mowmoummw ihm 99mm PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Y f—hi m mi essessssss——s Unxinilkl la vprsvniškl yroctorii1 Mil South L*wndala Ato. Offleo of Pub] leo ti on: iM7 South LawedaW Ave. / Telephone, Rockwell Mota J» |MS oi the «i auMfc a. «re. CHICAGO, ILL., PETEK, IS. JANUARJA (JANUARY 131, 1939 Buhocriptloa ffl.OO Yearly STEV.—NUMBER 9 Uim at epocial rats of poatage provided lor la ssstioa 1101. Act of Oct 1917, outhoriood on JuaoJ^JlMfc lepokoj v fašistični Italiji se razširja orast nacijzkega vpliva v Italiji SILNA BfcDA MED DELAVCI Logdoft, 12. jsn. — V ozadju hamberlainovega obiaka v Ri-iu ao bistveni faktorji, ki po-tsnjujejo situacijo v Sredo-imlju. Tako vsaj pripovedu-ijo diplomatje in potniki, ki Shajajo v London is Italije, er Mussolinijev režim izvaja •astično cenzuro, da ne bi svet vedel o kritičnem gospodarjem in finančnem položaju v aiiji. Nacijsko pronicanje v Italiji, je povečalo Hitlerjev vpliv, opaža povsod. Germanizaci-Italije je dosegla že visoko opnjo in vzroki so militari-ični. Hitler hoče predvsem ivečati svoj vpliv v Italiji in tako zavarovati v slučaju iz-ruhu vojne meditaiijo in Nem-jo na eni strani ter Veliko Bri-inijo in Francijo na drutf. Naciji so že ustanovili svoje »ganizacije v več italijanskih estih. Nemški tehniki, in in-inirji so uposleni v vojnih in-jstrijah, v bankah in trgov-;ih podjetjih. Trije Nemci so ilo člani Museolinijeve komisi-plemenske obrambe. Tajna nacijaka policija (Gea-po) daje navodila fašistični jni policiji. Nemiki veščaki Specialisti uveljavljajo refor-e in poročilo' iz zanealjivega ra celo pr*vi, da so U s svo-m pritiskom izsilili nedavno Ščenje v fašističnih vrstah. V Italiji je okrog 2600 nem-ih tehnikov, inženirjev in dru-h Specialistov. V Rimu jih je 6, Trstu 960, Milanu 246, aaplju 1S0, Florenci 160, osta-pa so v drugih manjših mestih, acijska propaganda je v pol-¡Ri razmahu na Tirolakem, zla-i v krajih, kjer živi nemška dnjšina. V vseh uradih v teh 'ajih visijo Hitlerjeve slike in emci napovedujejo, da je čas ieu, ko bodo ti kraji priklju-tni tretjemu caaarstvu. Kljub drastični cenzuri in za-ranju opozicije, ae nepokoj roti Mussolinijevemu režimu Jtiirja v Italiji, zlaati med de-vel v severnem delu države, »rok je silna mizerija. Delav-:i sloji postajajo revnejši in ivnejši. Davki na mezde in »hodke po v postali neznoani. ussolinijev režim vedno išče re novih dohodkov, da poveča ojo oboroženo silo, toda av-rkija ubija induatrije, ki so le nekdaj trdne. Italija ni dosti pridobila » Hljarmljenjem Abesinije, ki \ ni pomirjena. 8troiki za (drievanje vojaštva, ki mora rotiti uporne domačine, so o-romni. Drugi vzrok poloma al i jonske ekonomije je Mus-Hinijeva intervencija v Spani-v prilog fašistom. V Londo-i sodijo, da je Mussolinijeva sda potrošila trinajst milijard t (okrog $684,126,000) Mrževanja iUtlijanskih čet v »a ni ji. U aciji napadajo ol and tke Ude Berlin, 12. jen. — Poročilo o relih, ki aa počili v uradu nem ♦is konzul* v g is v nem meti Holandske. je Izzvalo napa i na holandske Žide v nacij em tisku. Ta kriči, da so bili bčlnci, ki ao po streljanju po-ili. židje 8lučaj primerjajo mu v Parisu, ko Je poljski Žid Ijal in ubil Ujnika nemške-poslanika v Franciji- Nihče bil ranjen v streljanju v nem-konzulatu. toda holandske «oritete ao odredile preiskavo idenU. Vpadi čeških čet na ogrsko ozemlje češka vlada obljubila pomoč beguncem Budimpešta, 12. jan. — Ogrske avtoritete poročajo o novih vpadih češkega vojaštva na madžarako ozemlje. Neki list v Budimpešti je objavil vest, da je bilo več oseb ranjenih, ko je češko vojaštvo invadiralo mesto Barkaazo , ob meji - Rutenije (Podkarpatske Rusije) in Ogrske. Uradna časopisna agentura trdi, da je več sto "ukrajinskih teroristov" dospelo v bližino Ungvara, bivšega glavnega mesta Podkarpatske Rusije. Ogrska vlada je zdaj zapretila z invazijo češkega teritorija. . (V Pragi pravijo, da je 80 ograkih teroristov napadlo z ročnimi granatami, atrojnicami in puškami češke čete pri Berve-kosu. V bitki sta bila dva češka vojaka ranjena.) Praga, 12. jan. — Četrt milijona beguncev, ki so prišli v Češkoslovaško iz krajev, katere so okupirale Nemčija, Poljska in Ogrska, je dobilo zagotovilo od praške vlade, da jim bo pomagala, da bodo čimprej mogoče zapustili deželo na "človeški način". Prvo pomoč bodo dobili begunci iz Nemčije in Avstrije, gotem pa bodo prišli drugi na vrsto. Češka vlada je včeraj naznanila, da je prodala večino delnic Skodovih orožnih in municijsklh tovarn privatnim industrijskim in bankirskim grupam. Nemčija si nakopala nove obveznosti Pomanjkanje živil in surovin Berlin, 12. jan. — Poročilo državne ustanove Reich-Kredit Geselschaft razkriva ekonomsko situacijo v Nemčiji. Predvsem kaže, da si je Hitler z okupacijo Avatrije in Sudetske nakopal nove obveznosti. Pospešitev o-boroževanja in gradnja utrdb sta izčrpali razpoložljive rezerve surovega materiala. Z ekspanzijo ozemlja ni Nemčija dosti pridobila. Pomanjkanje živil in surovin je še vedno občutno. Samo pomanjkanje pšenice znaša letno 460,000 ton. Z okupacijo Avstrije je Nemčijs dobila gozdove, toda avstrijski les gre v Italijo in Madžarsko na podlagi sklenjenih pogodb. Avstrija je deloma odgovorna za pasivno trgovako bilanco, ki je znašala lani $180,000,000. Nemčija se pritožuje, ds je država brez teritorijev, toda poročilo državne ustanove naglašs, da nima dovolj delovnih moči. Število delavk, ki je znašalo pred šestimi leti, 4,700,000, Je lansko leto naraslo na 6,300,000, čeprav naciji nagtašajo, da je prostor za ženske doms, ne v industrijah. Nemčija je morala preteklo leto importirati 120,-000 poljedelskih delavcev večino teh iz Italije. Cez 10,000 italijanskih delavcev /e uposlenih pri gradnji poslopij in v jeklsmsh ter avtnih tovarnah. Druga posledica vladne finan čne in ekonomske politike Je polom metod financiranja gradnje vnih projektov. Polom je prišel. čeprav je preteklo leto vlada potrošila $6340.000.000 ta gradnjo projektov, štJri milijar de več kot J. 1933 Notranji dolg se je zaradi tega povečal za sko-ro tri milijarde dolarjev. Domače vesti ,Vaati Iz Waukegana Waukegan, 111. — Dne 4. t. m. je umrl John Rupnik, star 26 let n rojen v North Chicagu. Zadel ga je mrtvoud