Steu. 32.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej	K 26'—
ta pol leta „	„ 131—
za četrt leta „	„ 6-50
xa en mesec „	„ 2-20
V upravniStvu:
n celo leto naprej	K	22-40
za pol leta „	„	1V20
za četrt leta „	„	5 60
za en mesec „	„	i-go
V Ljubljani, u soboto, dne 8. februarja 1908.
Leto XXXVI.
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h ia dvakrat .... U „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 108.
J*" Današnja številka obsega 14 strani.
Razvoj Undske stranke.
Volivno gibanje v kranjskih kmečkih občinah ne kaže letos običajne razburjenosti. Volitve bodo »kolikor toliko mirne«, je napovedal dr. Tavčar na liberalnem zaupnem shodu iz enostavnega vzroka, ker so liberalci opešali in več ne morejo naravnost zgage delati. Tudi »neodvisniki« so se našli samo okoli Ribnice in na Notranjskem. a brez vsakega upa, saj so očitno na liberalnem zaupnem shodu izdali nikomur zakrito tajnost, da so to čisto liberalne, svojega imena se sramujoče kandidature, ki nimajo prav nobenega upanja do uspeha.
Ljudstvo po celi Kranjski deželi je iz-pregledalo, katera stranka da dela za njegovo korist. Veselimo se časov, ko bodo možje »Slovenske Ljudske Stranke«, polni iskrene ljubezni do pravega ljudskega dela, tudi mogli razviti svojo delavnost v javni blagor. Tedaj se bo pokazalo, da naša organizacija ni le bojna organizacija proti sovražnikom, ampak je tudi organizacija dela v službo javni koristi. Zato želimo, da bi se kmalu na Kranjskem vremena zjasnila z zmago pravih ljudskih načel.
Jasnost pa zmaguje tudi drugod.
Pred dvema dogodkoma stojimo, ki sta za razvoj našega političnega življenja zelo značilna. V Celju je zborovalo do tisoč kmetov na občnem zboru »Kmečke Zveze« in navdušenost, ki je kipela iz tega kmečkega tabora, priča o veliki, politični zavednosti in izobraženosti zborovav-cev. Jasne in odločne, pa tudi trezne in premišljene so zahteve, ki so jih tu kmečki možje postavili:
1.	Izreče se neomejeno zaupanje poslancem »K. Z.«, doslednim branivcem kmečkih koristi.
2.	Poživljajo se vsi merodajni krogi, da zabranijo namero, dovoliti uvoz klavne živine iz inozemstva, ker bi to zlasti za štajerskega kmeta bil smrtnonosen udarec.
3.	Zahteva se pravična volivna reforma za štajerski deželni zbor, da bo kmečko prebivalstvo v njem številnejše zastopano kakor je zdaj.
4.	Obsoja se nedostojna pisava štajerskih slov. lib. listov.
5.	Protestira se proti nameščanju uradnikov na slovenskem Štajerskem, ki so ljudstvu po krvi in mišljenju tuji.
6.	Obsoja se hujskajoči politični nastop nemškega ministra rojaka Peschka v Gradcu na političnem shodu.
To je nastop, ki je dostojen razbori-tih mož, ki vedo, kaj morajo in kaj morejo zahtevati. Zmožni so povsod zastopati svoj program, jasno in ostro od vseh strani zarisan. Ni jim treba z nikomur sklepati kompromisov, ker so utrjeni na znotraj in zunaj. Globoka zavednost sc druži s številnostjo pristašev. Ta nastop je predde-janje veliki stanovski in politični združitvi vseh slovenskih oratarjev od Mure do Jadranskega morja.
Klavern in poniževalen za može pa je bil v Gorici isti dan shod takozvanih ag-tarcev, sorodnih po duhu našim »neodvisnim kmetom«, ki se prištevajo »gospodarski stranki«. Kdo ne pomni, kako je osno-vatelj goriške agrarne stranke, dr. Franko, začetkoma povdarjal in postavil za prvobitno načelo, da »agrarci« ne smejo biti nc liberalci ne »klerikalci«, ne tič ne miš, ampak zgolj za gospodarski napredek kmeta navdušeni? Mož, ki drugače nima napačnih misli, je svojo novo stranko zidal na pesek, hotel ustvariti nekaj iz nič, kar je človeku nemogoče. Na Goriškem temelji »S. L. S.« s svojimi krščansko - demokratiškimi načeli najgloblje ravno v kmečkem ljudstvu, ki v njej po pravici vidi tudi edino pravo zastopnico gospodarske osamosvoje in napredka. Za Frankovo stranko pa je že izpočetka bitka bila napol izgubljena, kajti ni uživala zaupanja v ljudstvu. Oklenili so se je izključno le liberalni učitelji, ki so od nekdaj najslabša reklama za stranke, ki hočejo biti kmečke. S takimi rek ruti noben general ne more zmagati. In tako jc bilo po-znavavcem razmer takoj jasno, da goriška agrarna stranka nič drugega ne pomeni kot drugi poizkus pomladiti propalo liberalno stranko, ki jo je Gabršček na kant spravil.
Toda učiteljem v agrarni stranki se je godilo tako kakor tistemu Švicarju, ki je v tujini čul preko meje trobiti domači kravji rog. Domotožje jih je gnalo k Gabr-ščkovi štacuni, kjer je lepo biti in črez
farje zabavljati. Saj je res čudno bilo, da so hoteli reševati kmeta tisti, ki so dan popreje bili srčni prijatelji liberalnih oštir-jev, sovražniki zadružništva in predstavniki ljudstvu tuje napolinteligence. Dr. Franko je sam kmalu n videl, da ni moč kakor znana Burridanova potrpežljiva ži-valica viseti med dvema kupoma slame in se je odločil, da poizkusi najpametnejše, kar se je v tem slučaju dalo napraviti. Sanjal je o nekem večalimanj izrazitem spoju s pravo kmečko stranko, ki jc demokratična tudi po svojih načelih in po vsem svojem razvoju. Stvar se ni posrečila in agrarci so šc nadalje igrali vlogo neodvisnikov. Njihova srca pa so bila razdeljena.
Kar udari med te nesrečnike »Slovenski Narod« od 5. t. m.! Učitelje-agrarce, nekdanje zveste slepoudane pristaše liberalne stranke je zmerjal za »ljudi, ki se tistemu prodajo, kdor jim več ponudi«. »Sramotni pečat ste vtisnili vsemu naprednemu učiteljstvu,« tako se jc drl »Narod« na goriške »agrarne« učitelje, ki so hoteli vsaj par mesecev samostojno in neodvisno misliti in delati. Mi smo žc 5. t. m. natančno vedeli, kaj bodo na to odgovorili zmerjani »neodvisniki«. Ker v resnici niso nikoli bili neodvisni in ker jim jc svobodno mišljenje, kakor vsakemu liberalcu, čisto tuje in neznano, so si mislili, d;., so batine zaslužili in da ima »Narod« čisto prav, če kliče z žuganjem in zmerjanjem izgubljenega sina nazaj v domačijo. Šli so možje, se spomnili, kje so doma in se 6. t. m. na zaupnem shodu goriške liberalne stranke skesano vrnili v naročje Gabrščkove Edinozvcličavne. »Med napredno stranko in agrarci se jc doseglo sporazumljenje,« je poročal »Narod« . . .
Kje ste zdaj, vitezi cenjeni, ki ste na vse pretege se zaklinjevali, da niste liberalci? Vsi so se vrnili v domače gnjezdo, kakor je tudi prav in spodobno. S. L. S. zdaj nc bo imela na dveh frontah boja in noben »neodvisni agrarec« ne bo mogel v kalnem loviti duš za liberalec. Večje usluge kot te »agrarci« niso mogli napraviti goriški S. L. S. S tem jc ozračje zopet iz-čiščeno, in mi ne dvomimo, da bo po žilavem in neutrudnem organizatoričnem delu tudi na Goriškem zmagala zdrava ljudska misel.
Dolžnost preizkušenih borivcev S. L. S. na Kranjskem bo, da zmagovito prodro
in pokažejo pot naprej. In to pojde, mora iti, znamenja iz zelene Štajerske nas bodre in podpirajo, zavest naše poštene in svete stvari nas navdušuje. — Naprej!
TetaRI pregled
Liberalna stranka je imela zadnjo nedeljo shodič, da bi postavila kandidate. Hribar se je umaknil v Dalmacijo. Zanimivo je, da so na tem shodu proglasili ta-kozvane neodvisne kandidate v ribniškem iu notranjskem kmečkem okraju kot liberalne in jim obrubili vso pomoč liberalne stranke. Postavili so kandidate. Za Ljubljano: odvetnika dr. Tavčar in dr. Triller. Za Kranj - Škofjo Loko tovarnarja Cirila Pire. Za Vrhniko - Postojno - Lož grašča-ka Lenarčiča. Za Idrijo učitelja Engelberta Gangla. Za Novo mesto - Višnja gora - Črnomelj - Metlika - Kostanjevica - Krško notarja Ivana Plantana. Za Kamnik - Tržič - Radovljico odvetnika dr. Janko Vilfana. — Liberalci vsiljujejo Belokranjcem kandidata Julija Mazelle, župana in posestnika v Zagradcu. V Loškem potoku pa poskuša svojo srečo Rus in Merhar. Sicer pa nočejo pihati kaše, le »Narod« pogreva stare izmišljotine, da so klerikalci zvezani z Nemci in vlado, in vabi učiteljstvo in uradništvo. Soc. demokrati so v okraju Idrija - Vipava v kmečki skupini postavili kandidata Ivana Mlinarja, zasebnega uradnika v Ljubljani. — »S. L. S.« zaupniki so v Ccrknkici postavili kandidata dr. Žitnika in Franca Drobniča. V mestnem okraju Kranj - Škofja Loka nastopi samostojen kandidat gospod Tomaž Pavšler, posestnik valjičnega mlina v Kranju. V mestni skupini Kamnik - Tržič - Radovljica nastopi kot samostojni kandidat okrajni glavar gospod Oton pl. Detela.
»S. L. S.« ima glavno zborovanje zaupnikov v ponedeljek 10. februarja v »Unionu«. Govorita dr. Šusteršič in dr. Lampe.
V Ljubljani bo 3137 volivcev, v Kranju 236, v Škofji Loki 132, v Idriji 357, v veleposestvu. ki bo volilo 6. marca, jc pa 82 volivcev.
Svet je pretresla grozna novica iz Portugalske, kjer so zarotniki ustrelili kralja in prestolonaslednika. Morilec je liberalni učitelj M. Buica, Novi kralj je drugi sin Karola i. namreč Manuel II. — Tudi od drugod prihajajo neugodne vesti. Ja-
LISTEK.
Rodoljubi z d žele.
Iv. Baloh.
Po gostilnah trga M. so viseli plakati deželnega slovenskega gledišča in naznanjali, da se igra prihodnjo nedeljo narodna igra »Revček Atidrejček« in da bo rodoljube iz dežele popeljal k predstavi poseben vlak. Kar je bilo narodno-ču-tečega občinstva, je živahno razpravljalo že par večerov v gostilni »Pri Triglavu«, ali bi šli k predstavi ali ne. Mnenje je bilo različno, eni so bili za, drugi proti. Mlajši so bili vsi navdušeni, stareji pa bolj praktični, češ, da je stvar predraga, da je predaleč itd. Tu pa vstal Zdravko Mavsar, domač sin premožne trgovske rodbine, da !>i bila sramota za trg, če bi nobeden nc šel, da bodo šli še iz sosednjih vasi, da, če nobeden starejših ne gre, da gredo pa mladi sami.
'Tako je,« pritrdili so Zdravkotu uči-telj Ivan Pika, poštna upraviteljica Malči i" učiteljica Milka. To jc navdušilo mladega Zdravkota, zato je še pristavil: »Mi moramo kaj žrtvovati za narodne namene, sicer ie pa potrebno, da kam gremo, da se nam bo malo obzorje razširilo.«
»Da se nam bo obzorje razširilo,« je dejal Pika, »tako je prav.«
Starejši učitelji, vsi že oženjeni, so molčali; mislili so si pa, da iz tega itak nič ne bo. Učitelja Piko je sicer malo skrbelo, kako bo s finančnim vprašanjem — imel je namreč na mesec samo 66 kron in 66 vinarjev plače, tako da pri najboljši volje ni mogel shajati, a on je moral biti zraven, zato si je mislil in potolažil, kakor že večkrat, z besedami: »E, bo že kako!«
Javna tajnost je namreč bila, da sta se učitelj Pika in mlada poštna upraviteljica zelo rada videla, nasprotno pa tudi Zdravko in učiteljica Milka. Sicer ni bilo na stvari prav nič hudega, a kamor je šel Zdravko, vselej je dobila razglednice in sicer z verzi — gospica Milka, in kadar jc še! učitelj Pika v Ljubljano, pa upraviteljica Malči. Ker so starejši učitelji za to razmerje vedeli, zato so si mislili, naj bodo rajše sami, se bodo še boljše zabavali.
A Zdravko, dasi jc bil že enkrat na vojaškem naboru, šc ni bil samostojen. Imel je dobrega očeta, a strogo mater. In Zdravko, dasi je bil edini sin svoje matere, ki ga je iskreno ljubila, ni smel ničesar storiti brez njene vednosti. Zato je tudi to povedal materi, kam da gredo v nedeljo.
»Kdo bo še šel?« vprašala ic stroga mati.
Tedaj je Zdravko povedal nekoliko boječe, ker je vedel, da to materi ne bo všeč.
»Bom šla pa še jaz,« je odgovorila kratko in krepko, »samega te pa ne pustim.*
To pa Zdravkotu ni bilo všeč; pa mislil si je, do nedelje si bo mati že še premislila.
Načrt je bil torej določen, da gredo. A poštna upraviteljica je imela en pomislek: s posebnim vlakom se ne more peljati, ker mora popreje pošto oddati za navadni vlak. Tedaj bi bilo lc to mogoče, da bi šli z navadnim vlakom, ki pa ponoči ne gre nazaj, torej bi morali iti nazaj drugo jutro, v mestu prenočiti, a vlak pride prepozno, ob osmih mora biti učitelj v šoli, ona pa v uradu. To je skrbelo tudi Zdravkota. Da bi šli vsak zase, to ne gre.
»Veste kaj, gospodična,« je rešil zago-netko Zdravko, »z vozom gremo. V gradu najamemo voz, prostora je za šest oseb, pa sc prijetno vozimo v mesečni noči in gremo nazaj, kadar hočemo.«
»Dobro,« je rekla upraviteljica.
»In še bolj smo sami zase,« je pristavil Pika.
»Tako je,« so pritrdili vsi.
Zdravko se je koj napravil v grad po voz in dobil ga ie. V nedelio ob štirih mora biti pred Mavsarjevo trgovino.
Ko je gospa Mavsarjeva zvedela, da se bodo na vozu peljali, je pa rekla Zdravkotu: »Veš kaj, Tine,« tako ga je ona po domače nazivala, »prostora imate dovolj, šla bova tudi midva z očetom, da vsaj ljudje nc bodo mogli kaj reči.«
Ni bilo t« Zdravkotu posebno všeč, a ker je svojo mater ljubil, se je u d a L
Gospod Mavsar je bil suh človek redkih besedij, popolno nasprotje svoje zakonske žene, a mož dobrega srca, ki je vse tako storil, kakor je ona hotela. Ko mu jc torej pri obedu povedala, da bodo šli v nedeljo v gledišče in da bo šel tudi on ž njimi, tedaj je bil zadovoljen; ko bi pa ona dejala, da bo on doma ostal, bi bil pa tudi s tem zadovoljen. Torej zdaj je bilo določeno, da gre iz trga M. šest rodoljubov k predstavi v Ljubljano, da se jim razširi obzorje.
Nedelja je prišla. Bil je lep spomladanski dan. Ob štirih popoldne so zapeke-tali konji in pred Mavsarjevo hišo sc je ustavil lep grajski brig.
Gospoda se je sešla v Mavsarjevi hiši. Spili so za pot še vsak kozarec vina, gospa Mavsarjeva pa si je za priboljšek v košarico vzela pečeno pišče in kos pogače.
Na voz je sedel najprej gospod Mavsar, za njim gospa. A gospa — oprostimo ii to. teža njenega obširnega telesa je bila precej nad 90 kg. — je sedla nasproti svo-
pon&ka se menda pripravlja za novo vojsko z Rusijo, Turčija tudi žuga Rusiji, in Bolgarska kaže, da se pripravlja na vojsko zoper Srbijo ali Makedonijo. Na Ruskem se pečajo najbolj z vprašanjem o reorganizaciji mornarice. Pritiskajo tudi na katoličane. Verska svoboda se vedno bolj krči. Društva z verskim značajem dobe le z veliko težavo vladno dovoljenje. Zidanje in popravljanje cerkva ovira vlada kolikor more, praktičen prestop v katoliško cerkev je skoro nemogoč zaradi vladnih ši-kan. Na Francoskem v »zemeljskem raju soc.demokratov« se je naučni in pravosod. minister Briand izrazil za- svobodno ljubezen, za zakon na poskušnjo, sploh za raz-poroko. Na Laškem v Turinu se je vršilo veliko ljudsko zborovanje v zadevi svobodne šole. Med 27.000 stariši se je za svobodno šolo izjavilo samo 550, vsi ostali pa zahtevajo, da se ohrani krščanska šola. Framasoni so pobiti.
Glede gospodarstva moramo zopet zaznamovati korak naprej. Poslanec Žitnik in \Valcher sta nastopila v proračunskem odseku za znižanje cen navadni in živinski soli. V poljedelskem odseku se je odklonil predlog soc. demokrata Resla, naj se dovoli uvoz mesa in živine iz inozemstva posebno iz Srbije, Rusije. Rumu-nije, ter naj se zniža carina žitu. Sprejeli so resolucijo, naj se odpravi zemljiški davek in naj se vpelje splošna oseb. dohodarina.
Kranjska hranilnica je dovolila mlekarni v Št. Lovrencu 300 K podpore. — Zvišali bodo plače častnikom in moštvu. — Deželna vlada je potrdila projekt o drugem vodovodnem omrežju skozi Spodnjo Šiško v Ljubljano, in je mestni občini že dala dovoljenje.
Kmečko zvezo za litijski okraj so ustanovili v Šmartnem pri Litiji, kjer je govoril gospod državni poslanec Povše o političnem in gospodarskem stanju. — Na Brdu pri Kamniku so ustanovili katol. si. izobraževalno društvo. — Kmečka zveza za dekanijo Žužemberk je potrjena.
Umrl je v Železnikih veteranec Primož Demšar. — Umrl je v Krškem gosp. Vinko Zener, hišni posestnik. — Za stolnega kanonika in dekana je imenovan č. g. svetnik Matija Kolar. — Umrl je računski nadsvetnik Bregant. — Umrl je v Kranju Franc Roblek. — V pokoj je stopil vč. g. župnik Valentin Aljaričič na Dobravi pri Kropi. -— V Aleksandriji je od najvišjih oblasti dovoljena slovenska ljudska šola, in menda celo nekaj podpore. — Vo.ino sodišče je predlagalo smrtno obsodbo za generala Steslja, Focka in Reissa, za Smirnova pa deset let težke ječe. Pričakuje se, da bo car obsojence pomilostil.
Spominska večera Simon Gregorčiča, ki ju je priredila »Glasbena Matica«, sta nesla 826 K 2n v čistega dohodka za spomenik.
Godovi prihodnjega (edna:
V nedeljo.9. februarja: Ciril Aleks. škof; Apolonija, dev.; Pavlin, akvilejski patrijarh. V ponedeljek 10. februarja: Šolastika, dev.; Viljem puščavnik. — V torek 1!. februarja: Adolf, škof; Deziderij (Zeliko). Sedem ustanoviteljev služabnikov Marijinih; Prikazanje brezmadežne Device v Lurdu. — V sredo 12. februarja: Humbeliria, dev.; Evlalija, dev.; Modest, škof. V četrtek 13. februarja: Katarina od Riči, dev.; Jordan, zvel. — V petek 14. februarja: Valentin (Zdravko) muč.; Zojil. spozn. V soboto 15. februarja: Favstin in .lovita, mučenca.
jemu soprogu, in voz se je nagnil na levo stran. Zraven je sedel učitelj Pika in nasproti poštna upraviteljica, zraven nje Zdravko in nasproti Milka. Pa ni jim bilo tako všeč. Še enkrat so šli doli in poizkušali zdaj tako, zdaj tako, a ravnotežja niso mogli narediti, zato je ostalo tako, kot so se vsedli prvotno.
Bič jc zažvižgal, konji so poskočili in rodoljubi so se zagugali na vozu. Na cesti se je zbralo nekaj otrok in dekel, ki so z ruto tiščale svoja ustna.
Vožnja je bila prijetna. Po lepi, gladki cesti je tekel voz.
V dobrih dveh urah bomo doli,« je dejal Zdravko.
Ce bo vedno tako vozil, kot sedaj,« je odgovorila gospica Malči, »bomo še preje.«
In tako je šlo naprej v prijetnih pogovorili in smehljajih. Molčal je Ic gospod Mavsar in mirno kadil svojo smodko. Hudo mu je bilo, ko so mu povedali, da v gledišču ne bo smel kaditi, zato si jih je zdaj privoščil med vožnjo kar eno za drugo.
Prišli so v mesto, v znani gostilni iz-pregli in naročili vozniku, naj bo ob II. uri zvečer pripravljen za odhod.
Bilo je še dobro uro do predstave. Treba je bilo najpreje kupiti vstopnic. In kupili so jih, ne sicer prvih sedežev, pa tudi zadnjih ne. kajti gospa Mavsarjeva je
Po umoru portugolskesu krnilo in prestolonasledniku.
Mrliča polože v krsti.
Trupli umorjenega portugalskega kralja in prestolonaslednika so položili 6. t. m. zvečer v krsti. Kraljica Marija Pia je po-Ijubovala kralja. Močno je ihtela. S silo so jo morali odvesti od sina in vnuka. Slični prizori se dogajajo, ko se poslovita od mr-iičev kraljica Amalija in kralj Manuel. Pri polaganju inrličev v krsti so navzoči zdravniki in dvorjani. Zgornji pokrov krst je iz kristala. Kraljeve prsi krase veliki križi treh portugalskih redov, v rokah ima črni rožni venec. Približno opolnoči pre-neso mrliča v kapelo kraljevske palače. Topovi vojnih ladij naznanijo konec obreda.
Zapuščina kralja Karola.
Kralj Karol nima po bankah naloženega premoženja. Edina kraljeva last je zavarovalna polica, deponirana na en milijon frankov v portugalski banki. Ker je od tega že mnogo šlo za predujme, bodo dediči dobili le 150.000 frankov. Baje bo kraljica Amalija to vsoto podarila revežem. Napravila bo na dvoru red in zmanjšala izdatke.
Položaj.
Od ene strani se poroča, da je položaj zelo opasen in da utegne izbruhniti vstaja, na drugi strani pa upa vlada, da se v kratkem povrne v deželo popolni mir .
Franeo v Parizu.
V Parizu je hotela množica Franca kamenjati, policija ga je pa varovala pred razburjenim ljudstvom. Franco je iz Lizbone pobegnil, kakor hitro je izvedel, da so izpuščeni republikanci (Almeida, San-tos, Costa, Moniz, Triceira in drugi), ki jih je on velel zapreti po ječah. V Madridu se je pred njegovim hotelom nabrala nebroj-na množica, da bi demonstrirala proti njemu, on se je pa pri stranskih vratih odpeljal na kolodvor, kjer je bil zanj pripravljen vlak. Franco se baje poda v Nemčijo, kjer bo nadzoroval vseučiliške študije svojega sina.
AVSTRIJSKA DELEGACIJA.
Na predlog poročevavca marquis Bacquehema se odobri v odseku za zunanje zadeve proračun ministrstva za zunanje zadeve in sklene delegaciji priporočiti. da ga tudi ona sprejme. Prihodnja se-ja odseka za zunanje zadeve jc v četrtek. Na dnevnem redu je kredit za okupirano ozemlje.
DELAVSKO MINISTRSTVO.
V parlamentarnih krogih se govori, da se bo drugi teden vršil ministrski svet, kjer se bodo posvetovali o nameščenju uradnikov pri vodivnih resortih delavskega ministrstva in morebiti v tem oziru storili tudi definitivne sklepe.
DAVČNI ODSEK.
Ploj in Choc poživljata v davčnem odseku finančnega ministra, naj čimpreje predloži novo hišnodavčno postavo. Odsek jc sklenil resolucijo, da naj fin. minister kakor hitro mogoče predloži novo postavo glede hišnonajemninskega in hišno-razrednega davka.
UKOR MESTU ČERNOV1CE.
Fin. ministrstvo je mestnemu zastopstvu černoviškemu dalo ukor, ker je mest-
vedno hotela pokazati, da ima precej pod palcem.
Ker je preostajalo še časa kake pol ure, šli so v bližnjo gostilno na kozarec piva. Ko so videli dijaške trume iti v gledišče, so se pa vzdignili tudi rodoljubi in šli in zasedli sedeže v parterju. Bili so skoraj prvi razun dijaštva. Gospa Mavserjeva je zasedla sedež v sredini poleg svojega moža. Na glavi je imela velik slamnik. Na levi in na desni sta sedela druga dva para. Gledališče se je jelo polniti. Za gospo Mavsarjevo jc zasedla sedež mala guver-nantka, ki se je na glas pritoževala, da ne bo nič videla vsled velikanskega slamnika. Zdravko jc slišal te pritožbe in spomnil svojo mamo, naj slamnik doli dene, ker bo silno vroče. In mati je storila tako. Pritožbe sicer ni slišala, in ko bi jo. tedaj bi gotovo ne ustregla.
Predstava se jc pričela. Zagrinjalo se je dvignilo in Andrejček je na odru tako lepo zabrenkal — kot je mislil gospod Mavsar, pa je imel le vrvice na svojih citrah, ne pa strun — in zraven je tako ginljivo pel, da se je celo gospodu Mav-sarju tako milo storilo, da je na koncu An-drejčkovega petja na glas vzkliknil: »Revež«. da so se vsi okolu sedeči spogledali. Prišlo je življenje na oder. Nastopil je komik Anže in povedal marsikako smešno. Velik kos kruha jo imel v roki in gospa Mavsarjeva sc je na glas zakrohotala, da
| ni svet novembra meseca pr. I. najel posojilo 8 milijonov kron, ne da bi se bilo preje rešilo vprašanje pokritja. Ministrstvo opozarja mestni svet, da odslej ne bo dovolilo posojil.
OGRSKA DELEGACIJA.
V parlamentu razpravlja Thaly o maroškem vprašanju in vpraša ministra za zunanje zadeve, ali je določena za prodiranje francoskih vojakov kaka meja. Kme-ty poje staro pesem, da sta Avstrija in Ogrska dve neodvisni državi tudi na zunaj in se zavzema za Poljake v Prusiji. Ra-kovszky k r i tik nje nelojalno postopanje Italije, ki ni odkrita zaveznica Avstrije. Weckerie pojasnjuje nekatere izjave Aehrenthalove, ki mažarskim poslancem niso bile všeč. Stvar je poravnana. Govorniki so skoro vsi za to, da se proračun zunanjega ministrstva sprejme. Br. Me-dakovič govori hrvaško o nemški ekspanziji proti Adriji. Szivak želi, da bi se v zunanjem ministrstvu nastavil ogrski uradnik, ki bi inozemstvo informiral o ogrskih zadevah.
Znanost In umetnost.
»Trgovska knjižnica«. 2. in 3. zvezek «Trgovs.ke knjižnice« nam prinašata »Enostavno knjigovdstvo«. Knjižica je lahko umljiva ter vkljub majhni obsežnosti razpravlja temeljito način knjigovodstva, ki je v praksi najbolj razširjen. Na podlagi primerov, ki so vzet-i iz prakse, nam pisatelj predočuje vknjiževanje v trgovini na debelo in drobno. Knjigovodstvo je potrebno ne le trgovcu in obrtniku, ampak vsakemu, ki ljubi red in natančnost. Kdor se hoče hitro in v kratkem seznaniti s knjigovodstvom, temu priporočamo v nakup »Trgovsko knjižnico«, ki se dobi po knjigarnah aji pa pri Fran Ze-leniku, Ljubljana, Rimska cesta 9. Prihodnji zvezek bo prinesel amerikansko knjigovodstvo, ker je to zahtevalo precej naročnikov.
iz sloimnsRejti sueta.
si Iz ruskih listov. »Hark. Gub. Vedo-mosti« naglašajo v uvodnem članku dejstvo, da ravno dan pred Božičem, torej pred praznikom »mira i blagovolenija« je bilo ranjeno ali umorjeno na Ruskem 20 oseb in da največji del teh »osvoboditelj-nih« dejstev pripada na kiievsko guber-nijo. Glavni vzrok podivjanosti seljakov v kijevski guberniji list vidi v »osvoboditelj-ski« literaturi, ki je preplavila celo zalogo državnega kijevskega »obščestva gra-motnosti« (posvetnega društva). Ko je konečno državna administracija obrnila pozornost na te vrste »bisere« narodne pro-svete in je pregledala zalogo, našla je med drugimi spisi brošuro Žida Tielmana pod naslovom »Tiranoborci«, v kateri se nahaja tudi sledeči stavek: »Poka na po-slednej popovskoj kiške ne povisnet po-slednij korol, do teh por ne budet svobo-dy«. Omeniti treba, da na čelu kijevskega »občestva gramotnosti« stoje vzdržava-
telji reda, sodniki in pedagogi----. V
istem listu se neki naročnik lista pritožuje, da harkovsko ljudsko knjižnico, ki so jo ustanovili s svojimi stroški izključno pristni ruski meščani, imajo sedai v rokah židje in ruski omikanci, ki z Židi simpa-tizirajo. Seveda potem ni čuda, — piše isti naročnik, ako je knjižnica polna
so se stresli vsi njeni udje. Izposodila si je kukalo in Anžeta vzela na piko.
Posodila je kukalo še soprogu, rekoč: •Poglej ga no, kakšen je.« On pa ni vedel, kaj ž njim početi. Minilo je prvo dejanje. Dijaki so udarili v strahovit plosk in tudi gospa Mavsarjeva jc udarjala počasi, a mogočno, kar sc je dalo, gospod Mavsar pa je držal kukalo v rokah.
Godba je zaigrala. Zdravkotu je kar noge privzdigovalo, tako lep valček je bil. Oba para sta bila zadovoljna in marsika-ka lepa beseda je padla.
Pričelo se je drugo dejanje. Nastopil je možati Jeklen, neumni Anže, domišljavi Noran in tnehkočuteča Franica vse je bilo lepo.
»Čisto tako je, kot tam, kjer sem jaz doma,« je rekla gospa Mavsarjeva. Mislila je, da jo posluša njen soprog, on je pa sladko - spal in še vedno držal kukalo v rokah. Dejanja je bilo konec. Buren plosk. To ga jc zbudilo in ko je videl, da vse tolče z rokami, je pa še on parkrat udaril. »Mora že tako biti,« — tako si je mislil. Nastal je odmor. Nekateri so vstali m šli vini. Gospod Mavsar je vprašal svojega sina, kam da gredo, ali je že ven. pa toliko so plačali.
»Kadit gredo ali pa pit,« bil je kratek odgovor.
In tudi gospod Mavsar je šel za drugimi. To mu jo dobro dela smodka in čaša
revolucionarnih spisov, ki napravljajo iz ruske mladine revolucionarje in bombiste. — »Rižskaja Mysl« poroča, da so se pri-baltijskim Nemcem ponesrečile vse poiz-kušnje, nadomestiti ruske delavce in služabnike v tem kraju z nemškimi. Vse prizadevanje se je končalo z velikanskim fiaskom.
si Kmečka gospodarska društva na Ruskem. Leta 1907. je bilo na Ruskem vseh kmečkih gospodarskih društev (velikih in manjših) — 1056; v tem številu je bilo 778 občno-gospodarskih in 278 spe-cielno gospodarskih društev. Leta 1906 se je ustanovilo 108 novih društev in to 6 v mestih. Izmed vseli 70 gubernij so se samo v 35 gubernijah ustanovljala dozdaj taka gospodarska društva.
si Poljski napadi na češko občino. O žalostnem pojavu bratsko-morilnega boja čitamo v poljskem listu »Dziennik Cie-szinski«. Le-ta list ostro ščuva zoper občinsko predstojništvo v češki občini Mi-halkovice ter pozivlje Nemce, da naj se združijo s Poljaki in pri prihodnjih volitvah poizkusijo potlačiti češko vlado v Mi-halkovicah. — Povodom tega žalostnega pojava neki češki list piše: Tega poziva poljskega lista niti ni treba. Na Tešinsketn in O&travskem itak povsod Poljaki v družbi z Nemci nastopajo zoper Čehe, in to pri vsaki priliki, četudi nimajo zato povoda. Zalibog, trdovratno protičeško sovraštvo žene Poljake nele med Nemce, ampak tudi v brezno germanizacije.
si Poljski list v ruskem jeziku. Poljaki v Peterburgu bivajoči bodo ustanovili v Peterburgu poljski list, ki se bode izdajal v ruskem jeziku ter bode branil poljske narodne koristi na Ruskem. Za to podjetje bode treba 200.000 rubljev, ako ima list biti važno glasilo, ki bi se med ruskimi listi upoštevalo. Poljska naselbina v Peterburgu je že v ta namen vpisala 35 tisoč rubljev.
si Odlikovanje poljskega učenjaka. Gališki profesor gospod Bonaventura Graszinski (gimnazijski profesor v Kolo-miju) je dobil od grške vlade viteški križec reda Odrešenika in sicer na priporočilo gospoda Hristosa Mizzopulosa, grškega poslanca v Rimu. Profesor Graszinski je eden izmed redkih filologov, ki tako dobro poznajo starogrški jezik, da morejo pisati pesniške proizvode v klasičnem jeziku Heladc. Gospod Graszinski je pisal dramatično trilogijo v jeziku Sofokleja; znabiti je gališki profesor v tem pogledu unikum. V Rimu bivajoči Poljak g. Adam Darovvski je izročil grškemu poslancu g. Mizzopulosu grško trilogijo, grški poslanec pa jc pri grški vladi izposloval omenjeno odlikovanje.
si Ogrsko ministrstvo hoče tudi nekaj storiti za Slovake. Darovalo bode namreč 100.000 kron za prirejenje gospodarskih kurzov na Slovaškem. Toda dvomimo, da bodo ti kurzi slovaški, in tako bodo izve-čine zastonj in denar se proč vrže k večjemu v večjo slavo — mažarstva, a ne v gospodarsko korist Slovakom.
si Proslava tridesetletnice po osvoboditvi Bolgarske. Odbor, ki je bil izvoljen, da skrbi za proslavo tridesetletnice po osvoboditvi Bolgarske, je imel te dni prvo sejo, pri kateri je sklenil, I. da se pozovejo vsi bolgarski občani (trgovci, obrtniki, rokodelci, kmetje in dr.), da bi se živahno udeležili te slavnosti; 2. da naj se povabijo vsa slovanska društva in vsi odlični možje v vseh deželah k udeležbi; in
