Naročnina mesečno 25 Din, za možem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ul.6/lJl

VENEC
Telefoni oredništva ia oprave: 40-01, 40-0S, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vaak dan ajntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika
Čekovni račan; Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inaerate.
U pravai Kopitarjeva nlica številka 6w
Kdo je kriv
Ob katastrofah, kakršna je sedaj zadela človeštvo, radi sprašujemo po krivcu. Kdo je kriv neizmernega gorja, ki je prišlo nad narode? Ob takili vprašanjih pa se rado zgodi, da se naš pogled ustavi ob trenutnih zunanjih pojavih, pri čemer pozabljamo, da so podobne nesreče največkrat posledica dolgotrajnega stanja in mnogih prikritih ran, na katerih je že dolgo bolehalo človeštvo. Gre torej za nekaj podobnega, kakor pri revolucijah, ki se navadno pripravljajo desetletja in včasih celo stoletja, dokler nekega dne brezpomembna malenkost ne sproži usodnega plazu. V primeru sedanje vojne ne bi bilo težko pokazati na neposredne krivce, s čimer pa bi odgovor vendar ne bil zadosten.
Prvi vidni izraz današnje nesreče nam daje že svetovna vojna 1914.—1918. leta. Pa tudi že doba pred letom 1914. je nosila le še zlagano krinko miru in roda. Toda svetovna vojna je prvič zajela človeka le kot gmoto, kot en sam ogromen kolektiv in mu je z vso brezobzirnostjo povedala, čemu je na svetu: Zato, da služi sili in moči. S tem je bil brutalno zavržen naravni in človeku od Stvarnika dan namen njegovega življenja na zemlji. Svetovna vojna je prvič skovala grozno besedo o »človeškem materialu«, ki pa je sčasoma prišla v navado in rabo pri vseh, ki so odločali o usodi milijonov človeških življenj. Svetovna vojna je človekovo eksistenco omajala v njenih temeljih in pričela vrednotili njegovo vrednost le še kot »material«. Poznejša formalna kolektivizacija človeka v boljševizmu in narodnem socializmu je dobila svoj nedosegljiv zgled in prvo podobo med samo svetovno vojno. Bila je ustvarjena nova miselnost in novo pojmovanje človeka, ki se je porodila v strelnih jarkih in v vojnih taboriščih. Tudi še potem, ko je bil sklenjen mir, so narodi ostali v nekakšni stalni mobilizaciji. Gesla so bila sicer različna: nekod so Človeka nacionalizirali, drugod so ga sociali-zirali. Toda cilj in učinek je bil isti. Njegova vrednost je zdrknila na nižino >materiala< in njegova čast se je cenila po količini snovne proizvodnje. Vsa kolektivistična prizadevanja našega časa se obračajo od človeka in so naperjena proti njegovi osebnosti, ker ga pojmujejo le kot orodje, kot »človeški materiale za dosego gotovih politično imperialističnih ciljev. V tem procesu pa je to najhujše zlo, da človek res izgublja svojo nrav-lio zavest in se z neko topo brezbrižnostjo vživlja v vlogo »človeškega materiala«.
Glavna krivda za sedanje stanje leži brez dvoma v tem, da ljudje in tudi celi narodi sami sploh ne odločajo več o svoji usodi. Tako vidimo, da se med seboj koljejo in pobijajo narodi, ki si čisto gotovo niso vojne želeli. Sodobni kolektiv, ki je nadaljevanje vojnega kolektiva, pomenja popolno izdajstvo liad človekom, nad njegovo osebnostjo in njegovimi človeškimi pravicami. Človek sploh ni več cenjen kot najvišja vrednota, ampak je le še sredstvo politične in državne moči. Na celi črti se uveljavlja pogubna miselnost, da je človek zaradi države in njene moči in ne obratno, da je poglaviten namen države, služiti blaginji vseh državljanov. Novi družabni sistemi le nadaljujejo s ponižanjem, ki ga je že kapitalizem zagrešil nad delovnim človekom, ki tudi ni človeka smatral za cilj in namen, ampak le za sredstvo v gospodarski proizvodnji.
Sicer so v vsakem času bili kolektivi, ki so za tem stremeli, da otope vest poedinca in jo izmenjajo za kolektivno vest. Toda njim se je še bilo moči kako ustavljati. Dandanes pa imamo opraviti s totalnim kolektivizmom, ki zahteva totalno,. popolno razčlovečenje osebnosti. Tej popolni kolektivizaciji se narodi, ki so ji zapadli, ne morejo odtegniti, ker je človek-poedinec ujet v strašno mrežo najbolj izpostavljene, organizacije. Osebno je človek prenehal živeti, ker je postal le delček velike mašinerije. Krščanska doba je poznala »hojo za Kristusom«, ki je pomenjala razvoj k čim popolnejšemu človeku. Temu najvišjemu krščanskemu idealu pa je boljševizem zavestno in cinično postavil nasproti svoj ideal: »hojo za strojem«, ki pa je žal točen izraz miselnosti sedanjega časa. Globji odgovor na vprašanje: Kdo je kriv sodobne nesreče? ni tako enostaven, kakor odgovor na Vprašanje, kdo je neposredno vojno sprožil.
Krivda pa je tudi na mednarodni politiki, ki si je izbrala najbrezvobzirnejši egoizem za vrhovno merilo in tako poteptala one naravne vezi, ki bi morale narode družiti. Odkar je Evropa zavrgla idejo krščanske skupnosti, po kateri so narodi ena družina, sploh nima več enotne ideje, ki naj bi jo vezala kot celoto. Morda bramba zapadne kulture? Kakšna hramba, ko pa smo ravno v teh dneh doživeli, da je boljševizem, ki je najhujši sovražnik zapadne kulture, segel do osrčja Evrope in so takoj nato vodilni nemški državniki uradno pred vsem svetom razglasili, da imata Nemčija in boljševiška Rusija iste interese. In nemški narod ima gotovo skozi in skozi zapadno kulturno tradicijo. Torej tudi tukaj niso več enotni evropski pogledi. Sekularizacija zapadne kulturne miselnosti je zavrgia vezanost državne politike na naravno Dravo in na krščansko nravnost,
Meja med Nemčijo in Sovjeti
od lohannesburga na severu do Užoka na jugu
Berlin, 23. sept. Tukajšnji politični krogi pravijo, da se nemške čete že premeščajo v smislu deniarkacijske črte, ki je bila določena na konferenci v Moskvi med Nemci in Sovjeti, in da 6e to naglo vrši brez vsakega nesporazuma. Ni pa izključeno, da se bodo izvršile nekatere manjše izpremembe. Tako na primer bi Nemčija utegnila odstopiti Rusiji vso Varšavo, ker bi po demarka-cijski črti Rusija dobila samo predmestje Prago na desnem bregu. Sovjetom pa je mnogo na tem, da dobe prestolnico, v kateri je zbran ves glavni poljski narodni živelj pa industrijsko delavstvo. Rusija poslane mejaš Madžarske, dočim ne bo prišla v stik s Slovaško.
Deinarkarijska črta je samo začasna, utegne
S a dolgo ostati tudi politična meja, katero bodo ovjeti in Nemčija dokončno določili pozneje. To se bo najbrž zgodilo šele, ko ho končana sedanja vojna in se bo videl njen izid.
Berlin. 23. sept. AA. DNB. »Der deutsche Dienst« piše v zvezi s sporočilom nemškega vrhovnega poveljstva o nemško-sovjetski demarka-cijski črti, ki teče od izvira reke San pod prelazom Užok v Karpatih do vzhndnopruske meje pri Jo-hannesburgu, da je to precizna črta med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Sporazum o tej demarkacij-ski črti ni najnovejšega datuma, ker je olistojal že takrat, ko je sovjetska vlada izdala povelje, da njene čete vkorakajo na Poljsko. Na konferenci nemških in sovjetskih častnikov v Moskvi je bila ta črta le določena tudi v vseh podrobnostih, posebno glede na borbe, ki se še vodijo v raznih krajih, ker je znano, da se demarkacija med dvema armadama, ki sta še zaposleni v borbi z nasprotnikom, ne da iz strateških razlogov lahko izvršiti. Predajo zasedenih krajev sovjetskim četam so Nemci izvršili na prijateljski način najprej pred Lvovom, sedaj pa se vrši v ostalih krajih. Predaja se vrši v tehničnem pogledu brezhibno ter je vsaka sabotaža Poljakov nemogoča.
Berlin, 23. sept. b. Dopisnik »United Pressa« sporoča jiodrobnosti o nemško-ruski razdelitvi poljske republike. Demarkacijska črta nemške in ruske vojske gre proti jugu od reke P i s e (južno od Jnhannesliurga v vzhodni Prusiji) do reko N a r e v a pri mestu Ostrolenka. Potein gre jugozahodno in vzhodno do Varšave, nato ob V i s 1 i proti jugu do mesta Z a v i č o s t, kjer priteka v Vislo reka San, nekoliko severno od Sandomierza. Demarkacijska črta se podaljša nato ob reki Sani vse do madžarske meje. Na ta način je meja med nemško okupacijsko vojsko in romunskim področjem izključena. Obstoja možnost, da bo rusko področje raztegnjeno na zahodu do M o d 1 i n a Prav tako so nemški generali prepustili Rusiji Novi dvor. Obe mesti ležita 20 milj severozahodno od Varšave. Celotni poljski hodnik pripade Nemčiji do vzhodne Prusije. Bogato poznanjsko področje, industrijsko mesto Lodz, poljsko narodno svetišče Čenstohova in Krakov, kakor tudi celotno jugozahodno rudarsko in industrijsko področje je dobila Nemčija.
Vse petrolejske vrelce dobi USSR
London, 23. sept. b. Sklep o začasni določitvi meje med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na Poljskem je izzval v londonskih političnih krogih veliko iznenadenje,
ker jc dal Hitler Stalinu ona področja, ki so jih nemške čete v borbah zasedle. Glasom nemško-ruskega sporazuma morajo nemške čete vrniti Rusiji kakih 100 do 150 km2 zemlje, ki so si jo priborili v hudih borbah. Rdeča vojska bo to področje zasedla brez kakršnih koli žrtev. V lvovsktm področju je Nemčija
Izročila Sovjetski Rusiji vse glavne petrolejsk« vrelce in petrolejska področja. V Londonu m PaVizu so zvedeli, da so nemške vojne oblasti dobile od Hitlerja strogo navodilo in pooblastilo, »da v najkrajšem času in velikodušno sklenejo sporazum a Sovjetsko Rusijo ter da vse ovire takoj odstranijo«.
Lvov se je predal Nemcem,
ki ga bodo izročili rdeči vojski
Strahovit učinek
bombnih letal
Berlin, 23. sept. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Lvov se je včeraj predal nemškim četam, ki so ic začele zapuščati svoje postojanke, na katere bodo prispele sovjetske čete. Sedaj teko pogajanja za izročitev mesta sovjetskim četam, ki stoje v vzhodnih predmestjih Lvova.
O priliki čiščenje gozdov oh reki Bzuri (zapadno od Varšave) je bil 21. septembra ujet glavni poveljnik poljske vojske v koridorju, general Boltnovski, z vsem štabom.
Po linudi bitki se je včeraj nemškim četam posrečilo zlomiti močan odpor sovražnika in prestopiti cesto na južni obali Visle nieil Mndlinom in Varšavo ter tako prerezati zvezo med obema mestoma. Pri tem je bilo ujetih več tisoč poljskih vojakov.
Hela še ni zavzeta
Rim, 23. sept. AA. »Messaggerot prinaša dopis iz Gdanska. v katerem se naglasa, da so Nemci do zdaj zavzeli skoraj ves polotok Helo. Nemške čete nadaljujejo svoje napredovanje. Do zdaj je bilo na otoku Ileli ujetih 18.000 poljskih vojakov.
(■lavni štab vodje, 23 sept. AA. Nemški dopisni urad (DNK) poroča: V teku včerajšnjega dneva ie Hitler obiskal ozemlje, kjer so ee vršile operacije v teku minulega tedna. Hitler je obiskal zmagovalne čete severne armade, ki so s hitrimi pohodi obkolile ob Hugu poljsko armado. Ob tej priliki je Hitler lahko ugotovil strašne posledice bombardiranja nemškega letalstva oh železniški progi. Tako je ena sama bomba uničila oklepni vlak ter onemogočila vsak promet na tej progi. Vojaki iz vzhodne Pruske tn Meoklenburga, ki so se posebno odlikovali, so priredili Hitlerju navdušen sprejem. Hitler je odšel nato na nek hrib, odkoder je imel pregled operacij pri Varšavi. Ugotavlja se, da \anšava obstoja še vedno samo zaradi tega, ker imajo nemške čete napram njej Človecanske ozire. dasi varšavska popadka krši osnovna vojna načela. Po tem, ko so bile uničene poljske armade, nima Varšava sama na sehi nobenega pomena, ter je nečloveško, siliti prebivalstvo Varšave k nadaljevanju borbe.
Rdeča vojska šele zdaj zavzela Bjalistok in Brest Litovsk
Berlin. 23. sept. AA. DNB poroča iz Moskve: Poročilo sovjetskega vrhovnega [loveljništva z dno 22. septembra se glasi: Sovjetsko čete, ki operirajo v zapad nem delu Bele Rusije, so zasedle Bjalistok in Brest Litovsk ter začele čistiti gozdove pri Augustovu in Grndnu, v katerih se nahajajo razbiti poljski oddelki.
V zapadni Ukrajini so sovjetske čete nadaljevale operacije, ki jim je namen uničiti ostanke poljske vojske. Očistile so pokrajino Sarmija in pregnale poljske čete.
Moskva, 23. sept. AA. Tass: Vojaki na beloruskem bojišču, ki sodelujejo pri napredovanju sovjetskih čet v zapadni Beli Rusiji, govorijo o domoralizaciji poliske vojske. Poročnik Svankov pripoveduje sledeče podrobnosti: Kolona poljskih čet je korakala v hitrem maršu v smeri proti Vilni. Častnik je z revolverjem silil vojake, ki so zaostajali, naj hitijo. Ko je naenkrat nekdo zavpil »tanki«, je častnik brez glave zbežal v
Izjava Mussoiinija
Delati v miru in z orožjem v roki pazili"
»
Rim, 23. septembra. A A. Štefani: Mussolini je imel danes na seji fašističnih voditeljev v bo-lognski pokrajini govor, v katerem je med drugim dejal:
Zbrali smo se v burnem trenutku, v uTah, ko ne gre samo za karto Evrope, temveč tudi za karto vsega sveta. Čisto naravno je, da so imeli ti veliki dogodki svoje odmeve tudi v Italiji in da so nas razburili. Peščica ljudi je poskušala v teli dneh ustvariti posebno ozračje in ta bedna skupina ljudi je razširila neke vesti, smešne vesti, ki so se nanašale tudi na mene. Na srečo pa te vesti niso mogle naleteti na širši odmev, kar je sicer popolnoma razumljivo, ker je italijanski narod eden izmed najinteligentnejših narodov na svetu ter ne naseda vsaki izmišljotini. Odgovor, ki bi ga mogli dati tej skupini, je, da je treba razčistiti in pomesti tudi s temi zadnjimi ostanki nekih protifašističnih elementov. Mi ne bomo nikdar dovolili, da se bo v kakršni koli obliki delala škoda moralnemu in fizičnemu zdravju italijanskega naroda. Italijanski narod ve, da se kapitan ne da vznemiriti, najmanj pa takrat, ko poveljuje ladji ob burni plovbi. V takih trenutkih Italijan ne bo stopal vsako uro h kapitanu ladje in ga spraševal o novostih, ker ima zaupanje vanj.