in bolan je bil samo tri dni. Zapušča mlado ženo, s katero je bil poročen tri mesece, dalje starše, dva brata n dve sestri. — V bolnišnici Victory Memorial se nahaja Avgust Kozina st. zaradi operacije na slepiču. Dalje seJamkaj nahaja Eva Hecimovidi^lomljeno nogo. Povozil jo je avto. V či-kaški bolnišnici je pa Fred Bizjak. Vsi ti so ¿lani društva 14 SNPJ. v Nagla smrt na farmah Willard, Wis. — Nagle smrti je tu umrl John Zalar, star 61 let in rojen na Igu pri Ljubrani. BU je član SNPJ in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. i Stara pionirka umrla Henryetta, Okla. — Dne 2. januarja je tu umrla Jožefa Stru-kel v visoki starosti 89 let in rojena v Robu pri Velikih Laščah. Vzela jo je pljučnica in bolna je bila le tri dni. Tu zapušča moža, sinaho s petimi otroki. Pri društvu ni bila nobenem. Se ena nesreča So. Chicago, — Anton Jakše ml., sin znanega grocerista in mesarja, si je zadnje dni pri delu zlomil nogo. Se ena pionirka umrla Joliet. — Dne 5. t. m. je tu u-rprla Mary Ramuta, stara 80 let, ki je dolga leta bivala v Jolietu. Tu zapušča moža in štiri sinove. • Clevelanduke veetl Cleveland. — Te dni je umrl Frank Ahčin, star 60 let in doma iz Predol pri Kopanju. V A meriki je bil 38 let in tu zapušča brata. Krojaška unija pomaga beguncem t Solidarnost z žrtvami naeijškega terorja New York. — (FP) — Organizirani krojaški delavci bodo demonstrirali, d% sočustvujejo z židi, katoliki in drugimi manjšinami, žrtvami nacijske perse-kucije, na praktični način. Trideset tisoč delavcev, katere reprezentlrs splošno odbor u-nije Amalgamated Clothing Workers v New Yorku, seje izreklo, da vsak podsri vsoto enodnevnega zaslužka v sklad za begunce. * Louis Hollander, načelnik odbora in mestni odbornik, je dejal, da bodo prispevki znašali čez $260,000. VLADNI ODBOR ODREDIL UPOSLI-TEV STAVKARJEV Klavniika družba mora priznati unijo KOMPANIJA VLOŽI 1 v PRIZIV 9 v"'' 'jtS . " Sioux City, ¡.—^Federalni delavski odbor je odredil, da mora Swift Packing Co.' uposliti 164 delavcev, katere je vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti. Dalje je odredil, da mora priznati unijo klavnišklh delavcev, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, in se (togajati z njo. ___ - • Unija Je okllcala stavko pred tremi meseci. Kompanija se je potem zatekla k sodišču in izpo-slovala injunkcijo proti piketira-nju, katero pa so stavkarji ignorirali. Mestne avtoritete in policija so priskočile na pomoč družbi pri razbijanju stavke. V policijskem navalu na pikete v zadnjem oktobru je bilo veliko število stavkarjev ranjenih. Situacija je po tem napadu postala tako napeta, ds je govemer poslal državne miličnike v mesto, "da vzpostavijo mir jn red." Cez 60 stavkarjev Je bilo a-retiranih na obtoži*» kršenja junkcije. „ Odlok delavskega odbora se glasi, da mora kompanija priznati unijo kot predstavnico vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Svojo razsodbo je podal na priporočilo W. P. Web-ba, ki je v imenu^odbora vodil preiskavo in zasliševal priče v Sioux Cityju od 17. oktobra do 10. novembra. Webb pravi v svojem poročilu, da so voditelji unije predložili v teku zasliševanja neovrgljlve doksze, da je klavniška družba kršila Wag-nerjev zakon, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Odvetniki kompanija so naznanili, da bodo vložili priziv proti odloku federalnega delavskega odbora. Zadnje vesti WASHINGTON, D. ( .—Roosevelt pvtdlaga v ponebni poslanici, naj kongem dovoli dodatnih 652 milijonov dolarjev aa oboroženje. V načrtu je 3000 novih vojaških letal, Hkupaj 7000. RIM.—Konferenca med Mus-solinijem In Chamherlainoin je bila zaključena bres kakšnega konkretnega rezultata. BERLIN.—Hitler je zavrgel Goebbelaovo zahtevo sa aretacijo rokoborca Schmellnga. HENDAYE.—-Spanwki lojall-at I ao poivall pod orožje vae moške od 39. do 46. leta aa obrambo Katalonije. DETROIT.—Kkaekutlva avtne unije je precej omejila oblatit predsedniku Homerju Martinu. MEXICO CITY. — Federalne čete ho ustrelile generala Cedilla, voditelja proti vlad ne revolte zadnjo pomlad. Poročilo o stavki pri Hearstu Chlcago, 12. jan. — H. W. Schmidt, preiskovalec federalnega delsvskpgs odbora, Je včeraj objavil poročilo o izidu preiskave, ki Jo Je vodil proti Hesrsto-vima listoma v Chicsgu ns pritožbo krsjevne linije čssnlksr-jev, ki je okllcala stavko. Schmidt Je v svojem poročilu o-pozoril upravo Hearstovlh listov, da ne sme ovirati organiziranja časnikarjev. Dalje pravi, da je v teku zaslišanja dobil evidenco o kršenju Wagnerjevega zakona. Poročilo bo zdaj predloženo delavskemu odboru v Washlng-tonu, ki bo potem podal svoj odlok/ Nacijski tisk pohvalil Francijo 1 Velika Britanija in Rumunija posvarjeni Berlin, 12. jan. — Nacijski tisk je pohvalil Francijo, kar je ustanovila posebni urad, ki bo "nadziral" ratjiopostaje. Naznanilo o ustanovitvi urada je Nemčija vzela z veseljem na znanje. Prva postaja, ki bo dobila nagobčnik, je v Strasbourgu, katera oddaja progrume v nemškem jeziku, "Taki viri agitacije in potvarjanja poročil morajo biti odpravljeni," pravi nacijski tisk. Velika Britanija In Rumunija stu biti okrcani. Hitlerjev tisk očita prvi, da je spremenila Palestino v pravi pekel, o Rumunl-ji pa pravi, da z ustreJitviJo Co-dreanuja, voditelja Železne garde, nacijske organizacije, ni u-ničila gibanja. To ima še veliko ^pristašev, ki bodo nadaljevali pričeto delo A«» z večjim navdušenjem. Amerika Je Še vedno tarča na-cljskih napadov. Kritizirajo Jo, ker je ponudila Rdečemu križu več milijonov bušljev pšenice, da jo razdeli med španske reveže. Ceho-Slovakija Je bila pohvaljena, ker Je dala židovskih profesorjem ns praški univerzi "počitnice" za nedoločen čas. Domneva je, da je akcija posledica pritiska iz Berlina. Aktivnosti zunanjih agentov v Ameriki Chlcago, 12. jan. — Martin Dies, načelnik kongresnega odseka. *kl preiskuje neameriške aktivnosti, je v svojem govoru dejal, da je v Ameriki najmsnj 10,000,000 agentov zunanjih dr-;.hv, ki so silno s k ti vni v props-itandi, du se A meri k£|ta plete v prihodnjo evro|>sko visjuo. Danes bo Dies spet govoril v Chicagu pred člani Zveze čikašklh delodajalcev,. frijMtr v WaaMMf lune v teke i maja ftU v sveži s prefcksve Rimski razgovori o potrebi