pive. Najraje bi bil tu ostal in ne gledal ti stega prerivanja gori na odru. A pozvonilo jc — in šli so gledalci nazaj. Tudi gospod Mavsar je šel, pa ne rad. Vprašal je Zdravkota, koliko časa bo še trajalo in dobil je odgovor, da so še tri dejanja.
»Oh, kdaj bomo doma,« tako je vzkliknil gospod Mavsar.
Dejanje se je nadaljevalo. V gledališču je bila neznosna vročina. Neštetokrat si je z robcem že obrisala pot gospa Mavsarjeva. Minilo je tudi tretje dejanje. Tedaj pa tudi ona ni mogla več obstati — i" je šla se nekoliko oddahnit na zrak. In ker je šla ona, je šel tudi on. Silno mu je bilo dolgčas in kesal se je že, da je šel. A mirno in tiho je potrpel. Ko je zvonec poklical gledalce nazaj, šla je gospa Mavsarjeva, on pa je ostal in naročil še eno steklenico pive. Igra se je že pričela, on pa je še kadil in pil. Bil je razun po-strežniee sam v bufčju — in bilo ga je skoro sram. Zato je šel nazaj na svoje mesto. A ker je imel v sredini sedež, je morala radi njega vstati iu sc umakniti cela vrsta drugih gledalcev, kar jc izzvalo občno nevoljo.
Igra je bila končana. Živahni živio-klici so doneli po gledišču in tudi Zdravko iu Pika sta navdušeno ploskala.
»To je bil užitek,« je dejal Pika.
»Ti jc všeč, brate, kaj ne.« mu je odgovoril Zdravko. > kai ne, še bomo šli.«
,3. da naj se ustanovijo v vseh bolgarskih mestih odbori za proslavo tega narodnega praznika, ki bode dne 19, svečana (pravoslaven kol.)
Kako krase na Češkem stanovanja in poslop'a? V Pragi imajo društvo »Svaz českych spolku okrašlovacich«, ki skrbi za olepšavo stanovanj in poslopij. Se^laj je naprosilo omenjeno društvo vsa ključavničarska in podobna podjetja, da mu pošljejo vzorce, oziroma risbe za olepšavo stanovanj. Pri vzorcih in risbah mora biti označena tudi cena in način, kako se dotični predmet pritrdi.
si Slovaški časnikar zopet obsojen. V Budimpešti je porotno sodišče obsodilo slovaškega časnikarja Ivana Greguska radi nekega članka v listu »Slovenski Tis-dennik« v trimesečno državno ječo in 600 kron denarne globe. V članku je pisal Greguska ob priliki 40-letnice kronanja našega cesarja ogrskim kraljem, da se za-more narod ugonabl-ati. poniževati in mučiti, toda nikdar uničiti.
— Hrvatska narodna zajednlca za Herceg-Bosno. Dr. Nikolaj Mandič je izvoljen s 777 glasovi za predsednika osrednjega odbora hrv. narodne zajednice. Udje istega odbora so: o. Fra Marijan Duič in Ivo Budimirovič v Travniku ter dr. Ivo Pi-lar in Aleks. Cvijetič v D. Tuzli.
Volivno jibnnje.
GLAVNO ZBOROVANJE ZAUPNIKOV »SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«.
Deželnozborske volitve so pred durmi. Več volivnih okrajev je na svojih lastnih zborovanjih in posvetovanjih že na jasnem glede složnega in enotnega postopanja pri volitvah. Ker pa stopa »S. L. S.« v volivno borbo kot enotna zastopnica našega slovenskega ljudstva na Kranjskem, z jasnim programom političnim in gospodarskim, ki ga hoče z združenimi močmi tudi izvesti, zato se je odločil osrednji volivni odbor »S. L S.«, da skliče
glavno zborovanje
zaupnikov »Slov. Ljud. Stranke«, dne 10. februarja 1908, ob 9. uri dopoludne v veliki dvorani hotela »Union« v
Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Politični položaj in deželnozborske volitve. — Poroča dr. Iv. Šusteršič.
2.	Gospodarski položaj in deželna uprava. — Poroča dr, Evgen Lampe.
3.	Kandidature za deželnozborske volitve.
4.	Slučajnosti.
Osrednji volivni odbor »Slovenske Ljud.
Stranke.«
Dr. Ivan Šusteršič m. p.
načelnik.
Zaupniki, prihitite v obilnem številu na ta važni shod, ki naj dvigne moči in veljavo naše »Slovenske Ljud. Stranke.«
Shod zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke.
Vsi gg. zaupniki, ki iz kateregakoli vzroka ne dobe pravočasno povabila, naj kliub temu pridejo na zaupni shod. Dobili
In oblekli so se v garderobi in šli v gostilno, kjer so imeli voz. Tam je bila pripravljena okusna večerja.
»Pozno je že, kdaj bomo doma,« je dejal gospod Mavsar. »Hitro povečerja-mo, potem pa gremo,« mu je odgovorila.
»Kaj ne, gospod, to je bilo lepo,« je rekla gospica Milka.
»Tako, tako,« je bil kratek odgovor.
Večerjali so dobro. Tedaj je pa gospa odprla še svojo košarico in vsakemu nekaj podelila. In tudi to so pospravili.
»Naprezi!« tako je velela gospa voz-, niku, ki je v kotu mirno sedel že cel večer pri svojem vrčku ter se jezil, da jih toliko časa ni nazaj. Ura je odbila že enajst.
»Ah, gospica, to bo prijetna mesečna (noč,« je dejal Zdravko gospici učiteljici.
»Nikoli ne bom pozabila današnjega večera,« mu je ljubko odgovorila Milka.
In vsedli so se na voz tako kot preje.
Lepa je bila vožnja ob luninem svitu in prijetna. Gospa se je zavila v svojo ogrinjačo in luislila, kaj so posli delali ta čas doma, če je vse v redu, gospod je držal v svoji roki tlečo smodko in mirno spal spanje pravičnega, mladi svet pa se ie po svoje zabaval, zdaj jc povedal ta eno, zdaj drugi, vmes pa je Zdravko na tihem zapel kako narodno.
Bilo je še eno uro do doma.
Tedaj so zavili na klancu ob gostilni Pri Sokolu« navzgor in videli, da gori v gostilni še luč. »Ustavite,« je zaklical
7-dravko.
bodo vstopnico pri vhodu v dvorano. —
Tajništvo S. L. S. prosi oproščenja, kajti radi kratkosti časa ni bilo mogoče razpošiljati vabila s tisto natančnostjo kakor druga leta. — Shod se vrši v ponedeljek, 10. t. m., točno ob 9. uri dopoludne v veliki dvorani hote!a »Union«.
C. kr. drž. pravdništvu v Ljubljani!
Tem potom vlagamo podpisani proti odvetniku dr. Karel Trillerju in tovarišem kazensko ovadbo. Iz poročila glasila narodno napredne stranke, ki izhaja, kakor je slavnemu c. kr. drž. pravdništvu znano, pod imenom »Slov. Narod«, je razvideti, da se je shod narodnonaprednih zaupnikov dne 2. februarja pregrešil zoper § 12. zakona z dne 26. jan. 1907 drž. zak. št. 18 o varstvu volivne svobode. Ta zakon varuje pravice vsakega potegovati se za izvolitev v zakonodajne zbore. Zaupniki pa so na navedenem shodu na predlog g. Karel Trillerja, advokata, občinskega svetovav-ca in liberalnega kandidata v Ljubljani sklenili soglasno in še z »velikim navdušenjem« brzojavno zahtevati od ministrskega predsednika barona Becka, da okr. glavarju gospodu Otonu pl. Deteli prepove kandidaturo za mestno volivno skupino Kamnik - Tržič - Radovljica. Taka brzojavka se je v istini tudi odposlala ministrskemu predsedniku, kar slavno c. kr. drž. pravdništvo poleg iz »SI. Naroda« lahko izve tudi na brzojavnem uradu. Namen te brzojavke ne more biti drugi, kot min. predsednika zapeljati, da zlorabi svojo avtoriteto in svojo oblast, ki jo ima kot najvišji uradnik v državi, v ta namen, da odvrne okrajnega glavarja gospoda Otona pl. Detelo od kandidature, ki je »Narodov-cem« očividno samo radi tega na poti, ker vse kaže, da bo gospod Oton pl. Detela v tem okraju izvoljen. Imenovana narodno-napredna stranka je že večkrat pokazala, da nima načeloma prav nič zoper kandidature uradnikov, a le pod pogojem, da uradnik kandidira na njen program. Imenovana stranka se celo v javnosti skozi desetletja izigrava kot zaščitnica pravic in tudi politične svobode uradništva. To je v deželi notorično in mora tudi c. kr. drž. pravdniku biti znano. Iz vseh teh momentov izhaja jasno namen imenovane brzojavke. Brezdvomno tedaj omenjeni sklep narodnonapredne stranke v zvezi z brzojavko in pa osobito tudi predlog sam vsebuje vse znake poskušenega zapeljevanja k pregrešku po § 12 uvodoma navedenega zakona. Slavno c. kr. drž. pravdništvu se to naznanja v svrho zakonitega postopanja!
V L j ub I j an i, dne 8. feb. 1908.
Več državnih uradnikov.
Oton pl. Detela ml.
To je najnovejši strah kranjskih »Na-rodovcev«. Strašno se ga bojijo in kličejo Samiel Becka na pomoč. V »Narodu« so pa dan na dan celi uvodni članki o samem glavarju Deteli, kakor da bi nobenega drugega kandidata več ne bilo. Kolikor je nam znano, je Detela eden najboljših glavarjev, vedno rad pripravljen tam pomagati, kjer je potreba; v občevanju z gospodom ali kmetom enako ljubezniv in postrežljiv. Nikdar ni bil nasproten slovenskemu urado-vanju; da bi ne bil Slovenec, še njegov protikandidat ne bo trdil. Radi vsestran-
In voz se jc ustavil. Zbudili so gospoda in gospo, ki je tudi malo zadremala in rekli, da gredo še na kozarec vina. Ho-čes-nočeš sta se on in ona udaia tembolj, ker so rekli, da gredo takoj naprej. Voznik je počakal zunaj, gospoda je šla v gostilno. Notri so sedeli trije mladeniči in peli hrvaške pesmi. To je Zdravkota in Piko silno navdušilo. Takoj so bili prijatelji. Tujci so rekli, da so hrvaški dijaki in da potujejo. Gospa Mavsarjeva jih je sicer malo po strani pogledala, pa ker so govorili hrvaško, so morali biti že Hrvatje.
Zdravko je naročil vina in prisedli so k skupni mizi. Začeli so peti in govoriti. Zdravko je napil bratom Hrvatom, Pika pa hrvatsko-slovenski vzajemnosti. Navdušeno se je razlegala pesem: Lepa naša domovina . . .
Zunaj je voznik slonel na kozlu in se
jezil.
Vrstil se je govor za govorom. Gospa je bila že vsa nejevoljna in sita teh pridig, trikrat jc že rekla, naj gredo, pa vse ni nič pomagalo. Tedaj je vstal Pika ter predlagal, da naj se kaj daruje za družbo sv. Cirila in Metoda. Soglasno sprejeto. Prvi je vrgel krono Zdravko, drugo gospa, tretjo gospod, drugi nekaj desetič. Hrvatje pa nekaj drobiža.
»Poslali bomo pod naslovom »Rodoljubi z dežele« uoravništvu lista X,« ir rekel Pika.
skih zaslug, sosebno pri zgradbi vodovoda, ga je imenoval liberalni mestni zastop Radovljice, na čelu mu župan dr. Vilfan, pred dobrim letom svojim častnim mestjanom. Dr. Vilfan naj bi predlagal slovenskemu mestnemu zastopu »obrabljenega birokrata« aili pa celo »nemškutarja« častnim meščanom! Gospod dr. Tavčar vaše besede na zaupnem shodu so morale dr. Vilfana luido boleti. In čigav kandidat je ta pl. Detela? Nemški? klerikalni? vladni? ali kar naravnost Schvvarzev? On sam pravi, da je neodvisen. In sedaj naj se pa človek izpozna. »Narodova« stranka povsod tam neodvisne podpira, kjer trosijo v boju proti S. L. S. Neodvisnost kandidata, kateri v mestih kandidira, je pa nemškutarska, klerikalna. vladna. Vodstvo »Narodove« stranke si je pač moralo na jasnem biti, da S. L. S. ne bode njih kandidatov podpirala, ravno tako je dr. Tavčar moral vedeti, da mu je pobratim Ivan, da zleze nekoliko milimetrov višje od njega, že davno pokvaril ves koncept z Nemci, nov je torej od teh strahov samo vlada in uradništvo. Seveda so bili časi lepši, ko sta Hein in Schaff-gotseh volivne imenike potrjevala. Zakaj da je pa Hein raje imel politične uradnike v volivnem.boju proti S. L. S., kakor pa neodvisne kandidate, bo morda ravno dr. Tavčarju znano.
Sedaj so z gotovostjo računali, da bo uradništvo marširalo ž njim, tudi brez povelja iz Ljubljane. Temu uradništvu pride-nimo še inteligenco, to se pravi naše meščanstvo, si so izmislili in zmaga bo v mestih gotova. Kmečke občine naj pa vzamejo neodvisni ali pa vrag sam — mi ne. Kar kandidira uradnik v mestih! Bojazen je velika in upravičena, da bo precejšen del uradništva seveda svojega kolego volil. Ostane torej .inteligenca', to je naše .napredno' meščanstvo, skoraj samo. In ko so te vrste pregledavali, počelo jih je biti strah pred volilci, ne pred kandidatom. Volitev vas je strah in to vam radi verujemo. Mi bodemo z isto odločnostjo in z istim veseljem podpirali kandidaturo neodvisnega g. Detela, kakor so gospodje »Na-rodovci« obljubili podpirati kandidature neodvisnih gg. Rus in Merhar. Seveda, malo se mora — zglihati!
»Narodova« gonja proti okrajnemu glavarju g. Otonu pl. Deteli
je že ostudna. Ne le, da se tudi dunajsko časopisje na vse grlo smeji liberalni (!) stranki, ki s svojo zahtevo, da uradnik ne sme kandidirati, gazi najnavadnejši princip svobode. »Narod« v isti sapi, ko se do-brika uradništvu, hoče napram uradništvu uvesti suženjske razmere. S takim liberalizmom je res treba pomesti Iti vsak svo-bodoljub mora proti takemu liberalizmu vzeti v roke veliko metlo. Na vsaki »Narodovi« strani se sedaj čita, da je gospod Detela nemškutar. To piše tisti »Narod«, katerega šefredakter je dr. Ivan Tavčar, ki bi sam lahko najbolje vedel, da okrajni glavar Oton pl. Detela v narodnem oziru niti pičice toliko ni zagrešil kot pa »Narodov« šefredakter! »Narod« upiie, da je okrajni glavar Oton pl. Detela vse storil, da bi jeseniško občino spravil v nemško-nacijonalne roke. Ravno nasprotno je res. Okrajni glavar Oton pl. Detela je glede Jesenic, razsodil v prilog staremu občinskemu odboru in na pritožbo tovarne jc
»Tako je,« potrdil je Zdravko. »Zivio tlelo za narod'«
Voznik je prišel vprašat, če bodo šli, ali če hoče v hiev djati.
»Takoj gremo,« so rekli trije. Zdravko pa je šel v kuhinjo in naročil še kuhanega vina. Poslavljali so se dolgo in zahvaljevali drug drugemu. Slednjič so zasedli voz vsi razun Zdravkota in Pike.
Voz je čakal. Tedaj prileti Pika ven in zakliče: »Kuhano vino jc na mizi. Gospoda še trenotek, pa gremo.«
Tedaj so zopet stopili z voza in šli nazaj v gostilno. Pogreli so se — in Zdravko je plačal račun.
Konji so potegnili iu voz je zdrčal po klancu nizdoli v temno noč.
Bilo jc že davno po polnoči. Na nebu je plavala mogočno luna in Zdravko je delal verze na njo, Pika mu je popravljal, gospice so se smejale. Naposled je vse utihnilo. Ko so se bližali domu, se je slišalo le še glasno smrčanje gospoda Mav-sarja. Kratko so se pred hišo poslovili in zahvalili drug drugemu. Noč je bila kratka, zlata zora je vstajala že za gorami.
Mavsarjeva trgovina drugi dan ni bila tako zgodaj odprta kot drugekrati, in dekla je godrnjala, da že celo uro stoji kava na ognjišču, učitelj Pika je zaspal in prišel s hitrimi koraki se opravičit vodji, pošta je bila ob osmih še zaprta in orožnik je že cei četrt ure koraka! gori in doli in se jezil nad farno uro, da ne gre nikoli
potem šele upravno sodišče odločilo v prilog tovarniške stranke. »Narodu« je pa sploh zadnji čas vsak nemškutar, kdor v njegov rog ne trobi. Kar se tiče slovensko-narodnega mišljenja okrajnega glavarja g. Otona pl. Deteta, vemo, da je isto boljše in poštenejše kot cele »Narodove« stranke, ker g. Oton pl. Detela še nikoli ni podpisal kakega pakta z Nemci. G. glavar Detela kandidira kot samostojni kandidat in je celo izjavil, da ne pristopi naši stranki in našemu klubu. Mi nimamo torej nobenega strankarskega interesa podpirati njegovo kandidaturo. Lokalni zaupniki v Radovljici, Kamniku in Tržiču so mu ponudili kandidaturo in mi ne nasprotujemo, ker izprevidimo, da je za dotične kraje taka kandidatura ugodna in jim more le koristiti. Tu nam gre splošna korist nad stranko.
Dvorni svetnik Šuklje.
Posredovanju dr. Šusteršiča se je posrečilo, pripraviti dvornega svetnika Šuk-Ijeja, da se je dal »Slovenski Ljudski Stranki« na razpolago za deželnozborsko kandidaturo. Zdravje se je gospodu poslancu Šukljeju zboljšalo; po izreku zdravnikov hode, ko prebije nekaj tednov na jugu. popolnoma zdrav. Te dni se poda za približno štiri tedne na brionski otok. — Predstoječa vest bo vzbudila v stranki splošno veselje.
Liberalni kandidat za belokranjske kmečke občine.
je tedaj proglašen. Po vseh voglih lahko bereš na že v drugo nalepljenih rdečih letakih njegovo slavno ime: Julij Macelle, pravzaprav bi se moralo glasiti Julius Mazelle. Najprej moramo pribiti, da je od gospoda Juliusa, kot krnetskega župana naravnost nelepo postavljati se za protikandidata tudi za njegovo občino toliza-služnemu možu, kakor je gospod dvorni svetnik Šuklje, ki je to zakrivil, da pojde nova železnica tudi skozi občino, v kateri gospod Mazelle županuje, pa ne bo več dolgo. S tem so liberalci, kakor vedno, tudi sedaj pokazali, kako jim je slovenski narod pri srcu. No, predpust je, so mislili liberalci in hoteli z gospodom Juliusom narediti veliko predpustno šalo, drugega nc. A taka šala je brezumna. Ker se jc pa g. Julius dal izvabiti za tako liberalno šalo, spomniti hočemo g. Mazelleja za danes samo njegove izvrstno vspele kupčije za graščino Krupo. Več o tem sporoči naš dopisnik poštni direkciji in baronu Apfal-trernu. V deželnem zboru bo zastopal belokranjske občine naš vredni in zaslužni g. dvorni svetnik Fr. Šuklje!
Volivni shod.
so imeli pristaši S. L. S. dne 2. t. m. v Cirknici. Govoril je dr. Pegan. Vsi navzoči so z ogorčenjem obsojali nastopanje liberalcev, ki pod firmo »Kmečke zveze« vsiljujejo kandidaturo Maroltovo.
Soc. demokrat železničar Petrič
bo baje kandidat socialnih demokratov v ljubljanski okolici in v Ljubljani.
Socialni demokratje na Goriškem.
se udeleže deželnozborskih volitev. Dose-daj jc proglasila dva kandidata: Anton Vr-čon, trgovec in posestnik v Škriljah na Vipavskem in Peter Leban, železniški delavec. —
prav, gospica Milka pa se je opravičila, da ne more v šolo, ker ima silen glavobol.
A kaj to, ampak njim se je razširilo obzorje.
P'$nio MMm Pepete.
Gespud redehter!
Marskdu se zadnje cajte čud, kuku je tu,
de pu Kranjskm, Štajerskm, Ku roškem in Guriš-kem kar čez nučna-stajaja nove pulitič-nestrauke. Du zdej je šlu tku lepu use gladku pasebn na Štajarskin
in Kuroškem, de jc blu vesele. Usi Slu-venci sa bli Sluvenci in sa na use viže branil sebe in soje rujake pred nemškutarjem. Klerekalc in leberalc, kršansk suejalist in suejal demukrat, tu je blu use lari fari; Sluvenci sa bli in tu je blu zadost.
Za časopisje.
+ Papež o krščanskem časopisju.
Papež Pij X. je Škotu Prohaski in knezu Nikolaju Esterhazy, predsednikoma ogrskega katoliškega tiskovnega društva, pisal sledeče pismo: »Izredno nas veseli, da so ogrski katoličani uvideli, da je zastrupljeni in obsodbe vredni vir razširja-jočega se zla v naši dobi pokvarjeno časopisje in da so na zadnjem občnem zboru osnovali društvo, kojega naloga bo z združenimi močmi delati proti razširjanju veri sovražnega novinstva. Naš vek pač lahko upravičeno imenujemo stoletje tiska. Zelo pa je treba obžalovati, da časopisje ni postalo tako mogočno kot naipripravnejši glasnik resnice in kreposti, ampak vsled zle zlorabe, ki zaupajoč na varstvo postav, vodi boj proti veri in ga poojstruje. Ker to nevarnost uvidimo, se nismo obotavljali že izpočetka opozoriti vse dežele, narode, društva in posameznike na to, da se brez obotavljanja lotijo dela, ako hočejo s Kristovo krvjo sejano vero in iz nje pohajajoče čednosti varovati. Radujemo se, da smo imeli uspeli in najbolj nas navdaja z zadoščenjem Avstrija, kjer so se naše težnje z največjo gorečnostjo podpirale in kjer se bo — tako upamo— posrečilo kvarni vpliv nasprotnega časopisja ne samo omejiti in oslabiti, ampak tudi z vspehom in plodonosno odbiti« . . . Papeževe besede in ponovno jasno izrečene misli njegove o načelni važnosti katoliškega časopisja nas morajo vneti k najživah-nejši agitaciji za razširjenje in utrjenie našega časopisja.
MM.
—	»Katoliško slovensko bralno in izobraževalno društvo v Gorjah« vabi prihodnjo nedeljo 9. februarja 1908 na zabavni večer. Spored je vrlo zanimiv: 1. Ouverture: Sviranje raznih komadov na gosli in citrc. — 2. Ant. Foerster: Naše gore. Poje mešan zbor. — 3. Fr. Kimovec: Venček narodnih pesmi. Ženski zbor. — 4. Al. Miijelčič: Venček narodnih pesmi. Mešan zbor. — 5. Igra: »Svojeglavna Minka« šaloigra v štirih dejanjih. Med posameznimi dejanji sviranje na gosli in citre. — Sedeži: 1—II vrste 1 K. III.—IV. vrste 80 v, V—VI vrste 60 v, stojišča 30 v. — Začetek točno ob šesti uri zvečer. Lokal: cerkvena dvorana v posojilnični hiši. Odbor pričakuje obilne udeležbe posebno zato, ker se bo čisti dobiček porabil za popravo društvenega doma. Zato se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. — Odbor »Kat. si. bralnega in izobraževalnega društva v Gorjah«.
—	Iz Kranja. V torek 4. t. in. je bilo zanimivo predavanje v društvu »Kranj«. G. Rožun iz Litije, znani hribolazec, je z izbranimi besedami slavil krasoto gorenjskih planin in s skioptikonom predstavil v čistih slikah najlepše točke triglavskega pogorja. Bohinja in Vintgarja. Mnogoštevilno zbrano občinstvo jc bilo po krasnih slikah iako oduševljeno. Skioptikon je kupil od g. Rožuna potem gospod predsednik društva »Kranj«. Postreglo se bode lahko s projekcijami tudi sosednjim našim društvom.
—	Iz Preske. Pretečeno nedeljo, dne 19. t. m. smo imeli društveni shod in obenem občni zbor izobraževalnega društva. Na shodu nam jc predaval državni poslanec gosp. J. Gostinčar o delovanju našega državnega zbora, o nagodbi ter nje "»lasledkih. zlasti v gospodarskem oziru,nadalje o predlogu socialnih demokratov glede draginje živil ter o raznih
Zadne cajte je pa ta reč enmal dr-gačna! Zdej ni zadost, če s Sluvenc; le-beralc tnorš bt, al nej te pa živa kokla brcne. Ce nečeš bt iz lepa, morš bt pa iz grda. In za kua je tu dobr? A ni use glih, de s le pušten Sluvenc? Kaj še! Cajti se spreminaja in Idi, pusebn takh Idi, ke b rad ratal narudn generali, je čez dali več. Generalu pa sma mel Sluvcnci že več ket zadost in nubeden ni tou jt u penzjon, ta nou generali pa tud na morja prčakat, de b pršli pučas na vrsta, zatu pa ustanavljajo soje armade, leberalne in sucjaldcmu-kratske in ud teh je tud vs špeter.
A misija, gespud redehter, če b tkula, ke je pršou dohtar Kukuc u Cele in tam zakuku, reku dohtar Sernec: »prjatu, jest sm že st kumande. Kar tlela se used, pa namest mene kumanderi in še soje prau-darje t prepestim, de uš pred na koin.« A misija, de b dohtar Kukuc reku: »Gespud dohtar, jest sm leberalc in na maram nlinga generalskega klubuka in tud nhneh praudarju nc!«
Nej m verjameja, gespud redehter. de b dohtar Kukuc nekol tega na reku, ampak lepu učičku b se na use tiste stou-čkc, na kereh je čičku dohtar Sernec in mouču b, ket kašn karf. Ke pa dohtar
vzrokih draginje. Gospodu poslancu J. Gostinčarju smo za njegovo poljudno predavanje jako hvaležni. Iz poročila društvenega tajnika na občnem zboru povzamemo glede društvenega delovanja v pre-tečenem letu sledeče: Društvo je imelo skupno z delavskim društvom več shodov z raznimi predavanji, štiri shode pa je priredilo izobraževalno društvo samo zase. Na teh shodih so nam predavali razni gospodje o sledečih predmetih: Dr. A. Uše-ničnik o framasonstvu, gosp. J. Brajec o krivih naukih večne materije ter o stvar-jeuju sveta, g. dr. E. Lampe o razmerah in življenju na papeževem dvoru, g. dr. J. Gruden o avstro-ogrski nagodbi. Društvo je imelo v pretečenem letu tudi razne zabavne prireditve, kakor: štiri veselice z dramatičnimi predstavami, dva izleta na Brezje in Šmarno goro. Udeležilo se je raznih prireditev naših bratskih društev. Blagajnik nam je podal pregled računa, iz katerega se vidi, da sc nahaja društvo v dobrem gmotnem položaju. Ko se je potem še izvolil in obenem konstituiral odbor, je društvo imenovalo častnim članom gospoda državnega poslanca J. Go-stinčarja in gospoda dr. E. Lampeta. Vsi navzoči so temu imenovanju enoglasno in navdušeno pritrdili, zavedajoči se, da imata ravno ta dva gospoda za razvoj organizacije v našem društvu posebne zasluge, za kar se iima najtopleje zahvaljujemo. Bog ju živi!
• Kranjsko društvo za varstvo živali je imelo dne 14. t. m. v hotelu »Lloyd« svoj letošnji občni zbor. Po tajnikovem poročilu o društvenem delovanju je leta 1906. — podatki iz leta 1907. še niso znani — tukajšnje c. kr. deželno, oziroma okrajno sodišče in deloma mestni magistrat kaznoval 25 slučajev trpinčenja živali; kazen je znašala od 6 ur zapora, oziroma 1 K globe do 14 mesecev ječe (§ 129, lit a) k. z.). — Ptice se je počelo krmiti že meseca novembra 1906 in je trajalo do aprila 1907, pokrmilo se je 1102 kg konopelj, volučnic in prosa, kar je veljalo 340 K 54 vin. — Na krmilnicah so se zbirale vse pri nas prezimujoče ptice: od drobnega kraljička pa do sive in črne vrane. — Prejemkov leta 1907. je bilo 1251 K 34 vin., stroškov pa 1189 K 63 vin., tako da je preostalo 61 K 71 vin. — Podpor je dobilo društvo in sicer: od Kranjske hranilnice v Ljubljani in od polkovnikove vdove gospe Avguste pl. Borota na Dunaju po 100 K. od župana ljubljanskega g. Ivana Hribarja pa 25 K, katerim se izreka najtoplejša zalivala. Volilo ranjcega K. Laiblina je znašalo 39 K 74 vin. Med izdatki se nahaja znesek 153 K, koji se je razdelil nekaterim tukajšnirn varstvenim organom in dvema lovskima čuvajema za posebne zasluge, ki so se jih stekli za varstvo živali, — Potem so bile dopolnilne volitve v odbor; nanovo izvoljena sta bila gospoda Leopold baron Liechtenberg in živinozdravnik Adolf Rib-nikar. — K zadnji točki dnevnega reda: razni predlogi, povzame besedo odbornik g. dr. Ivan Robida, obžaluje pičlo zanimanje za to koristno društvo, obriše slabo stanje cest na Kranjskem, kar povzročuje velikokrat trpinčenje vprežne živine ter ostane skoraj vedno brez kazni, ker se malokateri slučaj naznani pristojnim oblastim. G. govornik predlaga, da naj sc priredi velika veselica na korist društvu ter sestavi poseben odbor, ki naj bi pazil in skrbel, da se vsako trpinčenje živali kaznuje; zbor ie soglasno pritrdil tem predlogom. Ker se nikdo več ne oglasi za besedo, zaključi društveni predsednik g. Rudolf grof Margheri zborovanje in se toplo zahvali navzočim na njihovi udeležbi.
Sernec ni tou tega rečt in prepestet dohtar Kukuce soj tron, je pa taka larma in leberalci sa ratal na Štajerskem kar čez nuč in tu sam zatu, ka je tou bt dohtar Kukuc tud general, ke pa nubene službe generalske ni blu frei, s je pa dohtar Kukuc sam ena taka služba sistemiziru, kokr se prau pu pcjomtarsk. Pr svet taka je bla pa tud iz celskem Špindlarjam. Sam, dc Špindlar s ni moti iz čim generalskega klubuka kupt, jc šou pa kar h dohtar Ku-kucc za adjutanta.
Na Kuroškcm je tud na ta viža. Dokler ni pršou ta lep Millar na Kurošk, sa bi i kurošk Sluvcnci pameten muze in dohtar Brejc je biu tak udločn general, de ga jc sam »Sluvensk Narud« ene parkrat pu-hvalu. Kokr je pa ratu dohtar Millar u Iblan udveč in ie šou na Kurošk soja su zobat, jc blu pa kar naenkrat use za tič. Usega tega je biu pa uržah, puvejma kar naraunast, sam dohtar Brejc in tu zatu, ke 11 i biu pr vol dohtar Millari saj ena pulu-vica soje suli udstopt, al pu duinače rečen: udstopt sojch praudarju. Kua nej b vtidcr dohtar Millar na Kuroškcm ket ta jezičn dohtar pučeu; ke tiste Sluvence. ke sa sc praudal, je že dohtar Brejc tku dobr zastopu, de ni mou nubedn nubenga
—	Vdovski in slrotinski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem,
je imel svoj redni letošnji občni zbor dne 30. januarja. Predsedoval je občnemu zboru, katerega se je udeležilo 15 članov, g. dr. V. Gregorič. Iz odborovega poročila je posneti, da šteje društvo 40 rednih članov, za 2 manj, kakor v ustanovnem letu 1906. Dne 23. marca je umrl g. dr. D. VVeselko, okrožni zdravnik v Trebnjem, drug član je izstopil. G. dr. VVeselko je zapustil vdovo in petero otrok, kateri dobe po društvenih pravilih pravico do pokojnin leta 1911. Pristopil društvu ni noben član. To je dalo občnemu zboru povod, da je izrekel obžalovanje vsled nezani-manja zdravnikov za pokojninski zaklad. Sprejela se je soglasno resolucija, da se naj upravni odbor zopet letos obrne do vseh zdravnikov ter jih povabi k pristopu. V upravni odbor je bil izvoljen za eno leto g. dr. Demšar, revizorjema pa dr. Oražem in dr. Valenta. Pokojninski zaklad ima že sedaj premoženja 43.000 K. Do leta 1911, ko bo začelo društvo izplačevati pokojnine, bo naraslo na 60.000 K; to naj bo me-mento onim, ki se kljub opetovanim vabilom še niso odločili, da pristopijo k pokojninskemu zakladu. Vse g. zdravnike opozarjamo že sedaj, da naj ne prezro pismenih vabil, katera bo upravni odbor v kratkem razposlal.
Kmetijski tečaj prirede prihodnji teden v Horjulu, ki se bo v društv. dvorani vršil v sledečem redu: Ponedeljek 10. februarja od 9. — 12. ure dopoludne: Živinoreja, živinorejske zadruge in zavarovalnice, obdelovanje travnikov. Predava deželni mlekarski nadzornik, gospod J. Legvart. — Torek, 11. februarja od 9. do 12. ure dopoludne: Mlekarstvo, prašičereja, perutninarstvo (posebno za ženske). Predava gospod J. Legvart. — Sredo, 12. februarja od 9. do 12. ure dopoludne. O gnoju, gnojenju, umetnih gnojilih in o konjereji, predava gospod ravnatelj Gustav Pire. — Predavanja obetajo biti jako poučna. Zato se jih kmetovalci in živinorejci udeležujte vsak dan v prav obilnem številu. Vsi nam bodo dobro došli, domačini in okoličani. Čim več vas bo, tem častneje za vas. Ali bodete mar zaostali za drugimi kmetovalci, ki so se zadnji čas po raznih župnijah jako pridno udeleževali takih gospodarskih tečajev? Ne zamudite lepe prilike poučiti se o umnem kmetijstvu in umni živinoreji! Na svidenje prihodnji teden! vam kliče odbor za prireditev kmetijskega tečaja v Horjulu.
»Za pravdo in srce« na Dunaju. — Slov. kat. izobr. društvo »Straža« na Dunaju, V/l, Franzensgasse 14, vabi k narodni igri v petih dejanjih »Za pravdo in srce« — spisal A. Medved —, ki jo uprizori na Dunaju v nedeljo 9. februarja 1908. v veliki dvorani »Češkega Narodnega doma«, XV.. Turncrgasse 9, s sodelovanjem slav. slov. kat. akad. društva »Danice«. Pred in med igro igra prvič novoustanovljeni društveni tamburaški zbor. Po igri: Plesni venček. Začetek točno ob pol 7. zvečer.