Italijanski narod ve dobro, da se bom, kadar bo potrebno, pojavil na balkonu te zgradbe in on tudi ve. če se bom pred njim pojavil na tem balkonu, da je to zaradi tega, da bi mu objavil
zato v medsebojnih odnošajih odloča le še surova sila.
Ta pot je Evropo privedla do takega stanja, da so mnogi videli samo še vojno, ki naj razčisti do neznosnosti napeto ozračje. Sedaj imamo vojno. Toda ali bo res vojna s svojimi grozotami, uničevanjem in sovraštvom prinesla ono lepše, pravičnejšo razmerje med narodi, ki gn po našem prepričanju morp roditi le najgloblje notranje pre-rojenje duš in src?	Urin
zgodovinske sklepe, kakor sem to storil 'leta 1935 2. oktobra ali 9. maja 1936. Sedaj pa kaj takega še ni jiotreba. Naša politika jc objavljena z deklaracijo 1. septembra in ni nobenega razloga, tla bi se ta politika spremenila. Ta naša politika popolnoma odgovarja našim narodnim interesom, sporazumu in političnim paktom, ki smo jih sklenili, kakor tudi odgovarja željam vseh narodov in razume se f>o tem takem, da tudi želji nemškega naroda. To je splošna želja, da se omeji spopad. Kar se pa tiče Poljske, je to vprašanje v Evropi likvidirano.
Na zahodu je Evropa zares v vojni, toda velike vojaške množice se še niso spopadle. S[>opad se lahko prepreči, če se zavedamo, da ne odgovarja naravnemu dinamizmu narodov in če uvidimo, da je dejansko zaman. Vsekakor sla imeli angleška in franroska vlada moder namen, da se spopad ne razširi, ko doslej nista reagirali na intervencijo Sovjetske Rusije na Poljskem ter priznali tako dejansko stanje. Toda ker sla tako postopali, sta oni sami osporili svoje moralno opravičilo, ker nista priznali dejansko stanje, ustvarjeno od strani Nemčije. V takem položaju je bilo Čisto naravno, da se je spontano v velikih italijanskih množicah pojavila želja, ki jv>stane ukaz: Pripraviti se tojaškn. da bi bili pripravljeni in da hi mogli odgovoriti na vsako more-hitnost in da hi mogli podpreti vsak poskus, ki bi stremel za tem. da se ustvari mir. Delati v miru in paziti, to jc in ostane cilj italijanskega naroda.
Anglija vztraja na svojem stališču
London. 23. sept. e Vladni krogi v Londonu Izjavljajo, da ni današnji Mussolinijev govor v ničemer spremenil položaja. Angleška vlada ostaja pri izjavi, ki jo je v sredo podal Chamberlain v spodni zbornici, to je, da se bo Anglija do konca borila, da reši Evropo stalne nevarnosti in nemira pred samovoljnimi izpre-mcmbaniL
gozd. .Sovjetski tanki so se hitro približali. K# se je pojavila sovjetfka motorizirana pehota, s« Poljaki odvrgli orožje ter se predali. Pilot Ama-sov pripoveduje, da so se poljski vojaki in častniki razbežali v paničnem strahu, ko se jo pojavilo nad njimi sovjetsko lovsko letalo.
Moskva, 23. sept. AA. Tass: V mestih In vaseh zapadne Ukrajine in zapadne Bele Rusije se nadalju e delo za organizacijo začasnih kmečkih sovjetov.
M a ■ **	■ v ■ ■	v ■
Boliseviski režim že začel delovati
Bruselj, 23. sept. b. »Independance Belge« objavlja dopis svojega poročevalca iz Bukarešte, da so Sovjeti že pričeli z ustanavljanjem sovjetske republike na Poljskem in da so med prebivalstvom pričeli deliti hrano. Intelektualci, duhovniki in sploh vsi oni, ki so vodili protikomunistični pokret, so bili aretirani in so jih rdeče oblasti po večini že usmrtile.
Moskva, 23. sept. c. Moskovski radio je objavil, da so boljševiki v Vilnu ustanovili dva dnevnika, in sicer »Pravdo« in »Zadnje novice«, ki bosta širila med ljudstvom komunistično miselnost.
Poljaki se tudi rdeči vojski krepko upirajo
Berlin, 23. sept. AA. DNB javlja iz Moskve: Listi poročajo, da je prišlo o priliki vkorakanje sovjetskih čet v Grodno do budih uličnih borb. Precejšnje število poljskih oddelkov se je zabarikadiralo ter so nudili močan odpor. Borbe so trajale skoraj ves dan.
10 km od madžarske meie
Pariz. 23. sept. AA. Havas poroča iz Budimpešte: Potrjujejo, da se sovjetske čete snoči prispele v Voronjenko na poljsko - madžarski meji, približno 10 km od madžarske postaje Keres-mezov.
Rusi odstopijo Vilno?
Pariz, 23. septembra. AA. Havas poroča iz I/ondona: Bruseljski dopisnik >Daily Ezpressai poroča, da je zvečer prispela v Bruselj vest, da je ruska vlada sklenila Vilno vrniti Litvi.
Tragična usoda beguncev
Pariz. 23. septembra. AA. Havas: V toku včerajšnjega dne so begunci stalno prihajali iz Poljske na Madžarsko Smatra se, da znaša število beguncev te čez 35.000. Več ko 5000 poljskih avtomobilov je prišlo na Madžarsko. Rdeči krit in druge ustanove skušajo nuditi beguncem čim večja pomoč. Begunci pripovedujejo, da je več sto oseb našlo smrt n priliki tragičnega bega skozi Ukrajino. Več beguncev je izvršilo samomor, ko »e izvedeli za nesreče svojih rodbin.
Zagrebika vremenska napoved. Deževno, naraščanje oblačastti
Brezobzirno čiščenje v Romuniji
Člani Železne garde ustreljeni brez sodnega postopanja
FolMSui sapiski
Slovenskemu narodu v zgodovinskih dneh
Dijaško glasilo »Straža v viharju* prinaša uvodni članek z naslovom: Budno na straži! V njem piše med drugim, kako važni časi so napočili za ves svet in tudi za naš narod, ko na« razne internacionale hočejo notranje razdreti. Nato pa pravi: »Evropa je v vojni. Gre za usodo mnogih narodov. Gre za velike odločitve. Ni vseeno, kako bo narodno zadržanje in ljudsko razpoloženje v času, ko bo ta vihar tulil okoli nas Dogodki pred dvajsetimi leti so nas z bridko izkušnjo izučili o izredni pomembnosti dneva po vojni: dan, ki je zadnjič sicer odločil samo o dvajsetih letih Evrope, ki pa lahko jutri odloči za 6to let! Narod, ki ne bo pripravljen, ki si ne bo natančno svest svojega narodnega namena, svojega narodnega poslanstva, ki ne bo imel takrat svojih sil urejenih in čvrsto organiziranih, ki ne bo pravočasno razorožil svojih notranjih sovražnikov: sejalcev nereda, vznemirjevalcev javnega mnenja, razkrojevalcev narodne enodušno6ti, motilcev narodne urejenosti, nergačev proti narodnemu vodstvu, tisti narod bo svojo malomarnost in »široko-grudnost« še dolgo objokoval...«
Polom rdečih internacional
»Slovenski Delavec« v uvodnem članku prinaša zgodovino vseh treh dosedanjih rdečih internacional. Leta 1914. so vse rdeče internacionale zažgale svoje rdeče zastave ter šle v vojsko, kar je bil polom druge intcrnacionale, katero so bolj-ševiki zato imenovali socialpatriote. Nato pa pravi: »Dosledno marksističnemu nauku 60 komunisti zastopali za slučaj vojnih zapletljajev stališče, da morajo komunisti vedno želeti in tudi aktivno sodelovati za poraz svoje lastne domovine ter na njem ustvarjati predpogoje za socialno revolucijo. Do leta 1939 so komunisti to teorijo venomer pridigovali in zagovarjali ter dokazovali možnost njene izvedbe tudi v praksi. Toda v zadnjih štirih tednih je praksa pokazala, da mora internaciona-lizem tretje internacionale iti po isti poti, kamor sta šli prvi dve. Kakor smo že rekli, bi morali vsi komunisti delovati za poraz svoje domovine. — Francoski komunisti bi to radi napravili, vendar jim državna oblast onemogočuje njihova proti-narodna stremljenja. Pri nemških komunistih jc v sedanji vajni stvar popolnoma drugačna in ne smejo po nalogu kominterne delovati za poraz narodno-socialistične Nemčije, ker je ta sklenila pogodbo s Sovjetsko Rusijo. V tem primeru je polom internacionalizma še bolj jasen in sedaj opo-zicionalec tretje internacionale Lav Trockiij tretji internacionali upravičeno očita, češ da je šla po ieti poti, kakor druga internacionala, torej izdala internacionalizem in 60 nemški komunisti sedaj postali nekakšni — rekli bi — »komunal-patrioti« kot nova izdaja »6ocial-patriotov«. — Zdaj hoče Lav Trockij ustanoviti četrto internacionalo, ki pa bo prav tako skrahirala kakor so prve tri.
I!rvatski glasovi o nevtralnosti
V Vsraždiiwk»h' Novostih piše bivši minister
dr. Hinko Krizman o nevtralnosti ter med drugim tako le pravi- >Ves naš narod je z enodušnim odobravanjem sprejel sklep vlade, da 1k> nevtralna. Istočasno pa so bili odrejeni vojaški ukrepi za narodno obrambo in za varstvo prebivalstva. Nevtralnost je naša pravica in dolžnost. Nevtralna je tista država, ki se vojne noče udeližiti in ki izjavlja, da želi trajno ostati izven spopada. Toda s tako izjavo se ljudstvo ne rešuje skrbi in država dolžnosti. Nevtralna država ima sicer pravico zahtevati od vojskujočih se držav, da zoper njo ne započno kakega oboroženega ukrepa. Vojskujoče se stranke so dolžne spoštovati meje in zemljo nevtralne države, toda nevtralna država je dolžna braniti svoje meje zoper katerokoli vojskujočo se stranko, ki bi hotela svoje operacije izvršiti na njenem zemljišču. Nevtralnost je prav za prav ol>orožena nevtralnost. Nevtralnost je treba 7. orožjem varovati in braniti. V tej volji in sili vojaške hrambe je edino varstvo in jamstvo, da bo nevtralnost v vojnem zapletu tudi ostala ohranjena. Vojskujoče se stranke bodo nevtralno državo pustile samo takrat na miru, če vedo, da je pripravljena braniti svojo nevtralnost. V tem je vrednost nevtralnosti. — V Radičeveme Seljačkem domu pa piše Mačkov poslanec kmet Ivan Robič med drugim tole: »Hrvatski kmet je. kakor kmet vsega sveta, največji nasprotnik vojskovanja, ker vojna nič ne ustvarja, marveč razdira. Toda. če pa bo kdo poskušal kršiti meje njegove domovine, bi kmet svoje meje junaško branil. Hrvatski kmet, čeprav je pacifist, to je človek, ki je mirotvoren, vendar ni nobena kukavica. Ni kukavica v obrambi svojih ljudskih in narodnih pravic, kakor ni v obrambi svoje domovine. Prav isto hoče srbski kmet.. /
Za katoliške mladinske organizacije na Hrvatskem
DuhrovniSka Narodna Svijest piše o novi hrvatski mladinski organizaciji Hrvatski Junak ter nato pravi: »Ne pozabimo pa, da je Junak zamišljen kot organizacija za zbiranje množic hrvatske mladine. Toda hrvatski narod ima še eno označilo, ki ni manj važna kakor narodna zavest, hrvatski narod je namreč ne le krščanski, marveč je, kar je mnogo važnejše, tudi katoliški narod. V našem hrvatskem narodu že več. let delujejo versko-kulturne mladinske organizacije Do-magoj in Križarji. Te organizacije odgajajo mladino v katoliškem verskem ponosu, da postaneio močni značaji tudi v narodnem pogledu. Le tisti, ki je jeklenega značaja v verskem poirledu. more biti prav koristen svojemu narodu. To smo skušali za časa diktature. Zato bi bila glavna napaka, da bi zdaj. ko smo si pribojevali nekaj narodne svobode, mislili, da so nam te kultumo-verske organizacije odveč.«
Bukarešta, 23. sept. »V noči med 21. in 22. septembrom so« — kakor vlada objavlja uradno — »romunske oblasti izvršile smrtno obsodbo nad morilci ministrskega predsednika Calinesca, prav tako pa nad onimi, ki so pri tem strašnem umoru kakorkoli že sodelovali. Vlada se je odločila za tako nagel ukrep zaradi tega, keT se je zavedala, da bo le na ta način zatrla zločinsko akcijo Železne garde in ščitila koristi Romunije v sedanjih težkih in usodcpolnih časih. Nikomur ni dovoljeno, da bi sedaj zapustil borbo za varnost Romunije za njen obstoj.«
Romunski tisk obširno piše o voditelju Cali-neseovih morilcev Dimitrescu, ki je igral pri tem umoru glavno vlogo. On je bil tisti, ki je organiziral atentat na bivšega ministrskega predsednika. Advokat Dimitrescu je prebival pred kratkim v Pragi in je v inozemstvu ustanovil tako imenovane črne legije, ki so imele nalogo, da v ugodnem trenutku pridejo v Romuijo in tam ustanovijo nov red. Na ta način bi Romunija prišla pod gospodarski in politični vpliv inozemstva.
Romunska vlada je 6icer uradno objavila le usmrtitve v Bukarešti. Prihajajo pa poročila, da so bili v isti noči ustrelieni še drugi člani Železne garde v Buxani, v Bakčn, Novi Sulici in Adiudu. V Ploestiju sta bila ustreljena dva člana Železne garde, v Temišvaru pa
Neredi na Češkem, ki jih Nemčija zanikuje
Pariz, 23. septembra, b. Iz zanesljivega nevtralnega vira uradno poročajo, da je bilo v četrtek proglašeno obsedno stanje v centralnem Ba-tinem podjetju v Zliiiu zaradi nemirov, ki so se začeli v protektoratu. V neredih v Škodinih tovarnah so delavci poškodovali stroje in orodje tako, da ni nič več mogoča produkcija orožja in municije na tekočem traku.
Praga, 23. septembra. A A. DNB: Državni tajnik Frank je dal zastopnikom tujega tiska izjavo, v kateri je najprej pozdravil predstavnike tujega tiska, ki so se mogli sami na kraju samem prepričati, da so neresnične vesti agencije Reuter, da je v protektoratu izbruhnil upor in da se v Pragi vodijo ulične borbe. »Poglejte naokrog,« je dejal Frank, »in javite svojim državam, kako dejansko je. Javite vse tisto, kar ste videli nemoteno in tako boste najboljše služili resnici. Upori in borbe so samo sanje Beneša in njegovih prijateljev v Veliki Britaniji.«
Bratislava, 23. sept. b. Izvolitev novega predsednika slovaške republike se bo izvršila koncem oktobra letos na dan proglasitve slovaške republike.