miru v Evropi ! tati j a in Nemčija za* htevata koncesije Martinova kontrola avtne unije omajana Eksekutivni odbor odpodil konvencijo Detroit, Mich., 12. jan. — Vpliv Homerja Martina v uniji združenih avtnih delavcev, katere predsednik je, je padel na nizko stopnjo včeraj, ko so ga člani eksekutlvnega odbora odstavili kot uredniku glasila organizacije. Na svoji seji so sprejeli resolucijo, ki določa imenovanje posebnega publlclj-skega odbora, ki bo določal smernice glasila. To je bila nova klofuta Martinu, odkar je šel na delo, da iztrebi uporne elemente iz organizacije. V eksekutlvnem odboru imajo večino nasprotniki Martina. Med temi so glavni Richard T. Frankenstein, Hd Hall, Wynd-ham Mortimer in Walter N. Wells, podpredsedniki, ter Geo. F. Addes, tajnik-blagajnlk. Vse te je Martin Izključil iz eksekU-tivnega odbora zadnje poletje na obtožbo, da so komunisti ali pa simpatičarji komnuistov. V spor je potem posegel John L. I«ewls, predsednik CIO, Imenoval je odbor, ki Je po preiskavi homatlj odredtt, Ti* morajo ini-stavljeni uradniki dohiti nazaj svoje |M>zicije. Martin se je zdaj spet zapletel v konflikt a Člani eksekutiv«, ki se ne strinjajo z njegovo politiko. Pojavile so se govorice, da ga bo opozicija ostavlla kot predsednika. Na včerajšnji seji Je zahteval sklicanje izredne konvencije, ki naj bi se vršila najpozneje 1. marca v Detroltu, da bi končala spor, toda njegova zahteva je blia^odbita. Večina je sicer naglašala potrebo sklicanja konvencije, ki pa naj bi se vršila pozneje. Žalosten položaj poljedelskih delavcev Bojazen pred izbruhom nalezljivih bolezni Hikeeton, Mo., 12. Jan.—Brez-domsks armada moških, žensk in otrok se žalostno ozira na oblačno nebo in v strahu pričakuje snega, ki bo povečal njih trpljenje v odprtih šotorih, v katerih xmrzujejo in atradajo. To urmado okrog tisoč oseb tvorijo člani družin "sharecroper-Jev", delavcev, ki obdelujejo l>olja in dobijo del pridelkov. TI siromaki, med katerimi Jih Je mnogo, ki so bili težko prizadeti 'v poplavah pred dvema letoma, dolžijo, federalno administracijo AAA odgovornosti za usodo, ki jih Je zadela. Iz kolib na poljih, kjer so bili uposleni, so bili izgnani in zdaj protestirajo proti maani evikei-Ji v hudi zimi. Brezdomci ao po«tevili zasilne šotore ob državni cesti v bližini Hikeslotia,- v katerih zdaj sira-dajo. in zrnrzujejo. Pomoč! ni od nikjer In sedaj se je pojavila nevarnost nalezljivih bole*ni. Pomanjkanje ilvil, zlaati mk*ka *a otroke,. Je ols iitno in ptwiledi» ce mi se ie pokaxale. Policijake avtoritete, ki so si ogledale šotore, v katerih prebivajo ti reveži, poročajo, da so mirni. V vseh šotorih so ognji, ob kstrrih sedijo brezdomci. Belopolte! tvorijo let rt i no t« j#r«z domake armad«*, oatale tri četrtine |>a zamorci. IZMENJAVA VOJAŠKIH INFORMACIJ Rim, 12. jan. — Predsednik angleške vlade Chamberlain in italijanski diktator Mussolini sts zagotovila drug drugega, da telita mir v Evropi, toda metode in smernice, ki naj bi utrdile ntir, sta tolmačila vaak na svoj način. Govorila sta na sijajnem državnem banketu, ki ga Je Mussolini priredil v počast angleškemu državniku v Beneški palači. Mussolini Je dajal, da hoče Italija "pravičen mir", Chamberlain pa je govoril o potrebi poravnave mednarodnih potež-koč s pogajanji in poveličeval prijateljstvo med Veliko Britanijo in Italijo. Oba sta sipala vi-sokodoneče fraze o kooperaciji in prijateljskih odnošajih med državama. Zunanji opazovalo! so videli v Mussolinijev! definiciji miru poudarjanje stališča, ki so ga njegovi predstavniki večkrat o-risall v zadnjih tednih. To sta-llščo Je, da pomirjanja ni mogoče, ako ne bosta Italija in Nemčija dobili kolonialnih koncesij na račun Francije in Anglije. Italija zaihteva predvsem koncesije v Tunislji, Džibutiju, pristaniškem mestu francoske Somalije, na Korziki in delitev kontrole nad Sueškim prekopom. V svojem isizdravnem govoru Ja Chamberlain omenil, da Anglija in Italija že izmenjavata mllltaristlčne informacija, kar on smatra za značilno dejstvo. To Je v soglasju s provizijami prijateljske pogodbe med Anglijo in Italijo, ki ji stopila v ve-Ijavo v zadnjem novembru. In« tereni obeh drŽav v Sredozemlju so življenskega pomaha, toda ti ne smejo provoclrat! konflikta. Angleški državniki so po banketu imeli konferenco s Musso-linijem, zunanjim ministrom Cieonom in drugimi Italijanskimi diplomati, na kateri so ras-pravljali o evropski situaciji. Konferenca je trajala poldrugo uro. Obrambna črta lojalistov pretrgana Španske ¿ete bombardirajo železniiko progo ^ K ||endaye, Francija, 12 Jsn — FaAistično poročilo is Burgosa pravi, ds so uporniki po vroči bitki rssbiil lojalistično obrambno črto v sektorju, odkoder vodijo ceste v Tsrragono, glavno pristsftiško mesto f južni Kataloniji. Tsrragona leži okrog 60 milj Južno zapadno od Barcelona, kjer Je sedež špsnske ljudske vlade, Na fronti v jušnozapadnl ftpeniji ao lojslistl še vedno v ofenzivi, ftpanakl topničarji so včersj bombardirali železniško progo, ki spaja Hevillo s Burgo-som. Ujslistični letaki so'Jako aktivni na. tej fronti. Včeraj so uprizorili dvs napada na Lleri-no, glavno ielezniško križišče med Mevilio in liurgosom. Pet milijonov dnevno; za oborolevanje I/Hidon. — Iz pravkar objav-ijsnegs uradnega poročila je razvidno, da Je Anglija potrošila preteki«» Mo l*'t milijonov dolarjev dnevno ta ojačanje svoje oborošrne »ile na suhem, morju In f zraku. . . PBOSVETX PROSVETA THE ENLIGHTENMENT gUMLO IM LASTNIMA SLOVBNSU MAMÖOMB * rOOroKNB JSDWOTS top* * Mtš Milim tr IS* Nw«talM ** Mr«to~ «... IM Ckuw) I. UMfc N M M lato. UN M rS tau. I1M •• *** ^ r U Clmr» VM m muyu. U TI m »d lataiM Ii i iMitoa ■M.*nnii M. i* tw u.iui «^(m; 3P2S finfi Mm par CUtac* »4 Oim I'M »• F«». mmmUim M-M >« Cm* ««Wot *» to«c».