—	Iz Hotederšice. V nedeljo, dne 26. t. ni. priredila je prvič naša vrla Marijina družba lepo igro »Sv Cita«. Igralo se je tako dovršeno in pravilno, da so bili gle-davci naravnost ginjeni. Da se pa napravi malo izpremembe, dodala se je še šaljivka »Kmet in fotografe, kar jc vzbudilo nekoliko veselja in smehu. Nadalje zapeli so nam igralci s spremstvom glasovirja, katerega nam je dal na razpolago naš za napredek in umetnost vneti č. g. župnik. Ta dan ostane nam neizbrisljiv in splošna želja občinstva je, prav kmalu zopet kaj ta-
uržaha druzga jezičnga dohtarja s zbe-rat. dohtar Millar je mogu pa tud žiut, če ni tou jt žiu pud zemla, zatu je bla pa ne-ubhodn potrebna nova sluvenska stranka in tu. sevede, leberalna, kc pr Neinceh na Kuroškm tud ni blu nubenga piskrčka več za pulizat.
Vidia, gespud redehter, zdej sm jm mende zadost jasn dtikazu, de sa ble leberalne stranke neubhodn putrebne na Štajerskem in Kuroškem, sevede ne Slu-vencem; Sluvcnci sa preh, dokler ni blu še leberalneh strank, velik bul izhajal.
Nerazsodn je prou gvišn usak tak člouk, kc je ceu soj žeulejne biu Sluvenc in šc dobr Sluvenc in še sam ve, de je dobr Sluvenc, na starast pa kar naenkrat sprevid, di ni biu ta prau Sluvenc, ampak de more bt tak Sluvenc, koker je, recima dohtar Kukuc na Štajerskem, al pa dohtar Millar na Kuroškem. Use ta nove leberalne cajtnge sa kokr vidja, sam za reklama tistm doiitarjem, kc se na nou kam pr-selja.
Tku jc ta reč na Štajerskem in na Kuroškem; za kerga sa pa na Guriškem neubhodn potrebti leberalne cajtnge. bo pa enkrat drukrat puvedu
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
kega napraviti. Našim liberalcem pa to ni ugajalo in napravili so protiigro »Kmet in telegraf«, katera se jim je pa popolno izjalovila.
lj Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. V službo se sprejme: 1 poslovodja manufakturne stroke za Kranj. 2 poslovodja mešane stroke za deželo. 4 knjigovodje in korespondent za Ljubljano. 1 potnik špecerijske stroke za Ljubljano. 2 kontorista. 4 pomočnike mešane stroke. 3 pomočnike špecarijske in delikatesne stroke. 2 pomočnika železninarske stroke. I kontoristinja. 1 blagajničarka starejša moč. 3. prodajalke. 5 učencev. — Službe iščejo: 2 kontorista. 2 knjigovodje. 2 potnika. 14 pomočnikov mešane stroke. 6 pomočnikov špecerijske stroke. 4 pomočniki manufakturne stroke. 2 pomočnika železninarske stroke. 2 pomočnika modne in galanterijske stroke. 14 kontoristinj. 6 blagajničark. 5 prodajalk. — Posredovalnica posluje za de\odajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
X Slovenska krščansko socialna zveza nujno prosi vse one, ki so že pred dobrim mesecem dobili pozive, da blagohotno hitro izvrže naprošeno in takoj dopo-šljcjo izpolnjene naročilnice na v pozivu označeni naslov.
Bolnica u Kandill.
Cesar Frane Jožefova bolnica »Usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem
mestu«, razpošilja tiskano poročilo o sprejetih in ozdravljenih v letu 1907 iz katerega posnamemo sledeče: Sprejetih je bilo bolnikov 1986. Oskrbovalnih dni znaša za celo leto 36.521. Največ jih je bilo sprejetih meseca aprila 179. Operiranih je bilo 494. Od teh je umrlo samo 6. Popolno je bilo od operirancev ozdravljenih 440. Ostala vsota je 14 zboljšanih v bolnici ostalo 31. decembra 1907. od teh še 34. Umrlo je vsega skupaj 62. Razun avstro-ogrskih podanikov so bili bolniki iz Francoske 2. Italije 6, Poljsko-rus. 1 in Amerik. Zjedi-njene države 7. Po stanu je bilo največ poljedelcev 989. Zatem pa navadnih dninarjev 234. Črevfjarjev 29. Užitkarjev pa celo 86. Ostala svota je izmed raznih drugih poklicov, ki bi bilo preobširno posamezne poročati. Vsprejetih iz Kranjske jc bilo 1700. To je dokaz kako koristen je ta človekoljubni zavod, marsikaterega se je ^prezgodnje smrti rešilo, marsikatera skrb odstranjena, še več pa solz prihranjenih, več revščin in nadlog. Koliko da tako obširno oskrbovanje dela, stroškov in truda ter zatajevanja in požrtvovalnosti, to ve le oni, ki je imel priložnost vse to opazovati. Zavod zasluži v polni meri največje vsestranske podpore, od raznih korporacij in posameznih dobrotnikov, prihrani se marsikateremu ogromnih stroškov, občinam in deželi pa še največ. Ker se število obiskajočih vedno množi leto do leta in s tem rastejo tudi stroški, vpoštev-ši še draginjo poleg, ni čuda ako je pred-stojništvo v skrbeh. Z ozirom na gradnjo Dol. železnic bode prihodnje leto naval še večji, prostori so pa bili že letos vedno prenapolnjeni, kazalo ne bode ničesar drugega, kakor povišati za eno nad-stropie, a to jc pa mogoče edino z doneski blagih dobrotnikov. Komur je sreča naklonjena v zdravju, naj se spomni tega zavoda in naj daruje primerni dar, kajti vsaki mali donesek se hvaležno sprejme. Ljubi Bog naj povrne stotero za vsaki mali dar! — Opazovalec.
IZJAVA.
Vest, s katero neki »dober« človek bega v Tržiču ljudi, naj dvignejo denar iz tukajšnje hranilnice in posojilnice, češ, da bo prenehala, je docela izmišljena in zlagana. Ne vemo, ali si je dotični to izmislil v hudobiji ali neumnosti; svarimo pa, da se bo proti vsakemu, ki bi to laž še nadalje širil, dvignila tožba.
Hranilnica in posojilnica v Tržiču, dne 7. februarja 1908.
J. Prijatelj.	Fr. Stanič.
ODPRTO PISMO.
Dotična dopisnika, ki sta v »Slo. Narodu« 30. min. mes. objavila z neresničnim podpisom za našo občino skrajno žaljiv in tudi v gospodarskem oziru škodljiv dopis, poživljamo, da sc s pravim imenom podpišeta, da vemo, s kom imamo opraviti, in kdo so ljudje, ki se drznejo tako obrekovati tukajšnje poštene občane, ker tega več mirno trpeti ne moremo in ne smemo, ampak si bomo poiskali zadoščenja, če se tudi glavni krivec tako skriva.
KOLIKO STRANK JE NA ČEŠKEM.
Na Češkem delujejo po najnovejšem izkazu sledeče stranke: Mladočehi, staro-čehi, katoliški narodnjaki, katoliško-go-spodarska stranka, agrarci, naprednjaki, Kramareva frakcija, staroreahsti (Cas-Herben), mladoreaiisti (Masaryk), držav-nopravniki, socialni demokratje, radikalni naprednjaki, narodno-delavska stranka in anarhisti. Ni malo!
VSESLOVANSKI KONGRES.
Ker vprašanje o vseslovanskem kongresu nič kaj ne napreduje, je profesor Borsenko iz Odese, ki je za ta shod posebno vnet, zdaj predlagal carju, naj leta 1910 otvori v Moskvi vseslovansko razstavo, ki naj bi bila združena s vseslovan-skim kongresom. »Narodni Listy« pa razpravljajo o tem, kako bi se vse te priprave omejile zgolj na kongres avstrijskih Slovanov, da se posvetujejo, kako dobiti v parlamentu več moči in ugleda. Poljaki, ki za vseslovanski shod v Moskvi niso nič navdušeni, predlagajo, da naj se shod vrši v kakem gališkem mestu, kar odobruje tudi oktobristovska stranka v ruski dumi, ki se posebno peča s predpripravami za kongres. »Ceh« poroča, da se bodo slovanski poslanci v avstrijskem parlamentu, kakor hitro sc snide državni zbor. o tem vprašanju dalje posvetovali.
ŽUPNIK HL1NKA ZOPET OBTOŽEN.
Državni pravdnik toži župnika Hlinko zaradi članka v »Ludovih Novinah« pod naslovom »Ružembržka okupacija«, ker vidi v članku znake hujskanja proti ogrski državi.
OBČINSKE VOLITVE V ZEMUNU.
V Zemunu so pri občinskih volitvah propadli srbski radikalci. Izid je zanimiv, ker računa ban Rauch na pomoč srbskih radikalcev pri snovanju svoje večine in so srbski radikalci v Zeniuiui najbolj močni.
POGODBENA POGAJANJA S SRBIJO.
Poročila si nasprotujejo. V Belgradu se govori, da so popolnoma prekinili pogodbena pogajanja z avstrijsko vlado zaradi veterinarnih težkoč. Po drugih poročilih pa sporazumljenje ni- izključeno.
NEMČIJA PROTI AVSTRIJSKEMU TRGOVSKEMU MUZEJU.
»Voss. Ztg.« objavlja oster članek proti avstrijskemu trgovskemu muzeju. Očita muzeju, da izrablja zavod poljski bojkot nemškega blaga. Zvezi saških indu-strijcev je poslala pismo neka »Zvezina« tvrdka, ki ima podružnico v Avstriji, ki navaja naslov nekega varšavskega agenta, ki išče avstrijsko blago mesto nemškega. List graja, da muzej naravnost pozivije tvorničarje, da naj se poslužijo bojkota proti nemški industriji.
MAROKO.
Rajzuli je izročil angleškemu poslaniku v Tangeru Mac Leana.
Dnevne novice.
+ Senjski škof dr. Mavrovič umrl.
Danes nam došla brzojavka iz Senja poroča, da je prošlo noč umrl senjski škof dr. Mavrovič. Pogreb bo v torek zjutraj. Pokojni škof dr. Mavrovič je bil učen, vesten, delaven mož, ki ima velike zasluge za obširno in težavnosenjsko-modruško škofijo. Sprejel jc škofovsko breme v težkih razmerah, a dosegel je mnogo s svojim odločnim in kremenitm delom. Dvignil jc izobrazbo duhovščine in jo navdal s pravim pastirskim duhom; pa ne lc za verski napredek ljudstva je deloval z vso vnemo, ampak tudi gmotna korist njegovega ljudstva mu je bila vedno pri srcu. Visoko izobraženi mož odkritega in prijaznega značaja si je pridobil vsa srca, tako da sta se duhovščina in ljudstvo z zaupanjem obračala do njega. Zadnja leta je pa zlomila njegovo moč dolgotrajna in mučna živčna bolezen. Hodil se je zdravit posebno rad med Slovence v naše planinske kraje. Kamnik in Bled sta se mu priljubila in vsik-dar je kazal do Slovencev posebno ljubezen. Še lansko poletje je iskal zdravja na Bledu, a mučna živčna bolezen se ni dala več pozdraviti, in zdaj je blagi škof izdihnil za vedno. Ostal bo pa v blagem spominu ne lc pri naših bratih Hrvatih, ampak tudi pri vseli Slovencih, ki so ga poznali. Hrvaški narod je izgubil v njem rodoljubnega in res katoliškega škofa. Naj v miru počiva blagi pokojnik, sosednji nam srenjsko - modruški škofiji pa želimo, da bi kmalu dobila vrednega mu naslednika!
+ Prošnje za železnico. Ko se je raz-nesel glas, da je železn. ministrstvo naročilo pripravljalna dela za nameravano povprečno železnico, ki bi zvezala Gorico s
primerno točko dolenjskih železnic, pričele so se živahno gibati razne notranjske občine. ki pošiljajo po svojem poslancu dr. Žitniku prošnje na želez, in vojno ministrstvo. Tako so občinski zastopi v Vipavi, na Gočah, v Podragi, Šturiji, na Slapu, v Vrhpolju, Colu, Št. Vidu, Ložah, Planini, Budanjah, Vrabčah, Ustji in Erzelju že pred novim letom v enako se glasečih prošnjah izrazili željo, da se podaljša železnica od Ajdovščine skozi vipavsko dolino preko Razdrtega do Postojne. V slučaju pa, da se merodajni faktorji odločijo za progo Štanjel-Senožeče-Razdrto-Postojna, mora se Vipava istočasno zvezati po nor-malnotirni železnici z novo progo. — Županstva Postojna, Ribnica, Jurjevica, Loški potok, Vel. Lašče, Rob, Famlje, Vrem-ski Britof in Dolenja vas pri Senožečah pa prosijo, naj se zgradi železnica od Štanjela preko postojne do primerne točke dolenjskih železnic. — Županstvo Rakek je v smislu soglasnega sklepa obč. zastopa poslalo obširno utemeljeno prošnjo, da se nameravana proga ne izogne Rakeku, marveč v bližini določi postaja. — Posebno temeljito sestavljeno prošnjo je predložil zastop občine Bloke. — Te dni pa je poslanec dr. Žitnik prejel od županstev Slavina, Št. Peter na Krasu, Zagorje, Knežak, Ko-šana in Šmihel obširno prošnjo, naj bi se nameravana železnica izpeljala mimo Pre-stranka dalje. Vse naštete prošnje je poslanec že, oziroma bode izročil na mero-dajnih mestih. Pripomnimo še, da proga ni še določena in bodo preje govorili še vojaški, trgovski in drugi krogi.
+ Dr. Krek predava 10. februarja, torej jutri, v »Leonovem društvu« na Dunaju o »Narodnopolitičnem razvoju Hrvatov in Srbov«. I.okal: »Johanneshof« I. Johannesgasse 4., ob 8. uri zvečer. Po predavanju diskusija.
-h Iz pazniške službe. Začasni jetniški paznik Štefan Žvan v Ljubljani je postal definitiven.
Sodna imenovanja. Za okrožno sodišče v Rovinju sta imenovana sodnima svetnikoma v VII. činovnem razredu g. sodni tajnik dr. Silvij pl. Milost iz Gorice in g. Maks Cerne, dosedaj okrajni sodnik na Krlui. — Sodni oficijali so postali kan-clisti: Ivan Gombač in Blaž Conja pri deželnem sodišču v Trstu, Mihael Ivančič v Kanalu, Fran Cargo in Mohor Gulin v Gorici, nadoficijal je postal Ciril Kumar, doslej oficijal v Gorici.
f- Odlikovanje. Cesar je podelil vpo-kojenemu okrajnemu tajniku v Kamniku, g. Jakobu Drakslerju, zlati zaslužni križec s krono.
+ Slovenskemu društvu v Zagrebu,
ki se je nedavno osnovalo, jc ime »Slovenska Lipa«.
+- Akademiki in častniki v Zagrebu. Dne 0. t. m. se je na okrajnem kot kazenskem sodišču v Zagrebu vršila razprava proti pravniku Vekoslavu Miletiču in Antonu Marchiju, farmacevtu. Redarstvo ju je bilo ovadilo državnemu pravdništvu radi težke telesne poškodbe, ker da sta na Vseučiliščnemu trgu o priliki demonstracij proti banu Rauchu napadla častnike ter klicala: Abzug Rauch! Branil je Miletiča dr. J. Frank, Marchija pa dr. Hinkovič. Razpravo ie vodil kazenski sodnik Simon, ki je obdolženca oprostil, Državni pravdnik dr. Kaurič je prijavil priziv. Dijaka so izpustili takoj iz preiskovalnega zapora na svobodo. Ljudstvo ju ie pred sodno palačo pozdravljalo s klici: »Živela neodvisnost sodnikov!«
—	Ženski jetniški pazniki. Kakor smo že svoj čas poročali, jc justična uprava uvedla ženske jetniške paznike za poiz-kušnjo. Zadnji naredbeni list justičnega ministrstva pa že prinaša sistemizovanje ženskih jetniških paznikov. Nastavljenih jih bo: dve paznici za deželno sodišče v Ljubljani, po eno pa pri deželnem sodišču v Celovcu ter okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru. Kakor vse kaže, so se poizkusi s paznicami dobro obnesli, kajti s si-stemizovanjem ženskih pazniških mest je odrejeno, da se opusti enako veliko število moških mest. — Uradno obleko bodo imele paznice menda tako, kakor moški, seveda bodo hlače nadomeščene s krilom in odpade tudi orožje.
—	Ustanovni občni zbor slovenskih organistov in cerkvenikov ljubljanske škofije, ki sc vrši v četrtek, dne 13. februarja, v hotelu »Union«, ima nastopni spored: I. Ob 8. uri zjutraj sveta maša v stolnici. (Petje izvajajo organisti.) Sveto mašo bo daroval predsednik Cecilijanskega društva g. dr. Karlin. 2. Po sveti maši otvoritev občnega zbora v veliki dvorani hotela »Union«. 3. Pozdrav in poročilo predsednika osnovalnega odbora. 4. Prečitanje potrjenih društvenih pravil. 5. Poročilo odbornikov osnovalnega odbora. 6. Vpisovanje in sprejemanje članov. 7. Volitev predsednika. 8. Volitev odbornikov. 9. Raz-
noterosti. — Vsi gospodje tovariši organisti in cerkveniki se uljudno prosijo, da se gotovo udeležijo tega važnega prvega ustanovnega občnega zbora. Tudi preč. gg. duhovnike uljudno vabi k temu občnemu zboru osnovalni odbor slovenskih organistov in cerkvenikov. — Po občnem zboru je skupni obed v veliki dvorani hotela »Union«. Kosilo velja 1 K 40 h za osebo. Tovariši, ki se žele udeležiti skupnega kosila, naj to takoj na dopisnici naznanijo predsedniku osnovalnega odbora gospodu Ivanu Rusu v Št. Vidu nad Ljubljano.
—	Organisti in cerkveniki pozor! Dne 13. t. m. bo v Ljubljani občni zbor, zjutraj ob 8. uri v stolnici sveta maša, potem ob 9. uri dopoldne v prostorih »Slov. kršč.-socialne zveze (»Union«, Frančiškanske ulice), pričetek tega zelo važnega shoda, katerega naj se udeleži vsak prijatelj glasbe. Razmotrivaio se bode, kako dati temu stanu nekaj pravic in zboljšati mu revni in žalostni položaj glede plače. Tukaj storiti je res dolžnost vsakterega gospoda duhovnika, da se nekaj potrebnega ukrene, v prvi vrsti potrebni in tudi dolžni so nam storiti deželni in državni poslanci, kajti naš stan je takorekoč pozabljen, za katerega se nihče ne zmeni, dasiravno moramo biti vsemu ljudstvu vsaki čas vedno in zmirom na razpolago. — Uljudno vabi osnovalni odbor.
Povišanja. G. dr. Karol Tertnik, profesor na državni realki v Trstu, je povišan v osmi službeni razred. — G. Bern. Bekar, ravnatelj pripravljalnice državne gimnazije v Ptuju, je povišan v deveti razred. -- Pri tobačni upravi na Dunaju jc imenovan oficijalom g. Mihael Jekovec.
Zabava veterancev. .hitri priredi vojaško veteransko'društvo za ljubljansko okolico na Jezici predpustno veselico z tombolo in plesom v gostilni g. Avšiča po domače pri Francetu v Klečali. Cisti dohodek veselice je namenjen društveni bolniški blagajni. Vstopnina prosta.
Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano vabi k predpustni veselici, ki jo priredi v nedeljo, 9. februarja 1908 v dvorani »pri Cebavu«. ZačeteK ob pol 5. uri popoldne. Vstopnina: 1. prostor 40 vin., II. prostor 20 vin. Prostovoljni darovi se najhvaležneje sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen za gasilno orodje.
—	Pri sekanju drevja ponesrečil. Dne b. t. m. popoludne sekali so v gozdu Frančiške Pire v Tujnicah na robu hriba štirje drvarji, med njimi tudi Jakob Jamšek. Med tem ko sta dva obsekavala vrh neke posekane smreke, zdrknilo je deblo, ker so bila tla polzka, navzdol. Jakob Jamšek je sicer odskočil v stran, a ga je vendar sunilo deblo tako nsrečno v meče, da je bil na licu mesta v nekoliko trenutkih mrtev.
Telefonska zveza Trst - Pulj. Po dolgih pregovorih se jc določilo, da sc še v tem letu zgradi interurbalna telefonska zveza Trst - Bulje - Poreč - Pazin-Rovinj-Pulj.
—	Ban Rauch preganja učitelje. Ker
se ni hotel pokloniti novemu predstojniku Khuenovcu Šmidtu, premestila je te dni vlada učitelja Žagarja iz veliko-goriškega okraja v Otočac v Liki. Opomniti je, da je Žagar na splošno zadovoljnust služboval 13 let na dosedanjem mestu, da je oče petero otrok in da mu je žena bolna. In sedaj v taki zimi naj se seli! Vzdignilo sc je 40 kmetov, pri katerih je učitelj zelo priljubljen, ter se podalo naravnost k vladi. Sekcijski načelnik Mixich je dejal de-putaciji kratko: Kar je vlada storila, je storjeno: to sc ne da več izpremeniti! Ko so omenili bolno ženo, je rekel: Pa žena ni prestavljena! — Podban Czernkovich je bil že ljubeznivejši s kmeti. Priznal je, da je on delal na to, da se Žagarja premesti, »da se spametuje!« Glede nedolžne družine se jc odrezal cinično: Kaj me briga, nc spada na mene njegova familija! Svaka sila do vremena.
+ Slovenci v Zagrebu. Začasni odbor slovenskega društva v Zagrebu prireja vsaki četrtek sestanke zagrebških Slovencev v gostilni »K mirnoj kolibi«, Prcrado-vičeva ulica št. 31, ter sprejema o takih priložnostih nove ude.
+ Samoumor. V Zagrebu sc je ustrelil iz neznanega vzroka 55-Ietni Juro Posa-vec, trgovski pomočnik iz Kraljevca.
—	Nova posojilnica v Istri. Korte v Istri, dne 2. februarja 1908.: Danes smo ustanovili tukaj ob obilni udeležbi Rajf-ajzenovko, katera pristopi kot član »Zadružni Zvezi« v Ljubljani. Shoda udeležili so sc tudi gospodje: domači župnik Šker-bec, župnik iz Šmarja Šašelj in revizor »Zadružne Zveze« v Ljubljani, Kramar-šič. Navdušenje je veliko! Tudi pri nas sc svita. Živela zadružna ideja!
Resen opomin. Zadnje čase se je raznesla vest, da bodo v kratkem zopet začele delati tovarne, ki so bile radi slabega gospodarskega položaja severoameriš-
kega ustavljene in da bodo potrebovale mnogo novih delavskih moči. Izkazalo pa se je, da so te vesti izmišljotina raznih agentov, ki bi radi s takimi obljubami polnili svoje žepe, kajti razmere so še vedno take, da se vsi taki izseljenci prav resno svarc, ker gredo naravnost v svojo pogubo in nesrečo.
—	Nova izdaja seznainka dunajskih ulic. Tretja izdaja seznainka dunajskih ulic, priobčenega od poštnega in brzojavnega ravnateljstva na Dunaju po naročilu trgovinskega ministrstva, je ravnokar izšla pod naslovom »Seznamek dunajskih ulic z označenjem poštnodostavljavnih in sodnih okrajev«. V to novo izdajo sprejeli so se sporazumno s c. kr. pravosodnim ministrstvom tudi podatki o pristojnosti v sodnih zadevah ulic, dvorov in hotelov, označenih v prvem, drugem in tretjem razdelku seznainka. Cena tega v prvi vrsti občinstvu, oblastvom, časniškim podjetjem itd. namenjenega pripomočka znaša 14 stotnik za komad. Vsem poštnim uradom je naročeno, da sprejemajo naroč-be na ta »Seznamek dunajskih ulic«.
—	Biserna poroka. Dne 9. februarja 1848. sta bila poročena gospod Cvetko Ka-iinger in njegova nevesta Cilka rojena Pekec v župnijski cerkvi v Stopičah na Dolenjskem blizo Novega Mesta. Ženin je bil star 21 let in nevesta 18 let. Poročil ju je tedanji župnik preč. gospod Janez Vcr-ščaj. Gospod Kalinger je služboval kot učitelj na Toplicah, v Boštanju ob Savi. na Zdola (Štajersko), v Mirni peči, v Vavti vasi in na Radovici skupaj neprestano 41 let, ter je prejel od vlade medajlo in 100 kron mesečne pokojnine. Svojo zlato poroko je obhajal prav slovesno na svojega godu dan 4. maja 1898 tudi v Stopičah. Poročil ju je takrat sedanji župnik preč. g. Jakob Porenta in svojo biserno poroko bo s soprogo slovesno obhajal 17. majnika najbrž v Stopičah, ker sta bila oba tam rojena, krščena, vzgojena in že dvakrat poročena. Dočakala sta redko priliko, da vidita svoje pravnuke že v šolo hoditi. Zdaj živi s svojo gospo na Drski v lastni hiši pri Rudolfovem, in se bavi s sadjerejo in bu-čelami; oba sta še zdrava iu je upati, da doživita še železno poroko. Živili otrok imata še pet, starejši sin je c. kr. okrajni šolski nadzornik v Kranju, mlajši je oskrbnik v Ameriki in tri hčere so omožene; starejša je mati gospoda Julija Slapšeka, nadučitelja na Vodicah na Gorenjskem, drugih šestero otrok ie pa že v večnosti. Še na mnoga leta!
Slovenska društva v Trstu in okolici. Prošlega leta je bilo v Trstu in okolici 110 narodnih društev.
—	Mošenjske občinske volitve. Poroča se nam: Liberalno časopisje trdi. da sta dobili pri zadnjih občinskih volitvah v Mošnjah obe vojskujoči se stranki po 1? odbornikov. Eno stranko imenuje »napredno«, drugo pa »Trpinovo gospodarsko«. To je novost za volivce. No, naprednih je vseh 24 odbornikov; samo liberalno-naprednih pa ne moremo 12 skup spraviti, če tudi vsakega količkaj omahljivega tem prištejemo. — Pa poglejmo poprej »Trpinovo« dvanajstorieo, kar bo čez ostalo, tisto bo napredno.. Izmed Trpinovih žup-ljanov se je izvolilo res dvanajst gospodarjev za odbornike; te so krstili potem v »Narodu« in »Gorenjcu« na ime »Trpinova gospodarska stranka«. Naj imenujemo izmed njih le vplivnejše gg.: Fr. Kocijančiča, kamnoseškega mojstra, Ant. Gabri-jelčiča, gostilničarja, novega podžupana Florijana Pohar . . . Ta je ob volitvah dejal, da se gre samo za gospodarstvo, ter je bil tako prvi izvoljen kot član »Trpinove gospodarske stranke« . . . Razen Trpinovih župljanov so bili izvoljeni štirje Lešani, šest Ljubcnčanov in dva Dvorjana (iz begunjske župnije). Ti so torej »napredni«. Dva Ljubenčana sta res odločna pristaša liberalne stranke; kaj sta Dvorjana, nam še ni znano. Štirje Ljubenčani in štirje Lešani so pa neomahljivi pristaši S. L. S. Skratka pripomnimo, da se je šlo pri teh volitvah predvsem za domače zadeve: za ali zoper naklado na špirit, za ali zoper nov most med Mošnjami in Brez-jami, za ali zoper cesto med Brezjami in Lešami, za ali zoper starega župana, za število odbornikov v kaki vasi . . . Samo Ljubenčani so bili strankarsko organizirani. Prišli so vsi na volišče ter volili ali z našim Alozijem Cvenkljem, ki je imel večino, ali pa z združenima liberalcema Ambrožič-Pezdič, ki bi bila na celi črti pogorela, če bi bili še drugi našinci tako organizirani, kakor so bili vrli Ljubenčani. Pa Pezdiču smo nazadnje v prvem razredu čisto prostovoljno odprli po preteku triletnega posta vrata v odbor. Mislili smo si: Rajši naj v odboru dela, kakor pa da bi zunaj njega kritiziral. Njegova stranka jc zato v prvem razredu volila poleg tiie-ga vseh šest mož. ki smo jih mi postavili.
—	Dekle skočilo s prvega nadstronia.
V Trstu je 4. t, m. zvečer skočila iz prvega nadstropja neke hiše v ulici Gelsi I7letna šivilja Marija K., menda zaradi nesrečne ljubezni, skozi okno na cesto. Dasi zdravnik ni zasledil posebnih poškodb. so jo vseeno prepeljali v bolnišnico.
—Imenovan je g. Rudolf Dostal. pro-vizorični učitelj v Ljutomeru, definitivnim učiteljem v Senožečah na Kranjskem in dodeljen v službovanje na ljubljansko glu-honemnico.
—	Dalmatinski namestnik Nardelli. Zadnji čas se je govorilo, da pojde namestnik Nardelli zaradi bolezni v pokoj. Imenovalo se je tudi že naslednika: predsednika prizivnega sodišča Gertscherja in finančnega ravnatelja Hočevarja. Sedaj se pa vest o odstopu Nardellijevem odločno dementira. Zdravje istega se vidno boljša ter mu po mnenju zdravnikov ne bo niti treba, da bi obiskal kakšno zdravilišče.
—	V pokoj gre koncem tekočega leta slavist dunajskega vseučilišča, dvorni svetnik dr. .lagič.
—	Občinski svet v Brodu na Savi bo najbrž razpuščen, ker starčevičanska večina noče županu dovoliti budgeta.
—	Promoviral bo te dni na dunajski univerzi odvetniški kandidat v Novem mestu g. Albin Smola.
—	Poljedelsko-trgovinska banka v Istri. Italijani nameravajo v Poreču ustanoviti poljedelsko-trgovinsko banko. V pripravljavnem odboru so deželni glavar dr. Rizzi, deželni odbornik dr. Chersicli, deželni računski svetnik d--. Pogatsclmig, deželni odbornik markiz Polesini in drugi. Banka torej ne bo istrska, marveč italijanska.
—	Dar. Slavna kranjska hranilnica je v svoji seji dne 28. januarja t. I. živinorejski zadrugi v Horjulju blagovoljno podelila 300 K podpore. Za to izdatno pomoč se ji zadružni odbor prav iskreno zahvaljuje. — .los. Pristov, načelnik živinorejske zadruge.
S Polšnika se poroča: V župni cerkvi Marije Lurške v Polšniku se bo letošnja petdesetletnica s tem posebno slovesno obhajala, da bode dne 11»., il. in 12. februarja tridncvnica v Čast Brezmadežni Gospej Lurški. Vsak dan bo ob 6. in 10. uri dopoludne in ob 3. popoludne v to primerna slovesna služba božja. Slovesnost bodo še posebno povdignili s svojo navzočnostjo prevzv. gosp. knez in škof. — Komur ni mogoče iti v Lurd. naj pride k Mariji Lurški v Polšnik.
Izdelovalnica ladij v Kraljeviči? »Hrvatska« poroča, da se ima čim prej v Kraljeviči pričeti graditi ladjedelnica; zgradil se bo tudi dock za društvo »Da-nubius«.
—	Dalmatinski karbid. Društvo »Romane« v Sibeniku je razprodalo ves letošnji karbid. Sklenilo je z »Adrijo« pogodbo, glasom katere bo to paroplovno društvo izvažalo vsak teden po dva parnika karbida.
—	Tržaškemu mestnemu svetu je baje baron Beck stavil, kakor poroča »Indipen-dente«, neke pogoje, o katerih pa list molči. Baje je Beck mestnemu zastopstvu grozil, da bo vlada energično posegla v njegovo gospodarstvo in strankarsko politiko.
—	Žitne cene so se znatno dvignile. Podraženje se je pričelo v Budimpešti.
—	C. kr. socialisti v Trstu si razbijajo glave, v kakšnih škatljicali bi naj zana-prej prodajali svoje vžigalice. Do sedaj je bila barva škatljic črnordeča; sedaj pride na vrsto črno-rmeno-rdeča zastava. Italijani se rogajo socialistom, ker so znali združiti črno-rumeno prepričanje z rdečim revolucionarstvom.
—	Hrvaški umetniki v tujini. Prva številka dunajskega »Erdgeist«, lista za književnost in umetnost, prinaša več reprodukcij mladega hrvaškega kiparja Meštro-viča. V članku o tem umetniku pravi list, da spada Mestrovič med najkrepkejše mlajše plastike. Tudi nekoliko lepih vinjet T. Križmana prinaša ista številka.
—	Lloydov parnik »Sultan« osvobojen. Včeraj, 7. t. m. so končno osvobodili Lloydov parnik »Sultan«. Stroj ni pokvarjen. Parnik se je usidral v Inki pri Sime-njaku. Potegnil ga je z grebena, na katerega se je bil usedel, Lloydov remorker »Pluto«.
—	Na plesu ponesrečil. Umrl je v goriški bolnišnici Josip Volk s Trnovega, katerega so prinesli doli. ker je bil ranjen na plesu. Avgust Volk je ebdolžen, da ga je sunil v trebuh tako, da je umrl na posledicah sunka. Tako je konstatovaia smrt komisija.
Umrl je v Pragi g. Preiss, soprog češke pisateljice Gabrijele Preissove.
—	Tiskarski škrat je včeraj v notici »Povišanje častniških plač« z ozirom na izjavo dr. Šusteršičevo o tem vprašanju v dunajskem »Vateriandu« izpustil neko vrsto in jo z drugo namestil. Dotični od-
stavek se mora glasiti: »Dr. Susteršič je uredništvu »Vaterland« glede na predlog Latourjev o zvišanju častniških plač povedal sledeče svoje mnenje: »Nisem žali-bog imel dozdaj še časa s potrebno mirnostjo proučiti predlog Latourjev, da bi si ustvaril jasno sliko o vsem vprašanju. Za nujnejšo potrebo smatram izboljšanje hrane za moštvo. Za nujno pa smatram tudi pravično izboljšanje častniških plač in plače moštva.«
Gg. naročnike opetovano in najnuj-neje prosimo, naj pošiljajo naročnino na »Slovenca« — naravnost na upravo »Slovenca« in ne kam drugam, ker sicer ni mogoče jamčiti za redno dopošiljanje.
Štajerske novice.
š Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju — osrečcvalka ubogega kmeta. —
Kakor smo v včerajšnji številki poročali, je pod tem napisom razširil »Narodni List« iz trte zvito laž, da ljudska hranilnica in posojilnica izposoja denar zoper vknjižbe po 6 odstotkov. Koj smo sprevrgli in se bode sodnijsko dokazalo, da se to ni nikdar in v nobenem slučaju zgodilo. — Danes se nam poroča, da pristaši narodne stranke pridno letajo s to iz trte zvito notico okoli, ljudje lažejo naprej in agiti-rajo zoper ljudsko hranilnico iu posojilnico. Da se trositelii te laži eksemplarično kaznujejo, lepo prosimo vse naše somišljenike iu sploh vse poštene ljudi, da nam imena dotičnikov naznanijo, da zamore-nio pri sodnji ves obseg škode .katero nam je »Narodni List« s svojo neresnično notico provzročil, konštatirati. — Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo.