Hud potres
Berlin, 23. septembra. A A. DNB: Iz Carigrada poročajo, da je i>i 1 o ob severni obali Sniirne v zadnjih 24 urah več potresov, ki so povzročili veliko škodo. Sedaj se izve. da je najbolj poškodovano mestece Dikeli na Egejskem morju. V tem mestu je 250 hiš popolnoma porušenih, tako da je skoraj vse prebivalstvo ostalo brez strehe. Tudi vasi severno od Sinirne so pretrpele veliko škodo. Bolnišnice v Smirni so prenatrpane žrtev. Število žrtev je tako veliko zaradi tega. ker je bil potres ponoči, ko je prebivalstvo spalo. Reševalnih del se udeležuje tudi vojska.
Hmirna, 23. septembra. AA. Havas: 0 priliki včerajšnjega potresa pri Smirni je bilo 200 mrtvih, več sto ranjenih, porušenih pa je bilo več tisoč hiš, trgovin in velikih skladišč. 5000 ljudi pa je oslalo brez strehe. Podzemno bobnenje pa se sliši še naprei.
trije. Vsa trupla so pustila oblasti 24 nr na mestu, kjer ie bila Izvršena smrtna obsodba. Dalje
prihajajo poročila, da so oblasti pustile postreliti 40 članov Železne garde iz taborišča Mercurea Cicucul, kjer so bili internirani. Vsega skupaj je bilo v dveh dneh justiliciranih okoli 400 oseb, 2000 pa jih je policija zaprla. Usmrtitve so se izvršile brez kakršnegakoli sodnega postopanja. V opravičilo teh usmrtitev naglašajo, da se hoče Romunija enkrat za vselej rešiti notranje nevarnosti, ker ie ilegalna organizacija Železne garde dobivala izdatno podporo iz tujine. Povsod, kjer so bile izvršene smrtne obsodbe, so bile poleg trupel pritrjene deske z napisom: »Tako bomo odslej ravnali z morilci in izdajalci domovine!«
Preganjanje vseh članov političnega gibanja Železne garde se je pričelo že včeraj z vso silo in brez milosti izvajati. V Bukarešti in v pokrajini straži vojaštvo vsa državna poslopja .Oblasti šedalje zastopajo stališče, da je umor ministrskega predsednika maščevanje njegovih nasprotnikov in da tega umora ni pripisovati tujemu vplivu. V Bukarešti se je se«tal vojni svet, ki bo zavzel pravno stališče glede izvršitve smrtnih kazni
Zaradi atentata na ministrskega predsednika Calinesca je snoročila bukareška policija vsem ne-zaželjenim političnim emigrantom, naj v 15 dneh zapustijo Romunijo.
Belgrajske vesti
Belgrad, 23. sept. m. Zastopniki mlinske industrije eo imeli sestanek, na katerem so med drugim zahtevali, naj se prepove izvoz pšenice. V zvezi s tem 60 bili dane6 sprejeti pri predsedniku vlade Cvetkoviču in trgovinskem ministru dr. Andresu.
Belgrad , 23. sept. m. Narodna banka je na svoji zadnji seji sklenila, da bo dala na razpolago potreben kredit Privilegirani izvozni družbi, Privilegirani agrarni banki in Zavodu za pospeševanju zunanje trgovine za nakup rezervne hrane v primeru vojne.
Belgrad, 23. septembra. A A. Danes dopoldne je pravosodni minister podpisal uredl>o o spremembah in dopolnitvah uredbe o sodnih depozitih. I'o tej uredbi lahko nalagajo sodišča v smislu § 9. uredbe o občinskih hranilnicah sodne depozite pri občinskih hranilnicah.
Belgrad, 23. septembra. A A. Na predlog kmetijskega ministra dr. Bralka Čubriloviča je finančni minister dr. Jure Sutej odobril izredne kredite v znesku 8,500.000 din za organizacijo in delo ravnateljstva za preučevanje in organizacijo kmetijstva za prehrano tako, da bo ravnateljstvo v najkrajšem času začelo i delom.
Osebne vesti
Belgrad, 23. septembra, m. Napredovali so: v 3. pol. skup. 2. stopnje dr. Franjo Cešarek, starešina okrajnega sodišča v Mokronogu, in Fran Slabe, starešina okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. V 4. pol. skup. 1. stopnje so napredovali naslednji sodniki okrajnih sodišč: Arko Josip v Kočevju, Srečko Ormovšek v Mariboru, Džuro Lesjak v Celju, Leopold ftmalc v Ljubljani. V 0. skup. Josip 1'olč. Šmarje pri Jelšah, Oton Vičič, Murska Soltota. Upokojeni so: Josip Gunstek, pri okrajnem sodišču Vrhnika, Ivan Grobelnik, pisarniški uradnik okrajnega sodišča v Slovenjem Gradcu, T ousaint Olšak, pisarniški uradnik okrajnega sodišča v Cerknici, Josip Henigman, pisarniški oficial okrajnega sodišča v Kranju, Martin Pinterič, sodni oficial pri državnem tožilstvu v Ljubljani, Franc Avtišek, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Celju. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za uradniškega pripravnika 10. skup. Oton Vaš, pri okrajnem sodišču v Brežicah.
Pismo iz Londona
London, v septembru 1939. '
Ze več kot pol meseca smo v vojski, razpoloženje londonskega prebivalstva pa je še zmeraj odlično. Skoraj bi še ne bilo mogoče reči, da je Anglija s svojo prestolnico že v vojski in da tain daleč na francoski fronti grme to(>ovi in da angleške vojne ladje po širnih morjih love tuje podmornice. Vsa vojna poročila prihajajo tako ta-jinstveno, da nikdo ne ve, kje sedaj pluje ta ali ona križarka, kje je v tem trenutku ta družinski oče kot mornar ali mornariški-letalski častnik. Mogoče je na severnem Irskem, mogoče pa kje ob obali Atlantika v južni Franciji.
Toda ljudje se le ne dajo preslepiti s tem navideznim mirom, ki mora kmalu preiti v novo hujšo dobo vojskovanja Zato še sedaj povsod hitro grade zaklone proti letalskim napadom, po vseh londonskih kleteh popravljajo oboke in pred vsa kletna okna nosijo vreče peska. Vreče in pesek so povsod, kjer bi bilo treba koga ščititi.
Doslej v Angliji še niso uvedli živežnih kart in izkaznic. Pač pa so jih že pripravili in oblasti so točno popisale vse zaloge sladkorja, mesa, masti, petroleja in bencina. Po londonskih trgovinah se dobi še vse, kar si kdo poželi in londonske gospodinje nimajo še prav nobenih težav za nakup živeža in ostalih potrebščin. Cene se niso prav nič povišale od začetka sovražnosti. Toda težave se bodo kmalu začele, kajti prevozniki in velike parobrodne družbe zvišujejo tovor-nino. Toda oblasti strogo nadzirajo vse te poskuse in zatro takoj vse, kar bi bilo pretirano. Podražila se je nekoliko samo obleka in obutev. Zasebne vrtove in cvetličnjake v Londonu zaporedoma spreminjajo v zelenjadne vrtove.
Londončani se drže zelo disciplinirano in se strogo drže vseh predpisov o tem, kako morajo zatemnjevati svoja stanovanja. Vendar oblasti postopajo zelo širokogrudno in dokler se položaj ne poslabša, bodo mesta ostala ponoči še zmeraj precej razsvetljena. Gledališča in kinematografske dvorane so odprla svoja vrata; edino v strogem središču mesta to še ni bilo dovoljeno. Zajčje dirke so se zopet začele v Wembleyu in Harrin-gayu. Nogometne tekme se zopet vrše in zoološki vrt je zopet odprt. Tam, kjer je dovolj železnic, so omejili avtobusni promet. Železniške proge so zopet uvedle nedeljske vlake s cenejšimi vozovnicami.
Najbolj pa pade vsem v oči tole: v Londonu ni več otrok. Res je, nekaj otrok je še ostalo: starši se niso mogli ločiti od njih, ali pa niso znali organizirati njihovega odhoda. Toda v Londonu ni več otrok. Nad pol milijona otrok je odšlo na deželo. Iz Londona in ostalih velikih mest so odpeljali na deželo nad tri milijone otrok. Gibanje otrok na deželi je v začetku seveda povzročilo nekaj težav. Toda sedaj se otroško življenje na deželi že ureja. Povsod se bo po teh taboriščih začel reden pouk in sožitje otrok iz raznih socialnih plasti bo ugodno vplivalo na oblikovanje bo-docega socialnega sodelovanja na Angleškem.
Pismo iz Berlina
v, ,	Berlin, septembra.
Kdor je opazoval življenje v Berlinu ob izbruhu zadnje vojne v letu 1914 in sedaj, bo v marsičem zelo presenečen. Vojna vihra v letu 1914 je pridrvela nenadoma; že dolgo ni bilo več nobene pomembne vojne in vse je z nek:m čudnim patriotičnim navdušenjem zdrvelo v splošno mobilizacijo. Tedaj se je splošna mobilizacija odvijala skoraj 14 dni in ves Berlin je bil tiste dni poln odmevanja vojaških pesmi, vojaških godb in ropotana vojaških vozil, ki so prevažala skozi mesto žete, topove in druge vojne potrebščine. Iz vseh oken pa so na odhajajoče metali cvetje. V teh dneh pa vsega tega ni bilo!
To bi se marsikomu zdelo na prvi pogled nekoliko čudno, pa ni. Zavedati se namreč moramo, da ja nemška vojska v zadniih letih morala že večkrat izvesti velika premikanja čet; vpoklici vojaških obve-zancev so se tako večkrat ponavljali. Že pred meseci so na vzhod zvozili večino vojnih potrebščin in če je bilo v avgustu še mogoče videti po berlinskih ulicah, kako prevažajo orožje in čete, tedaj tega sedaj v septembru gotovo ni več opaziti. Jedro nemške vojske ja moralo biti vpoklicano in razpodeljeno že zelo hitro in pravočasno, če se sedaj še k|e pojavi kak obveznik v vojaški obleki, tedaj to sploh ne povzroča več nobenega presenečenja. Letos nikdo ni nikjer obsipaval vojakov s cvetjem, v zadnjih letih je bil ves nemški narod navajen na to, da s resno disciplino in mirno sprejema in spremlja vse dogodpe. Številni vojaški ukrepi, ki so si sledili zelo hitro od zasedbe Porenia naprej v letu 1936, so tako vplivali na prebivalstvo, da jemlje sedanje stanie tako, kakor da bi bilo po-j>olnoma normalno in da v bistvu niti ne posega v potek ljudskega gibanja in snovanja.
Berlin je ponoči res zatemnjen. Prometnih vozil [X) ulicah je zelo malo, tramvajev je le nekaj, prav tako je zelo malo avtobusov, ki ponoči vozijo z zatemnjenimi lučmi. Pač pa vozi v celoti podzemska železnica in te se sedaj Berlinčani največ poslužujejo.
Pač pa ni zaprto nobeno gledališče, noben kino in vsi varieteji delajo nemoteno naprej. Prepovedani so samo plesi. Glavne velike ulice j>a so še naprej razsvetljene, tako posebno Kurfiirstendamm, ki je izven območja vladnih poslopij Tam je zvečer po kavarnah vse jiolno ljudi, ki na terasah posedajo pozno v noč. Pač pa se pogosto vidi, kako dame v večernih oblekah ob sebi nosijo v zavitku plinske marke.
Vojne dogodke spremljajo vsi zelo resno in mirno. Vzgoja ljudstva v zadnjih letih je morala vse to doseči, da so ljudje predvsem resni in molčeč:. Razgibale jih niso posebno niti velike vesti, ki so javljale padec Krakova, Lodza in Katovic. Vse to je tako rekoč povsod nekako predvideno in mora biti vera v nemško vojsko silna, da se taki uspehi jemljejo kot nekaj samo po seb: umevnega.
Medtem pa stopajo na mesta tistih, ki so odšli na fronto, po javnih službah zopet ženske. Ženske sprevodnice vozijo tramvaje, na avtobusih prodajajo vozne listke in raznašaio pošto po hišah. To se sedaj uvaja Se vse hitreje kot pa pod prejšnjo svetovno vojno, ker 60 medtem razni tečaji v »Arbeitsdienstu« poučili moško in žensko mladino o vsem potrebnem :'n še podžgali miselnost za skupno delo. V zadnjih letih se je ves nemški narod silno navadil na glavna načela javnega življenja v novih razmerah, to je, da ja treba ubogati, služiti in delati za skupnost po navodilih. Vojaška disciplina sc |e torej v nekem oziru raztegnila tudi na vse prebivalstvo.
Podmorska vojna
Parii. 23. septembra, c. Danes je bilo tukaj objavljeno, da so po izjavah pomorskih strokovnjakov Nemci doslej že izgubili eno petino podmornic. ki so jih Nemci pred izbruhom vojne poslali na Atlantik.
Oslo. 23 septembra. A A. Reuter: Naknadno se izve. da je bila ladja Marti Ragnar od nemške podmornice potopljena na odprtem morju, nasproti južni obali Norveške in ne v Baltiškem morju.
Beigrad. 23. sept. -n. Belgrajska drama ja snoči z uspehom uprizorila Krajnčevo dramo »Direktor Čara Da«-
Junaška hramba Varšave
Pariz, 23. septembra. AA. Havas: Varšavska radijska postaja II je sporočila snoči ob 20.45, da je sovražna artiljerija snoči ponovno Immbar-dirala predmestje Prago. Na zapadnem odseku sovražnik ni izvedel nobene akcije. Popoldne so nemška letala dvakrat bombardirala središče mesta. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve nemški letali, fttevilne hiše v središču mesta so bile porušene. Žrtev je veliko. Navzlic temu so trgovine odprte ter življenje normalno teta.
Na zapadu streljanje
Berlin, 23. sept. Na zahodu je bilo le na posameznih krajih nekaj topniške delavnosti. Pri Saarbriickenu je ogenj protiletalskih baterij prisilil eno francosko letalo, da se je spustilo. Posadka je ujeta. V zračni borbi je bilo zbito eno nemško letalo.
Pariz, 23. sept. A A. Havas. Sjx>ročilo z dne 23. septembra zjutraj se glasi: Pozno jx>r>oldne včeraj je bilo odbitih več sovražnih napadov na jKistojanke, ki smo jih osvojili vzhodno od Saare. Ponoči je bila velika aktivnost na bojišču, zlasti med Saaro in pokrajino, ki se nahaja jugovzhodno od Zweibriickena, ter na reki Lauter.
Nemci okrepili svoje letalstvo
.i
Pariz, 23. 6ept. c.Na zapadni fronti so opazili, d so se okrepile nemške letalske sile. Nemci so namreč premestili sedaj svoje vojno letalstvo s poljskega bojišča na zapad.
London, 23. sept. c. Danes zjutraj je angleško informacijsko ministrstvo objavilo, da so angleške letalske sile večinoma že vse v Franciji, kolikor jih ni treba za domačo obrambo, in vsa angleška letala so zavzela svoja določena mesta na zapadni fronti.
Ta vest je gotovo odgovor na to, da so Nemci premestili svoje letalstvo s Poljskega na zapad. ironto.