- toalaarte lk.k«. m m vr^iu .tiakuyui ui«araa mMaa t**«^»*-*«atl. to. P—I Md.1 M »'»m^ »• » to i« prtIMU »tolato*. ___ . _, AAvartUlM MM «■ a"«"*"'1-- Mu*«»* «* •«■«»»- nUmj lk4 »n»»il«>fcH «nid« will Ml to m«m>i Otto» M*0WKIipU. Mto M »Utflm. pl*M. I B Hi ato.. WÜJ to ——■ to win «ly *toa to aaM« NhI** m m to to M PROSVETA BMf-M •«. U»iiti* A*«. Aim or ras rsocMAi (illy BI, IMS), tou BS SMiov« tmmwml. to »•» I* • totosaa wtol— tar«« J* irtnlM». to M IM M Delavske razmere v diktatorskih državah Centrale za propagando v Nemčiji, Italiji in Rusiji neprenehoma bnenkajo eno in isto pesem: "Iki nas ni brezposelnosti in delavci so zdaj zadovoljni, na Francoskem, Angteftkem in v Ameriki je pa toliko in toliko milijonov delavcev brez dela, dočim je med onimi, ki delejo, velike nezadovoljnost, ksr dokazujejo večne stavke . . " ~ — V Ameriki je na tisoče delavcev, ki to čita-jo ali slliljo vsak dsn in mnogo jih je, ki pravijo: Res je nekaj narobe z našo demokracijo! Zares je tudi nam potreben kakien Hitler, Mussolini ali Stalin, ki bi na hitro roko odpravil brezposelno«t in uredil ekonomske razmere, da bi bili tudi mi zadovoljni!--- Vsi, ki tako pravijo, ne vedo, kaj govorijo, ker nimajo najmanjšega pojma o pravih delav-akih razmerah v diktatorskih državah, niti ne vedo, kako diktatorji "odpravljajo" brezposel-noet. Najbolje je povedal preprosti delavec v či-kaftkem listu Dally Times, ki je te dni zapisal: "Ako hoče Amerika posnemati diktatorje, lahko odpravi brezposelnost v enem mesecu. Kako? Brezposelne delavce naj razdeli na tri dele in poftije ono tretjino v vojaška taborišča, drugo tretjino v koncentracijska taborišča (zapor s prisilnim delom), tretjo tretjino pa v tovarne za izdelavanje orožja In streliva. To je lahko hitro izvršeno — ali pa bo to demokracija? Milijoni delavcev v Nemčiji, Italiji in Rusiji preklinjajo diktaturo In — blagrujejo srečo brezposelnih delavcev v Ameriki! Kajti bolje je stradati v svobodi kakor imeti vsak dan kruh In vodo v Ječi! — ---H V kakšnih razmerah žive delavci v totalitarnih državah, nam pove sledeča zanealjiva statistika: Povprečna dnevna plača delavce v Združenih državah v zadnjem novembru je kupila dvanajstkrat toliko kot dnevna plača ao-vjetakega delavca v Rusiji, devetkrat toliko kot dnevna plača delavca v Italiji in itirikrat toliko kot dnevna plača delavca v Nemčiji. Zdaj pa računajte! Nemčija ae baha, da je njena marka vredna 40 ameriikih centov, v resnici pa ni za delavca tamkaj vredna niti 25c. Uradni kurz za Italijansko liro Je 10c, ampak za delavca v Italiji nI lira vredna niti 10 ameriftkih centov. Sovjetski rubelj se računa dva na dolar, v resnici pa tamkaj ni vreden niti pet centov za delavca, ki mora vos mesec delati za par čevljev. Ni važno, koliko dobit, temveč važno je, kaj dobi* za svojo plačo I Pred nekaj dnevi so poročali iz Moskve, da ja komisar za industrijo strojev znižal mezde od kosa 14 odstotkov in zvllal produkcijo 25 odstotkov. (Ali je to tlata največja demokracije, ko ruski delavec nima ..nobene besede o svojem zaslužku ?y Kadar se to zgodi v Ameriki. ae hočejo ameriftki komunisti raztrgati od krika proti redukcijam in priganjafttvu In takoj pozivajo prizadete delavce na fttrajk. AH bodo zdaj tudi delavci v Rusiji zafttrajkali? Like hell! —__ Pred nekaj dnevi no |*»ročali is Washingto-na, da Je nacijaki življenjski standard delavca v Nemčiji na stopnji ameriških revežev, ki bivajo v "slumih". Amerika bi pmlla na današnji nemški standard, če bi' na aploftno sni-žala vse plače za polovico in če bi vlada upoali-la okrog 70 odatotkov vseh delavcev. V Nemčiji je lest milijonov neizurJertlh delavcev, katerim vlada plačuje 24 mark tedenako, kar je faklično okrog fcttt dolarjev, kajti le toliko vrednosti more nemftkl delavec kupiti za 24 - mark. Vzemite zdaj ameriftk* (klavce pri WPA. Tem naAa vlada plačuje |*»\ prečno več ko dvakrat toliko, ok mg $14 na talen — in po nafti sodbi je to m iter na plača. Za starim« ga delavca v Nemčiji bi bila to — grofovska plača! Povprečni zaslužek vseh delavcev pod Hitlerjevo diktaturo znata okmg 200 mark meaeč-no; v nafti valuti Je to okrog 150, kolikor si ' m«»rr delavne kupiti živeta v Nemčiji, oziroma $«0 do $7o, kolikor si more kupiti oblek«. l'«.\ prečna plava tovarniftkega «Mavca v Združenih državah je snaftala v pn i polovici leta 11*38 tedensko $23.32 ali dvakrat toliko kot znafta povprečna plača vseh delavcev v Nemčiji. Razume ae, da ameriftki d#la*rc ne mor* biti zadovolien s svojim sanlužkota vpričo a-meriftkih cen in obilic« produciraimga blaga. I Deliš t asfteJt MaU) Glasovi iz naselbin Mooney svoboden! . Milwaukee, Wis, — Kdo pravi, ds se čudeži ne dogajajo? Bolj po redko sicer, toda v teku življenja pa človek le naleti na kakšnega. Ravno danes, 7. januarja, se je nekaj takega pripetilo. Danes opoldne sem priftel domov pa me je hčerka že med vrati pričakovala ter zaklicala: "Daddy, hitro, hitro, Mooneyev "case" je na radiju." Ni mi bilo treba reči dvakrat, v trenot-ku sem bjl pri zvočniku, da po-sluftam kaj bo. Govoril je ravno Mooneyev odvetnik Geo. F. Davis. V jedrnatem in dobro zami-ftljenem govoru je slikal 22-let-no borbo za oevot>oditev svetovno znanega jetnika Toma Mooneye in koncem govora apeliral na califomijskega guvernerja Culberta L. Olsona, naj osvobodi Mooneya iz jetnifttva, v katerem se po nedolžnem nahaja ie celih 22 let. Burni aplavz občinstva, ki je posluftalo zaslišanje, je sledil temu apelu. Za odvetnikom je povzel besedo governer Olson. V petnajst- Glatt farmarja z za ¡toda Port Angelca, Waah. — Ravno sedsj je 18 let, odkar sem se zadnjič oglasil v dnevniku Pro-svete. Toda nikdo naj ne misli, da sem se zgubil v velikih wa-shingtonskih ftumah, ali da se sprehajam po večnih loviščih in se senčim pod palmo v raju nebeškem. Ne, tako še nisem srečen. Sem še vedno na površju in se sprehajam po tej pusti zemlji na obali daljnjega Pacifika in premišljujem o tem in onem. Večkrat bi se rad oglasil v Prosveti, ali čas mi ne dopušča, ker farmarji delamo dolge ure, od zore do mraka, pozimi pa iz mraka v mrak. Včasih ai pa tudi mislim, čemu pa naj bi pisal? Kuga bi zanimalo? Ali naj opi-m iti u t nem govoru je mojster»} 4em ta krasno okolico, katero sko orisal čudna pota califor-nijske justice. Njegov tresoči se glas je razodeval, da možu prihajajo besede iz srca ter da to, kar namerava, ni samo izpolnitev kampanjske obljube, temveč je njegova dolžnost vsaj deloma olajšati krivico, katero je trpel Mooney. Po njegovem mnenju je Mooney nedolžen, in zato mora biti osvobojen in vsake krivde oproščen. Končal je nekako takole: "I have signed and I now hand to you, Tom Mooney, this final and unconditional pardon . . ." Mooney