š Savinjska dolina. »Domovina« in »Narodni List« se še vedno zaletavata v ob-čespoštovanega kmeta in deželnega poslanca g. Alojzija Terglava, dasiravno je dobro znano, kako marljiv dopisatelj »Domovine« je bil g. Terglav, dokler je stala na krščanskem stališču. Vprašamo: Koliko ljudstvu koristnih člankov pa sta že spisala visokoučena državna poslanca Rob-iek in Ježovnik?
š Odlikovanje. Cesar je imenoval župnika Antona Antona Schlanderja v Starem trgu na Štajerskem častnim kanonikom la-vantinskega stolnega kapitelja.
š Zaročila se je gdč. Marica Podobnik, učiteljica v Kamilici, z g. Beranom, glasbenim učiteljem v Mariboru.
š Umrl je v Spitaliču zadnjo nedeljo g. Miha Zidanšek, oče ravnatelja deškega semenišča v Mariboru, g. Josipa Zidanška, star 82 let.
š Afera dr. Benkovič—dr. Sernec. V Novem mestu se je vršila 5. t. m. prizivna obravnava v zadevi dr. Benkoviča proti g. dr. Janku Sernecu. Sodnija je povišala dr. Sernecu globo na 100 K.
š V Novi Štifti pri Gornjem gradu je umrla v 42. letu svoje starosti Marija Po-žarnik, teta narodnega mladeniča Franca Cernevšeka. Zapušča soproga in eno liečr.
š Sv. Martin pri Vurbergu. Ustanovni občni zbor »»Katoliškega slovenskega izobraževalnega in gospodarskega društva«, ki se je vršil na Svečnico, t. j. dne
2.	svečana t. 1., se je sijajno obnesel. Prostorna družbena soba je bila skoraj da natlačeno polna. Zastopane so bile v častnem številu vse občine obširne župnije. Kot govorniki so nastopili č. g. dr. Hoh-njec, blag. g. dr. Verstovšek in č. g. Fink. ki so iz ljubezni do kmečkega ljudstva prihiteli iz precej oddaljenega Maribora. Da pa so besede čč. govornikov, ki so prihajale iz srca. tudi zares segale v srca, nam kaže dejstvo, da je še isti dan 61 članov pristopilo k mlademu društvu. V odbor so bili izvoljeni oziroma potrjeni ustanovitelji mladega društva, in sicer: g. Janez Klemenčič kot predsednik, g. Janez Pihler kot predsednika namestnik, potem g. Anton Lajnšič, g. Ignacij Thaler, g. Nikolaj Fažmon, g. Andrej Drozg in g. Anton Majerič. Bog blagoslovi mlado društvo!
š Slovenci v Gradcu. Dne 16. t. m.
bode imelo slovensko krščansko izobraževalno društvo »Domovina« svoj VI. redni občni zbor v društvenih prostorih Sti-gergassc št. 2, I. nadstropje. Začetek ob
3.	uri popoldne. — Plesno veselico bode imela »Domovina« v soboto dne 29. svečana t. I. v dvorani pri >Sandwirt« (GrieB-gassc). Igra slav. veteranska godba grof Gleispach. Začetek ob 8. uri zvečer. Veselica traja do 4. ure zjutraj. Obleka prosta. Vstopnina pri blagajni 80 vin., v predkupu 60 vin. Vstopnice se dobivajo v društvenih prostorih in v vinotoču g. Janžckoviča, Mariahilferplatz št. 5 in v tobakarni gospe Hudobivnik. GrieBkai št. 14, kakor pri vseh odbornikih. — K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor.
š Velika goljufija na škodo južne železnice. — Razsodba. Porotniki, pod predsedstvom inž. Unger-Ullmanna, so odgovorih
na vprašanja o krivdi glede Sehonthoner-ja soglasno z »da«; na glavno vprašanje, je-li Engelbrecht zakrivil zločin goljufije, jili je odgovorilo deset z »da«, dva z »ne«, na dodatno vprašanje pa. da-Ii je bil Engclbrecht pri dejanju docela brez svobodne volje, z osem »ne« in štiri »da«.. To je vzbudilo v poslušalcih veliko začudenje. — Krivdo uradnega sluge Pohleja so porotniki soglasno zanikali. V izvajanjih glede odmere kazni je branitelj dr. Hofmokl na nezaslišan način napadal državno pravd-ništvo, porotnike in sodni dvor. Rekel je, da so porotniki na pol zakrivili justični umor, d^ je državni pravdnik špekuliral na zmoto porotnikov itd. Ako se sodni dvor predrzne obsoditi Engelbrechta, da bo to sramota za vse avstrijsko pravosod-stvo. Po eni uri zjutraj 7. t. m. proglasi sodni dvor razsodbo. Schonthoner je radi hudodelstva goljufije obsojen v tri leta težke, poostrene ječe ter v povrnitev škode južni železnici. Glede Engelbrechta je sodni dvor razveljavil pravorek porotnikov kot zmoten, ker nasprotuje izvidu zdravnikov; zadevo je odkazal drugemu porotnemu sodišču. Polile je bil v smislu pravoreka porotnikov oproščen. Dr. Hofmokl je dobil zaradi napadov na sodnijo 50 K globe.
š Promocija. Danes v soboto je bil na univerzi v Gracu promoviran doktorjem prava gospod Robert Rattek.
š Cesar je sankcioniral deželnozborski zakonski načrt glede na začasno oprostitev od občinskih doklad na hišnorazredni davek za nova poslop;a ali prezidave v Ptuju, Mariboru, Judenburgu in Celju.
Koroške novice.
k Dva shoda. Na Svečnico popoludne sta se vršila v Podsinjivasi v Rožu na Koroškem dva shoda. Ob eni uri popoludne je bil po $ 2. delavski shod, katerega se je udeležilo zelo veliko število povabljenih delavcev. Govoril je poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora z ozirom na delavstvo. — Ob 4. uri pa se je vršil javni shod katoliškega političnega društva za Slovence na Koroškem, ki mu je predsedoval g. dr. Brejc, govorila sta poslanca Grafenauer in Gostinčar. Shod je bil izredno dobro obiskan, dokaz da se na Koroškem čimdalje bolj dani.
k Gospodarski napredek slovenske Koroške. »Mir« priobčuje sledeče: »V zadnji seji »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« dne 3. t. m. je rešil odbor za nas koroške Slovence težavno in mnogokrat prerešetano vprašanje o načinu gospodarske organizacije slovenskih kmetov na Koroškem iu se je zato odločil, da si ustanovimo koroški Slovenci samostojno, neodvisno kmetijsko družbo. V najkrajšem času se bodo sestavila pravila in potem se skliče občni zbor. Zato pozor, kmetje! Ne dajte se od nikogar preslepiti, odklonite društva, ki vam jih ponujajo naši najhujši nasprotniki. Bili smo dosedaj osamljeni, zapuščeni, pomagali si bomo tudi zanaprej in se gospodarsko z božjo pomočjo okrepili sami brez tujcev, brez zagrizenih sovražnikov, ki iščejo kmeta samo tedaj, ko ga potrebujejo za volitve. Koroški Slovenci, naprej do novih zmag!« — Z veseljem pozdravljamo ta sklep in želimo, da bi si slovenski Korotan ustvaril krepke narodnogospodarske trdnjave, ki bodo najboljša hramba naše narodnosti na severni jezikovni meji proti prodirajočemu tujemu nasilstvu!
k Poslanec Grafenauer je odlično odlikovan. Cesar mu je podelil zlati zaslužni križec s krono. Iskreno častitamo!
k Slovenska zmaga! Pri občinskih volitvah v Globasnici so bili slovenski možje v vseh treh razredih skoraj soglasno izvoljeni. V tretjem in drugem razredu so pa dali nasprotniki glasove našim možem, ker so videli, da bi bili ostali s svojimi kandidati v znatni manjšini.
k Imenovanje. Sodnim adjunktom je imenovan naš rojak gospod dr. Ožbolt llavnik.
Liuhilanske novice.
lj Somišljeniki .volivci! V voli vnem imeniku za deželnozborsko volitev je mnogo pomot, mnogo volivcev .ie izpuščenih. Somišljeniki, volivci, preglejte volivni imenik. Volivni imenik je na razpolago v uredništvu »Slovenca« danes do 9. ure zvečer in jutri v nedeljo ob 8. ure do 9. ure zvečer in v nedeljo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Volivno pravico imajo vsi državljani moškega spola, ki so spolnili 24 lel in ki volijo v občinski zastop v I. ali v II. volivnem razredu, razun teli pa še vsi tisli občani, ki plačujejo najmanj 8 kron direktnega državnega davka na leto. Somišljeniki, opozorite na imenik tudi one znance, kateri bi slučajno te notice nc brali. Vsak naj pregleda imenik
tudi o tem, ako niso vpisani kot volivci i tudi neopravičenci!
Volivce opozarjamo, da rok za reklamacije poteče v ponedeljek. Kdor zamudi termin za reklamacijo, bi si moral sam pripisati, če bi izgubil volivno pravico.
lj Vzoren imenik. Imenik za deželnozborsko volitev v Ljubljani je nekaj posebnega. Krstna imena pri mnogih volilcih so lepo zamenjana, neopravičenih volilcev je vpisanih celo vrsto. Imenik se odlikuje po tem, da je iz imenika izpuščen celo gosp. župan Ivan Hribar. Ne vemo iz kakega vzroka se je to storilo, da pa gospod župan vendar-le dobi volilno pravico za deželnozborsko volitev, smo danes na magistratu njegovo volilno pravico reklamirali.
Ij Javno predavanje priredi prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer »Slov. kršč. soc. zveza« v svoji društveni dvorani. Predaval bo č. g. kanonik Sušnik.
Ij Hribarjeva reklama že zopet oškodovala Ljubljano. Vztrajnemu in doslednemu delu poslancev S. L. S. se je posrečilo napraviti iz Ljubljane važno železniško križišče in posledici doseči tudi to, da se je obratno ravnateljstvo državnih železnic in potem tudi železniško ministrstvo odločilo v to, da se v Ljubljani odnosno v Šiški zgrade delavnice državnih železnic. Hribarju pa zopet ni dalo miru in moral je na široka usta oznanjevati mestu, da je ministrski predsednik baje te delavnice obljubil iu da se bodo radi tega zgradile. Posledica te Hribarjeve širokoustnosti je bila. da so Nemci zagnali velikanski krik, ker so zahtevali te delavnice za Celovec,, če tudi je to mesto za take delavnice veliko manj pripravno kot Ljubljana. Vse nemške stranke so stopile na noge in naskočile z vso silo barona Becka in posebej še železniškega ministra Derschatto, sklicujoč se na Hribarjevo izjavo. Prišlo je tako daleč, da bi bilo ministrstvo kmalu prisiljeno Ljubljano žrtvovati in če bi interese Ljubljane in okolice imel čuvati Hribar sam, bi se bilo to tudi prav gotovo zgodilo. No, vsega se Ljubljani ne bo vzelo, vendar polovica. Izključno Hribarjeva zasluga je, da se polovica delavnic vzame Ljubljani in prestavi v Celovec, da sc pomiri nemške stranke. Ljubljana si res lahko čestita k svojemu poslancu in njegovi osebni reklami.
Ij Pokopan je bil včeraj gosp. Franc Pavšek, rojen 1. 1824., kateri je bil nad 50 let vratar ljubljanske predilnice ter bojevnik za časa Radeckija, imejitelj srebrnega zaslužnega križca in treh vojnih kolajn iz leta 1848., 1849. in 1859.
Ij Uradniško stavbeno društvo v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor na soboto, dne 22. februarja 1908, ob 8 uri zvečer. Zbor se vrši v prostorih »I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva« (vhod: Vegove ulice št. 2). Dnevni red: 1. Volitve novega odbora; 2. pre-memba pravil: 3. raznoterosti.
lj Umrl je zasebnik g. Franc Leopold Lachnik, star 76 let.
Ij Razstava. O priliki jubileja svetega očeta sestavljeni damski odbor priredi v nedeljo, 9., in v ponedeljek, 10. t. m., razstavo cerkvenih paramentov in drugili predmetov, napravljenih, oziroma nakup-Ijenili s pomočjo došlili darov. Ti predmeti bodo razstavljeni v hiši stavbinske družbe »Union« v prostorih »Krščanske socialne ženske zveze« v prvem nadstropju na levo. Razstavo otvori svečano v nedeljo ob 11. uri predpoldne knezoškof dr. Jeglič. K otvoritvi se vabi dame odbora in vse, ki so bodisi z denarjem bodisi z delom prispevali k jubiiejskemu daru, ter se jih prosi, da pridejo čim mnogoštevilnejše. Razstava je brezplačno pristopna za vsakogar, in bo odprta v nedeljo od 11. do 12., kakor tudi od 2. do 5.. v ponedeljek pa od 8. do 12. in od 2. do 5. Natančen izkaz darov ter njihove uporabe se svoj čas obelodani v dnevnih listih.
Ij Umrla je včeraj v petek žena opernega tenorista Sulikavskija.
Ij Poročil se jc danes v frančiškanski cerkvi g. Franc Lapornik, obratni vodja v Trbovljah, z gdčno. Magdo Paravan.. Svatovščina se je obhajala v srebrni dvorani hotela »Union«.
Ij Domača veselica je danes zvečer v Dachsovi restavraciji v Florijanskih ulicah, nakar opozarjamo vse prijatelje dobre zabave.
Ij Pogreša se že od meseca aprila lanskega leta 561etni, slaboumni Ant. Sko-čir iz Cezsoče pri Bovcu. Sumi se, da se zadržuje nekje na Kranjskem.
Ij Umrli so: Ana Spindler. skladiščnika žena, 65 let, Kolodvorske ulice. — Josip Grošelj, potovalčev sin, 9 mesecev. Flori-janske ulice. — Marija Sterbenc, kajžar-jeva hči, 31 let. — Jožef Kramar, sobni slikar, 38 let. Radeckega cesta 11.
Ij Ponočnjaka. Danes ponoči je zažgal neki I8letni ponočnjak reklamno desko v Vodni stezi. Zlikovcc jc policijskemu
stražniku ušel in je ta potem ogenj pogasil. Deska je last plakaterja g. Smoleta.
lj Pevsko društvo »Slavec« priredi dne 1. marca društveno maskarado v hotelu »Union«.
Ij Domača veselica bo danes zvečer v restavraciji »Pri zlati ribi«. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Ij Občni zbor državnih uslužbencev bo dne 9. februarja 1908 v dvorani hotela firaiser ob pol 3. uri popoldne. Dnevni red: I. Pozdrav in otvoritev zbora po predsedniku; 2. volitev novega odbora po § 9.; 3. predlogi in razgovori tovarišev; 4. poročila blagajnikarja. — Po tovariših vpeljani gostje dobro došli.
lj Velika zabava v »Unionu«. »Podporno društvo delavcev in delavk c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani« priredi v soboto, dne 22. februarja t. 1. v veliki dvorani »Unioua« plesni venček. Sodeluje društvena godba. Dobrodošle tudi maske proti izkazu vabila. Vstopnina 1 K. za ude 50 vin.
lj Občinskega sveta redna seja bode v torek, dne 11. februarja 1908., ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so foročila: O prošnjah za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o dopisu mestnega magistrata glede ureditve pravnih razmer železniškega jarka tik podturenskega ribnjaka; o oddaji mestne kopclji v Koleziji za prihodnjo triletno najemno dobo; o županovem dopisu glede nabave posebnega voza za odvaža-nje smetij za poskusu jo; o rcgulačncin načrtu za Št. Pcterskega predmestja U. del; o prošnji Petra Lassnika za razdelitev parcel št. 82 in št. 68 kat. obč. Gradišče na pet stavbišč; o razdelitvi mesta na dimnikarska okrožja in o enotnem dimnikarskem tarifu; o ugovoru posestnikov Vaza Petri-čiča in Matije Kumpa proti električni reklamni razsvetljavi nad trgovino poslovodje O. Bernatoviča; o letnem računskem poročilu ravnateljstva mestne višje dekliške šole za leto 1907.; o računih za porabo dotacije za okrajno učiteljsko knjižnico za mesto Ljubljana za šolsko leto 1905'06; o prošnji delniškega stavbnega društva »Uion« za dovolitev večje množine vode za hotel »Union« in za odpis večje porabe vode tekom preteklega leta. V tajni seji so poročila: O prošnji Ide Fischerjeve za podelitev koncesije za knji-gotržtvo; o prošnji Marije Kubelkove za podelitev koncesije za vinotoč preko ulic; o prošnji Hinka Hienga za razširjenje go-stilničarske koncesije; o prošnji Franca Babiča za razširjenje gostilničarske koncesije; o prošnji Ivana Borštnika dedičev za prenos gostilničarske koncesije.
Ij Na oklicih. Mihael Brajer, zidar. Frančiška Babnik. — Alojzij Pip, magistr. uslužbenec, Marija Krištof, prodajalka. Ignacij Nakerst, Frančiška Perjak. Ivan Jančer, trg. sotrudnik, Marija Matijažič. — Anton Avsec, Marija Leben. — Tomaž Tome, Marijana Jagodic. — Ivan Berčič. pleskar. Frančiška .Icrančič, predilniča-rica.
Ij Panorama-Kosmorama. Poleg bogastva, ki je hrani zemlja pod svojim krilom, so drugi prirodni pojavi pod zemljo baš tako mogočni znaki Stvarstva, kot razna draga kamena in rude. Mislimo razne votline mnogo metrov pod zemljo z umotvori — kapniki, kakoršnih ni v stanu stvoriti človeška roka. Zadnje čase so odkrili več takih jam, kakor je svetovnozna-na postojnska, tudi po ostalem Notranjskem in Primorskem, n. pr. Otoška ama, Škocianska itd. Te podzemske krasote ima zbrane »Panorama«Kosmorama« pod naslovom »Naravna čudesa kranjsko - primorskega Krasa« v tatedenski seriji, ki se zopet odlikuje po precizno izdelanih slikah, ki so po večini pravi umetniški izdelki. Vidi se razven podzemskih tudi več drugih krajev od Postojne, mimo Barko-velj, Miramara tja do Jadranskega morja in Trsta. — Oblskavredno.
Rožne stuorl.
Orožnik zabodel kmeta.
Sociainodcmokratični in rusinski listi poročajo, da je v volilnem okraju Buczay ob volilnem shodu zabodel z bajonetom orožnik kmeta Marka Kaloncza. Kmet je umrl. V buczaczškem volilnem okraju kandidira gališki deželni maršal grof Henrik Badeni.
Uspeh brezžičnega brzojavljenja.
Francoski parnik »Lorraine« je na vožnji v Ne\vyork dne 5. t. m. vjel brezžične brzojave z Eiffelovega stolpa med angleškimi vojnimi ladjami in z vojno ladjo »Kleber« v Casablanci. Poročilo o lizbonskem napadu jc bilo znano v »Lor-raini« že v nedeljo.
Odvetnik-goljuf aretiran.
je pred dvema mesecema pobegnil iz Benetk, ker je bil ponaredil menjic za precejšen znesek. V Boschavio se je nastanil kot odvetnik Rivalta, mirovni sodnik iz Benetk. Sedaj se je pokazalo, da je Zarnboni vzel s seboj tudi 40 tisoč lir iz zaklada podpornega društva nezaposlenih delavcev. Bil je predsednik tega društva. — Švicarske oblasti ga izroče Italiji.
Umor z dlnamitom.
V	Marienbergu je položila 22letna Sofija Schmid v peč svojega ljubimca pod-uradnika Kaulo dinamitno patrono. Ko je zakuril Kaula peč, je eksplodiral dinamit in raznesel peč. Kaula je bil usmrčen.
Grozni vihar na Spodnjem Avstrijskem.
V	semerinškem, raksškem in snežniškem okrožju je divjal grozen vihar, ki je napravil strašno škodo. V Gloggnicu je vihar podiral dimnike in trgal strehe. Opeka, ki je padla s strehe, je ranila 63letnega ubožca Albrechterja, ki je obležal krvav na cesti. Ustavili so v Glognitzu šolski obisk. Po cestah leži v kupih s streli nametana opeka. Pri eni hiši je podrta stena. Ena hiša je demolirana.
Veliki snežni viharji.
Veliki snežni zameti so preprečili vožnjo po galiških lokalnih železnicah. V Lvovu je bilo podnevi zaradi sneženega viharja temno. Sneg leži en meter visoko. — Iz Berolina poročajo, da so snežni viharji porušili brzojavne proge v Rusijo, Zahodno Prusko in na Poznanjsko. Poškodovane so tudi zveze v Šlezijo, Avstrijo. Ogrsko in v Rumunijo.
Odvetniška stavka v Rtununiji.
Odvetniška stavka v Rumuniji se vedno veča. Sistirati so morali že več sodnih razprav, ker niso došli odvetniki.
Stotnik morilec.
Zdravniki so dognali, da Schonebe-ckov morilec ni zmešan.
Telefonsko in brzolouno poročilo,
BELOKRANJSKA ŽELEZNICA.
Dunaj, 8. februarja. V najbližnjem času. morebiti še ta teden, se prične meriti varijanta Kunipmatel - Črnomelj. Vlada hoče dobiti popolnoma jasno sliko, preden se odloči za eno ali drugo črto. — Zato se bodete trasirali obe črti. kar se mora zgoditi, ker zakon navaja obe črti.
SHOD V BREŽICAH.
Brežice, 8. februarja. V nedeljo, 9. t. m. priredi ob 3. uri popoldne državni poslanec dr. Benkovič v »Narodnem domu« velik shod za kmete in delavce.
VOLIVNO GIBANJE NA GORIŠKEM.
Gorica, 8. februarja. Zmešnjave med goriškimi liberalci so velike. V četrtek so oboji liberalci Gabrščkovi in Frankovi imeli svoje zaupne shode v Gorici. »Narod«, ki je tako srdito napadel Frankota, je v četrtek jemal vse psovke nazaj. Agrarci. ki so sami liberalci po mišljenju, so se hoteli združiti z liberalci. Kandidirali naj bi Franko, Gabrščck in Štrekelj in še par drugih mož od obeli strani. A kakor je že »Narod" povedal, je kandidatska strast pri agrarcili precej razvita. Vsak bi bil rad kandidat. V četrtek popoldne so imeli oboji skupen pogovor. Tu pa je prišlo do tako hudih spopadov med zavrženimi i:i izvoljenimi, da je policaj Mcrmolja moral narediti mir s tem. da je zaključil shod. Vodstvo (reci: kandidatje agrarcev) je hotelo samostojen nastop, drugi pa združenje. Tako sedaj ne agrarci ne liberalci ne vedo, katere kandidate imajo. Znamenje grozne zmede je tudi to, da agrarno glasilo >Naš Glas« še v petek zvečer ob 6. uri ni izšel, ko bi moral iziti že v četrtek, iz enostavnega vzroka, ker si niso na jasnem. kaj naj pišejo o kandidatih. Tu se vidi, kakšne sadove prinaša tisto brezbarvno slepomišenje. Nc gre se jim za ljudstvo, gre se jim za mandate. Saj je dr. Franko sam izjavil, da za tri mandate pristopijo S. L. S.
S, L. S. pa je v četrtek na shodu zaupnikov postavila svoje kandidate in stopa v boj samozavestno in ponosno, dobro vedoč, da ima proti sebi tri nasprotnike: liberalce, agrarce in socialiste. A pogum in značajna doslednost sta še vedno zmagala. Zato ima S. L. S. mnogo upanja, da sijajno prodre.
Gorica, 8. februarja. V goriško slovensko veleposestvo so hoteli liberalci zanesti prepir. Silno so zabavljali zoper dosedanje poslance iz veleposestva. Na nekem shodu so izvolili nekak odsek, ki naj določi kandidate. Razni veleposestniki pa so se zbrali na poziv S. L. S. in so proglasili svoje kandidate. V četrtek so veleposestniki imeli shod pri »Jelenu«. Liberalci iu agrarci so hoteli dr. Frankota za
kandidata. A treznejši ljudje so dejali, da advokata ne marajo in da že imajo svoje kandidate. Ker niso prišli do sporazuma, je bil sestanek brezuspešno zaključen. — Kakor čujemo, se je kandidat iz veleposestva Bolka odpovedal kandidaturi. Izvr-ševalni odbor združenih treznih veleposestnikov bo sklical zato nov shod, da se proglasi tretji kandidat.
PROTEST GORICE.
Gorica, 8. februarja. Deputacija članov deželnega odbora in trgovinske zbornice se je podala na Dunaj k železniškemu ministru protestirat, da se niso železniške delavnice napravile v Gorici.
DEMENTI GLEDE EHRHARDA.
Dunaj, 8. februarja. »P. K.« izjavlja iz kompetentnega vira, da je vest, da se Vatikan ni zadovoljil z izjavo Ehrhardo-vo, s katero slednji preklicuje svojo kritiko papeževe protimodernistovske okrožnice, neresnična. Vatikan je Ehrhardovo izjavo z zadovoljstvom vzel na znanje in jc s tem celo zadevo smatrati za poravnano.
OGRSKA DELEGACIJA PROTI ZVIŠANJU ČASTNIŠKIH PLAC.
Dunaj, 8. februarja. Predsednik ogrske delegacije, Barabas, je izjavil, da v slučaju, ako avstrijska delegacija sprejme predlog Latourjev glede na zvišanje častniških plač in to v nunciju pošlje ogrski delegaciji, on tega predloga sploh ne bo dal na glasovanje.
OGRSKA VLADA NE PREDLOŽI VOLIVNE REFORME.
Budimpešta, 8. februarja. V poslanskih krogiji se govori, da ogrska vlada volivne reforme ne bo predložila, ker je zadela na nepremagljive težkoče, na katere ni mislila. Splošna volivna pravica ne bi namreč dobila večine v magnatski zbornici.
ČEŠKI DEŽELNI ZBOR.
Dunaj, 8. februarja. V parlamentarnih krogih se govori, da bo češki deželni zbor sklican 15. junija na kratko zasedanje, pravo zasedanje pa bi se vršilo šele sredi oktobra.
OGRSKA DELEGACIJA.
Dunaj, 8. februarja. Ogrska delegacija nadaljuje debato o proračunu ministrstva za zunanje zadeve.
VOLIVNA REFORMA ZA ISTRO.
Trst, 8. februarja. Kakor se iz Pulja poroča, je za nedeljo sklicana pri princu Hoheniohu konferenca poslancev večine in manjšine, da se nadaljujejo pogajanja Klede na volivno reformo za istrski deželni zbor.
PROTIPOLJSKI RAZLASTIVNI ZAKON SE BO SPREJEL.
Berolin, 8. februarja. Gotovo je, da tudi pruska gosposka zbornica sprejme razlastivno postavo.
BOLGARSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
Sofija, 8. februarja. Ministrski svet je sklenil pozvati na vseučilišče nazaj vse lani disciplinirane profesorje izvzemši rektorja Kisova.
NEMŠKO BRODOVJE SE BO VADILO OB PORTUGIŠKI OBALI.
Klel, 8. februarja. Včeraj je odtod od-plula nemška vojna eskadra proti Vigu, da ondi izpelje svoje »vaje«.
BOJ MED VOJAKI IN REVOLUCIO-NARCI.
Madrid, 8. februarja. List »A. B. C.« je objavil sledečo vest, ki je bila dozdaj konfiskovana: Na večer atentata se je v Lizboni vršila bitka med vojaki in revolu-cionarci. Slednji so upali, da vojaštvo pristopi k njim, pa so sq,kruto prevarili.
senzacna odkritja o republi-čanski zaroti.
Pariz, 8. februarja. Vodja portugiških republičanov, Fcrnao Machado, je dospel včeraj iz Lizbone v Pariz. Odkril je sledeče: Splošna republičanska vstaja bi imela izbruhniti 28. januarja. Vse jc bilo dobro pripravljeno in čakalo se je le šc znamenja, kar se razširi vest. da je policija zaprla ravno tistega, ki jc imel dati znamenje. Umora da nista kriva ne republičanska nc anarhistovska stranka; mogoče je, da jc ta atentat bil naročen, da bi se z vojaško silo potlačila revolucija. Novo ministrstvo bo po mnenju Machadovem vladalo do novih volitev, nato pa se bo borba zopet začela. Franco pa ne bo ušel svoji usodi, ker povsod preže nanj Portugalci.
MORIVCEV PORTUGALSKEGA KRALJA IN PRESTOLONASLEDNIKA NISO DOBILI ?
Pariz, 8. februarja. Konštatirano je, kakor javljajo tukajšnji listi, da so pravi morivci portugiškega kralja in prestolo-
naslednika ušli in da so bili postreljeni le nedolžni.
FINSKI GUBERNATOR ODSTOPI.
Peterburg, 8. februarja. Finski gene-ral-gubernator N. N. Gerard je carju ponudil demisijo, katero je slednji sprejel.
Originalno besedno znamko pustila je »Prva kranjska tovarna testenin« zavarovati za svoje izdelke. Dala je začetnim črkam abecedni priglas,. nakar je nastala beseda »Pekatetc«. Odslej nosijo vsi njeni ovoji in zaboji to ime. Priporočamo njene izdelke!
Zabavne vožnje avstrijskega Lloyda vide oglas.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
V Sredozemsko morje s parnikom »Thalia« priredi v mesecih februar, marec, april in maj razna potovanja podjetništvo Avstr. L!oyda v Trstu. Potovanje se vrši po Južni Italiji, Kanarskih otokih, Španiji in Severni Afriki. Več pove današnji oglas.
Meteorologično poročilo.
Višina n.inorjem 306 2m, srednji zračni tlak 736 0 mm
3 5	Ca« »pa-tovunja	Stanje barometru » mm	Tompe-r&tnra po Celzija	VelreTl	Neb.	» fSS
7	9 *»eč	7419	72	moč. svzh.	jasno	
8	7. rjutr-	45 0	0-0	sr. jjvzh.	oblačno	o-o
	2. pop	42 6	3 3	sr. svzh.	pol. obl.	
Srednja včeralftnla temn. - 3 9' norm lo
ŽITNE CENE. Budimpešta 8. februarja.
Pšenica za april.......
Pšenica za oktober......
Rž za april.........
Koruza za maj........
Oves za april........
Efektiv: brez prometa.
11-86 10-35 10 17 6-80 7 98
Za izraženo sočutje, krasne darovane vence ter izredno častno spremstvo, posebej pa še gospodom pevcem za ginljive žalostinke izre<ate vsem dragim sorodnikom prijateljem In znancem najtoplejšo zahvalo
rodbini Jermanova in Novakova.
Trgovski pomočnik
Izurjen v specerijski stroki poštenega in treznega značaja vešč vsaj enostavnega knjigovodstva se sprejme v trgovino Fr. Sviglja Breg, Borovnica. Plača po dogovoru.	327 2—1
Mesečna soba
lepo meblovana na Miklofii£evi cesti št. 10
„Hotel Loyd" se takoj odda. Več poizve se v trgovini pri (nizki ceni) Žargi Sv. Petra cesta št. 2. Razgled na ulico.	332 1—1
proda ^e eli da » najem
blizu mesta Kamnik se nahajajoča, že 60 let obratovana
opekarno
z veliko zidano pečjo, izborno veliko zalogo ilovice. Posebno ugodno za interesente bližnje gradbe nove železnice Kamnik-Velenje. — Vprašanja naj se pošiljajo Al. Praschniker-jevim dedičem v Kamnik, Kranjsko.	331 3—1
Posestvo prodaj?''ane na Novo zidana hiša
jako lična, sposobna za vsako obrt s potrebnimi gospodarskimi poslopji (skladišče, hlev,) kleti. Hiša ima pet stanovanj, poleg hiše in gospodarskega poslopja je takoj velika njiva, gozd v bližini. Dom se nahaja tik okrajne ceste v jako obljudeni vasi, le 20 minut od mesta. Natančni naslov pove upravništvo lista.	314 3—1
Izjava.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da nisem več v zvezi s tvrdko Matelič in Perdanl( temveč samo lastno ime Peter Matelič. Priporočam se za nadalje v naklonjenost in naznanjam, da se reklame in plakati sprejemajo v lastni pisarni Go-sposke ulice 3 in v Škofijskih ulicah 14. Z velespoštovanjem 277 2 1
Peter Matelič glavni ljubljanski zavod za reklame in plakatiranje ter snažitelj stanovanj in oken,tudi izprašenje na licu mesta.
Vacuum Cleaner".	Telefon št. 155.
<Pozlatarstvo in po6o6arstvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovSčini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-1
Sotzlmi. S JOeBar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
1'rlznaltia pismu so mt razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
Soizlml. <5 JOcGar
pozlatarstvo in podobarstvo.
Služba = organista
se odda s 1. aprilom t. I. Št. Vidu nad Ljubljano. Plača po dogovoru. Prednost imajo taki, ki so vsaj nekoliko izurjeni v hranilničnem poslovanju in ki znajo poučevati tamburaški zbor. Prošnje naj se pošiljajo do 10. marca na župni urad.	333 2-1
Prosta mesta
za zdrave katoliške duhovnike.
„Emeriten-Vereirr' za katoliško duhovščino sprejme za potovanje po avstrijskem cesarstvu 3 zdrave, katoliške duhovnike katerih eden mora biti vešč nemščine, drugi slovenščine in nemščine in tretji talijanščine in nemščine. Sprejmo se najpreje na poizkus proti gotovi plači ter primerno poduče.
Naloga nastavljencev obstoji v tem, da gredo od župnije do župnije ter opozorjajo katoliške duhovnike na način zavarovanja za starost in onemoglost, ki je vodi „Emeriten-Verein' za starostno preskrbo in invaliditeto katoliške duhovščine, in sprejemajo even tuvalne zavarovalne ponudbe. Po zadovoljivem službovanju sc duhovniki stalno nastavijo.
Natančne ponudbe s popisom dosedanjega delovanja naj se pošljejo na ravnateljstvo ,,Em«riten-Ve-reiei" katoliške duhovščine, Dunaj, I. Renngasso 13.
325 1-1
Krasne
BLUZE
največja Izbira v svili in v drugem modernem
:: :: :: :: blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO In OTROČJE = OBLEKCE =
^	po najnižlh cenah.
iKM. KRISTOFIČ porot BUČAR
Lj»bl,ana, Stari trg štev. 28.
Zavarovalnica proti ognju
išče izurjenega 3>9 3—1
potovalnega
t: uradnika
proti plači in proviziji. R^flektira se samo na dobro in kvalif cirano ost bo — Ponudbe pod št. ,,329" odpošilja upr. »Slovenca".
Danes, v soboto, 8. t. m.
bode
v gostilni pri „IARCANU"
Rimska cesta it. 19
domača
pr veselica
Začetek ob osmlt;.	Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
Andrej Marčan
313	gostilničar.
OVES
(„Wi)lkomm").

