku Daga leži mumija cesarja Fasiladasa (1632—67), ki je popolnoma ohranjena. V Gongari na severnem obrežju leže ruševine palače, ki jo je cesarju Susenyosi leta 1614 zgradil portugalski jezuit Pedro Paez itd. Voda svetega jezera ima po verovanju ondot-nega ljudstva
zdravilno moč
in nihče drug je ne sme zajemati, kakor za to postavljeni duhovniki, ki jo med velikimi obredi raz- j deljujejo ined ljudi.
tre«
SUt.
*-
V Madridu: Komunisti so razbili iri oplenili tiskarno lista ABC ter zasuli cesto > papirjem.
Cesarica s 300 oblekami
Kitajska ccsarica-vdova Tsu-Hsi jc bila dolgo vrsto let predmet, na katerem se je pasla radovednost in domišljija vseeja sveta. Njej so bile posvečene cele knjige, v katerih je popisano z vso fantazijo nadeto njeno življenje in početje. Toda, se lahko vprašamo, ali je bila ta zadnja kitajska cesarica res tudi tako velika in znamenita ženska, ali pa se kažejo njene sposobnosti tako nenavadne le zato, ker so bili vsi drugi ljudje tako majhni okoli nje in niso imeli tudi ne prilike, da pridejo z njo bližje v stik. Bila je lepa in postavna, ne-usirašljiva, neusmiljena in nečloveška. Pisatelj Vare, ki je pisal o tej cesarici, sc ne bavi z vsemi temi njenimi lastnostmi, temveč opisuje le življenje znamenite ženske, ki je bilo polno zanimivih doživetij.
40 let je ta Hsieng-Fengova priležnica držala v svojih rokah veliko kitajsko cesarstvo in ga vladalo z despotično silo. Po njeni smrti se je brž pokazalo, da so padle kitajske province iz njenih rok.
Tsu-Hsi je bila v svojih mladih letih nad vse lepa, pa tudi v svoji starosti je bila še vedno mična. Odlikoval jo je bister razum, saj je tudi porabila vsako priliko, da je razširila svoje duševno obzorje. Poleg tega pa je mnogo dala tudi na zunanjost, zlasti pa se jc znala oblačiti tako razkošno, da ji v tej stvari še daleč ni mogla biti nobena
| druga kos. Posebno je bila znana po tem, da jc j imela ogromno število najraznovrstnejših oblek, za vsako najmanjšo drugačno priliko drugo. Imela jih je vsega skupaj samo — 300, ki pa ji niso le-Žale nerabljene po omarah, ampak jih je stalno menjala tako, da so v kratkem času prišle vse na vrsto. Kadar se jc preselila v svojo letno presto-lico, jc vedno vzela s seboj po 60 oblek. Dva ali trije moški so imeli dosti posla, da so ji stkali v teku enega leta eno samo obleko, Takrat so si izmislili tudi prav poseben način mešanja barv, s katerimi so barvali svilene cesaričine obleke. Cesarica se vendar ni mogla zadovoljiti z navadnimi barvami, ki so jih na Kitajskem dobivali iz najrazličnejših rastlin.
Njene dragocenosti so bile shranjene v nič manj kot 600 omarah. V prvi vrsti so bili to biseri in dragoceni kamni. Kadar je bila napravljena v svojo državniško obleko, je s svile, ki jih je pokrivala glavo, viselo osem z biseri obloženih trakov na njeno desno ramo. biserna vezenina je dostojanstveno padala preko njenih ramen. Rob obleke je bil všit spet z bisernimi girlandami. V rokah je cesarica držala velik dragulj, ki je imel . obliko hruške. Ta je bil votel in zaprt s krasnim I rubinom. A, zakaj ji je služil ta okras v njenih ro-i kah? To je bila doza, v kateri je imela ta znamc-i nita cesarica — tobak za njuhanje...
j’ 1 * ■	.	i
/ * *'X T-S} Št *	*
fm
V Hamburgu so spustili v morje .jadrnico, ki bo tekmovala na olimpijskih tekmah v jadranj«
Lovec sc jc na lovu obstrelil in se pripeljal v bolnišnico. Zdravnik mu je več dni preiskoval in brskal po rani. Nazadnje je možakarju to le prehudo in vpraša:
»Za božjo voljo, kaj pač počenjate, da me tako strašno boli?«
»Kroglo iščem, prijatelj,« odvrne zdravnik mirno.