Vloga svinj v sodobni vojski
Schlengen, 23. sept. b. Poročajo, da se francoske čete na zahodnem bojišču za čiičenje min poslužujejo svinj. Francoske čete so nagnale v minirana področja na tisoče svinj ob luksemburški meji, tri kilometre globoko na nemška minirana polja, da tako brez človečkih izgub odstranijo večino min. Te taktike so se Francozi poslužili tudi v dolini Mosele in so svinje napravile francoskim četam velike nsluge. Svinje so sprožile veliko število min v področju Mosele in so irancoske čete nato lahko brez večjih izgub zasedle očiščeno področje, v katerem so se nato utrdile. Francozi sedaj dovažajo velike množine prašičev in se bodo na vsej fronti poslužili iste taktike, ker so Nemci pod-minirali vse področje pred Siegfriedovo črto ter bi bile človeške izgube prevelike, če bi hoteli očistiti vsa podmiiiirana področja.
Madžarska imenovala poslanika v Moskvi
Budimpešta, 23. sekt. c. Uradno fe bilo objavljeno, da je Madžarska zopet vzjx»stavila redne diplomatske stike s Sovjetsko Rusijo. Za madžarskega poslanika v Moskvi je bil imenovan Kristoior, dosedanji svetnik madžarskega jjoslaništva v Varšavi.
Sovjetska vlada je odobrila to imenovanje in bo kmalu imenovala svojega poslanika v Budimpešti.
Stroge odredbe hrvatskega bana
Zagreb, 23. sept. b. Ban Banovine Hrvatske dr. Ivo Subašič je izdal 6ledeče ojiozorilo: V zadnjem času se je zgodilo več incidentov, ki so jih povzročili zlobni ljudje z namenom, da škodujejo ureditvi razmer in pravičnega reda v Banovini Hrvatski. Te osebe delajo bodisi iz zlobe, bodisi, da so tuji plačanci. To ogabno protinarodno rušilno delo jx>krivajo t lažnivim nacionalizmom. Da bi se delovanje takšnih elementov lažje nadziralo in onemogočilo, je ban prepovedal vsa javna zborovanja v lokalih in na prostem. Prav tako je opozoril prebivalstvo, naj ne naseda raznim agentom, temveč da se pridržavajo strogo obstoječih zakonov in zakonskih predpisov s popolnim zaupanjem v svoje prave predstavnike, ki se trudijo za napredek Banovine Hrvatske ter za zaščito osebnih in premoženjskih interesov vsega ljudstva. Proti vsem širiteljem alarmantih in laž.nivih novic, kakor tudi proti onim, ki rušijo javni red in mir, se l>o po zakonu brezobzirno postopalo. Osebe, ki danes v teh težkih in usodepolnih časih zlonamerno škodujejo svoji državi, ne zaslužijo nobene milosti, temveč najtežjo in najstrožjo zakonsko kazen. Vsem [»odrejenim organom je ban Banovine Hrvatske izdal tozadevna navodila.
Seja glavnega odbora JRZ ~
Belgrad, 23. septembra, m. V prostorih glavnega odbora JRZ se je danes sestal ožji glavni odbor JRZ. Na sestanek, ki ga je vodil predsednik glavnega odbora JRZ Dragiša Cvelkovii, so poleg prvega in drugega podpredsednika dr. Ko-roUa in dr. Kulenovifa, tajnikov dr. Kreka, Pan-tifa ter blagajnika Mirkoviia, prišli še vsi člani ožjega glavnega odbora ter so bili navzoči: dr. Fr. Kulovec, Franjo Sinodej, dr. Klar, Milan Sitno-novič, dr. Miškulin, Stevan Cirič, Nurija Pozderac, Uzefir aga hadži Hasanovič, dr. Jovan Radonič, Vojin Djuričič, Altijiarmakovič, Dimitrije Maga-raševič, Maštrovič, inž. Beslič, Jevrem Tomič, Mi-loje Rajakovič, Cejovič in dr. Branko Miljuš. Razpravljali so o političnem položaju ter o drugih notranjih vprašanjih. Vsi jiotrebni sklepi so bili sjirejeti soglasno. Na seji sta bila izvoljena dva odbora, ki bosta danes in jutri proučevala vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu. O njih bosla izdelala poročilo ter ga predložila plenumu glavnega odbora, ki se bo' znova sestal v ponedeljek 25. t. m. ob 10 dopoldne.
Redar v Zagrebu ubit
Zagreb, 23. sept. b. Uprava policije je izdala naslednje poročilo: Davi ob 4.40 je bil ubit policijski stražnik Savo Nikšič na Ozalskem trgu na Trešnjevki, ko je vršil tam svojo dolžnost. Neznana oseba se mu je približala in sestrelila nanj sedem revolverskih strelov. Oblast je uvedla najstrožjo preiskavo in aretirala v zvezi s tem umorom nekaj sumljivih oseb.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Ves prejšni teden so prihajale iz Sovjetske Rusije različne vesti, kako se v Kremlju sestajajo rdeči oblastniki na vojaške posvete in kako hitro mobilizirajo boljševiške čete. Iz Moskve so ves ta čas pošiljali v svet vesti, da zbirajo sovjetsko štirimilijonsko armado zato, da bi zavarovali mejo ob Poljski, češ, da se boje prenosa sovražnosti in nemirov s poljskega tudi na sovjetsko ozemlje. V noči od 16. na 17. septembra, to je od sobote na nedeljo pa so boljševiki nenadoma pokazali, zakaj so tako hitro pošiljali svoje čete na poljsko mejo. Dne 17. septembra ob treh zjutraj je pomočnik boljševiškega zunanjega ministra Potemkin poklical k sebi poljskega veleposlanika v Moskvi in mu prebral izjavo boljševiške vlade, češ, da bo boljševiška vojska vkorakala na poljsko ozemlje zato, da bi osvobodila ukrajinske in beloruske manjšine. Poljske vlade ni več in zato boljševikov tudi več ne vežejo vse javno podpisane pogodbe med Poljsko in Sovje-tijo, ki so določno prepovedovale tako medsebojno poseganje na tuja ozemlja. Poljski veleposlanik je odločno zavrnil te cinične razloge za boljševiški vdor na poljsko ozemlje; francoska in angleška vlada sta zaradi tega vdora protestirali pri sovjetski vladi — med tem pa so boljševiške čete že padle poljskim četam za hrbet, in to prav tedaj, ko se je poljska vojska zbirala na novih frontah, kjer bi se ji naj posrečil daljši organiziran odpor proti sovražniku na zapadu. Povsod, kjer so prodirali boljševiki, se jim je poljska vojska postavila proti, toda dve premoči na dveh straneh ne prenese tudi najbolj junaška armada. Boljševiki so zato prodirali precej brez ovir na poljsko ozemlje, vendar pa so morali tudi sami na več mestih v ostre bitke s poljskimi oddelki, tako posebno pri Kolomeji, Vilnu, Lvovu in drugod. Povsod, kamor so prihajali boljševiki, so začeli takoj s svojim propagandnim komunističnim delom, uvajali so sovjete in oznanjali, da so kot bratje po krvi prišli osvobodit Ukrajince in Beloruse.
Ves civilizirani svet je vest o boljševiškem vdoru na Poljsko precej presenetila. Sicer sta francoska in angleška vlada izjavljali, da ju to ni preveč presenetilo, ker sta vedeli, da je bil ta postopek dogovorjen ob podpisu nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo dne 23. avgusta, ki sta jo Stalin in von Ribbentrop podpisala v Moskvi. Vse pa je vendarle še bolj zanimalo, kako daleč sega sporazum o Poljski.
Vse to je najprej nekoliko odkril v svojem govoru kancler Hitler, ki je v torek, dne 19. septembra govoril v Gdansku. Hitler je o zvezi z boljševiki poudaril predvsem to, da je njeno bistvo tudi v tem, da sta se Nemčija in Sovjetija sporazumeli, da Poljska po versajski pogodbi nikdar več ne bo vstala. Zato jamčita po podpisu nenapadalne pogodbe Nemčija in Sovjetija. Prav tako je omenil Hitler, da so nemški nameni na vzhodu Evrope zelo omejeni, in to tako, da ne bo nikdar prišlo do sporov med Nemčijo in So-vjetijo. Na vzhodu bo torej sedaj vladal mir, Poljske ni več in Anglija in Francija ji nista mogli pomagati, Zato so prenehale vse obveze zapadnih velesil na vzhodu Evrope in zato je vojska na zapadu nepotrebna. Če se vojska tam nadaljuje, je tega kriva Anglija, ki se ne bori proti nemškemu narodu, ampak proti režimu, ki vlada sedaj v Nemčiji. Hitler je dalje izjavil, da je ponosen na to, da se Anglija bori prav proti njemu. Toda v Nemčiji je danes ves narod isto kot nemški režim in Angliji se ne bo posrečilo prisiliti Nemčije h kapitulaciji, in to niti po triletni, štiriletni ali sedemletni vojni. Ce bo pa vojna res trajala tako dolgo, je nekoliko odvisno tudi od Nemčije. Na zapadu Nemčija noče ničesar, tudi na jugu so nemške meje dokončno potegnjene. Če se bori Anglija proti Nemčiji, pomeni to, da bo francoski bojevnik tisti, ki bo krvavel za Anglijo; Anglija bo skušala vreči v vojno proti Nemčiji še druge narode.
To je bila jasna beseda, ki bi jo naj razumela posebno Francija v tem smislu, da ni smiselno boriti se za angleške koristi. Zato naj se Francija odcepi od Anglije. Toda dva dni za Hitlerjem je govoril predsednik francoske vlade Daladier, ki je odločno izjavil, da je francoska vlada sklenila, prav tako kakor angleška vlada, da se bo Francija vojskovala naprej, dokler se ne popravijo vse krivice in dokler ne bo poravnano nasilje, ki je bilo z napadom storjeno Poljski. Daladier je odločno zavrnil misli, da bi se Francija kdaj mogla ločiti od Anglije. Kajti Anglija in Francija se borita zato, da bi Evropa zopet zadihala v svobodi in da se evropski narodi ne bi več bali za svoj obstoj in svojo svobodo, ker so majhni ali pa sosedi naroda, ki je navajen, da mu vlada nasilje. Daladier je v svojem govoru osiro obsodil tudi to, na kakšen način so boljševiki vdrli na Poljsko. Razdelitev Poljske med Nemčijo in Sovjetijo je bila dogovorjena že dne 23. avgusta, to je tedaj, ko so se še vsi pogajali za mirno rešitev vseh spornih vprašanj. Tedaj, ko se je poljska vojska zbirala na novi fronti za obrambo, so boljševiki vpadli v hrbet Poljakom. Poljska pa ni strta, bori se naprej in njena zaveznika, Francija in Anglija, je ne bosta zapustili in sc bosta vojskovali naprej za Poljsko in za ideale svobode in resnice, ki so temelj pravilnega sožitja med narodi.
Če je bil položaj prvi teden na bojišču neugoden za zapadni velesili in se je še poslabšal z vdorom boljševikov na Poljsko, se je položaj v drugi polovici zanje znatno popravil. V Washing-tonu se je sestal ameriški kongres na izredno zasedanje, ki ga je sklical Roosevelt zato, da naj se spremeni zakon o ameriški nevtralnosti. Dosedanji ameriški nevtralnostni zakon prepoveduje namreč izvoz orožja in vojnih potrebščin iz Zedinjenih držav v države, ki so zapletene v vojno. Roosevelt je v svojem govoru na seji kongresa
»v < < i
M *
zahteval, da naj se ta določba o prepovedi izvoza izloči iz zakona o nevtralnosti, ker ne škoduje
samo ameriškemu gospodarstvu, anijmk tudi ameriški varnosti in miru, ki naj vlada na ameriškem kontinentu. Zakon škoduje najbolj kontineutalnim državam, manj pa pomorskim velesilam. Če bodo Zedinjene države še naprej prodajale orožje, bodo to trgovci smeli delati samo pod pogojem, da bo kupec blago takoj plačal in da ne bo ničesar dobil na kredit. Tudi bo moral kupljeno blago prevažati samo na svojih ladjah, ameriške ladje pa ne bodo smele v območje, ki je zaradi vojne v nevarnosti, prav tako pa se ameriški državljani ne bodo smeli voziti na ladjah vojskujočih se držav. Tako bodo Zedinjene države varne pred tem, da bi bile zapletene v vojno. Toda tudi nad izidom vojne v Evropi ne sme biti Amerika brezbrižna. Vedeti moramo, da smo solidarni z zapadno civilizacijo, ki se bori proti nadvladi nasilja v političnem življenju in da no smemo pozabiti, da se naš režim naslanja na socialni red, ki sloni na načelih Kristusovega nauka, na verskih načelih, na načelih demokracije in moralnega reda, ki zahteva spoštovanje pogodb in dane besede.
Ves zapadni tisk je objavljal ta govor na prvih mestih, češ, da pomeni jasno besedo o tem, kaj bodo storile Zedinjene države. Francoski in angleški tisk sta pisala, da se je s temi predlogi Amerika postavila že na njuno stran. Odločitev o tem, ali so zakon o ameriški nevtralnosti spremeni, pa še ni padla, ker bo kongres šele v sredo glasoval o Rooseveltovih predlogih.
Medtem pa se je na poljskem ozemlju odigrala nova odločitev. Nemci in sovjeti so se sporazumeli o tem, kako si razdele Poljsko. Dne 22. t. m. je bilo objavljeno, da si Nemčija in sovjeti razdele Poljsko po tejle črti od severa proti jugu: reka Pizja, Narev, Visla in San. Boljševiki dobe nekaj več kot polovico Poljske in bo njihova meja na jugu tekla vzdolž cele bivše romun-sko-poljske, madžarsko-poljske in ob enem delu slovaške meje. Tako se je zopet še enkrat izkazalo, kako daleč lahko gredo boljševiki
Boljševiški zunanji minister Molotov je se dne 17. septembra v svojem govoru, ko je utemeljeval, zakaj gredo sovjetske čete na poljsko ozemlje, poudaril, da gredo samo osvobodit ukrajinsko in belorusko manjšino. ' •-*.,«>
-V ••	St t ' * + '
♦	> v > V ^ ♦ V,
. r .'N K v 4 , ' r : b . i ; »i k L	ti
Prav danes objavljajo nemška poveljstva pred Varšavo, da iz človečanskih ozirov ne obstreljujejo več z vso silo Varšave. Čez nekaj dni bodo po svoj del Varšave prišli boljševiki in bo zato njim prepuščeno. ^ " J/ *
\ \ ' N ■ ' ' l.i	- . . i i l	I I
Boljševiške Čete bodo taico prišle na Karpate in nikdar se niti carski Rusiji ni posrečilo, da bi se lahko zasidrala tako daleč v Srednji Evropi. Ta dogodek bo imel seveda še zelo velike posledice in vročičnost v Srednji Evropi bo naraščala. Prvi znaki te napetosti se že kažejo. V četrtek, dne 21. septembra je bil v Bukarešti ubit predsednik vlade Calinescu. Na ulici so ga v njegovem avtomobilu ubili člani razpuščene fašistične organizacije »Železne garde*. Z vodstva romunske politike se je tako umaknil mož, ki je bil v notranji politiki odločen nasprotnik fašizma, ki je bil v službi tujine, in je z močno roko hotel urediti v Romuniji razmere, tako da bi si romunsko ljudstvo lahko samo urejalo svoje razmere. Ker jc bil tako v romunskih zadevah trden in odločen je tudi v zunanji politiki zahteval, da naj bo romunska politika samostojna in vredna mož, ki žele na svoj lastni način urejati romunsko državno življenje. Zato je zagovarjal neodvisnost romunske zunanje politike in strogo nevtralnost v sedanji vojni. Bil je velik prijatelj Anglije in Francije, člani »Železne garde« pa so se zakleli da ga bodo odstranili. Vse morilce so še isti večer polovili, jih na kraju, kjer so ubili Calinesca, po-strelili in njihova trupla pustili ležati na kraju umora 24 ur. V ostalih delih Romunije so naslednji dan postrelili nad 400 vodilnih članov »Železne gardec.