Ta težki oves obrodi v v*aki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zrasie visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže Ker se ta ov»*s na redko seje, zadostuje 60 kil za eno oralo. Podpisano oskrb-ništvo i ošilja 2/> kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za <2 K z vrečo vred Vzorce po ■> kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič
306 pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. 6-1
i V*V*r*1i*iin<~».—nrtifin) nij-mi~»ifiii_ n
Panorama Kosmorama
v Ljubljani I Dvorni trg štev. &
| pod „NarodB(i kavarne' Električna razsvetljava.
Razstavljeno od 9. febr. do vštev. 15. ftbr.:
Avstrijska
Riviera.

Kdor rabi dobro in ceno
bombaževino in platno
(kanafas, cefir, oksford, pisano tkanino, blago za obleke, atlas, keper, kmet, inlet, belo tkanino, brisače in robce itd , naj piše po zbirko vzorcev, ki jo dobi vsakdo zastoni in franko. 40 m ostankov, lepo zbranili, 5-15 m dolgih, kanafas, višnjeva tkanina, cefir, flanela, le la. blago,
K 16-
po povzetju.
315 1-1
Vzorci ostankov se ne pošiljajo.
HENRIK GOLDSCHMIED, tkalnica, Bystra pri Novem mestu na M.tvi (Češko).
Dva žlahtna konja
(lipicanca)
ter vsa konjska oprava in voz so na prodaj. Povpraša se naj pri Otort u Ploju, c. kr. notarju v Črnomlju.	305
16 letna deKlicn
večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe se prosi na „Učenka", poste restante, Škofja Loka. 321
vešča slovenskegain nemškega jezika, želi vstopiti kot učenka v
Ženitbena ponudba.
ft[lad, inteligenten gospod 3 jnat-nim premoženjem, jeli se tem potom seznaniti j olikano, do 24 let staro gospodično j ne^aj premoženjem. Le resne ponudbe s sli^o, se pri popolni diskretnosti vrne, se prosijo do 28. februarja na naslov:
7ranjo ioran.posterestante Ljubljana.
317 3—t
Qfanovanje
za eno samo stranko v celi hiši na Starem trgu št. 10 se odda z maj-terminom. Stanovanje obstoji iz treh sob, kabineta, kuhinje in vseh pririklin Električna razsvit-l)ava. V hiši ni nobene druge stranke, razun v pritličju prodajalna.
Več se poizve istotam v prodajalni
J. Podlesnik ml.
i 95