»Kroglo! Saj jo imam vendar v žepu!« vzklikne iznenadeni lovec.
Zidarski mojster zagleda možakarja, ki sloni ob stavbi in kadi pij>o. Nahruli ga, misleč da je zidar, in mu ogorčeno vrže dnino. Nato pride k preddelavcu ter mu pove, kaj je storil z zanikarnim zidarjem.
»Za božjo voljo, mojster, vzklikne preddelavec, »gaj tisti človek ni bil naš.«
Podjeten agent se je ponudil bogatemu odvetniku, da inu bo proti petdesetodstotni nagradi vnovčil zaostale terjatve.
»Kako ste izvršili pogodbo? ga vpraša odvetnik ob dogovorjenem času.
Prav dobro,« se odreže agent, »svojo polovico sem že povsod izterjal, na vašo pa bo po vsem videzu treba še precej dolgo čakali. <
★
Brezposeln družinski oče pride pred prazniki pred mesarjevo izložbo in vpraša po kratkem ogledovanju okusne gnjati:
»Gospod, ali mi zaupate do jutri, če vam dani poroštvo za polovično vrednost prekajenega?
Brez nadaljnjega,c odvrne mesar vljudno.
»Dobro tedaj, dajte mi tile dve gnjati, pfl obdržite eno od njiju za poroštvo-«
Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zaklela
Sredi preteklega stoletja je moj praded, ki je bil advokat na jugu Združenih držav, branil v New Orleansu nekega Francoza, ki so ga obdolžili umora. Pravda se je stekla tako srečno, da so obtoženca nele izpustili, marveč je veliki francoski minister in zgodovinar Guizot po naročilu svojega kralja Louisa Philipa poslal mojemu pradedu nadvse hvaležno pismo, ki ga ; v naši rodbini hranimo še danes, ker je napisano lastnoročno. Razen tega smo ohranili ; tudi mizo, katero je ta Francoz podaril mojemu dedu, ko se je rešil iz škripcev. Ta miza je na- J rejena iz različnih vrst južnega drevja in krasi danes našo obednico v domači hiši v Biloxiu v Missippiju.	j
Potem je prišla svetovna vojna, ki me je i pripeljala v Francijo. Bil sem tam vojak, še preden sem stopil v legijo.
Julija 1917 smo se vsi, kar nas je v naši rodbini, dobili v Memfisu: starši, brat in jaz. Tedaj mi je bilo šestnajst let, hodil sem še v
srednjo šolo. Odpravil sem se v naborni urad, zatajil svoja leta in stopil v prvi polk narodne garde, ki je pozneje postala peta topniška brigada tridesete divizije. Kot topničar, dodeljen i 155. bateriji, sem preživel pekel na severni francoski fronti pri Saint-Mihielu in v Argonih.
Ko so me izbrisali iz vojaškega seznama, sem se vrnil domov, da bi nadaljeval svoje prejšnje življenje. Toda to življenje ni zame imelo več nekdanje mikavnosti in vabljivosti. Po vseh vojnih razburjenjih se mi je zdelo enolično in dolgočasno. Prebil sem leto dni na Vanderbiltovem vseučilišču in skoraj tri leta na univerzi v Virginiji. Študiral sem književnost in politično ekonomijo. Igral sem rugby in hodil na plese.
V	začetku leta 1923 pa sem krenil na drugo pot in pustil študiranje, da bi se posvetil praktičnemu delu.
No, tudi to se mi je zdelo, da nima zame nobene privlačnosti. Delal sem v nekem uradu. Delo je bilo drobnjarsko in enolično, razen tega sem bil še zmeraj zaprt v majhnem pro- . štoru. Tam nisem vzdržal dalj. kakor leto dni. potem pa sem se odpravil na daljše automo-bilsko potovanje s prijateljem Johnom Turkom, ker nisem vedel, čemu naj se posvetim. Odpeljala sva se do Kcntuchya in prišla na severu do Nevv Yorka.	j
Tam sem se vkrcal na ladjo. Tedaj so moji starši dobili zadnje poročilo o meni. A čez dve leti so izvedeli, da me hodo v Siriji v kratkem ustrelili. Nehal sem jim nisati. Nisem imel kdovekakih važnih stvari, da bi jih pri- |
povedoval in takih, da bi jih zanimale vsaj malo. Razen tega pa nisem bil gotov, ali bi mi sploh odgovorili.