Novo pot bo morala najbrž kreniti tudi turška politika in njen zunanji minister je odpotoval v Moskvo, kamor pride danes, v nedeljo. Turčija je poleg sovjetske Rusije tista država, ki zagovarja načelo, da ne sme nobena druga velesila več prodreti v Črno morje. Kako bosta to preprečili, se bodo te dni razgovarjali v Moskvi.
Poljska vlada pa mora v Romuniji še čakati na to, kdaj bo smela odpotovati v Francijo, kjer so ji že priznali pravice eksteritorialnosti. Iz Ro munije vlada ne sme vse dotlej, dokler se popol noina ne uredi položaj bivše Poljske in dokler se ne proglasi, da ozemlje bivše Poljske ni več v vojnem stanju. Po delitvi Poljske z dne 22. t. m. pride k Nemčiji nad 12 milijonov Poljakov in tako bo v sklopu Nemčije živelo skoraj 25 milijonov Slovanov, to se pravi, da bo vsak četrti prebivalec Slovan.
Domači pregled
V ospredju vsega našega javnega zanimanja so kajpada zunanje zadeve, ki se dandanes za njo vsakdo briga. So pa povsod ljudje, ki po svoji neumnosti ali v svoji zlobi delajo iz muhe slona Taki služijo tujim namenom, ker ljudi begajo. Ljudje pa so nekateri tudi tako nespametni, da se dajo begali od vsakogar, tudi od takega, ki hi drugače na njegovo besedo ne dal človek počenega groša. To so razni prišepelalci. ki raznašajo najbolj neumne reči in s tem ustvarjajo med lahkovernimi ljudmi strah. Državne oblasti so zdaj stopile na noge in več takih ljudi že prijele za jezik ter jih kaznovale. Za pametnega človeka je
Potrti globoke žalosti naznanjamo, 'da se je preselila v boljše življenje, pokrepčana e svetimi zakramenti, naša dobra hčerka in sestra
MARIJA MATEŽA
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 25. septembra 1939, dopoldne na farno pokopališče.
Ljubno, Marija Brezje, dne 23. septembra 1939.
Jože, oče; Ana, mati; sestri in brat.
Demarkacijska črta, ki so jo določili Sovjeti in Nemčija In ki bo ostala tudi politična meja med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, ako dogodki na evropskem bojišču ne bodo šli drugo pot, se začenja južno od vzliodno-pruskoga incstn Johnnnesburg (na karti Joliannisbg.) ob rečici P i s a in gre — na zgornji karti je moja napačno zarisana — čez Lomžo, Ostrolenko in Pultusk na Varšavo ter sledi Visli do Sandomierzn, kjer se v Vislo izliva reka San; nato sledi Sanu do mesta Przemysla in potem ne gre, kakor je na zemljevidu naznačeno, proti jtigozapadu, marveč poteka od Przemysla nekako v ravni črti čez mesto T u r k n do točke, kjer se stikajo meje sedanje Slovaške in Ogrske ter bivše Poljske, končujoč na prelazu Užok v Karpatih. Torej bo na Užokn četveromeja mod Sovjetsko Rusijo, Nemčijo, Slovaško in Ogrsko. To pomeni, dn bo Sovjetska Rusija mejiln neposredno na Nemčijo, Romunijo in Ogrsko, dočim bo imoln Slovaška mejo samo z Nemčijo in Ogrsko (črta, ki je v zgornjem zemljevidu od Przrmysla potegnjena na Karpate, se konča pri prelnzn D n k 1 a, je pa nepravilna, kakor
smo že omenili).
dovolj jasno, kako stvar stoji. Naša država je večkrat slovesno izjavila, da hoče v vojni ostati nevtralna, to se pravi, da se ne mara mešati nikamor. Tako so rekle tudi vse druge male države, ki pa so svoje meje dobro zavarovale. Časi so namreč dandanašnji taki, da je tudi nevtralnost treba zavarovati in meje zastraiiti, ker se sicer lahko zgodi, da kak val pljuskne sem k nam čez mejo. To bi se tudi kaj lahko zgodilo, ko bi meje ne bile zavarovane. In to prizadevanje za mir bi moral podpirati vsak pošten državljan. Ce bomo v tem oziru vsi enotni, se nam ni treba bati, da bi kdo kršil nevtralnost.
V zvezi z zunanjimi dogodki je tudi odredba naše vlade, ki je pretekli teden na svoji seji sklenila, da bodo vsi vojaški obvezniki, ki bi morali priti k vojakom, ki pa bi doma pustili svoje družine brez sredstev za življenje, poslej dobivali za svoje družine od državo podpore. To je sklep, ki ga moramo le pozdraviti. Prav tako pa pozdravljamo sklep vlade, ki je sklenila, da bo vsa živina, ki jo bo kmet dal za vojaške namene, plačana, da kmet ne bo imel škode, zlasti tisti, ki so s svojo živino mnogo zgubili.
Važen je tudi sklep vlade, da se mora poceniti cena soli, ki jo ljudstvo potrebuje za svojo prehrano. Na podlagi tega vladnega sklepa je upravni odbor državnih monopolov sklenil, da se cena soli zniža, in sicer: kamena sol v zrncih, morska debela in drobna, sol v briketah ter jo-dirana sol se zniža od 2.50 din za kilo na 1.50 din na kilo. Od 2.50 din za kilo se dalje zniža cena kamene zmlete ter morske zmleto soli. Denatu-rirana živinska sol. in sicer morska sušena, drob-ljena in v briketah se zniža od 1.25 din na 50 par za kilogram, morska, kamena zmleta se zniža od 1.50 din na 50 par za kilo. Pač pa se podraži sušena sol za industrijske namene, in sicer od 60 par na 75 par za kilo.
Naši marksisti še vedno opletajo z besedami zoper fašizem. Tako nastopajo zoper fašizem v raznih letakih ter tudi v svojih listih. In vendar sta se prav te dni boljševizem, ki ga vodi Stalin, ter fašizem zvezala, kakor vsakdo lahko vidi iz dnevnih noročil. Rdečkarji robne zoper imperiali-
^ l ' ■*<
■ t
*

- • y 4
-S 4 k . »
zem,
i " JL> - * '
,V \ l l\"	t 4 i . Stalin se
kajpada za čeljuslanje naših rdočkarjev kaj malo meni ter s svojim rdečim militarizmom razširja svoj imperializem, čeprav naši rdečkarji drugače u5e. — Socijalna demokracija hi sc v naši državi rada na novo organizirala. Hrvatje so socijalde-mokratom že povedali, da ne bodo pustili, da bi hrvatske delavce vodil kak belgrajski bogataš, kakršen jc dr. Živko Topalovič. Tudi pri nas so sodrugi od Delavske Politike danes teden imeli v Celju zborovanje, kjer so sklenili, naj se poskusi začeti s socijalistično stranko na Slovenskem. In tisto zliorovanje je pozdravil isti dr. Živko Topalovič, ki je poprej vodil naše in hrvatske in srbske sodruge in ki je sicer sila petičen možak.
Minister za socijalno politiko je razpustil dosedanje ravnateljstvo zagrebškega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ter imenoval »a komisarja dr. Juraja (iasparaca. bivšega velikega župana. Vprašanje Osrednjega urada ia zavarovanje delavcev v Zagrebu pa ni nikaka zgolj hrvatska zadeva, temveč je to zadeva vseh slovenskih, vseh hrvatskih in vseh srbskih delavcev. Naša že mnogokrat izražena misel je. da je treba Osrednji urad v Zagrebu sploh razgnati ter pustili le eno vrhovno nadzorstvo in skupni fond za skupne rizike delavskega zavarovanja, vodstvo delavskih
zavarovalnih ustanov po naj na Slovenskem vodijo Slovenci, na Hrvatskem Hrvati, v Srbiji pa Srbi. Dosedanji Osrednji urad je vse delavsko zavarovanje strašno podražil s svojo centralizacijo in brezglavo birokratizacijo. S komisarjem samim pa ni še nič poinagano, ako naj ostane pri komisarju.
Zagrebški ban je razrešil dolžnosti zagrebškega župana dr. Teodorja Pejčiča, podžupana Kaufntanna ter ves zagrebški občinski svet. Na mesto teh je ban imenoval komisarja v osebi sodnika Mate Starčeviča.
O mladinskih društvih na Hrvatskem zadnji čas hrvatski časopisi precej pišejo. Doslej je med hrvatskim ljudstvom delovala izvrstna katoliška mladinska organizacija Križarjev. Zdaj pa so ustanovili novo mladinsko organizacijo Hrvatski Junak. kakor smo že poročali. Sam dr. Maček je dejal, da je to poslej organizacija hrvatske mladine. Na drugi strani pa se oglašajo katoličani, ki vele, da l>o organizacija Križarjev še naprej delovala, kakor je doslej. In te dni j>a beremo, da se pripravlja še tretje društvo, ki se bo imenovalo Hrvatsko Bratstvo. In zanimivo je. da je že pred dvema letoma pri sestavi pravil za to društvo deloval sam g. dr. Maček. Zdaj so pravila v redu ter bodo menda kmalu jK)trjena. Nihče pa noče več slišati, da bi se oživilo nekdanje društvo Hrvatski Sokol.
Na naslov rdečih agitatorjsv
Ted/rk »Gorenjec«, ki izhaja v Kranju, je v svoji včerajšnji številki s komunističnimi agitatorji, ki so začeli zadnje dni rovariti, takole obračunal: »Zopet so na delu ljudje, ki s svojo brezvestnostjo skušajo razširiti med narod neka pričakovanja, ki niso nič drugega kot neumestna ugibanja. To sc prav pogosto dogaja po javnih lokalih in tovarnah, ko skušajo nekateri brezvestni ljudje izrabiti mednarodno politično napetost in naravnost, včasih prav z grožnjami, vsiljujejo ljudem svoje mnenje, četudi sami niso o stvari prepričani. Kajti ta njihova propaganda je kaj malo uspešna in tudi nelogična, tako da pride včasih do prav smešnih prizorov, ko se zapletajo v protislovja. In kdo so tisti brezvestni raznašalci novic? To so vsi ljudje, ki mislijo, da že čujejo glasove mesijanekih tromb rdeče internacionale, V glavi jim že brni zmagoslavni korak rdeče armade. Mislimo, da je to početje rdečih bratcev vse kaj drugega ko pošteno. To smatramo mi za zločin in narodno izdajstvo. Kdor na ta način skuša priti med nas, ta ne spada med naš narod. Vsakomur, tudi slovea«kemu delavcu, mora biti svela zemlja, na kateri živi. Naš-; levičarji pa 6e tudi prezgodaj vesele. Čudno je to. da so nnm vedno očitali levičarji, da simpatiziramo s fašisti Toda, razvoj dogodkov je pokazal, da mi odklanjamo tako fašizem kot seveda tudi komunizem. Rdečkarji sam: so sc pa izneverili svojemu geslu: proč s fašizmom. Danes so postali sami navdušeni privrženci iašizma. Kako bodo ta svoj korak upravičili, smo pa zelo radovedni. Pokazalo se je, da ie bila naša pot pravilna, kajti mi smo odklanjali fašizem in če so rdečkarji res proti fašizmu, zakaj se pa ne pridružijo naši borbi. V tem se jasno pokaže, da se komunizem ni še nikdar držal svojega programa in ni bil š« nikdar dosleden. Zato smo prepričan:, da tudi danes ne bo uspelo nikomur, tudi rdečkarjem ne, da bi premotili koga s svojimi čenčami. Vsak pošten človek, bodisi izobražen ali neizobražen, vsak bo pokazal hrbet takim brezvestnim špekulantom. Tudi čas sam bo gotovo primerno obračunal z vsemi takimi rdečimi voditelji in bo le tisti imel uspeh, ki bo pošteno delal ter te držal dosledno tvojega programa.«
r
Izredno napet filmi Ne zamudite ga 1 1'oglejte Hi kakšnih in metod se poslu7ujejejo vohuni v vojnem času I Ta film usora zaradi svoje aktualne vsebine haš v ti h dneh 7animati najširše kro^e — staro in mlado'
Zakaj sem postala vohunka?
Edwige Keuillere l'rr ch v. Slroheim in Jean (Jalland
Kino Union Tei. 22.21
PmiUlnvi- daii«a ob 10 31) (po znižanih cemihl ter ob la., 17., IU. in 21. uri
I
Borze

Zakon o pobijanja draginje
in proti brezvestni špekulaciji
Belgrad, 23. sept. AA. Na podlagi § 113 finančnega zakona za leto 1939-40 je ministrski 6vet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje in v sporazumu z ministri za trgovino in industrijo, za pravosodje, za kmetijstvo in za notranje zadeve predpisal sledečo uredbo z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije:
Čl. 1. Pod uredbo spadajo: a) življenjske potrebščine (ljudska hrana), jedi, pijače in živinska hrana, obleka, obutev, kurivo in razsvetljava; b) poljedelske naprave, poljedelsko orodje in ostala sredstva, ki so potrebna za kmetijsko proizvodnjo, c) pogonski material; d) gradbeni material; e) stanovanja in lokali; f) drugi nujno potrebni predmeti, v kolikor se ne nahajajo v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet in g) material in orodje za izdelavo vseh prej imenovanih predmetov.
Pod določila te uredbe nc spadajo: a) proizvodi kmetov z lastnih posestev; b) monopolski predmeti in prodaja zdravil v lekarnah.
Čl. 2. Vsak proizvajalec, posredovalec ali prodajalec življenjskih potrebščin in ostalega blaga bodisi da prodaja na drobno ali na debelo, je dolžan dati v prodajo življenjske potrebščine in ostalo blago proizvedeno in nabavljeno za prodajo. Prepovedano jc kupičenjc življenjskih potrebščin in ostalega blaga z namenom, da bi 6e potrebščine Ln blago odtegnili prometu in s tem povišala njihova cena. Za kopičenje pa sc ne bo smatrala nabava življenjskih potrebščin in ostalega blaga za potrebe lastnega gospodinjstva, če njihova zaloga ne presega običajne potrebe. Danes se ne bo smatralo za kupičenje zaloge blaga pri nabavljalno-prodajnih zadrugah in njihovih zvezah, ki je namenjeno za redr.o preskrbovanjc zadrug. Prepovedano je omejevanje proizvodnje, nabave in prodaje življenjskih potrebščin in ostalega blaga pod običajnim obsegom, prav tako pa tudi drugi postopki, ki dovedejo do dviga ccn življenjskih potrebščin in ostalega blaga. Kdor 6e pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do enega leta dni in z denarno kaznijo do 100.000 din.