Panorama international
3 6
Pod Trančo 2.
i i
Razstavljeno od nedelje 9. febr. do vštev. sobote 15. febr. 1908:
Moskva
s cesarko palačo Kreme!.

■
Ugoden nakup
fe^ ostankov
40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 gld. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—10 V. J. Havliček
= v Podebradih, Češko. ■

A
Proda se po ceni
■ 24
hiša,
v kateri se nahaja že veliko let dobro idoči trgovina z mešanim blagom na Spod* njem Štajerskem pri farni cerkvi četrt ure od kolodvora južne železnice Pri hiši je velik vrt.
Pisma naj se pošiljajo na upravništve »Slovenca pod naslovom: »Trgovina z mešanim blagom«.
Trgovski vajenec =
iz poštene hiše se takoj sprejme« trgovino s špecerijo in delika« tesami.	322 3—1
Kje, pove upravništvo tega tista.
Gospodično-blogalnlcarko
pripravno tudi za druga pisarniška dela, veščo slovenskega in nemškega jezika, sprejme brez hrane in stanovanja
Adolf Hauptmann
3o3 3-i	v Ljubljani.
323 1-1
z dobrimi spričevali in kavcijo išče na Kranjskem in Štajerskem obširno poslujoča
velika vinska trgovina.
Ponudbe s fotograljo in spričevali sprejema upravništvo tega lista pod št. ,44'.
Trgovina 8 travnimi semeni Franc Kastelic
v Kandiji pri Rudolfovem.
Uljudno naznanjam,dasemotvoril popolno urejeno	t™* 5
trgovino s travnimi in deteljnimi semeni
ki stoji pod strokovnim nadzorstvom g. V Rohrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmet. družbe v Rudolfovem.
Vsa semena so preiskana glede ka-Ijivosti in čistote po c. kr. semenski pregledovalni postaji na Dunaju, tako, da jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem točno izvrševati, in ostajam z odličnim spoštovanjem
Franc Kastelic.
1
ne in
320 3-1
iz I. južnoštajerske kamnoseške industr, družbe v
Celju, kjer sem zadnji čas kot tehnični vodja vodil špecijelno delo po mojem izvirnem načrtu izdelanega glavnega oltarja nove župne cerkve na Teharjih. — Pravico kasirati, posebno pa delo za goraj omenjeno tvrdko hvaležno odklanjam, ker bodem vodil nadalje kakor prej svojo stroko v Celju. — Do spomladi si zgradim na že odločenem prostoru z vsem potrebnim opremljeno delavnico, sprejemam cenjena naročila, za katera se posebno prečastiti duhovščini kakor tudi slavnemu občinstvu toplo priporočam, v svojem stanovanju v Celju, Nova ulica št. 11. 1. nadstropje. — Zagotavljajoč solidno in in strokovno dovršena dela po nepretiranih cenah v splošno zado oljnost kot poprej tudi nadalje, beležim z odličnim spoštovanjem
VINCENC ČAMERNIK,