V	dobi enega leta sem preplul vsa itoorja: najprej kot navaden delavec na krovu, potem pa kot mornar. Vse to se je zgodilo deloma na ladjah obalne plovbe, deloma na državnih parnikih in na tovornih ladjah. Tako sem prišel tudi v Južno Ameriko in Evropo.
Julija 1925 sem služil na neki ladji iz New Orleansa, ki je prevažala hrano za amerikan-sko vojsko. Zaradi tega sem tedaj začel po listih zasledovati boje, ki so se vršili v Maroku v Afriki. Tam je bilo treba udušiti vstajo, ki jo je začel Abd-el-Krim. Kako mora biti življenje tam bujno in slikovito! Tega stisnjenega životarjenja po ladjah mi je bilo že dovolj. Dovolj tega ozkega obzorja, kakor ga gleda mornar s krova. Te barve tam v Afriki, ta draž-ljivost, smrad smodnika, vse to je prihajalo od mene celo čez Ocean in me je začelo omamljati.
Ostal sem na svoji ladji še do New Yorka, kjer sem uskočil na parnik, ki je odhajal v Bordcaux. Ker ni bilo nobenega prostega mornarskega mesta, sem postal natakar. Vseeno, hotel sem za vsako ceno dospeti v Bordeaux in v Francijo. Trdno sem se bil odločil, da stopim v tujsko legijo.
Na ladji nas je radio skozi obveščal o bojih v Maroku. Abd-el-Krim je čistil pred sabo vse. Mornarji so med seboj razpravljali v vojni, o legiji in o prijateljih, ki so jih imeli med temi vratolomnimi ljudmi.
Nisem se nič slepil. Knjige, ki sem jih bral
o legiji, so jo slikale še bolj črno, kakor pa je v resnici. Jaz pa sem jih imel za bajke, kakršne pač človek najde po pustolovskih knjigah. Eni pravijo to, drugi ono. Saj bom kmalu sam izvedel, kako je res, čemu bi bil preveč radoveden.
Med ladijskim osebjem je bil tudi mlad Fran-! ‘:oz’ k* s» ie kakor se mi zdi, resno nadel nalogo, da mi odpre oči, preden bo prepozno. Kadai me je srečal, se je ustavil pred mano, me piemeril z očmi od nog do glave in nic
i	zmerjal:
Torej hočete zares v ta pekel? Krasno!«
Pri tem je tleskal s prsti in ponavljal:
»Krasno! Se bridko se boste kesali! ČAu&j, mon vieux! Samo da preživiš dobro uro v legiji, pa boš že klical mamo na pomoč!
Ta fant je imel prav. Čeprav je malo pretiraval, mislim, da ni bil tako slab prerok, če se spomnim svoje preteklosti.
Prišli smo v Bordeaux. Ni mi bilo tr»ba dolgo iskati urada za nabiranje prostovoljcev. To je bila majhna soba, izgubljena nekje v zgradbi vojnega poveljstva.
Za mizo je sedel častnik srednjih let, ki sc mi je na pogled zdel prijazen. Ko je vstal, sem videl, da se opira na palico in da težko hodi. Bil je invalid, ki je očitno sodeloval v sretomi vojni. Vljudno me je pozdravil in me vprašal dobrotno in po očetovsko, kar želim.
»Ali bi lahko stopil v tujsko legijo?«
»Zakaj ne, mladi gospod!« (Bila ga je sam* postrežljivost in vljudnost.) »Izvolite sesti!«
»Slovenski dom« izhaja vsak dejavnjj! ob 12. Mesečna narognina 12 Din. za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica G/IIL Telefon 2994 In 29%. Uprava;
leleion 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. teč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo KoSieek.
Kopitarjeva 6.