Čl. 3. a) Prepovedano je večkratno prekupčevanje odnosno uvajanje nenavadnih posredovanj v prometu z življenjskimi potrebščinami in ostalim blagom, zaradi česar bi 6e mogla pospešiti »verižniška trgovina«.
b)	Prepovedano je kupovati življenjske potrebščine in ostalo blago na trgih, tržiščih in sejmih zaradi prekupčevanja na istem mestu in v času trajanja istega sejmskega dne.
c)	Prodajalci na drobno morejo zaradi svoje preskrbe sklepati s prodajalci na debelo kupoprodaje na trgih »tržiščih« in sejmih samo dopoldne in popoldne, po času, ki je določen za prodajo na drobno na dotičnem mestu.
d)	Prepovedano je brez opravičljive potrebe in običajnih pogojev in načinov prodajanje življenjskih potrebščin in ostalega blaga od 6trani proizvajalcev, posrednikov in prodajalcev. Kdor sc pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 6 mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din.
Čl. 4. a) Prepovedano ic kupovati od ljudi, ki prinašajo življenjske potrebščine na trg, to blago od njih že na potu do trga z namenom prekupčevanja.
b) Prepovedano je prav tako odvračanje proizvajalcev in drugih oseb od tega, da bi prinašali življenjske potrebščine na trg. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5000 din.
Čl. 5. a) Prepovedani so dogovori med proizvajalci, posredniki in prodajalci v namenu, da se določajo cene življenjskim potrebščinam in ostalemu blagu.
b) Sporazumi, ki so pravilno registrirani ali pa bodo registrirani pri ministrstvu za trgovino in industrijo po uredbi o kartelih, bodo revidirani, v kolikor sc nanašajo na cene in pogoje prodaje. To revizijo bodo izvrševali organi, ki jih bo imenoval minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministroma za socialno politiko in narodno zdravje, ter za kmetijstvo. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do enega leta dni in z denarno kaznijo do 100.000 din.
Čl. 6. Vsakdo, kdor prodaja življenjske potrebščine in ostalo blago v trgovini, na trgu, tržišču ali na drugem mestu, mora na vidnem mestu posamič ali v skupnem ceniku označiti cene posameznim predmetom tako, da jih lahko jasno vidi vsakdo. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena bo kaznovan z zaporom 30 dni in z denarno kaznijo do 5000 din.
Čl. 7. a) V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in gostinjskih obratih se bodo cene jedilom in pijači označevale na jedilnem listu na običajen način.
b) V hotelih in ostalih gostinjskih obratih, ki oddajajo sobe, se bo v vsaki sobi izobesil cenik. Iz cenika sc mora razvideti od katerega do katerega časa velja označena cena in kateri je skrajni čas za odpoved. V označeno ceno se vračunava tudi nagrada za postrežbo, kar je treba [zrečno označiti v ceniku. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom 30 dni in z denarno kaznijo do 5000 din.
Čl. 8. Prepovedano je proizvajalcem, posrednikom in prodajalcem zahtevati za življenjske potrebščine in ostalo blago višjo ceno, kakor je tista, ki zagotavlja običajni in dovoljeni čisti trgovski dobiček. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom šestih mesecev in s kaznijo do 5.000 din.
Čl. 9. Pooblaščata se nrnister za trgovino in in-dt*trijo ter minister za socialno politiko in narodno
Kino Kodeljevo tei. 4it4
Danes ob V.3., '/•«. '/.9- ter jutri ob 8. uri velefilm v ital. jeziku s T1TJ SCI1IPOM:
Kdo te sretnefSl od mene
Novi Viverel	Šlager sezone!
liatdnk JonoSik
veiefnrn v HlovaVKeiri jeziku, epopeja 5*0-vanstva in njegovih večnih borb za svobodo

zdravje, da v sporazumu z ostalimi zainteresiranimi ministri izdata v primeru potrebe o kontroli cen živ-licnjskih potrebščin in ostalega blaga iz čl. 1 te uredbe. Kdor se pregreši proti predpisom, izdanih v smislu tega člena, bo pri trgovini na debelo kaznovan z zaporom do šestih mesecev in denarno globo do 50.000 dinarjev, pri trgovini na drobno pa z zaporom do 30 dni in z denarno globo do 5.000 din.
Čl. 10. a) V vseh mestih, sreskih krajih, industrijskih središčih in naseljih z več ko 5.000 prebivalci se bodo v roku 10 dni po objavi te uredbe ustanovili odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, b) Odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije obstoje v skladu s krajevnimi razmerami od treh do šestih članov, in sicer: iz predstavnikov upravne oblasti, potrošnikov, predstavnikov prodajnih in na-bavljalnih zadrug, trgovcev, proizvajalcev, industrijcev in obrtnikov ter stanovanjskih najemnikov. Vsak član tega odbora mora imeti tudi svojega namestnika iz svoje vrste. Člane in namestnike, ki predstavljajo gospodarske ali profesionalne skupine, določajo njihove organizacije. Članstvo v teh odborih je častno in brezplačno. Organizacijo vseh odborov izvede prvostopna splošna upravna oblast. — c) Naloga teh odborov je, da kot posvetovalni organi sodelujejo z upravnimi oblastmi pri izvajanju predpisov te uredbe in da ugotovljene nepravilnosti prijavljajo nadrejeni oblasti.
Čl. 11. a) Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo ter ministrom za pravosodje predpiše posebno uredbo, s katero 6e bodo uredile najemnine lokalov in stanovanj. — b) Do izdaje te uredbe se najemnine lokalov in stanovanj ne morejo povišati ali pa biti višje, kakor so bile na dan 1. septembra 1939. Kdor bi poviševal najemnine stanovanj in lokalov, bo kaznovan z zaporom do treh mesecev in denarno globo do 20.000 din.
Čl. 12. Pooblašča se minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, da za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, kakor tudi zaradi boljše prehrane siromašnega prebivalstva, če se pokaže za to potreba, lahko v sporazumu z zanteresiranimi ministrstvi ustanovi javne aprovizacijske ustanove in podpre žc obstoječe, oziroma ustanovi nove nabavljalne in prodajne zadruge.
ČL 13. Kdor se pregreši proti čl 2., 3. in 8. te uredbe, se lahko kaznuje poleg kazni, ki je določena za dotično kaznivo delo, tudi s prepovedjo nadaljnjega obratovanja začasno ali za vedno.
Čl. 14. a| Pri prekrških iz čl. 2., 3., 4., 5., 6, 7., 8. in 9. te uredbe sme preiskovalna oblast začas«o zapleniti vse blago, ki je bilo predmet kazenskega prestopka, ter ga izroči določenemu oskrbniku v shrambo pod zakonsko odgovornostjo. V teh primerih je dolžna preiskovalna oblast dostaviti naredbo zaplembe v roku 24 ur pristojnemu sreskemu sodišču, ki je dolžno v naslednjih 24 urah izdati odlok, s katerim se prejšnji ukrep potrdi ali razveljavi. — b) V primerih iz členov 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. te uredbe se lahko poleg kazni in zapora ter denarne globe obsojenemu lahko odvzame vsa količina blaga, ki je bila predmet kazenskega prestopka, v korist sMada za prehrano siromakov, pri ponovnem kazenskem prestopku pa 6e blago mora odvzeti
Čl. 15. a) Lastnik podjetja (trgovine), če je fizična oseba, odgovarja za prestopke iz te uredbe, v kolikor ne bo dokazano, da so bila ta dejanja izvršena po njegovih nameščencih ter brez njegove vednosti, oziroma naknadne odobritve. V tem primeru odgovarja nameščence sam. Za denarno globo pa solidarno jamči tudi lastnik podjetja, oziroma trgovine. — b) Pri pravnih osebah odgovarja oseba, kateri je poverjeno vodstvo poslov, v kolikor ne bo dokazano, da je bilo delo izvršeno brez njene vednosti. V tem primeru odgovarja oseba, ki je dejanje izvršila. Za denarno kazen, na katero bi bila ta oseba obsojena, pa solidarno jamči tudi pravna oseba.
Cl. 16. a) Vsa dejanja po tej uredbi se dele na prekrške in prestopke. — b) Prekrški so tista dejanja, za katera predpisuje ta uredba kazen zapora do 30 dni in denarno kazen do 5.000 din. Ostala dejanja so prestopki.
Čl. 17. a) Zaporne kazni, izrečene po tej uredbi, se ne morejo zamenjati z denarnimi kaznimi, toda v primeru neizterljivosti se bodo zamenjale dename kazni v zaporne, računajoč za vsakih 50 din po en dan zapora. — b) Pretvoritev denarne kazni v zaporno kazen ne more prekoračiti treh mesecev pri prestopku niti 30 dni pri prekršku. — c) Pogojne kazni se ne morejo izrekati.
Čl. 18. a) Prijave ee predlože prvostopni splošni upravni oblasti oziroma državni, krajevni policijski oblasti.
b)	Za izsleditev in presojo prekrškov po tej odredbi so pristojne prvostopne splošne upravne oblasti, oziroma drž. krajevne polic, oblasti, preiskavo pa izvršujejo po predpisih obstoječih postopkov za preiskovanje prestopkov v posameznih kraiih.
c)	Za predhodne preiskave glede prestopkov
po tej uredbi so pristojne prvostopne splošne upravne oblasti, ozir. državne krajevne policijske oblasti, za razpravljanje in izrek sodbe pa eo pristojna sreska sodišča po predpisih kazenskega sodnega postopka
dj Postopek je nujen.
Čl. 19. a) Proti razsodbi prvostopnih sploš-nih upravnih oblasti, ozir. državnih krajevnih policijskih oblas/tl. katere se morajo dostavili obsojencu v roku 8 dni, imajo obsojenci pravico priložilo do bana, oziroma do upravnega mesta Belgrada, v roku 8 dni.
b) Proti razsodbi sreskega sodišča, ki ee mora obsojenru dostavili v roku 8 dni, ima obsojenec pravico priziva na okrožno sodišče v roku 8 dni.
Čl. 20. Izvršne razsodbe se objavljajo v Službenih novinah na stroške obsojenca.
Cl. 21 a) Kaznivost prekrška po tej uredbi zastara v enem letu. kaznivost prestopka^ pa v dveh letih od dneva, ko je prestopek izvršen.
b) Izvršitev kazni pa no zastara.
Čl. 22. a) Pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje se ustanovi sklad za prehrano siromakov, kamor so steka>o vse denarne kazni in denar od prodanega zaplenjenega blaga zaradi prekrškov te uredbe.
b) Vse denarne kazni in denar od prodanega blaga po odredbah le uredbe pošljejo izvršne oblasti v naložlio Državni hipotekami banki po izteku vsakega meseca, najmanj pa do 5. dne prihodnjega uioBcca,
c) Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje bo razdeljeval dohodke tega »klada za prehrano siromakov po banovinah, oziroma na upravo mesta Belgrada in po ključu zbranih kazni in denarja od prodanega blaga na ozemlju dotične banovine, ozir. uprave mesta Belgrada.
Cl. 23. Pooblašča se minister za socialno politiko in ljudsko zdravje ter minister za trgovino in industrijo, da v sporazumu z zainteresiranimi ministri predpišeta, če zahteva potreba, pravilnik za izvrševanje te uredbe, kakor da izdata tudi vse potrebne predpise in navodil za njeno izvajanje.
Čl. 24. Pri ministrstvu za socialno politiko ln ljudsko zdravje se ustanovi odlvor za pobijanje draginje ln brezvestne špekulacije, ki ima nalogo proučevati vprašanje draginje in brezvestne špekulacije in predlagati ministru za socialno politiko in narodno zdravje izdajanje novih ukrepov za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. V ta odbor pridejo po en predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo, ministrstva za vojsko in mornarico, ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za gozdove in rudnike, ministrstva za promet, ministrstva financ, ministrstva za pravosodje, ministrstva za notranje zade"e, ministrstva za gradbe, ter ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sme v ta odbor poklicati tudi predstavnike gospodarskih zbornic, kmetijskih in delavskih zbornic, predstavnike glavne zadružne zveze ter ostalih zainteresiranih organizacij in ustanov ter posamezne strokovne osebe, v kolikor zahteva to potreba.
čl. 25. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v Službenih novinah. Tega dno neha veljati zakon o pohijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestno špekulacije z dino 30. decembra 1921 pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7 septembra 1922 leta, kakor tudi vsi ostali zakonski predpisi, ki niso v nasprotju z odredbami te uredbe.
Dne 23. septembra.
Devizni trg
Tečaj ameriškega dolarja je ostal neizpreme-njen na 55 din. Med svobodnimi devizami se je ta teden izboljšal tečaj funtšterling. Dočim je bil v ponedeljek za funtšterling še tečaj din 203, je bil konec tedna 219.13. Francoski frank je tudi skočil v tečaju od 118.21 na 123.50. Tudi holand-ski goldinar in švicarski frank sta se nekoliko izboljšala, dočim je belgijski frank popustil. Položaj na svetovnem deviznem trgu je seveda popolnoma pod vplivom vojnih dogodkov, zalo o kakšni normalizaciji ne more biti še govora.
Nemški čeki so obdržali dosedanji stalni tečaj 14.30.
Tečaj grških bonov, ki je imel slabo tendenco, se je proti konru tedna nekoliko učvrstil, ter jo prišlo do zaključkov po 30.125 na zagrebški borzi.
V bolgarskih čekih ni bilo zaključkov, notacijo so bile konec tedna le za donr.r in sicer po 85.
Promet v devizah je znatal na ljubljanski borzi 6.773 milij. din proti 12.18 v prejšnem tednu. Na zagrebški borzi je znašal devizni promet^ 19.23 milij. (12.78), v Belgradu pa 21.12 (21.78). Največji del prometa na vseh naših borzah odpade na nemške čeke. Potrebo po nemških čekih krije v prvi vrsli jPrizidc, ker ponudba privatnikov ne zadostuje, Fovpr.iševanje v svobodnih devizah je razmeroma slabo tako, da je prišlo ta teden že samo s privatno ponudbo do celotnega kritja. Nekaj dni je sicer bilo kritega le en del povpraševanja, je pa proti kon:ui tedna bila privatna ponudba večja tako, da jo krila vso potrebo.
Denar
Curih. Pariz 10, London 17.70, Newvork 443, Bruselj 75, Milan 22.50, Amsterdam 235.50, Berlin 175, Stockholm 105.10, Oslo 100, Kopenhagen 85.15.
2ivinskl sejmi
Mariborsko sejemsko poročilo. Na svinjski selem dne 22. sept. je bilo prepeljanih 589 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 60—75 din, 7—9 tednov 80—110 din, 3—4 mesece 130—210 din, 5—7 mesecev 270—390 din. 8—10 mesecev 395—490 din, 1 leto stari 680—870 din, 1 kg žive teže 6—8.50, 1 kg mrtve teže 8—11 din.
Dva meseca je ta film polnil enega največjih kinematografov v Parizu
CHARLES VANEL in DENISE BOSC Po romanu Andri Bordoa. Ob 10.30, 15, 17., 19 in 21
Čar in misterija Orijenta	KINO MATICA tel. 21-24
Jamila
K nostrifikaciji inozemskih posojil
Sredi oktobra 1939 poteče pogodba (konvencija), ki jo je sklenila pred 2 leti naša država z inozemskimi lastniki naših zunanjih posojil: dveh Blerovih, Seligmanovega, stabilizacijskega iz 1. 1931 in nekaterih predvojnih srbskih. Posebna točka v pogodbi določa sicer, da bo vlada pravočasno poskrbela za novo pogodbo, vendar pa o tem dosedaj še ni bilo nikakih poročil objavljenih.