je svoboden in čudež je dovršen! Mooney in napredno delavstvo pa triumfirata, ker 22-letna borba ni bila zaman. Po osvoboditvi je spregovoril par besed še sam Mooney. Mirno in premišljeno je govoril in srebrno čist mu je bil glas, ko se je zahvalit governer ju in nato oznanil svetu, da bo sedaj, ko zopet diha svobodni govo življenje posveče za osvobojen je zatir Končana jo drama, digravala v Calif orni j i za 22 let In v kateri Je tvoril občinstvo ves civilizirani svet. Z zanimanjem in s strahom je to občinstvo pričakovalo konca. Kdo bo zmagal, reakcija ali pravica? Zmagala je pravica, ker mora zmagati, če so tisti, ki se zanjo borijo, združeni in solidarni. Ej prijatelji, le verjemite mi, tista ogromna masa, katera prideluje In izdeluje vse, kar človeštvo potrebuje, lahko dela Čudeže, a-ko je združena in solidarna. Mi Slovenci smo Je majhen, toda aktiven del te mase. ltadi se med sabo pričkamo, zelo radi e dan drugega kritiziramo, ttxia kadar gre za dobrobit delavstva, smo pa le na svojem mestu. l>epe tisočake so zbrali posamezniki in nafte napredne organiza- doprinašamo in ga še bomo. Vendar pa za nafte žrtve pričakujemo več, kot pa čast kidanje snega in pobiranje "garbiča". Mi smo v boju za izboljšanje položaja zatiranih in kot taki pričakujemo zmage. France Puacer. tukaj imenujemo fceautiful O-lympic Penninsula? Koga bi to zanimalo? Kdo bi jo prišel sem pogledat? Ali naj pišem o moji 25- ali 30-letni zakonski pojedini? Zakaj naj bi to hvalil dvakrat? To že pri mizi storim in čemu bi potem hvalil še v listu? Ali naj pišem o pivu, da me je ta ali oni potretal? Koga to briga, še manj pa zanima? Ce pišem o klobasah, ki smo jih že davno vrgli v staro šaro, koga bo to zanimalo? Pisati o slabih delavskih razmerah se tudi, ne izplača, ker jrh drugi dovolj o-pisvjejo. Nikdo pa rrič ne piše o farmarstvu in razmerah ns farmah. Čemu naj bi jaz? Koga bi zanimalo? Niti farmarja samega ne. ' V ^ » Farmarja zanima vse drugo, samo tisto ne, kar je njemu v korist. To je njemu deveta briga. Grem k sosedu, da bi z njim nekoliko podebatiral o našem položaju,'pa pravi, da ga ne zanima. Obrnem pogovor v drugo smer, tedaj pa takoj pokaže polno zanimanja. Pridem k drugemu, ki zmeraj kika čez to in o-no, češ to so pa res slabi časi! Res so slabi, ga hočem potolaži ti in napeljati pogovor, kako bi se dalo izboljšati. Pa mi pravi: Vraga, za sebe bi se zanimal, pa bi bilo boljše. O zadrugah se kaj malo zmenijo. Pravijo, da najraje proddjo tam, kjer jim več plačajo in kupijo tam, kjer je ceneje. Večkrat naletim na grupo far-nja-rjev, ki prav pridno kritizirajo. Ko pa jim hočeš kaj dopovedati, se ti pa smejejo. Nočejo priznati, da je rešitev iz sedanjih razmer odvisna od farmarjev samih. Večinoma se za-nnftajo na vlado, Češ vlada naj (»omaga. Saj pomaga, toda vss-kikrst. ko ti pomaga, te potegne iz luže v blato. So tudi taki, cije za osvoboditev Mooneya;|ki mislijo, da bi vlada morala lepe tisočake smo žrtvovali za ! biti molžna krava. No, saj je, to-delavsko gibanje sploh In nič !da jo molzejo veliki farmarji; če nam naj ne bo žal! Svoj delež; bi jo molili fte mali, bi kmalu Predsednik Kooaeve* ČHa »manjkalo mleka in kaj potem? Mislim, da Je boljše, da se zadovoljimo s posnetim mlekom, ker boljfte je nekaj kot nič. Čas je pa tudi, da bi se farmarji začeli zanimati za lastne interese po svoji lastni organizaciji, ki naj bi se združila z delavci v eno močno strujo, v eno močno farmarsko-delavsko zadružno organizacijo.- To bi bila edina in najboljša pomoč. Se ne izplača samo kritizirati in se jeziti na kapitaliste, Češ da so o-ni vsega krivi. Ubogi kapitalisti, ali bo res tako polreini, da nam vse požrejo? Ne, tega jim ni mogoče. Oni si samt> grmadijo milijone, katere prešajo in kot pijavke pijejo kri nezavedni delavski in farmarski masi. Masa pa tega ne spozna ali noče spoznati, le v eno smer upije: oni grmadijo, mi pa delamo. Seveda delamo, na farmah 365 dni v letu od zore do mraka, od petih zjutraj do devetih zvečer. In kaj imamo od tega? Staro leto mine in napoči novo^Na novega leta nam ni treba računati ne farmarjem ne delavcem. Vse, kar nam ostane, so blatni čevlji, raztrgana obleka, potrgani komati, polomljeno orodje, trudno telo in utrujene kosti. To je sad našega dela. No, mi sjno menda med tisto nespokorjeno maso, katero je Bog zavrgel in pustil v grmovju, češ tukaj boft trnje obdelovala, da se bo* preživela. Vsaj tako nas je učil duhovnik v starem kraju, ko smo hodili k nauku za spoved o veliki noči. Bolj pravilno bi bilo povedano: Tukaj boste trnje obdelavali, toda njega sadu ne boste uživali. Uživali ga bodo tisti, ki ne bodo polja obdelovali, vi se boste morali pa zadovoljiti z drob-t i nami, ki bodo padale od'njih mize. Ce bi bil duhovnik tako govoril, potem bi rekel, da je govoril resnico. Dostikrat si pa mislim, da mora biti nekdot ki u-živa sad našega dela, ker ga mi nismo zmožni Ako bi imeli to priliko, smo Še toliko neizobraženi in nezavedni, da bi ga ne zmogli in ne znali. Zanj bi -se stepli kot se stepejo otroci za cvetlice. Frank Milavec, 57. O tem in onem Canonaburg, Pa. — Dnevi, ko so prepevali "mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje0, so za nami, toda sistem, v katerem je življenskih potrebščin v izobilju za vse, kljub temu pa ljudje zmrzujejo v capah s praznimi želodci — ta sistem je pa še tukaj. Tudi so izgledi, da bodo začeli krmiti mase s svincom, katerega že izdeiujo 365 dni v letu, da si prefriganci s pomočjo lažnjivega in zavajalnega tiska ohranijo, kar l^stujejo razni Schwabi, Morgani in drugi. Hlapci izkoriščevalcev zavajajo narod, da morata obstajati revež in bogatin. Človek, ki se drži delavskega časopisja in njegovih navodil, lahko spozna njih pravilnost in Če je pošten se jih tudi drži. Svet danes izgleda, kot da je na glavo postavljen. Preklanje kot v bsbilonskem turnu. Zavedne ljudi to zelo boli, ker morajo radi tega tudi oni trpeti. Dobro je, da imamo svoja organizirana uredniška osobja, ki skrbe, da v listih dobimo dober mate-rial o tekočem položaju in drugem. Tudi dopisi so za nas či-tatelje velikega užitka, ker nas seznanjajo o dnevnih dogodkih in smernicah. Msrsikdo strese katero tudi za špas. Torej čast vsem, ki pišejo za