Podruini i v Spljetu
s
Delniftka glavnice;
i i K 2.000.000. i i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
4" ~
sprejema vloge na vložne knjižice in na žiro-račun proti Hr \2 |oobrestim.
Vloge na tekoči račun, koje ostanejo vsaj 60 dni naložene, obrestuje proti 8dnevni odpovedi s
trs- 5°|0.	_
============= Rentni davek od vlog na knjižice plača banka sama. =====
Podružnica s v Celovou* g
u Rezervni fond t i i i R 800.000. s s ii
Usodna Jteullka 20
Kako se je razjezil »Naš List« nad Slovencem«, ki je nekoliko pri solnčnem svitu pogledal na delovanje bivšega vrhniškega župana Jelovška in to nekoliko presodil ob padcu njegovem. V dno svoje liberalne duše pretresen piše »Naš List«: Ta mož (Jelovšek) je 20. t. m. odložil županstvo in se je umaknil iz javnega življenja. Zagnjusili so mu ga, zastrupili in šel je sani, šel — čistih rok, neomadeževan, cel mož.« — Proroško navdihnjen piše »N. List«: »Mi vemo, da bo Jelovšek takoj vseh vrlin bogat, ter da bo imel zopet vse polno častnih mest, samo če bo hotel. Treba mu je le posnemati Šukljeta! Toda tega ne bo storil, ker je značajen, zrel mož.«
Potem pa tako tožno očitajoče piše »N. List«: »Vrhnika je danes malone že čisto klerikalna. To ni krivda Jelovškova, nego onih, ki so mu metali iz zavisti pod noge polena, in pa tistih, ki hočejo žeti, kar je vsejal bivši župan.«
Mi »Našemu Listu« pravzaprav pritrjujemo. Jelovšek je res šel kot zrel mož, namreč zrel za političen pokoj; ni krivda Jelovškova, da je Vrhnika danes malone že čisto klerikalna, ker Jelovšek bi jo bil najrajši poliberalil. A reči moramo, da ga je to ravno upropastilo. Koliko pa je »vsejal«, bodo pokazali računi, mi ne vemo.
Ljudstvo ga je napravilo moža, a napravilo ga je na krščansko-ljudskem programu. Ker pa je Jelovšek zapustil ta program, zato ga je zapustilo tudi ljudstvo. Saj se gotovo Jelovšek še spominja na leto 1887. Bodi nam dovoljeno popisati ob kratkem skrivnosten prizor iz meseca septembra leta 1887.
Mlad mož je stopal po cesti z Brega gori po Vrhniki ter izginil zdaj v to, zdaj v ono veljavno hišo. Dalje časa se je po-mudil v hiši nekega vrhniškega možaka-poštenjaka in veljaka. Med njima se je razvil nekako ta-le pogovor. Mladi mož pravi: »Občinske volitve so tu. Jaz bi kandidiral za župana!« Veljak: »Dobro, a vedite, da le tedaj zmagate, ako nastopite kot vnet zagovornik ljudskih pravic, kot požrtvovalen občinski gospodar in kot pošten kristjan!« —»To hočem biti do svoje smrti,« de mladi mož, »vem pa, da zmagam, ako dobim za-se duhovščino; zato moram iti v kaplanijo in farovž.« Rečeno. storjeno! Še isti večer je stopal mlad mož v mraku okrog kaplanije in izginil vanjo . . . Kmalu je prišel zopet iz hiše, jo zavil okrog cerkve ter potrkal na vrata tedanjega gospoda dekana, ki ga je sicer srepo pogledal, a bil je blaga duša. Ker je bil mladi mož videti vnet delavec za ljudske koristi in je bil nekoliko izobražen, zmagal je glave in srca. Ko bi bil Jelovšek takrat videl tega moža, bi ga bil gotovo spoznal, danes bi ga seveda ne spoznal več, ker se je v dvajsetih letih dokaj spremenil; ni več tak, kakršen je bil.
Dne 20. septembra leta 1887 je že padel stari župan Lenasi, in županski stol je zasedel mladi mož. Celih dvajset let je sedel na tem stolcu, ki ga je podpiralo ljudstvo in duhovščina. A postajal je mož čedalje bolj oblasten ter jel prezirati one, ki so mu podpirali stol. Nazadnje se je popolnoma predrugačil, izneveril se je ljudstvu in duhovščini; klanjal se je do tal celo tistim, ki so tepli i prvo i druge. Je-li potem čudno, ako so vsi skupaj spustili ta stolec županski iti ga niso hoteli podpirati več?
Naj godrnja »Naš List« karkoli hoče, to je pa vendar pomembno, da ravno število 20 igra tako vlogo v življenju tega moža. Dne 20. septembra 1887 je sedel na županski stol, 20 let je na stolu sedel, dne 20. januarja 1908 je s stola padel. Število 20 sestoji iz številke 2, kateri je pristav-Ijena 0 (ničla). Kdor hoče v politiki igrati dve vlogi obenem, prav gotovo postane ničla. Tako se je zgodilo tudi v tem slučaju in to smo hoteli pribiti politikom za pouk.
Atentati na vladaric od leto 1854, dO 1908.
Umori.
Od leta 1854 do leta 1908 so bili izvršeni sledeči atentati na vladarje in predsednike:
1854: Umor Karola III. iz Parme. Morilec: Antonio Carra, črevljar. Vzrok: maščevanje.
1860: Umor kneza Danila črnogorskega. Morilec: Kadič, ki je bil od kneza izgnan.
1863: Umor generala Venancia Flo-res, predsednika uruguayskega.
1865: Umor predsednika severoame-riških držav Lincolna. Morilec: Booth.
1868: Pristaši Karagjorgevičev umorijo kneza Mihajla srbskega.
1872: Umor polkovnika Balta, predsednika ruplike Perrt.
1875: Umor dr. Garcia Moreno, predsednika ecuadorskega.
1876: Umor turškega sultana Abd-el-Aziza.
1881: Nihilisti umore ruskega carja Aleksandra II.
1881: Umor predsednika severoame-riških držav Garfielda. Morilec: Guiteau.
1894: Umor francoskega predsednika Carnot. Morilec: Caseiio.
1896: Umor perzijskega šaha Nasr-ed-dina. Morivec: Mollali Režah.
1897: Umor urugiiayskega predsednika Idiarte Borda. Morilec: Arredondo.
1898: Umor cesarice Elizabete avstrijske. Morilec: Luccheni.
1899: Umor predsednika v San Do-mingu Ulyssesa Heureaux. Morilec: Cau-res.
1900: Umor kralja Humberta italijanskega. Morilec: Bresci.
1901: Umor predsednika severoame-riških držav Mac Kinleya. Morilec: Czol-gos.
1903: Umor kralja Aleksandra srbskega in kraljice Drage.
1908: Umor kralja Karola portugalskega in prestolonaslednika Louis Fi-lippa.
Preprečeni atentati.
1852: Atentat Morino na kraljico Iza-bello II. špansko.
1855: Atentat Pianori na Napoleona tretjega.
1858: Atentat Orsini na Napoleona tretjega.
1867: Atentat Berczovvski na carja Aleksandra II. v Parizu.
1878: Atentat Model (11. maja) in No-biiing (2. junija) na nemškega cesarja Viljema I.
1882: Atentat Oberdank na cesarja Franca Jožefa I.
1882: Atentat Mac Leagh na kraljico Viktorijo angleško.
1897: Atentat Bispo de Mello na brazilskega predsednika Prudente de Mo-raes.
1898: Atentat Karditsi in Georgi na kralja Jurja grškega.
1900: Atentat Salsous na šaha Nasr Eddina v Parizu.
1905: Atentat anarhistov na kralja Alfonza XIII. španskega in francoskega predsednika Loubeta v ulici de Rohan v Parizu.
1906: Atentat na Alfonza XIII. in kraljico na njihov poročni dan (31. maja v Madridu). Napadalec: Morales.
Usoda nekaterih atentatorjev.
Caserio, morilec predsednika Carno-ta (24. junija 1894) giljotiniran.
Luccheni, morilec cesarice Elizabete (10. septembra 1898), obsojen v dosmrtno ječo.
Bresci, morilec kralja Humberta (29. julija 1900), obsojen v dosmrtno ječo, si pozneje sam konča življenje.
Solsou, napadalec na perzijskega šaha v Parizu (2. avgusta 1900), obsojen v dosmrtno ječo.
Czolgos, morilec predsednika Mac Kinleya (6. septembra 1901), obsojen na smrt na električnem stolcu.
Morales, napadalec na kralja Alfonza XIII. (31. maja 1906), si sam konča življenje.
SlcllsKI cestni roparji
Sicilija, dežela večnega solnca, sc še danes lahko ponaša, da v njenih gorah in dolinah še ni popolnoma izumrla stara romantika cestnega razbojništva. Seveda so že davno prešli časi, ko sta ondi kraljevala znana cestna razbojnika Gambino in Leone; njuni imeni še dandanes ljudstvo izgovarja z občudovanjem in z neko grozo. Znani Varsalona je brez sledu izginil. Mnogo let je vznemirjal različne oblasti ter jih zasmehoval s svojo premeteno zvitostjo. Nekega dne pa je zginil, in od tedaj ga ni nihče več videl; šc danes nihče ne ve, je-li padel kot žrtev maščevanja, ali se je izselil v tujino.
Le majhen del sicilskih cestnih roparjev je še ostal. Med njimi sta dva posebno slovita in znana: Failla Mulone in nič manj strašni Salomone. Failla Mulone je po rodu pastir iz Motite Doro iz proviti-cije Caitanisetta; njegova ljubimka mu je postala nezvesta. Ona in njen novi oboževalec sta plačala krivdo z življenjem, in s tem se je pričelo Mulonovo razbojniško življenje. V njem slavi junak fantastičnega roparskega romana svoje vstajenje. Prebivalstvo na deželi se ga boji in ga obožuje. O njegovih grozovitih činih maščevanja in o njegovi velikodušnosti je razširjenih na stotine anekdot. S skriv-
no pomočjo ljudstva hodi še dandanes po | deželi, oborožen do glave, pripravljen bojevati se z sovražniki. Ce mu pri tem bolj trda prede, se umakne v gorovje ali pa se zateče k svoji ljubimki. Pred dvema letoma ga jc presenetila policija v neki samotni hiši v okolici Motite Doro, kjer se je vnel hud boj: dva uradnika sta bila mrtva, mnogo jih je ranil, in nazadnje je Failla Mulone srečno odnesel pete. Nek časnikar iz Monte Doro je poročal o teiri boju v nek list v Palermo. Toda Failla Mulone je nioderii cestni razbojnik in čita tudi časopise; njemu poročilo ni ugajalo, ker je bila v njem premalo pohvaljena njegova hrabrost. Par dni kasneje jc sporočil uredništvu časopisa, da bode poročevalca radi slabega poročila kaznoval s smrtjo. Sestavil je sam poročilo o boju in priložil deset lir, da se natisne. Poročevalec je pa še istega dne zapustil Monte Doro in se preselil iz strahu pred maščevanjem v Palermo.
Drugi znameniti cestni razbojnik, Salomone, je pred kratkim zgubil zlato prostost. Pred polovico leta se je posrečilo ujeti ga, in v par dnevih pride pred porotnike v Caltanisetti. On je bil zbežal v gore radi nekega prepira pri občinskih volitvah. O njegovi aretaciji se govori po vsej Siciliji. Neki posestnik, od katerega je zahteval z orožjem v roki gostoljubnosti, je pridejal jedi nek prašek za spanje. Ko je zaspal, je obvestil posestnik orožnike. Toda Salomone se je v zadnjem trenutku zbudil in se spustil v beg. Ni še daleč pritekel, ko ga je obkolilo osem orožnikov. Po kratkem boju so ga premagali. Ponujal je 5000 lir, ako ga izpuste, toda orožniki so ponudbo odklonili in ga odvedli v ječo. Odkar je umoril pri volitvah v Barro Franco župana, svojega političnega nasprotnika, je živel od ropa, ter je vedno rabil svoje bodalo, kedar je bila njegova prostost v nevarnosti vsled špi-onaže ali izdajstva. Obenem z njim so zaprli 4 druge osebe iz Barro Franco, ker so ga te pripravile k njegovemu prvemu umoru. Vendar on pri viteških Sicilijanih nc uživa iste časti in občudovanja, kakor Failla Mulone. Ne morejo namreč pozabiti, da je župana na zavraten način v hrbet ustrelil. Akoravno občudujejo njegov maščevalni čin, vendar zaničujejo maščevalca, ker je svojega nasprotnika umoril brez častnega boja.
Idrijske novice.
i Kristan maže mesec za mesecem v svojem »Napreju«, prav kakor je svojčas delala »Jednakopravnost«, kateri smo pa tudi usta zamašili. Kristan, mlad, neizkušen, naj zasmehuje ljudi, ki so s poštenim delom dosegli, kar on nikdar nc more, in mi naj molčimo! Kar smo pisali o špehu, žitu, godbi itd., je vse res in vsak, kdor Idrijo pozna, mora priznati, da gre pri nas hitro nazaj. Uredbe, za katere bi drugod ljudje Boga hvalili, se pri nas meni nič tebi nič odpravljajo brez pomisleka na usodepolne posledice, ki se bodo sčasoma pokazale. In kdo je Kristan? Ali je kak ugleden trgovec? Nc! Ali je hišni posestnik ali izkušen obrtnik? Ne! Ali je kak zasebnik, ki plača mnogo davka? Ne! Kristan ni druzega kakor dobro plačani vodja koiisumnega društva, — službica, katero mu lahko vedno odpovejo in ki nc predpisuje nobenih študij in nobene kavcije. In taki ljudje ponižujejo mestne prebivalce in se vedejo tako, kakor je Kristan storil pred par leti pri volitvah: S klobukom na glavi, sedeč na mizi iu z nogami ua stolu je bil pri komisiji in je ogovarjal volivce. Ker nekateri javni funkcijonarji v Idriji naših razmer prav čisto nič ne poznajo in temu možu prav nezasluženo čast izkazujejo, mu je zrasel greben, katerega je treba odstriči, in ki mu ga tudi bomo odstrigli. Uradnik VIII. činovnega razreda sreča Kristana na cesti in se mu prikloni, globoko, kakor kakemu predpostavljene-ine. In kaj naredi on? Prst položi na krajce od klobuka in reče: Servus! Kje na Slovenskem sc ponižujejo ljudje nasproti takim kakor je Kristan, ki smo ga opisali zgoraj in ga v Gorici in na Jesenicah dobro poznajo? Res: Idrija je globoko padla, če to vzdrži. Mi Kristanu vse najbolje privoščimo; mesto ravnatelj naj sc imenuje konsumni svetnik, a obsojati moramo, če se mu klanjajo ljudjfc, katerim nima on ničesar ukazovati. Sploh: ali ima Kristan v Idriji komu kaj ukazovati? Ljudje, streznite se! Časi se nam zde preresni, da bi nas terorizirali liudie kot je Kristan. Ne, trikrat ne! In potem: Kje na ljubem svetu jc mogoče, da bi oblasti mirno gledale tako divjanje, kakoršno smo doživeli lani 14. junija, ali pa tako upravo, kakor smo : jo videli pri naših liberalcih in tudi s številkami dokazali? Take popustljivosti in
takih razmer ne smemo trpeti, in jih trpeli ne bomo, bičali pa toliko časa, dokler jih ne odpravijo tisti, ki so k temu poklicani.
i Javni shod socialnih demokratov se je vršil v soboto, dne 1. februarja. Gospod dekan ni bil navzoč, ker jc prej dcputaciji socialnih demokratov povedal, da se on toliko časa njih shodov ne more udeleževati, dokler ne dajo zadoščenja, ne njemu, pač pa Idriji. On je kot poslanec na javnem shodu račun dajal in Kristan in njegovi sodrugi so rekli, da poslanec laže, ko jc trdil, kaj jc pred dvema mesecema »Naprej« pisal. V »Slovencu« se je dobesedno prepisalo in videlo, kedo je lagal. Dokler oni v listu nc priznajo vsaj, da so se takrat »prenaglili«, toliko časa ga tudi zastonj vabijo ali pričakujejo na svoje shode. To je on časti Idrije dolžan.
Dopisi v »Slovencu« baje žalijo delavstvo in zato javen shod. A razprava na shodu je pokazala, da je bil le užaljen Kristan, pa nobeden delavec. Bral je namreč iz »Slovenca« le ono, kar se njega tiče, a je slabo naletel. Vselej vajen, da so mu njegovi slepo pokorni, da ploskajo ali nemir delajo, kakor se jim znamenje da, je bil isti večer presenečen, ker ie prvič videl, da so mu pokorščino odpovedali. — »Ali sem jaz res v Idrijo priberačil,« kakor »Slovenec« laže? Odgovorite sodrugi!« je pozival. — Vse molči — Saj je obče znano, da je pismeno prosil iz Gorice sem, naj se mu le toliko d&, da bode živel. Le 24 goldinarjev mesečno naj mu dajo, saj je on skromen, z malim zadovoljen in veliko ne potrebuje. Odbor ga je sprejel in mu velikodušno naklonil 47 gld. plače. — »Kdo mi je zastonj daial hrano in stanovanje?« bere dalje iz »Slovenca«. — »Prašarn Vas navzoče, kdo mi je v Idriji kaj zastonj dal?« — Zopet vse molči. — Strašno mora imeti svoje sodruge za bebce. Saj je rudar in hišni posestnik Ignacij Modrijan sam z lastnoročnim podpisom v »Slovenskem Narodu« se izjavil, da ga je iz usmiljenja imel na hrani in stanovanju brezplačno. To je obče znano in sedaj hoče vtajiti. A sodrugi imajo toliko vesti, da nočejo očitno lagati. Za trenutek se tega spomni tudi Kristan, zato naglo popraša: »Ali mi je dekan kaj dal? Odgovorite!« Sedaj sc zasliši več klicov: »nič!« — »Ali ste mi katerikrat kaj pridali? Sodrugi, odgovorite?« — Trije se oglase: »Nič!« Na občnem zboru, ali javnem shodu ni bilo nobenkrat o tem kaj govora. Drugim se pa le čudno zdi, kako je Kristan brez vsakega priboljška prišel od 47 gld. do 100 goldinarjev mesečne plače, zato molče. — »Za šalo sem le pisai v »Naprej«, da ima dekan 3500 kron postranskih dohodkov, a on je tako naiven, da mi na dolgo v »Slovencu« odgovarja, da to ni res.« — Sodrugi zopet molče, ker prej je bilo vse zares, da bi vsak prisegel na to, kar »Naprej« piše, sedaj naj bo pa le šala, ko je Kristan v zadregi. Nič kaj niso zadovoljni, ker sedaj ne bodo razumeli svojega lista, ker ne bodo do vsakega javnega shoda vedeli, kaj je šala, kaj pa resnica. — Preide se na tri idrijske kandidate, »Arko je dekan, klerikalni program zahteva vse na verski podlagi, mi pa smo temu dijaitien-tralno nasprotni. On se je bahal, kaj je vse dosegel, a on ni nič opravil, vse kar smo dosegli, je pridobila naša solidarnost, poulični manevri so nam dali splošno in enako volivno pravico za državni zbor. Kristan pa je interveniral z dopisi v »Ar-beiter-Zeitung« in v Gluckauf«, da jc vzbudil zanimanje za našo realko. Vse, kar drugo pišejo ti klerikalni sleparji, je laž.« — Tako Kristan. Sodrugi molče, malo predebelo se jim lc vse zdi. — »Gangl ima nekaj simpatij pri delavstvu,« nadaljuje, »Liberalci se niso upali katerega svojih postaviti za kandidata, če bo Gangl padel, mislijo oni, »za šolmaštra je vse dobro«. Vendar naj bi Gangl ra.ie kandidiral v Ljubljani, če že hočejo liberalci imeti za poslanca učitelja, za iiidustrijalni kraj, kakor je Idrija, ni da bi bil učitelj poslanec.« — Sodrugi zopet molče, čudno sc jim zdi, da hodi Kristan k Gangiiiti na večerjo. Sedaj zabavlja črez njega, pri ožji volitvi nas bo pa Gangliiu prodal. -Tudi jih nič kaj ne potolaži, ko zabavlja črez Hribarja liberalca, ki je vstopil na Dunaju v klub, v katerem je več »farjev«, kakor v Slovenskem klubu. — »Etbin Kristan, to je mož za nas. On več naredi kakor 20 drugih poslancev, on je neustrašen boritelj za delavske koristi, zato ga morajo voliti tudi obrtniki, krčinarji in vsi drugi, ki so kaj od delavstva odvisni. Dekan ie rekel na shodu pri Didiču, da želi, naj bi rudar zastopal Idrijo. Kar odstopi naj Kristan, pa bo mir!« Zopet se čudno ~di poslušavcem. Etbin Kristan sc veliko bolj zanima za gledišče, kot pa za rudarstvo, ali delavstvo, v Ljubljani stanuje, kako bo poznal naše raztnere. — Sodrug
Kokalj se postavi, da je on špehmojster v Idriji. Ker klerikalci govore o nekih računih pri špehu, jim bo že svoječasno pokazal. — A zopet ne vgaja poslušavcem, ker bi vendar že radi videli, kako je vendar s špehom in računi. — Tretji govornik je Straus. Pove, da je bil v deputaciji, ki je vabila dekana na današnji shod. Jezi se na oba Kavčiča, ki vedno ponujata 1000 kron onemu, ki dokaže, da sta res drugo interpelacijo vložila, kakor ono, katero sta tudi socialnim demokratom vročila. — Kristan na koncu shoda pove še najboljši dovtip. »Vsi dopisi v klerikalnem časopisju gredo skozi dekanove roke. Saj vidimo v »Slovencu« pri idrijskih novicah pred vsakim odstavkom »i«. Vsi ti »i« niso nič druzega, kakor »Miha«, vsi zaznamvajo toraj le Miha Arko, dekana idrijskega.« — Ker ne vč nobeden nič več povedati, se zaključi klaverni shod, na katerega so prej s plakati, na katerih se je blestel le veliki ?, tako silno vabili. Ker pa ni bilo ne liberalcev, ne naših pristašev, je bil slabo obiskan. Žensk veliko, mladih rudarjev nekaj, volivcev pa prav malo.
i Kristan zapusti Idrijo. Na tem shodu je Kristan spoznal, da njegova slava pri nas po.iemlje, zato se je drugi dan pri seji socialnih demokratov reklo, da v šestih mesecih zapusti Idrijo. Prago bo menda osrečil s svojo osobnostjo in tam upa hva-ležnejše polje dobiti za svoje delovanje,
i Zadnjo nedelfo imel je kandidat Arko dobro obiskan shod volivcev, na katerem je kazal v koliko se je dosedaj storilo za prospeh Idrije, in kaj še čaka. Čudili so se navzoči, ko jim je povedal, da je naše županstvo prosilo dr. Žitnika, naj govori pri proračunski debati za realko. Toraj je Slovenska Ljudska Stranka le dobra, in celo sedaj, ko duhoven kandidira zopet za Idrijo, se upajo s tako prošnjo, ker so le prepričani, da bo ta stranka še največ dosegla. Idrijski poslanec bo tedaj največ dosegel po svojih tovariših v državnem zboru. Kako zaslombo bo imel Gangl ali Kristan, ako bi kateri teh dveh prodrl? Volivci so sklenili agitirati pri omahljivih, da bo izvoljen Arko, ki je že tako daleč dospel s podržavljenjem realke.
Po suefa.
Vstaja učencev. Iz Chalons-sur-Mar-ne se poroča z dne 5. t. m.: Nekega učenca prvega oddelka na obrtno umetni šoli so izključili iz zavoda, ker je vrgel proti nekemu pazniku težak utež. Njegovi tovariši so se izjavili z njim solidarni in so se uprli vodstvu zavoda. Prefekt jih je skušal pomiriti, a ker se mu ni posrečilo, je odslovil cel prvi oddelek. Učence so s pomočjo vojaštva spravili na kolodvor.
Osobja pariške velike opere je brez solistov nad en polk, namreč 153.3 oseb. Zbori imajo 165, godba 110, balet 189 oseb, figurantov je 277, strojevodij, mizarjev, tapetnikov itd. je 279. elektrotehnikov 28. S kostumi ima opraviti 87, pri oblačevanju pomaga 136 moških in žensk.
Mojstrska dela cerkvene umetnosti. V Pragi so otvorili v palači grofa Thuna razstavo, ki predočuje razne krasne izdelke cerkvene umetnosti. Razstava vzbuja največjo pozornost. V štirih dvoranah je razstavljenih nič manj kot 200 najdragocenejših liturgičnih predmetov. Razstava je prirejena v proslavo papeževega jubileja. Ne čelu odbora stoji kanonik Kaspar; v odboru so: kneginja Ana Lobkouitz, grofica Ana Thun, kneginja Kristina Sclnvar-zenberg in grofica Dobrzenska.
Tiger ga je raztrgal. V Frankobrodu ob Meni je prišel neki uslužbenec tamošnje menažerije pri čiščenju tigrove kletke z ramo preblizu omrežja. Zver ga je zagrabila, mu razmesarila roke, prsi in rame.
Napačni gluhonemec. Na Dunaju so zaprli 34letnega agenta Adler.ia, ki je v zadnjih letih izvršil pod pretvezo, da je gluh in nem, mnogo velikih goljufij. Več let je že živel na stroške državne in zasebne darežljivosti. Prepotoval je vso Nemčijo in povsod varal podporna društva in oblasti. Adler je bil že preje večkrat kaznovan.
Nov tip podmorskih čolnov. Mornariška oblast v VVashingtonu je naročila podmorski čoln tip l-ake, ki bo največji in najhitrejši, kar jih je bilo dosedaj zgrajenih. Čoln bo preplovel pri hitrosti 16 vozljev v uri ,3000 morskih milj.
Med plesom umrl. Na Dunaju je dne 5. t. m. zjutraj nenadoma umrl pri plesni zabavi v nekem hotelu v okraju Mariahilf mlad mož, zadet od srčne kapi. Njegove istovetnosti niso mogli takoj dognati.
fiomoseksualiteta v pruski armadi. Višje vojno sodišče VI. armadnega zbora je obsodilo poročnika lienniga v Neisse radi prestopka proti § 175. in zlorabe službene oblasti v triletno ječo. Divizijsko sodišče ie predlagalo enoletno ječo.
Majhen razloček. Neki nemški časopis je obelodanil sledečo šalo: Čvrst ru-dokop v Mansfeldu je bil zelo podoben knezu Bismarcku. Na to svojo v nanjo podobnost je bil zelo ponosen. Nekega večera je sedel v krogu svojih tovarišev v gostilni ter se bahal s tem. Povdarjal je, da ima natančno isto podobo, isto velikost, enako brado, iste poteze na obrazu, samo dva funta je lažji od Bismarcka. Temu besedičenju je pristavil nek tovariš: »Seveda, ta dva funta ti manjkata na možganih.«
Nečloveški soprog. 4. t. m. je v Wil-helmburgu delavec Franc Zauner med prepirom zasadil svoji ženi velik kuhinjski nož v vrat. V par minutah je bila žena mrtva. Zaunerja, ki ima pet nedoraslih otrok, so izročili sodišču.
Dvojica Goold. Pred nekaj časom smo poročali, da so obsodili v državici Monaco na smrt Gooldovo ženo in njenega moža v večletni zapor radi roparskega umora. Sedaj pa je knez Albert pomilostil Gooldovo v 25-letno prisilno delo v Guyani.
Kapelica v železniškem vozu. Do sedaj še ni bilo slišati o kaki kapelici v železniškem vozu. Kapelico v železniškem vozu si ie v zadnjem času omislila gospa Ryan, soproga bogatega Amerikanca Tomaža Ryan. Na ožji strani voza se nahaja majhen, lepo okrašen altar, ostali del pa je prirejen za obiskovalce božje službe in opremljen s stoli. Ker gospa Ryan mnogo potuje, ima navadno s seboj duhovnika, ki bere večkrat v tednu in ob nedeljah sveto mašo; ako pa tega ni, pa pozove kakega duhovnika iz bližine postaje, da opravi daritev.
V župnišče v VVarenu so neznani zli-kovci 30. m. m. streljali s samokresi. Župnik, njegova sestra in postrežnica so se bili že podali k počitku. Streli so bili vsi na-merjeni proti spalnim sobam. V tej nevarnosti so se vsi trije skrili v notranjščino poslopja, da so bili varni pred krogljami. O napadalcih ni nobenega sledu.
Širite, naročajte »Slovenca"!

m*
Hiša
tik velike ceste, oddaljena 5 minut od post. Javornik na Gorenjskem se ppoda iz proste roke zaradi družinskih razmer. - K hiši spada tudi več parcel; poleg hiše je vrt, pripraven za stavbišče.
V	hiši sami je tudi urejeno za pekarijo.
Več o tem pove lastnica Marija Planinšek na Koro&ki Beli &t. 93, pošta Javornik, Gorenjsko.	231 (4)
V	UčljOrn Odda se takoj pod ugodnim pogojem
mehanska
pmnica
na Sv. Petra oesti. Prostori so popolnoma prenovljeni in s potrebno opravo preskrbljeni. Več pove zaloga Puntigam v Ljubljani.	369 3—3
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor ftII. Isti deluje da postanejo lasje gosti, dolgi ln odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-riftič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
2728 II. 10-10
za živino.
Bolnica
Ordinacija od 9.—11. dop
Telefon štev. 44.
143 14
Cerkveno opravo
in	70 9
električna svetila
j priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu
Leopold Tratnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 27.
Vsdnu »e'ika »loga — Postrežba točna.
Prodasta se
u Kamniku.
M ■ ■ H ^ M Prva obstoji Iz dveh M III H lepih stanovanj, ima ^^^ ■ I ■ ■ veliko dvorišče in ne-H^B lll^vl kaj gospodarskega poslopja ter je vse v najboljšem stanu primerna za kako obrt ali trgovino. Druga obstoji iz enega večjega stanovanja, gospodarskega poslopja, velikega sadnega vrta In vrta za zelenjavo, primerno za kakega penzijonista. Prodasta se obe hiši skupno ali pa tudi vsaka posebej, pod zelo ugodnimi pogoji. — Natančneje se poizve pri Antonu Svetic-u v Kamniku št. 86. 195 o
V službo vzamem s I. aprilom
W izprašanega
strojnika
(mašinista)
ki zna tudi dobro pisati in računati, stalno in s prostim stanovanjem, če tudi z družino.
IVAN ZABRET
parna opekarna. Bobovek p. Kranj.
Odda se v najem
s I. majem 1908
v hi&i it. 4 na Emonski oesti
za prevozniški obrt pripravno
stanovanje
obstoječe iz sobe. kuhinje, konjskega hleva, kolnice in dveh shramb za seno. Natančneje se izve pri hišnici. 300 3- 3
■t* 1 /£jrrn>r~iJr~> JVatrn &>ii/o tU.*brc>, pv ceni trt *xzsnasl/ivt!-pvtavciti ruy sv obm>ji>
cSirnt >n<TMn etelx«
v Jfy'uMjituii y{blodix>rsMe ultcv "Xbntcovrs(nu(A.yasni2u tkftv se bmpfa&io.
I stota m sprejmejo se dobri in zanesljivi zastopniki.
Dobre harmonike kron 4 80,
50.000 komadov prodanih-Nikake oarine! Jamstvo!
Zamena dovoljena ali denar nazaj.
St.300»/4,10 tipk, 2 reg., 28glas.,vel 24/12cm K480 St. 657^,10 tipk, 1 reg., 28 glas., vel., 30/15 cm K 5-20 St. 656'/,, 10 tipk, 2 reg., 28 glas., vel. 24/12 cm K 5 40 ftt. 305';4, 10 tipk, 2 reg., 50glas., vel. 24 12 cm K6 20 St. 663';,, 10 tipk, 2 reg., 50glas.,vel.3l/15cm K8 -Pošilja po povzetju c. in kr. dvorni založnik
Hanns Konrad, razpoSUJalnlca glasbil,
Most St. IOIO (Ce&ko).
Glavni cenik s 300 sliksml dobi na željo vsakdo zastonj In poštnine prosto. 87 16-*

Vedno Vedno = DEBELOST =
English Breakfast Tea
redno zdrav in prijetno diši. Edino pristen z lubjevo prevezo Iz
Einhorn - lekarne v Wel«u
1 zavoj 3 K, dvojni zavoj 5 K 50 v. posktišnja I K 50 v, pošto posebej	2si 2
Prof.PAWL<?W
označuje
n* podlagi točnih preiskav 2 d r a v 1e k za najmogočnejšega zlu|evalca •ekretorsillli želodčnih živcev. Prav odlično pa tbu|a|o tek, kref e želodcc ln olajšalo bolečine prave Bradyjevo želodčne kapljloa Pospešujejo opravita prebavnega dela, slast do jed|, odstranijo telesnemu dobrobltn škodl|lvo napen|anje, čezmerro tvo-rttev kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi sc v lekarnah. O. B r a d y, lekarnar, Dunaj X. Flelschmarkt 1,462, razpošilja Sest steklenic za K S'—, tri dvojnate steklenice za
20.000 metrov
ostankov
10 10 ra dolgih, najfinejših, popolno brez napake, obelj., primerni za najlin. telesno ali posteljno perilo
Rumburika ln batlst.-tkanlna . po 24 kr. meter Ceflr za domačo obleko, bluze, predpasnike, otr.obteke, Izbor, kakovost, lepi nežni vzorci po 18'/, kr. meter Kanavas za postel|ne prevleke, zajainč. perilno, gosta kakovost, živahne barve 80 cm širok po 24 kr. meter 120 „ . . 35 „ Rjuhe brez Siva, 2m dolge, 150 „ „ r 00 n kom. Kuhin)ske brisače, šahov vzorec . . 18 . „ Brisače za posodo, rudeče karlr. , 10 „ ,
tkalnica" za'p"atno EMIL FUCHS, Nachod 16. 254 3 2
Najmanj se pošll|a 5 kg za poskušnjo = ca 45 metrov. Neugajajoče se vzame radevolje naza|; vzorci se prilože le zavoju za poskušnjo.
mmamaammmaiaiažuimaimai
Čudež
industrije
^ Nev-York In London nlsla prizanašala niti evrop-|t ski celini ter je velika tovarna srebrninc prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-, čilu delavnih moči Pooblaščen sem Izvršiti ta nalog. , Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti ' temu, da se mi povrne
gld. 6°90 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 kom amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada 6 kom. smer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer pat. srebrnih kavnih žlic, i kom amer. pat. srebrna zajemalnlca za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnlca za mleko; 6 kom ang Vlktoria čašlc za podklado ;
2	kom efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; t kom. najfln sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6 90. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter |lh je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni
S'd. 6 90. Američansko pat. srebro je znano, je oz in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se gar&ntuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
ženitovanj8ko In priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v
A. HIRSCHBERG-a
eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga na Dunaji II , Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provlncijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno ie z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina) Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil sem s pošiljatvljo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker ie vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da ml pošl|ete še jedno. St. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamllo Bohm, okrožni iu tovarniški zdravnik.


S neslanim namiznim orodjem sem zeli zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi
v Sarajevu.
Sarajevo, 22 oktobra 1904.
mmmmirnmmmmmm
Rane
Tink« vrat* morajo skrbno varovati pr.d vaako nesnago,
ker «« p« t«j lahko vsaka tadl najmanjša rana razvije t
solo hudo, težko ozdravljiva raso. te 40 lat sa je It-kazalo mefilno vlain« mazila, taka Imenovana praško domač* mazilo kat zanesljivo sredstvo ia «bvsoo. To vzdriaja rane Uit«, »bvaroj« lat«, olajšaj« vnetja Ia boleCina, hladi In posp«taj« zaceljeaj«.
—— Razpošll|a ii vaak da*. —— t puška 70 via., pol pašlca 50 vinarjev. Proti predplačila K 9'lti se pošljej« 4 pušlc«, ali E 7 - 10 pošio poštnin« oroeto aa vaako postajo avstro-
egrske monarhije. Val deli embalale ImaJ« a a k o n I to deponovnno •aratveno znamko.
Glavna naloga
B. FRAGNER, l kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl imeni orla" Praga, Mali stran«; »osi Nerudove al. 203.
Zalog« v lekarnah Avstro-Oftrak«, v LJab* IJaol ie dobi pri gg. lekarjlh : 0. Plceoll, D. pl. Traktu;, B Kardetaebllgav, J Harv-
- Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
priporoča svoje ssK$a©»*iirBO pivo« — Specialiteta; 9Salwator' (črno pivo a la monakovsko). =
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). »»«««■««■»■« ^jfiSjatu« na dom sprejema r«5taurot«r „J<ar©dnege Demo" g. K«' i »5 n i K (Telefon št R?.,") ^
1504 34
Szantnerjevi črevlji
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Največja IST Zimskih črevljev ^fiS6 zaloga ^ Dokolenic Ckamašen>^Sin MZT Črevljev za dom LS"*!^
Sgf^** Moški 6evlji "d K 8-— naprel. Ženski čevlji, nizki, od '	K 4 80 naprej. Ženski črevlji, visoki, od K 8 50 naprej.
scar_ — Trgovci dobijo primeren popust« -
IMHMiMBBMMIMI^
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
Ijubljana, Šelenburgove ulice 4, Ljubljana
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila prot' povzetju.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
»odarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 231J

Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice
vnainovejsiii fnconnh in v velikih izbernii
priporoča n2 52—28
Ivan Sokiič.
Pod trranfco ftt„ 2. Postaja. e!*k.ioleinlce.
um
iz proste dana pritlična
roke se proda novozi
280 3—3
hiša
s 5 sobami in vsemi pritiklinami v Rožni dolini št. 178. Več se izve ravnotam.
j-'-. <t •• •Miineaiu i it mi i
Z električnim obratom urejena tvornica
G. Skrbič
143 Zagreb43"7
lisca štev. 40
-f.
____priporoča
svoje slovite solidne in cene ža-luzije, lesene, tkane in platnene rolete, železne in lesene za-t«ornice za izložbe in prodajalne ter prosi, naj se tej solidni tvornici izvoli nakloniti največje zaupanje. Ceniki in proračuni zastonj.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta it. 19, (S. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
»« priporoča prafi. dnhovMlmi
izdelovanje cerfivenifi
p&VCL~
mentov.
Izdelaj« oelit o ni* t« kazal« t Tseh liturgičnih barvah, plavijaie, obhajila« bon«, itol« in ™ k ilaibo boljo potrebn« itviri, priproit« in najfinej«, kakor m glaii uročilo, t c vil na tem in da tem vere njo. — 1s d • 1 a j • tudi buiiira ia ba.lda.hln« ter iivriuj« vsakovrstna urkTiK parilo ii priitnega platna. Vporablja ■amo dabra blag«, caaa po aiagtčBMtl alzka, mgoUvlja trpeino, veatno delo in hitro poitreibo. Prenovljonj* starih paramentov tndi zadovoljno prevzata«.

Obtmaorffmm /. 1*4%.
Slikarja napisov
Stark ta pohištrena pleskarja.
V etika zbirka dr. SchOnfeldovth lan v tubah za akadem. slikar [a.
Etekričnl obrat
mmBH
Tovarna In prodaja oljnatih barv, flmeia In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In fcomptolr: Ttltfon 154. Ptlavnlcai
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
U«t»norljmno /. 1842.
Zalog« čoplčev za pleskar)«, 18-karj« In zidarje, fctedllnega mazila za hrastove pode, karboHneJa Itd.
Priporočava m tudi si. občinstva n vsa ▼ Bajta o stroko spadajoče delo v atesti ia na deželi kot priznana reelao in fina pa najnižjih cenah. __76» 88—20
Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
inemafograf EDISON
Dunajska cesta nasproti Ssavarne „Europa". s :
W Danes v soboto nov spored.
166
Vsak četrtek in soboto od 3. d o 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-s s žani ceni. : c
Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. _- Kongresni trg 19. ——
J Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnitn" aparatom
■
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2782 19—13
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvišji ceni zmedene in odstrižene lase.
11. lužnostalerska kamnoseška
industrijsko družba Celje ^
Nove ulice &tev. II.	1044 26-1 Ic>!
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Kolenc, Fr. Strupi.
Stavbena in umstna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjlc, podbojev, tasad, nastavkov itd. iz različnih kamanov in oementa.
ftpeojjalna dalavnioa in podobarski atelije ia amatna cerkvena dala kakor: altarjev, prižnic, obhajllnih miz, krstnih tn kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, tn hodnikov s lamotnlm ali cementnim tlakom
izdelovanje
pohištvenih plošč U različnih t ar najbolj idočih marmornih vrat v vseh oblikah
Mnogobrojna zaloga grobnih I spomenikov I
U različnih marmornih vrat granitov in sijenitov po raznovrstnih
narisih in po najnitjih cenah.
I Naprava I
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakov (grobišč)
Popravljanja
spomenikov ter udelavai^ja napisov v iste
Bralen]«, pdlranje ta itrugasje kamena S »troji
Strokovno dovršene risb« in načrte kakor tudi proračune Da zahtevan.) e brezplačno
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveno pleskarstvo.	2467 52-13

Anton Presker
kroja* v Ljubljani, Sv. Petra cesta il. 14 ■tfllkovaa x zlat* kolajno * Parizu
■tfllkavaa z zlato kolajno la krllooar o Londonu 1905.
rc^/SaSK?-1 tfuftovnlžKe o Meto
izgotovljene obleki
3pot?:i» na veliko avojo zalogo
posebno u tavalaka ▼ največji izberi pa nijnit)^ cenah.
hfctvltto D«l(«ra mtrfjiktfi triitu itlnaliktk ni<dtr
\n
Pri uakupovanjo
: sukneneg« ttz manufakturne^«
—r blaga =====
M opozarja aa ftvrdka
HUGO IHL
v Ljubljani
dpitalik« ulico Stev. 4.
•11 N-n
Tolika naloga t jm
suknenih ostankov.
Oaebni kredit za uradnika, O častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnišk. društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključni »Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njeir.*vodstyu u<-adn. društva, Dunaj, Wipp-iingerstrasse 25. 2438 1
priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna v
Ljubljani
Najbogatejšo zalogo in najrazno* fJM5 62 2 vrstnej&o Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev in sodno za« priseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje in popravljanje
vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BSsendorter na Dunaju, GebrliderStlngl na Dunaju, AvgustFttrstar v Lbbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela jamClm. — Najnižja ^ Izposojevalnina. — Delna plačila. ■<
Itarkeaa, aaetai ia ktaitrak*
lijika kljitiTiičarstri.
BlUrallCDt vidri Id sesalki
Josip Weibl
1 Spreitzer«ji nasl. LJUBLJAIA, Slomikav« alici 4
priporoča aa alaraerna občinstva ta pračastlti duhovftinl v izdelovanja v»«k v te atroka spa-dUJočih predmetov: ilAn« amreija aa atrej, obhajiln« alt«, ograja aa mlrodvora •tiaaaj.ua omreftje, vaina vrata, balkoni, veranda, atolpna krtka, itadUalka, atrale*
▼ode, telesna okna, ialasna atola Itd. •padjiliteta: valji Ani aaatorl la aotndna plahta po najnovejšem slatamn a aamodvigalniati \ 1W»* 62—19	o p« rami brc« ri|akov.

mm mm
I
4)
v.
"C
v QQ

v.
o
4
i
m


Najcenejša In najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki „ Severonemškegs Lloyda"	iz
nBremena Neu-Vorko
s cesarskimi brzoparnikl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ; mmmmm GrOSSe. ■■""
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "-©»te
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2c86 6
Edvard Tavčar-ju, » Kolodvorskih ulicah it35-
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Ti&lerju".
Odhod Iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovala »e ti-k?joča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poltena rtelna In aolldna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington( nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmor« in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires. Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.

C. kr. oblastveno potrjeno 1» n ucilišce za Krojno risanje
branja *3esiR
Ljubljana, Stari trs it. 28.
© Dobi se tudi kroj po životnl meri. ®
Parna žaga Dejhenjbl u Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 col naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode In frlze.
Zaščitna znamka „Sidro"
ici
Nadomestek ra Sidro-Pain-Exp<aller
j. ipl*Jno prizna., kot lKvratno bol blaiojot« tm odvodne mazilo pri prohl&jenjn Itd ; e... SO ?.,
K 1 10 in K i h dobiva t T.«b lekam.k.
Pri nakupovanju tega pova.4 priljoblj«oafa 4«Mafaga MJ 1. jemlj«jo le .riglntln. al.kl.nie« ▼ Ik.tljab a Miiitoo rnamk. ,,Sidro" pot.— M k*4.t« prej.l orifinalni itd.lak.
Richterjeva lekarna
pri „z1>tem levu" v Progi Elisabcthgasse štev. S nova
DM....
mapoiUjanJa. » \ W.
r
> <M
s otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
TH9N0HEL SCILlflE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz. jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel šcillae, pri oslovskem ka&lju in pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 'ž-29 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-80 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje In glavna zaloga v
lekarna B FIUGNER-Ja
24:i0	c kr dvorn. zalagatelja 24—1
»=.--	Praga III., St. 203 =====
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ime sredstva, v	IzdelovateMa In na var-
v".1	stvono znamko.
Iuan Jas & sin
v LJUBLJANI
Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato
zalogo Šivalnih siroiev voznih koles in pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje
brezplačen.
83 5
Zelo trpežno opeko
Kakor strpno, zarezno In nauadno, za oboke In zldoue ^ priporoča u poljubni množini ooooooooooo
"	J. ROBI. BOROOmCfl.
Trgovci s premogom
v Ljubljani
izjavljajo s tem na opetovane oglase g. Josipa Paulina v Ljubljani, da priporoča naprodaj trboveljski premog, da
gosp. ]osip Paulin od trboveljske premogovne družbe že dolgo časa ne jemlje premoga in da zatorej ne more prodajati trboveljskega premoga, in tudi nima pravice, da bi trboveljski premog ponujal na prodaj. Gotovo pa je tudi, da blago, ki ga gosp. Josip Paulin pod imenom trboveljskega premoga oddaja svojim odjemalcem, ne more hiti trboveljski premog, nego kako manjvredno blago.
288 3-3
'O

Fodpiaan* ima v uuvtfi iiajrazno\ rsinejfte trpeino, krasno
blago bandera, baldahina, raznobarvno plačče, ka»ule, pluviala, dalmattke, va-lnma, alba, koretelja, prta itd.
sploh vse, kar ao rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tadi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno ln poBteno po najnlljl eeni bandera ln vso drugo obleko.
Prač&stite gospode prosim, da so blagovoli pri naročilih scirati na domaSo tvrdko ter ne uvažujnjo tujih tvrdk. dra-11« v in potujočih agentov.
Z»(Cothv.jc.je hitro in uajpoštenej^o postrežbo in najnižje eens, zatrjuje, da bodo hvaležna tudi za najmanjin naročilo. Najodlienejšim ipoAtovanjara so priporoča 2922 3
Ana Hofbauer,
ImeJIteljica zaloge cerkvene obleke, orodja :n posode
v LJnbljant. Wolfove ulloe 4.

Pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se da v najem.
Vprašanja na g. Frana Bizjaka c.kr.paznika v Idriji. 198 6-5
BflfffiffiSffBilMBM^-ffMM
miMSS^Si
m S
Pohištvo
zo spolne m jedilne sobe
moderno, solidno domače delo, ima S :::::: ceno naprodaj:::::: g
FERD0 PRIMOŽIČ, mizar, mojster, |
Ljubljana, HilSerjeue ulice 5. |
299 3-2 m
m m
i m
m BI
ooooooooooooooco
o o o o
o o o o o o o o o o o o o d o o .0
o o
o
o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o_____
ODOOOOOOOOOOOOOO
Vsak dan st/eže
pustne krofe
priporoča
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.
naravna
aSkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseb boleznih
11
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Iivirek Giesshubl S&uerbrurm
:?»|9Z. postaj«, zdravilna btpellič« »r! Karlovih var!' Prospekti »aalottj in franko. V Ljn&ljanl te dobiva v v«d: lekarnah, voijl :foo«rijskih pvodajalnicah ia trgovinah z jostviaaal i nam.
Sulofj. pri Mltattl	in	L*t«iitk-u
UstiUJasi.	114 62 6
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2554 26
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.)
a	2729 10—5
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne
___ kapljice. ___
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od ■
P. JuriSiča, lekarnarja
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
- ova
132 3-3
zaloga =
se nahaja od I. januar. 1908
Ljubljana,
Šelenburgove ul.3.
Velespoštovanjem
% F TSCHINKEL.
Belo soriško vino in kraški teranl
iz lastnih uinosradouB
prodajo od 56 litrov naprej N. Pipan u Ljubljani. Zolokurjeue ulite itev. 9.
1 letno pis. jamitvol Krez konkorence^akuvosti!
JMP 5 krmi! "UPI
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetiškim kolesjem na sidro, pristno emailiranim kazališčem (ne papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanir-pokrovom čez kolesje :>f) ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim janstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6 —, 3 komadi K 17-—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K lp - , 3 kom K 31'-. s sekundnim kazalcem K 13*50, 3 komadi K 38 — — Zamena dovoljena ali pa sc vrne denar brez odbitka
272 20-2
Razpošilja po povzetju
prta tovarna ir $ Huh Konrad
c in kr dvorni * založnik v Mostu (Briix) štev. H57 (Češko).
H:>lt*to llaatr. ceniki k nad 8000 Bilkami ae na mm-htevo poAJJeJo imtia in franko.
podkovskl Min izdtlo-vutel] vozov v Ljubljani
:: Marije Terezije cesta $t. 6::
priporoča svojo veliko zalogo „ ^^ kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se u pouk tudi več učencev.
m
I
:
aznanilo
Tovarna lanenega olja in preš = ZABRET & HUTER
s^K/iii.;^ v Ilritofu pri Kranju ifesas^^s naznanja vsem cenjenim odjemalcem v Britofu in okolici , da se odslej
MT lanene tropine (preše)
ne dobivajo v tovarni, temveč pri	310 2 - 2
Jerneju Rozmanu po domače Kukovc v Britofu.
'1	a<»*iiUi
Zabavne vožnje flvstr. Llovdo Trst
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje II. od 26. februarja do 24. marca
:Južna Italija, Tunis, Riviera
preko Sirakuz, Tuniza, Philippeville, Ajaccio, Villefranche, Neapolja, Palerma, Mesine,
itd. Cena za vožnjo po morju s hrano od 600 K naprej.


Potovanje III. od 4. do 21. aprila:
Z Velika noč na morju :
I9l 5-3
v Južno Italijo, Tunis, Tripolls preko Mesine, Palerina, Tunisa, Grigenti, Tripolisa. Malte, Sirakuz in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 450 K višje.
Potovanje IV. od 26. aprila do 26. maja
v
Španija, Kanarski otoki in Severna Afrika
preko Malte, Alžira, Malage, Gibraltarja, Kadiksa, Madeire (Funchal) (Tenerife) (Sta Cruz) Las Palmas, Tangerja, Tunisa in Korfu. Cena za vožnjo po morju s hrano od 700 K višje. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod pogoji, ki so označeni v
posebnih programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu Avstrij. Lloyda na Dunaju I., Karntner-ring 6, pri Edvardu Kristanu, R. Ranzingerju in v vseh potovalnih pisarnah.
			
			
JKt «ft XXI	»XX m xx »XX		Naznanilo in priporočilo. ***
IVAN OGRII			i oblastv. konces. zidarski mojster in stavbni podjetnik
xx mm xx xx trn
@txx
g) XX
tm xx mu xv
se priporoča in naznanja slav. občinstvu in drugim korpora-cijam v Ljubljani, kakor tudi na deželi, da se je preselil
z Vrhnike v Ljubljano
ter bode vprihodnje tu, kakor tudi na deželi vsa v svojo stroko spadajoča dela izvrševal točno in solidno po zmernih cenah.
Stavbna pisarna se nahaja na Karlovski cesti št. 5/1.
307 6- 2	Z odličnim spoštovanjem
Ivan Ogpillj zidarski mojster.
Najkrajša in najcenejša UOŽIlja g AlUSflkO
z modernimi , velikimi brzoparnikl iz
Ljubljane čez Antwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde „Red Star Line".
Na naših parnikih: „Finland°, „Kroonland", BVaderland*, ,Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminontnega pomena, in traja vožn|a 7 dni.
Odhod Iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo £ez Kanado, katera pa ]e izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odslej itev. 26, od jui- _ neqa kolodvora na levo pred znano gostilno pri /» .Starem tišlerju*. 320 Vi-6 V
ooi
Herbabny-jev podfosfornokisli
apncno-žclezni s'rup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cena steklenici K 2 50, po pošti <0 vin. več za zavitek.
Zaloga akoro v voh lekarnah
Herbabny-jev okrepljeni
SarsapariNa - sirup.
I e ž« 33 1 e t uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2649
Edino izdelovanje in glavna razpošiijatev: Dr. Hellmann-ova lekarna „zur Barmherzigkeit", DUNAJ, VII.Ii, Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VolSperku.
pri fiinu, Češko.
Ceno čeftko posteljno perjel
5 kg nov temn. K 9 60, bol|ie K 2—. polbelo skubljeno K 18 - , belo K 24-—, sneinobelo, kol puh mehko skublj. K 3u-—, K 36*—, K 42 -. Poiilja Iranko po povzetju. Zamena dovoljena proli povrni v» I poštnine. Benedikt Sachacl, Lobes št. 159
i Kašelj! j
2360 Kdor 24-16
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. SS45 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - -
karamel
- t tremi jelkami.
prsn
ZdravniSko preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., ikatljica 80 vin. dobivajo se V Ljubljani i Lekarna pri ,,Orlu" pri želez, mestu, de-lelna lekarna pri ,,Mariji Pomagaj", E Leustek; Ubald
Ki Trnkoizjr, Jos. Mayer, pri ,,Kroni" A. Bohinc, vogal Itnsk* in Ble »eisove c«ste ; Ivan Ojuričič v Metliki, Karol Andrijanič v Novenimcstu, Karol Savnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
»International" odstranj. mahn
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tir 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmannu & Co. Draždanl In Teflln a L.
je in ostane glasom vsak dan došlib pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohr^jitev nežne, mehke kože in rožnate polti — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožeryah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50—47
1 nhfonnffo brezplačno dopošil atev mojega ilus . LUIlltVUJIC cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika '/a nav. velikosti.	611 46
St 366 -Mfc srebrna dam-
skartmont.gl 3-50
St. 322
srebrna moška remont. 3-50
St. 33 7.
srebrna s sidro 15 kamnov 5* dvojni plašč 6-50
Št 341, srebrna s sidro dvojniplaščlSkam-nov, posebno močna 7—9-50
Anion Klffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine Izvoz v vse dežele. Maribor L 5., stajersko.

e
•s
w
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št 13 poleg ..Figovea"
5 se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim r predstojništvom kakor p. n. občinstvu za pre-
2	vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva * slikanja na steklo
3	za stskbrsho v figuralni in navadni orna-| msntiki, stavbno ter portalno steklarstvo
S kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v |h najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi n-it
Kariti iu proračuni na zahtevo z««l»nj. Spriiirtli siigili i«rritaih del m m razpolagi p. i. sdjesalces t tf l«4
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in
nogavice itd. se dobe
2237 24 najcenejše pri
A.VIMZEIIČ
Ljubljana, Stari tri 21.
■ajoonojio
leMe ir soMniij
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni In najbolfSl kakovosti slavnemu p. n. občinstva le preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
«=■=» v Ljubljani ==« Pred škofijo štev. 19. — Stari trg Met. 4.
Prešernove ulici ittv. i mu m Popravila ftoftna ka oaao.
s* a________-s Pš
N H H H N
a
N H N N H N H N
o
UM
ŽT
O
=r
D>
in
5T
=: O
o O
T
su
3
tn<
o
C
■
00
N>
oo o
Ui
f© 3
o«
nT
00
ca Ni
pen u
regisfrevana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljani
v lastnem zadružnem dimu
na Dunajski cesti štev. 18
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa upravnega premuženja
K 50,486.935'14 K 11 325.728 62
obrestuje hranilne vloge po4'|2°|0
brc:
pia-
vsakega odbitka rentnega davka, katerega čuj»« posojilnica sattna za vlošmke.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906 ... K 11,060.929*20.
Posojuje na zemljišča po 5V«°/o * I '/2% na amortizacijo ali pa po 5 </4% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsak« dan od 8.—12. in od 3.-4. izven
nedelj in praznikov.	201
m h
N
m
M

m
N
osrednja banka	essb
'VI««« na knjiž-ee in r«6ua 4 * in 4»/« t. Kupovanj« in prodaja vredn. papirjev. Uprava la iuvalna zaloga brezpla&no.
__________ (Ustfednl banka £eskyoh «pofit«len)
Posojila okrajem, mestom, ob&inam In drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na \s in upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*1. ban. kovnih Obligacij, kater« uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. aaMMUMBSManii^MBUMM^^M^SMHSBSSUMHSBMBSHMBSBMBMBMBMBBBMSBMSBM
^ Del. kap. 7,000-000-
5 Ttlt|jr»ml: ..Sporobanks". f
2 Deponiran]« kavcij la f ~ radij ratnlb vrat. . a Eskont meajlc aaae _ ~ denarnih zavodov. g • Bankovn« informacij« -In svete brezplačno.
mmmmmmmmmmmm
VZAJEMNO
Kongresni trg 19
v
m 0 LJUBLJANI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
31 0 4
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
Drurie hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Hentnl davek plnčn, hranilnica, sama. ^49 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Najsigurnej^a prilika za štedenje!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
rivV
P 3