delavski napredek. Na letni seji društva Postojnska jama smo pričakovali malo hvaležnega Uraza. na kar pa nafti ljudje dosti ne dajo in se raje vrstijo pri delu. kar tudi velja. Po seji pa smo bili izvrstno "toagradeai. ko nam je gospodinjski klub priredil okusno prosto kosilo, društvo pa dalo prosto pijačo, kar si članstvo4 tudi zapomni Drufttvo je zop«t dalo naftim kulturnim ustanovam dobre pogoje v dvorani. Ako ne pride preveč pritiska od Hoovrove strani, upamo, da bo letos več življenja pri pevskemu in dramskemu druitvu Žalostno p« j«, ker socialistični klub v naselbini komaj životari. desi je vedno v pošteni borbi za vsakdanji kruh. brez katerega ni življenja. Človeku ee tofti. ker radi imedntfenj« »¿ka- James P. Pope, bivii senator iz Idaha, novi član odbora Ten-nesaee Valley AthorHy. mor he ganemo za marksistično stvar. Velika ignoranska bolezen je zopet kriza, radi katere ljudje ustavljajo liste, ki * so njih najboljši voditelji. Oseba, ki preneha s čitanjem, postane brezbrižna in resignirana, česar se reakcija najbolj veseli. Radi tega pa pospešimo korake naprej do eilja; in čeprav tega ne dosežemo, pa vsaj prisidimo vladajoče kroge na kakšen socialen program. Kdor ima še kaj jedra v sebi, naj ga posveti polt re tu, ker v mrtvilu bo nas narava še prehitro pograbila. Naša dolžnost je, da odbijamo nasprotnike, ker se tudi mi njim nič ne smilimo. Izrabljajo nas, dokler imamo močne mišice in zdrave ude, potem pa te prepu-ste svoji usodi, ti pa čakaj na svojega bliinika, da ti kaj prinese, toda pomagati ti ne more dosti, ker je tudi sam s teboj vred prizadet. Ker še zbiramo prostovoljne prispevke za podporo Proletarjr cu, se priporočamo. Dobrodošlo je vse, kar kdo da. Vsi prispevki bodo objavljeni v Proletar-cu. Zunanjim sodrugom tudi naznanjam, da je bila seja kluba 118 JSZ odložena za nedoločen čas radi smrti in pogreba matere Mirni Pavčič. Oba, so-drug in sodruginja Pavčič se veliko žrtvujeta v vsem našem gibanju. Tudi mi z njima vred žalujemo in jima izrekamo naše sožalje, kakor tudi- Pušnikovi družini, Marko Tekavz, 138. Nekaj ejtominov Blaine, O. — Ker imam čas, bom nekoliko opisal moje doživljaje v tej deželi, v katero sem prišel v začetku 1909, torej pred 30 leti. Vozni listek sem imel do New Yorka, kjer sem si mislil nekoliko ogledati boginjo svobode. Ko so nam na Ellis Islandu pregledali prtljako in nas izpustili, sem videl, da je voda vse okrog, jaz pa sam, nobenega 2nanca. Mojo zadrego sta zapazila dva Ceha, ki sta me ogovorila v svojem jeziku. Dasi Češ-čine nisem dosti razumel, sem bil vseeno vesel, da se nekdo zanima zame in mi skuša pomagati. Ko sem jima pokazal naslov Martina Frizela v Brooklynu, sta rekla, da me bosta ona tja «pravila. , , V mesto New York smo se prepeljali z ptoka solz z malo la-djorWoja dVa. «ova znanca sta me vzela na nad ulično železnico. Ta vožnja je bila same veliko presenečenje. V Ameriki se pa v~iraku vozijo, sem si mislil in občudoval novo okolico. Med vožnjo sem pa slučajno glavno preveč pomolil skozi okno in na mah sem bil ob moj lepi žametasti klobuk, ki je letel po zraku kot aeroplan. Bil sem v zadregi, kako bom potoval brez klobuka. Moja spremljevalca sta me tolažila. da bom dobil lepšega, takega. ds me bodo dekleta kar gledale. In res, ko izstopimo s nad ulične, poaadi eden izmed njiju svoj klobuk na mojo glavo in frravi: Okej. Gre v trgovino in kmalu se vrne s novim klobukom, s cilindrom, katerega mi poaadi na glavo. Sedaj si bom moral preakrbeti pa A« frak In bom Amerikan«c. sem si mislit. Ko pridemo na moj naslov, m* vpraša rojak: "Ej fant. odkod pa prihajaš? Ali si Poljak «H Slovenec?" Povedal v, so odjeknili občutno tudi v irajevu. Tu živi 12,000 do 15,->0 Židov, ki s strahom in skrb-opazujejo dogodke po svetu in Jcajo .. . Občutek, da niso var-nrkjer, da so danes ,še pri nas >ma, a ne vedo, kaj bo z njimi itri> ta občutek zadnje čase nogim od njih ne da spati, orda je baš posledica tega dej-iva, da so se začeli v zadnjem L8U tudi mali in nezpatni med imi zanimati za politiko. ; V Sarajevu imamo dve vrsti idov: one, ki so prišli v Bosno severa, ali Aškenaze, in pa o-e, ki so prišli pred kakimi 500 iti iz Španije na Balkan in ki m je turška vlada dovolila, da i naselijo v sedanji Bosni, kjer 0 takoj vzeli skoraj vso trgo-no v svoje roke. To so Sefar-i, ki so še zadržali svoj špan-> 1 s k i jezik, ki pa se seveda se-aj mnogo razlikujejo od pra-ega španskega jezika, ker se 1 razvijal, temveč je ostal v te-u stoletij popolnoma enak. Iz-ize, ki temu jeziku manjkajo, izposoj u je jo iz srbohrvaščine, a imate včasih priliko slišati rav zanimivo latovščino. Do a j novejše dobe so ti Zid je žive-patriarhalno, bavili so se s tr-ovino in obrtjo, sicer pa so bili ;rogo ločeni od pripadnikov rugih ver. Celo Aškenazi in Se-rdi se niso mešali med seboj, e namreč tudi med njimi neka vala razlika, aH bolj v obred-em jeziku kakor pa v obredih mih. Zdaj je ta stroga loče-ost ponehala in Zidje obeh vrst e nemoteno može in ženijo med eboj. Stari se še strogo drže vojih navadnih verskih pred-sov: jedo samo "kofter" t. j. tualno, |amo ono meso, ki ga akolje poseben mesar, navadno e to posebej določeni rabin, na iredpisan način. On mora na-ireč živali prerezati grlo z e-im samim zamahom, čim po-gne dvakrat, meso ni več "ko-^Niiv.se sme prodajati samo ležidom. Meso se pred upora-io nasoli ter mora stati v soli ajmanj dve uri, da "izvleče so kri". Svinjina je seveda pre povedana v kakršnikoli obliki, o je Mojzeaova prepoved, ki je tla za tedanje čase gotovo u-»estna. Danes, ko imamo pred isan živinozdravniški pregled vine in mesa, je gotovo zasta-ela in neumestna. Za stare Zi-pa je še vedno strogo zabra-jeni "hadzir*1 (nečisto), ddčim • mladina smeje in prav rada je udi hadzir. Kako zelo je ta predsodek u oremnjen med starejšim ro-om, kaže naslednji primer: po-¡nam starejšo gospo, ki so ji ne-oč "podvalili" čevabčiče iz avi-jine. Najprej jih ni mogla prevaliti, ko pa je precej pozneje vedela, zakaj so bili tako zelo obrt, ji je nenadoma postalo abo. sam bog jo je kaznoval, er je jedla hodzir Zidje tudi ne smejo mešat lesnih in mlinih jedil. K>aoda. v kateri se kuha in iz atere se je, kakor tudi- jedilni ribor, je strogo ločen. Ta pre-ed povzroča sUdkosnedeJi-m sto hude izkušnjave. ali pre-ržitev ni tako zelo težak greh Vendar stari ljudje ne bi po me-» jedi r*ok u«i I i najmanj ke* t r ničesar mlečpega, pa če bi se godilo ne vem kaj. In potem je e posebna posoda'za "Penah" Veliko noč) VV.ika hiAa. ki ko-r zmore, jo ima. Ce pa te posode nima, poten? mora gospodinja za Pesah, to je onih 8 dni, ko v židovski hiši ne ame biti ne drobtinice kruha in ko se obrne vsak predal in pomete, da vso posodo dobro prekuhati v sodi, da je dovolj čista za praznične jedi. Te dni jedo samo ne-kvašen kruh in pa rumene (iz jajc, olja in moke) ter bele "mnoge". Beli so neke vrste jako tanki oblati, ki se zdro&e in u-porabljajo namesto moke, ki' j« te dni tudi ne sme biti v židovski hiši. Macas so iz posebne moke, zmlete iz pšenice, ki jo je še na polju blagoslovil rabin v ta namen. Za stare Žide velja še vedno pravilo, da brade ne'smejo bri-ti, temveč jo samo ostrižejo. Glavna skrb starih Židinj pa je, da srečno pomože hčere in oženijo sinove. "Človeku ni dobro samemu biti", to je zanje še vedno velika in važna resnica in "hiša brez moške glave" sploh ni. hiša, saj žene brez moža še moliti ne smejo. Pa tudi mrliča ne morejo pokopati, če se ne zbere najmanj 10 pogrebcev, seveda moških. 2ene sploh ne gredo za pogrebom. Tako stari. Mladi so že povsem drugi. Drže se starih predpisov n navad še doma, zaradi staršev. Izven hiše jedo i vse, tudi 'hadzir". Redki so med mladino, d bi ne jedli vsega. Sploh so se, zlasti poslovno in v Športu, povsem izensčili z drugimi, od nas se ločijo edino po tem, da znajo >olje računati in bolj Štediti ter mnogo bolje obrniti vsak dinar. Snega pa se drže: redki so zatoni med Zidi in drugoverci tudi danes. Posameznik med njimi zna biti simpatičen, * vsi so v glavnem pozorni in obzirni. Ce pa jih je več skupaj, utegnejo biti jako Uežki: glasni in hrupni se dobro zabavajo šele takrat, kadar vse odmeva. Moti nas zlasti ona njihova varčnost, ki pomeni za nas že dobro porcijo skoposti. To, kako znajo računati in ravnati z denarjem, Često naravnost preseneča. Vedno mislijo samo na svojo korist. Res pa je, da se znajdejo v življenju, kakor nihče drugi. Navadno precej nadarjeni, okretni, marljivi in stre-muški imajo mnogo lastnosti, ki tudi nam ne bi škodile. Skromni so, dasi si privoščijo marsikako udobnost in kar je glavno t ne sramujejo se nobenega dela, seveda, če le mogoče lahkega. Predvsem so trgovci, obrtniki in zadnje Čase zavzemajo vedno bolj razne svobodne inteligenčne poklice. Lotijo pa se tudi posla, ki bi ga ne prevzel nihče drug: čez teden kriče po ulicah: "Staaare stvaari, staare stvarl-iii!'" Umazani, s svežnjem stare obleke na hrbtu ali starimi škfpeti preko rame, v roki-star lestenec ali košaro starih steklenic, — v soboto popoldne pa, ko je njihov prsznik, se lepo o-blečejo, nataknejo naprste prstane s pravimi brilijanti (zelo ljubijo nakit) in nihče bi v dobro oblečenem meščanu ne spoznal kričača z-ulice. So pač rojeni trgovci. Morda je njihova usoda v teku stoletij še bolj poostrila in rasvila njihove is pra-davnine prirojene sposobnosti, v katerih jim j»» le malokdo od nas kos. V Sarajevu je, kolikor se da ugotoviti, najmsnj 70*? vsega kapitala v židovskih rokah. Znana je anekdota, kako sta se Srb in Hrvat prepirala, čigavo je Sarsjevo. pa ju je Žid, ki Je slučajno slišal prepir, poslal v zemljiško knjigo gledst ... Je sicer tudi precej revščine med njimi, ali nobenih beračev. 0+ namreč' zelo povezani med seboj. Njihova društva, tudi človek»- Ijubna, zlasti ženska, so vsor pridnosti, delavnosti in pošrtvoval-|nosti. Njihova varčnost pa gre tako daleč, da nosijo na grobo-| ve svojih umrlih — kamenčke namesto cvetja. Je pa na drugi I strani tudi res, da bi sarajevsko gledališče, kina, prireditelji koncertov in podobno bridko občutili, če bi v Sarajevu ne bilo 2i-Idov. Njihova mladina postaja vedno bolj borbena. Posebno ona, ki se druži v "Kenu", omladinaki organizaciji, ki vzgaja mlade ci-on i ste. Tu se poleg hebrejšči-ne in tujih jezikov uče zlasti svoje narodne zgodovine. In iz vrst te omladine izhajajo novi, često fanatični borci za cioni-zem. Tako počasi raste nov rod, ki mu ime "2id" ni več znak verske pripadnosti, temveč vsak dan bolj narodnostni znak. Zato zanje tudi zastareli verski predpisi njao več tako važni, oni postajajo nacionalno zavedni Zid je. Mladi cionisti gredo najprej na "hašaro", neke vrste delov ni tabor, ki traja najmanj leto dni. Tu morajo pod najtršimi pogoji opravljati vse posle, zlasti poljedelske in obrtniške. To je zanje preizkušnja in samo oni ki jo dobro prestane, sme potem v "obljubljeno deželo" — Palestino na težko kolonizatorsko delo. Seveda, če dobi za to potrebni certifikat. Kaj pa jih čaka v novi domovini, lahko čitamo vsak dan v listih. Ras ta Pleskovlč. Unije CIO predloiile zakonodajni program New York. — Zakonodajn program, ki naj demonstrira, da je newyorška država na prvem mestu s svojo delavsko in soci alno zakonodajo, je bil po vodi teljlh unij Kongresa industrij skih organizacij predložen go-vernerju Lehmanu. Delegacijo ki se je oglssila v govern er j e-vem uradu, je vodil Allan 8 Haywood, direktor CIO v New Yorku in predsednik sveta in-dudustrijskih unij, ki reprezen tira 700,000 organiziranih de lavcev v državi. Delegacija je a pelirala na Lehmana, naj prit ska na državno zbornico, da sprejme zakonski načrt minima nega delovnega tedna 40 ur. Su gestirala je tudi razteg.nitev dr žavnega delavskega zakona, ds bo kril tudi vladne uslužbence Druge točke programa uključu jejo ratifikacijo amendmenta o otroškem delu, bolezensko zava rovanje ter pomoč farmarjem in malim trgovcem. PR08VBTA ulasovi iz naselbin (NašaUevaajs s t. stveaU o mojem Žametastem klobuku in lil vesel, da sta mi Ceha preakr->ela novega. Rojak se mi je smejal in rekel, da sta me Ceha hotela napraviti za Poljaka.^ Po treh tednih bivanja v Brooklyn u aem odšel v Cleve-and za delom. Naslov sem imel za 63. cesto in St. Cair. Na postaji so me takoj obatopili i voščki in me vprašali, kam grem. V moji polomljeni nemš-iUni sem jim povedal, da želim na 63. ceato in St. Clair. Vpra šal aem, koliko bi stalo, da bi se peljal s izvoščkom. Povedo mi, la $150, če v samem enega konja, če pa dva, bo stalo pa več. zgovoril sem se, da nimam to-iko denarja Ur jih vprašal za direkcijo. Sel sem proti Public Squaru, kjer zagledam poulično z napisom St. Clair. Hitro jo ube-rem proti vozu, ki pa je odpe-jal pred mejim nosom. Jaz sem ; o mahnil kar peš za karo misleč, da ne morem zgrešiti mo-_ega cilja. Cez dve uri sem bil že na mojem naslovu na 63. cesti. V Clevelandu sem dobil delo. Blk> je Užko. Deleter sem moral delati sa 91J0. Mislil sem si: to je pa teije kot v Avstriji ali v Nemčiji1 v premogovnikih. Ko aem čital v Glas Narodu, da potrebujejo v Kentuckyju pre mogarje, sem-se4»t' izkušen ru dar takoj odpravil tja, da zopet poskusim svojo srečo pod zem jo. V Kentuckyju sem delo takoj dobil in Um ostal do 1911. Ko je začelo slabo delati, smo se o-menjenega leta dogovorili, da gremo v Ohijo. Moja spremljevalca .sta bila dva braU, po do-moče Jernakova iz Brce pri Za-rečju, in Vrbinov Janez iz Smr-ja pri Premu. Prišli smo v Carl ton, t)., in dobili delo, ki pa se nam nI dopadlo. Vsled tega se dogovorimo, da gremo v Pittsburgh in svoj sklep tudi izvrši mo. Ko smo v Plttsburghu zapravili, kar smo imeli v žepu, se dogovorimo, da gremo na Davis, W. Va. Toda i kam brez denarja? Nekdo je svetoval, da se lahko s tovornim vlakom tja pri peljemo brezplačno. Prijeli smo se vlaka na Cumberland, od tam pa na Thomas, W. Va. I SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svaja publikacija ia ša poaabno list iPreavata ss kariitl, ter petrebao agttadje svojtk drufttav la llsnates In Ml propmindo ■vajlh Maj. Nikakar pa aa ss prepsfsada drugih podpornih organisacij. Vaaka arsaaiaaeija ima aMčaJae svaja glsatlo. TaraJ asUate ril ni dopisi la aasassils dragih pod pornlh organizacij ta njih drufttav as •s aa paMHsJe Mata Praavata. a oarvsa could oaz« (n «rwa ows -sm^t aas p**t Na januarski seji našega društva 338 SNPJ so me člani selo presenetili. Ko pridem v dvora no, mi sestra Supancic takoj pripne šopek aveših cvetlic kot kakšnemu Ženinu. Presenečšn gledam, kaj to pomeni. Ko na o-dru zagledam s svetlicami okra fteno mizo, deset lepih potonk in kejk s desetimi svečami, se mi je posvetilo v glavi, da mora to veljati mojemu desetletnemu taj nikovanju. Bil sem res ginjen, da nisem mogel najti primernih besed, s katerimi bi se zahvalil. Pri kejku je bilo tuc\l pismo katerega je prečita! zapisnikar. Srčna hvala za lepo voščilo in darilo, posebno pa Supančičevi ma. Novega leU dan 1939 ne bom pozabil. Enako se zahvaljujem tudi v imenu blagajnika, ki je tudi prejel šopek k desetletnici svojega uradovanja. Z njim se je posta vil kot fant od fare. Rekel je, da se počuti prav Uko mladega kot Ukrat, ko je bil k vojakom potrjen, Čeprav je preoračil Že 60. leto. Torej hvala vsem. Delujmo tako složno do 20-letnice. • . Nick Glpguvtsek. ftlournaka Naroihia thiftjipriia 3!rftnuta ZSS7-S» Mu. l.s*ndsle Ava. Chicago, llllnofe (¡I.AVN1 ODMOR ixvnftsvAi.Ni oitaKSi Vine** i («Inhar. »rwumlnsr .. . ¿..................hit s uwinuu A»».. cm««««. II»«*»« r. A. Vtfar. »I «afrlk.J..........'.................UIT S. MwmUU A«*.. IM< na«. IHiitM* Uwr»nr* UratfUkrk. i>»m«i Uj.................. JUT S. U-iwUI. A»» . Chlm««. lllt«»U jahn Voarlrlt. bl. fcub«jmk ......................nit s. u'lol, a**.. cu«a> ilun«». rilln <¿*4Im». upr«v»l,li ................... NIT s. Uwr4«I* A««.. ( Mr«««. Illin*la j*h» ^i.^iuk ahikiu................ .......nit s. u«m«u a«r. (Mr««». llliMi* runrsKOHKitNiaii An4r«j vmtmi prti m*»r«lw4i«Hi...................?..,ni Shw*II A**., J»kt»»U»». »rank llulk* druat |HKl|,r«4lM4ntk.........................Ml S. Ulk Hl., MlUaukw. WI». J»kn r. Jr., »ril 4uoik.nl i>..4i>r«4*«link....................'|to* 1ST. Slrakan*. fa. (aMllu. Sam Irk. 4ruSl 4l*lr»kl> I pMlnrailaMlnUi,,.......NaT W. «Mil St.. Ci»«ataiwl. oVla ¡•km SUnaak. Oatil «ll.Oiklnl m»4»raAaaé«lk ...................«M T «Ud Ml., U Sali«. III. MwtrS Tamalr. «alt u dlalilklul n^raSaadnlk ................. .Ba« «14. WaUnkur«. ( ala. (¡oHrooASHsi oiisski v Malh Paliwvlrh, »r^aadnlk .............................. NI R. Illa! Si.. Cl*«alan4. Okl« V Iura* I Catatar ................................. INT S. I.a»nd«l» \rt.. (M«aa«. HIlMala _ ______ hlraa«. UUlMla NIT a. Unndala Ara.. Cklraan, lllln«t. Jakn Vagrlrk ................................... .NIT S. I.anmlal, A*» . Mur««.., Illmala Jakn 011»........................................ Ill S. I'rua|»arl AvaM ( Inrandan Milla, |H. D»mM J. Lalrlck ...................................|»J7 S. Tr«Mkal| Ara., Iklraaa. 111. |»Mk Sanan ....................'.......................UN S. UmImuU AvaM llarwyn. III. roaoTNi oossai ............................. W. Hay SI.. N»rln«fl*M. III. ............t.......INI I Maakaka A »a.. Cla«alaMl. Okla .......,,,,,,,•..,.,,..Hm IV. Ama. Sanaa* ..............................,..111 Tañar Ki,. l.aaarM. ra. ............(..i...........lia» NT. Nlrahanr. ra. NAPZOSNI OlISRSi rrank Salla. »raSaa^Hlk.......................o....INI S. UwnSala Ara.. Ikt.a.a. mínala ' ............................ Waalrla« A»ai. I'.ra. lllin«!. .......I....'.............UNI ArraOa A«a.. Cía*aland. Okla Jak* Oarlak, »radaadnlk ... rvaak BasSaa. Aula« Salar................ rrank Vralarl.k............ Jakn Trialj................ PraS Malgal | Milan Madvaakak Po dveh dneh vožnje smo prišli na Thomas opolnoči zamaza ni kot dimnikarji. Seveda brez denarja. Kam naj se obrnemo? Zagledali smo goreče koksove peči in se napotili proti njim. Noč smo prespali na tistih pc Čeh. Jaz sem še vedno'nosil tisti poljski cilinder, ki sta mi ga ku pila Ceha v New Yorku. Zdaj bo pa ravno prav prišel, si mislim, in ga denem pod glavo. Toda ko sem se zjutraj zbudil, sem videl, da je cilinder ves zlomljen in da bom moral biti zopet go-loglav. Odšli smo v bližnjo naselbino Da via in tam srečali nekega I talijana. K sreči je znsl moj spremljevalec John iUlijsnski, kaUrega jezika se je naučil v Trstu, ko je služil pri vojakih Ko je lUlijsn videl, da smo lač ni, nam je kupil hlebec kruha In funt sira. Ko amo se okrepčali, je mene najbolj gledal in končno dejal: Fant vrzi proč svoj po iomljeni klobuk. Dal ml Je svojega rekoč, da sem sedaj Slovenec in ne Poljak. Kot Uk sem osUl še do danes, toliko o Um. A v trn nt zgo