Vsled posebnega stališča, ki ga je zavzela vlada bivšega režima, da se naši državljani in pravne osebe v državnih mejah, ki imajo zunanja posojila brez označbe »plačljivo v Dint, talcozvane neno-strificirana posojila, smatrajo kot tuji državljani in njihovi papirji kot inozemski, dobi prestanek veljavnosti konvencije za te naše državljane poseben pomen. Bivši režim je namreč prošnjam omejenega števila naših državljanov za nostrifikacijo še ugodil, tako da je do 1. 1937 število obveznic v spiskih nostrificiranih Blerov in Se-ligmana doseglo približno 3 milijone dolarjev. Od takrat dalje pa prošenj za nostrifikacijo niso več reševali pozitivno in je nastopilo zaradi tega stanje, ki pomeni za veliko število naših državljanov občutno krivico s precejšno gmotno izgubo, za državno blagajno pa mal dobiček in velik moralni deficit. Ce pomislimo, da rta primer našim izseljencem povratnikom, ki so si iz svojih prihrankov v inozemstvu nabavili te papirje in jih prinesli seboj, sedaj odklanjajo nostrifikacijo njihovih vrednot, da našim državljanom, ki se iz kakršnegakoli razloga niso oziroma niso mogli poslužiti nostrifikacije, istotako odrekajo nostrifikacijo in jih tako oškodujejo za več kot polovico obresti, tedaj bi to mogli opravičiti le tako, da ima državna blagajna od tega korist, v gmotnem in moralnem pogledu odtehta škodo, ki jo utrpe naši državljani.
Kot razlog, da se je finančni minister branil nostrifikacijo onih zunanjih posojil, ki so že lela v državi in so legalna last naših državljanov so navajali doslej od strani bivšega režima, da bi nostrifikacija odprla vrata špekulaciji, da bi naši državljani s svojo tujo valuto v škodo našega splošnega gospodarstva kupovali naša zunanja posojila po nizkem tečaju v inozemstvu, jih vnašali in lu z velikim dobičkom prodajali. To se bi res lahko zgodilo, še lažje bi bilo pa to preprečiti, če se na primer postavi rok izvršenega nakupa za leta nazaj, o čemur je dokaz zmerom mogoč, in če se na primer dovoli nostrifikacija le za one papirje, čijih kupone je Državna hipotekama banka vnovčevala že vsa leta. Takih mer, s katerimi je mogoče zapreti vsak nelegalni nakup zunaj, je precej, tako, da razlogi, s katerimi se je upiral bivši režim nostrifikaciji teh posojil nikakor ne drže. Da ti razlogi še celo ne držijo pred nepristranskim forumom sodišča, je naravnost otipljiv dokaz amandman, ki je bil gotovo skrivoma vnesen pod §0111 12 v finačni zakon za 1. 1939-40, po katerem naši državljani kot lastniki nenostrifi-ciranih posojil ne morejo pred sodišči s tožbo zahtevati nostrifikacijo svojih obveznic zunanjih posojil. — Boljšega dokaza za nevzdržnost stališča proti nostrifikaciji legalno kupljenih, kakor tudi že leta v tuzemstvu kot last naših državljanov nahajajočih se obveznic zunanjih posojil, pač ni mogoče najti. Pred okrajnim sodiščem v Belgradu in pred Državnim svetom sla tekli namreč dve praidi, ki sta potekali ugodno za tuzemske lastnike nenostrificiranih posojil. Amandman je onemogočil pot pravice.
Po konvencijah, ki so urejevale transfer ku-ponske službe, je plačevala država inozemcem in lastnim državljanom, lastnikom nenostrificiranih zunanjih posojil njihove kupone nasledeče načine: po prvi konvenciji iz 1. 1933 za 1. 1932 do 1934 v gotovini inozemske valute 15% in v posebnih obveznicah »fundingihc 90?/,; po drugi konvenciji, v gotovini 15% in v fundingih 55%, dočim je 30% država odtegnila za nekak fond za amortizacijo in nakup teh papirjev; po tretji konvenciji veljavni za leti 1938 in 1939 do oktobra letos, dobivajo lastniki posojil za svoje kupone 45?ž v inozemski valuti oziroma pri Drž. hipotekami banki protivrednost po svobodnem tečaju, dočim gre 55% kuponskega iznosa za fond amortizacije. Povprečno je torej država plačevala za
kupone v vseh teh letih omejenega transfera 45 do 50%, ter je dejanski izvedla konverzijo na polovico obrestovanja. Seveda samo za inozemske in tem enako obravnavane domače lastnike inozemskih posojil. Kaj je bil res uspeh, se vidi v tečajih naših standard papirjev Blerov in Selig-mana, kakor tudi stabilizacijskega posojila in predvojnih srbskih, ki so danes na inozemskih borzah dosegli nivoje, kakršni so mogoči pri papirjih južnoameriških republik. Razume se, da ne mislim na tečaje, ki so sedaj nastali po izbruhu vojne, in ki se bodo gotovo popravili ob naši stalni nevtralnosti.
To je korist države v kreditnem pogledu do inozemstva, kakšna je pa v efektivnem pomenu? Finačna uprava mora nabaviti v inozemstvu tujo valuto in jo dati na razpolago za nenostrificirane obveznice tako kot za inozemske. Kaj se to pravi pri naši plačilni bilanci, ve vsak gospodarsko šolani, pa je zato preka državna potreba, da se nabava tuje valute za te potrebe čim bolj omeji in tem bolj varuje narodni denar. Nostrifikacija papirjev, ki so v rokah naših državljanov, je zato v emiuentno korist državnega gospodarstva.
V zvezi s tem bi bilo ugotoviti, za kolike vsote gre pri posameznih posojilih. Kakor gori omenjeno, gre pri nostrificiranih za ca. 3 milijone dolarjev Blerov in Seliginana. Da bi bilo isto-toliko vseh nenostrificiranih posojil, vštevši stabilizacijsko in stara srbska na franke se glaseča posojila, je težko verjetno, pa četudi vzamemo to številko, predstavljajo polne obresti tega nominalnega zneska približno vsoto 200.000 dolarjev, za katere ne bi bilo treba skrbeti, da se zanje nabavijo devize, marveč bi bil plačani z našim narodnim novcem. Ce bi torej te obveznice nostri-ficirali, bi bila skrb za toliko vsoto tujih deviz odstranjena, ugodeno bi pa bilo tudi upravičeni želji lastnih državljanov.
Dosedaj se je že nekajkrat poskušalo najti razumevanje za ureditev tega perečega vprašanja, vendar pa ni bilo mogoče ničesar doseči iz raznih razlogov. Zveza jugoslovanskih hranilnic je v aprilu letos naslovila na Zvezo mest kraljevine Jugoslavije posebno vlogo, v kateri se je zavzela za rešitev tega vprašanja, ter je Zveza mest na seji upravnega odbora dne 22. aprila 1939 v Petrov-gradu usvojila te predloge soglasno. Predlogi glasijo: 1. da 6e vse obveznice (zunanjih posojil), ki so nahajajo že v državi noslrificirajo, 2. da se onim obveznicam, ki so bile legalno kupljene od naših lastnikov, a v gržavo nevnešone, dovoli prenos in nato izvrši nostrifikacija.
Upali je, da bo nova ureditev države našla priliko in razumevanje, da se to viseče vprašanje reši vendar enkrat v korist lastnih državljanov, kakor tudi v korist državnega kredita. Sigurno je namreč, da bi ureditev transfera, ki bi bila združena celo z konverzijo teh posojil, prav v sedanjem času ureditve države tudi na zunaj napravila dober vtis, bi našemu državnemu kreditu koristila. Minister financ proklamira strogo načelo štednje, kje se more več prištedili, kakor s konverzijo, ki bi bila za inozemske lastnike združena z ugodnostmi, kakor jih je predvidevala prva konvencija iz 1933, ko se je lahko s kuponi Blerov in Seliginana inozemski kapitalisl udeleževal v našem gospodarstvu in turizmu. Takrat je tak transfer prinesel mnogo koristi, če se danes združi s konverzijo, tedaj morejo državne finance od tega imeti veliko dobrega, kar bi se sicer ne dalo doseči s še tako rigorozno štednjo. Kol nevtralna država moremo sedaj to mirno izvesti, ne da bi to izgledalo v tem času kot kako izsiljevanje, ali sploh nepravilna ureditev. Če bi pa konverzija inozemskega portfelja zunanjih posojil ne bila iz kakršnega koli razloga mogoča ter bi bilo treba zopet sklenili konvencije, vendar za ureditev vprašanja nostrifikacije posojil, ki jih imajo naši državljani, ne sme biti pomisleka iz že obrazloženih razlogov.	Dr. J. C.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani I
Otroško zavetišče v Zeleni jami - odprto
Važno socialno delo Vinc. konference Srca Jezusovega v Ljubljani
Otvoritev zavetišča v Zeleni jami. — Desno stebrišče je vhod v kapelo.
Ko je nastopila splošna kriza pri nas, se je Zaradi vedno bolj naraščajoče brezposelnosti pojavila beda posebno v predmestjih, v revnih slojih. V odpomoč siromaštva v enem delu šempetrske župnije se je ustanovila leta 1931 Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega, kateri je bila določena skrb za reveže v kolodvorskem okraju, Vod-niatu. Zeleni jami in sosednjih Jaršah, v okrajih, kjer je po večini delavsko ljudstvo in kjer je ravno zaradi brezposelnosti zavladalo največje pomanjkanje, katero je skušala konferenca z nabranimi milodari lajšati.
Ker pa je v delavskem okraju največ otrok, ki nimajo primernega stanovanja, ne nadzorstva staršev in obstoja nevarnost, da zapadejo slabemu vplivu pokvarjenosti, je Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega kmalu po svoji ustanovitvi začela misliti, kako bi se dalo tej mladini pomagati in jo obvarovati pred propadom. Konferenca je za-
Dvoriščna stran zavetišča.
počela na predlog svojega predsednika g. vizita-torja Lovra Sede j a akcijo za ustanovitev otroškega zavetišča. Začeta je nabirati darove in z nabranimi sredstvi kupila večjo parcelo sredi med tovarnami od bivšega moščanskega župana gosp. Oražma in je to parcelo, v kolikor so darovi prihajali, še povečala z dokupom drugega zemljišča.
Misel, ustanoviti v Zeleni jami otroško zavetišče, je našla povsod veliko odobravanje. L. 1936 se je ustanovilo med prebivalstvom Zelene jame posebno društvo, ki si je stavilo za cilj zbirati sredstva za zidavo zavetišča in primerne kapele za javno službo božjo tamkajšnjega prebivalstva, ki je izražalo željo, naj ne l>o v nameravanem zavetišču samo zavodova kapela, ampak naj bi se postavila večja kapela za javnost, kjer bi moglo vse prebivalstvo zadoščati svojim verskim dolžnostim. V teku leta 1937 so se izdelavah načrti za zavetišče in kapelo, katere je zasnoval inženir A. S u h a d o 1 c.
Mestna občina ljubljanska, ki je mnogo storila za olajšanje socialne bede svojega prebivalstva, je po veliki uvidevnosti g. župana dr. Adle-šiča zamisel konference zelo podpirala ter je stavila tri leta zaporedoma zneske v svoj proračun kot podporo za zgraditev tega zavetišča. Ljubljanska javnost, ki je videla agilnost konference Srca Jezusovega, je zamisel konference podpirala z milodari; saj je bilo jasno, da je v tem industrijskem
Trojni jubilej vzornega delavca
I
V idiličnih Spod. Pirničah pod Šmarno ;oro se je '20. septem-1889 rodil Matevž Završnik, p. d. Jur-čkov. V zgodnji mladosti se je podal v sve*. ter se izučil strojno-ključavničarske obrti. 1909 je nastopil službo pri Špaleku (sedaj tovarna Titan) v Kamniku, meseca oktobra istega leta pa je nastopil službo v državni smodnišnici, kjer služi sedaj dvajsetemu upravniku. Kljub temu, da se je leta 1933 težje ponesrečil pri svojem poslu, je danes se vedno čvrst in zelo vesten v svoji službi.
Kot izboren in postaven telovadec je vsa leta do razpusta aktivno deloval v orlovskih telovadnih vrstah. Trideset let je pel v čast božjo na koru m me cerkve v Kamniku in pri pevcih Prosvetnega društva v Kamniku.
Njegovo agilnost so opazili tudi v vrstah gasilcev, kamor se je tudi včlanil na vabilo svojih prijateljev in kjer se udejstvuje t.idi z vso požrtvovalnostjo že 21 let. Več let je že vodja strojnega oddelka, od leta 1937 pa je tudi član odbora kain-niSke gasilske župe in župni praporščak.
Tudi vojna vihra mu ni prizanesla, »oni se je na raznih bojiščih in bil dvakrat ranjen.
Naš jubilant je tudi reden naročnik naših
listov.	.
G. Završniku, ki praznuje istočasno svoj •*>-letni rojstni dan. 30letnico služl>ovanja v državni smodnišnici in 30 letni jubilej kot cerkveni pevec, prav iskreno čestitamo z željo, da ga ljubi Bog ohrani še mnogo let svoji družini, kateri je res .vzoren oč«,
okraju, kjer je pet ljubljanskih največjih tovarn, zavetišče za mladino nadvse potrebno. Tudi kraljevska banska uprava je bila temu započetemu delu zelo naklonjena.
Z delom v zavetišču se je začelo 17. septembra 1937, ko so zapele prvikrat lopate. 31. oktobra je bil že temeljni kamen blagoslovljen in čez leto dni, 18. septembra 1938, je bila kapela sv. Vincen-cija ob zavetišču blagoslovljena. Od takrat se opravlja v njej služba božja za prebivalstvo Zelene jame in Novih Jarš. Danes oh 9. bo pa prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman slovesno blagoslovil zavetišče, ki bo s tem odprto in se bodo začeli sprejemati otroci.
Zavetišče je velika zgradba. Ni kazalo namreč v okolišu, kjer je potreba po dečji zaščiti tako velika, ftostavljati kaj malega in potem neprestano dozidavati, kar bi stroške še povečalo. Vsi prostori se sicer trenutno ne bodo rabili. V drugem nadstropju so spalnice, ker bo v zavetišču tudi nekaj internih otrok, ki ne morejo bivati pri starših. V prvem nadstropju so dnevni prostori. V pritličju bo prostor za otroški vrtec, ki se bo v zavetišču ustanovil, ter še drugi dnevni prostori. V kletnih prostorih je velika kuhinja in razne shrambe ter prostorna obednica. Vsa stavba je zgrajena z nabranimi milodari dobrotnikov, podporami oblasti in posojilom, ki ga je konferenca najela. Notranja oprema in jiohištvo ni enotno, tudi ne novo, je pač darovano, nabrano in popravljeno. V poznejših časih se bo nabavila enotna notranja oprema. Zavetišče bodo vodile usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega, ki so se v zavodu že naselile.
Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega pričakuje in prosi še tudi v bodoče pomoč mestne občine, saj je to zavetišče odvzelo občini skrb za dečjo zaščito v enem najrevnejših mestnih okrajev. Pričakuje pomoč kraljevske banske uprave in socialnega ministrstva, da f>odpre delo in skrb za zaščito delavske mladine v Zeleni jami v Ljubljani in okolici. Prosi za naklonjenost dobrosrčnega ljubljanskega prebivalstva in trgovcev. Obrača se tudi za podjx>ro na tovarniška podjetja, v katerih so zaposleni delavci, ki bodo imeli med dnevom svoje otroke v zavetišču.
Sezonskim delavcem v tujini
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo
dr. Slavko Perko
ordinira r Novem mestu na Florjanskem trga 9
Murska Sobota, 21. septembra.
Zaradi dogodkov zadnjih tednov so svojci prekmurskih sezonskih dclavcev hudo v skrbeh z a svoje sorodnike, ki so zaposleni na veleposestvih v Nemčiji in Franciji. V obeh državah je tudi okrog 7COO do 8000 prekmurskih delavcev. Nekateri so že tvegali pot domov, večina pa je ostala še na svojem mestu in čaka sporočila, kaj naj ukrene. Naše oblasti imajo stalno pred očmi koristi sezonskega delavstva, prav tako pa tudi naše organizacije, zlasti Rafaelova družba in Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti. Seveda krožijo o usodi sezonskega delavstva razne vznemirljive govorice, ki jih trosijo okrog brezvestni agenti in nekateri nerazsodni vračajoči se delavci. Tudi ni posameznega primera, ki se ie res dogodil, lemati kot merilo za usodo vseh naših sezoncev. Ne bo odveč, če ta problem osvetlimo od naših najmerodajnejših strani, da bo vsak svojec sezonskih delavcev vedel, pri čem smo in jim to sporičiL
Zadnje »Novine« priobčujejo pismo naših 'zseljcn-skih duhovnikov g. Škafarja iz Nemčije g. Camplina iz Francije. G. Škafar piše: Zaradi dogodkov zadnjih dni so mnogi vznemirjeni in so tudi v negotovosti glede pošiljanja denarja, Z ozirom na odgovor naših jugoslovanskih oblasti v Berlinu in Diisseldorfu vam sporočam, da za to ni nobenega povoda. Iz Diisscl-dorfa mi namreč javljajo: »Zaradi nastalega položaja naj ne bodo naši delavci kar nič razburjeni, ker dosedaj nimamo vzroka, da bi se vznemirjali.« Denar delavci še vedno lahko pošiljajo domov. V težkočah naj se delavci obračajo na naš izseljenski komisariiat v Diisseldorfu (naslov: Consulat Royal de Yugoslavie d'Emigration, Diisscldolf, Graienbergr Alee 36). Domače prosim, da o tem obvestijo čimprej svojce v Nemčiji. — Škafat Ivan. Stralsund, Jungfernstieg 2, Pommern. Delavci se lahko na ta naslov tudi obračajo 'po nasvete.
G. Ivan Camplin, izseljenski duhovnik v Franciji f» sporoča, da delavci zaradi nove devizne kontrole zaenkrat ne morejo potovati domov, čeprav je italijanska meja odprta. To pa zato, ker ne morejo kupiti voznih listkov za italiianske železnice. Išče se zdaj možnost za ureditev potovanja v domovino, ni pa še gotovo, kdaj bo to urejeno.
Zveza poljedelskih delavcev je s svoje strani dala obvestilo, v katerem pob ja izmišljene govorice, da bi bili naši delavci prisiljeni vstopiti v tuje vojske in druge gorostasnosti, ki jih razširjajo neodgovorni ljudje brez vsake podlage in potrebe. Zveza daje obenem navodila, kako naj delavci postopajo pri pošiljanju de narja:
»Delavci, ki se nameravajo vmiti v domovino čimprej in bodo zapustili delodajalca pred potekom kontrakta, bodo s tem prekršili pogodbo, ker ne bodo ostali do konca sezone, kakor so se bili pogodili. V tem primeru jim bo zapadla kavcija in bodo morali sanii plačati celo vožjijo od kraja dcia do naše državna meje. V nevarnosti so tudi, da jim Kodo gospodarji odtrgali zaslužek zadfijih dni pred odhodom. Delavcem v Franciji je dovoljeno nesti s seboj samo majhno vsoto denarja, zato naj denar pošljejo po pošti. Franke naj doma zamenjajo pri podružnicah Narodne banke, ki jim jih bo izplačala po pariteti. Delavci v Nemčiji naj pošiljajo denar redno po pošti preko tamkajšnjih bank na točen naslov svojim domačim, in sicer na Deutsche-verechnungskasse v Berlinu, ki potem odpošlje denar Narodni banki v Belgrad in ta ga šele dostavi naslov-ljencem v domovini. Gospodarji morajo delavccm preskrbeti potrebne dokumente (Gruntzettel), s katerimi lahko pošljejo denar, in sicer sezonski delavci po 40 mark mesečno, oni, ki so se pogodili na leto dni, pa
35 mark. Če pa delavec več zasluži kakor sme poslati, naj višek zaslužka ne zapravlja, ampak na| si toliko obdrži, kolikor rabi za pot m prehrano na poti od mesta dela do naše državne mcie, za ostalo vsoto pa naj si nakupi potrebnih reči, ki jih doma rabi, n. pr. ročni šivalni stroj, bicikelj, kovčeg. harmoniko itd. Vse, kar se da spraviti v paket, lahko brez skrbi vzamejo s seboj v domovino
Poslani denar se še vedno lahko zamenja po 14.30 din za marko. Zveza polj. delavcev sporoča to sezonskemu delavstvu in mu da|e na izbiro, da se na lastno odgovornost po svoji volji odloči za povratek v domovino, ali pa ostane še naprej na delu do konca sezone, kakor so podpisali pogodbo «
Po teh pojasnilih bodo svojci lahko sporočili svojim v inozemstvu, kaj naj ukrenejo.
Zborovanje JRZ
za ptujski okraj
V četrtek je bilo v Ptuju zborovanje JRZ, ki so se ga udeležbi v»i odborniki krajevnih organizacij JRZ v ptujskem sodnem okraju. Društvena dvorana minoritskega samostana je bila nabito polna zborovalcev, ki so z velikim zanimanjem jioslušali zanimiva izvajanja govornikov. Zborovanja so se udeležili minister g. Franc Snoj, bivši poslanec in banovinski tajnik JRZ Marko Kranjc, okrajni načelnik g. dr. Janko Vidic, ptujski župan g. dr. Alojzij R?mec, banska svetnika gg. notar Peter Maležič in Franc Prolog, direktor ptujske gimnazije Fran Alič in drugi. Prvi je govoril minister n. r. g. Snoj, ki je orisal zunanji in notranji politični položaj.
Nato je poročal o svojem delu in delu slovenskih poslancev sploh bivši poslanec ptujskega okraja g. Marko Kranjc. Navedel je vse večje uspehe, ki so jih dosegli slovenski narodni f>o-slanci v narodni skupščini in v kratkih potezah prikazal notranje dogodke.
Po debati so vsi zborovale! z velikim navdušenjem sprejeli sledečo resolucijo:
1.	Izrekamo svoje zaupanje dosedanjemu delu predsednika banovinskega odbora JRZ za slovensko banovino g. dr. Aniona Korošca.
2.	Ugotavljamo in pozdravljamo, da se je z uredlK) o banovini Hrvatski z dne 26. avgusta 1939 našla primerna oblika za ureditev teženj hrvatskega naroda.
3.	Ugotavljamo, da je z uredbo o razširitvi predpisov uredbe o banovini Hrvatski dana možnost, da se predpisi uredbe o banovini Hrvatski raztegnejo tudi na Slovenijo, s Čemer bo ustreženo in zadoščeno življenjskim potrebam slovenskega naroda.
4.	Zahtevamo v Imenu življenjskih interesov Slovenije, da se predpisi uredbe o banovini Hrvatski nemudoma in v v s em obsegu prenesejo tudi na Slovenijo, s čemer se bodo oživotvorile določbe čl. 1. uredb? o razširitvi predpisov uredbe o banovini Hrvatski tudi za Slovenijo.
5.	V posledici osnovnih načel, izraženih v zgoraj navedenih uredbah in ustavnega načela o enakosti vseh državljanov, izjavljamo, da je že skrajni čas, da dobi v javnem življenju slovenska narodna zastava svoje častno tnesfo.
6.	Zato smatramo z ozirom na sedanji položaj za pravilno, da sc ob vseh javnih nastopih — manifestacijah, poleg državnih zastav izobesijo tudi slovenske narodne zastave.
Gnidovcev prosvetni dom
v Ajdovcu
Dne 17. septembra je bil v Ajdovcu blagoslovljen »Gnidovčev prosvetni dom«. Pred 150 leti (1789) je bila v Ajdovcu, ki je prej spadal jx>d župnijo Dobrnič, ustanovljena samostojna lokalija. Z 12. novembrom 1789 so se tu začele voditi župnijske (matične) knjige. Rojstna, krstna, poročna in mrliška.
Ob 150 letnici svoje župnije so AjdovČani postavili svojemu rojaku, škofu Gnidovcu, prekrasen spomenik — nov prosvetni dom, ki ga je sezidal g. Franjo Rataj, stavbenik in član banskega sveta v Novem mestu, in napravil zanj tudi načrt. Delo se mu je izredno posrečilo.
Ajdovčani so dotn zidali z velikimi žrtvami. Dve uri daleč so morali voziti pesek. Dekleta so na glavi nosila vodo za gašenje apna. Iz oddaljenih gozdov, ki jih upravlja Začasna drž. uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani in obdajajo jugovzhodni del ajdovške župnije, so fantje in možje spravili ves les: kar ga je bilo treba za ostrešje, so obtesali, drugega pa zvozili na dve uri oddaljeno žago in spet domov. Tisti, ki nad našim kmečkim ljudstvom zabavljajo, da je nazadnjaško, da ne ljubi izobrazbe, naj pridejo v Ajdovec, pa bodo videli, koliko kmečki ljudje žrtvujejo za svoj napredek in svojo mladino.
Blagoslov doma se je izvršil nepričakovano lepo. Otroci, fantje in dekleta so priredili pre-vzvišenemu g. škofu, ki se je ob tričetrt na deset pripeljal v Ajdovec, prisrčen sprejem in ga v lepem sprevodu spremili pred župno cerkev, kjer je bil zunaj na prostem postavljen oltar. Okoli oltarja so se zgrnili fantje in dekleta, mladci in mladenke v krojih. Pridružilo se jim jo veliko ljudstva. Začela se je sv maša z ljudskim petjem. Pesmi so bile znane, vendar so marsikomu privabile solze v oči. Med sv. mašo je prevzišeni gospod škof govoril o treh domovih, ki jih vsak človek potrebuje. Prvi dom je domača hiša, ki naj jo posebno mladi ljudje ljubijo in spoštujejo. Izseljenci radi mislijo na svoj dom, četudi je njihov dom lesena, s slamo pokrila hiša. Drugi dom je župna cerkev, kjer smo se duhovno rodili in postali otroci božji. Ta dom je vsem potreben za zveličanje. Vsak katoličan mora svojo župno rer-kev ljubiti in jo tudi dejansko podpirati. Tretji dom je novi prosvetni dom. Pokojnemu škofu Gnidovcu je posvečen. V njem se bo mladina vzgajala za Boga, utrjevala v dobrem, izobraževala in se pošteno veselila. Prekrasne besede, ki nam jih je govori! prevzvišeni, bodo vedno ostale v naših srcih.
Po sv. maši je med petjem kanlate: »Ako Gospod ne zida hiše« Prevzvišeni blagoslovil dom. Nato je zastopnik g. bana, pokrovitelja tabora, g. okrajni načelnik Vidmar, pozdravil množico 1500 ljudi. V svojem lejiem nagovoru je navduševal mladino, naj zvesto služi Bogu, narodu in državi. Godba iz Žužemberka je zaigrala državno himno. Sledil je govor g. dekana Ivana Tomažiča iz Trebnjega, ki je zastopal Prosvetno zvezo. S svojo privlačno besedo je razložil pomen prosvetnega doma za vse, zlasti za mladino, častital Ajdovčanom in jim želel, da bi se mogla ajdovška mladina v prekrasnemu novem domu v miru izobraževati in pošteno razveseljevati. Tabor je zaključil ka|)itularni vikar skopljanske škofije Za-krajšek, ki je z ganljivo besedo slikal pot fiokoj-ne^a škofa Gnidovra, našteval njegove čudovite junaške žrtve za duše in se zahvalil Ajdovčanom, da so se na tako lep način prvi spomnili svojega velikega rojaka in mu posvetili svoj dom; mladini pa je priporočal, najzgled škofa Gnidovca posnema. Med govorom je zablestela na domu spominska plošča, ki jo je naredil domač fant Viktor Jarc iz Brezove rebri iz ajdovskega kamna. V plo-dini pa je priporočal, naj zgled škofa Gnidovra škof skopijanski, rojen 29. septembra 1873 v Vel.
Lipovcu št. 16. umrl 3. februarja 1939 v Ljubljani.« Pod besedilom je vklesan kelih, nad njim hostija. Obdaja ju žitno klasje in vinska trta. S pesmijo »Hej, Slovenci«, ki jo je pelo 1500 ljudi, je bila dojx>ldanska slovesnost zaključena.
Popoldne ob pol dveh so bile v župni cerkvi pete litanije Matere božje s krasnim ljudskim petjem. Ob dveh pa je bil telovadni nastop žužem-berškega okrožja fantovskih in dekliških odsekov in okolice, ki ga je gledalo nad 1000 ljudi, ki so se čudili lepemu izvajanju prostih vaj. Mladenke iz Hinj so prav lej>o izvedle simbolično vajo »Sle|>čeva tožba«, članice iz Žužemberka in iz Do-brniča pa so na? s pretresljivo simbolično vajo lOj Doberdob« spomnile na one kraje, kjer so naši možje in fantje kri prelivali. Nato so se vsi telovadci in telovadkinje zbrali pred tribuno, kjer je nagovoril g. predsednik Fantovske podzveze v Novem mestu profesor Hugo Bajuk navzoče, izrazil veselje nad delavnostjo žužemberškega krož-ja in Ajdovčanom čestital, da so si v tako težkih časih postavili dom. Telovadni nastop je tudi Prevzvišeni z zanimanjem spremljal.
Po telovadnem nastopu je bila na vrtu pod domom ob prijetnem igranju žužemberške godbe prosta zabava in srečolov.
Kar nas je posebno veselilo, je bilo to, da se je blagoslova Prosvetnega doma v Ajdovcu ude-ježilo veliko duhovščine, učiteljstva, županov in občinskih tajnikov iz okolice.
Dneva slovesnosti blagoslova »Gnidovčevega prosvetnega doma« v Ajdovcu ne bomo nikoli pozabili. To je bil dan, ki nam ga je podaril Gospod!
2 upu a cerkev v Ajdovca, poleg uj« novi Gsidcvčer prosvetni dom.
tuttoce
Koledar
Nedelja, 24. septembra: 17. pobinkoštna nedelja.
Marija devica, rešiteljica ujetnikov. Ponedeljek. 25. septembra: Kamil in tovariši, mu-
čenči. Kleofa. Torek. 26. septembra: Ciprijan in Justina, mučenja. Vigilij, škof.
Novi grobovi
-J- V ljubljanski bolnišnici je po kratki bolezni umrl gospod Peter Plevel, trgovec in dobavitelj iz Zaloga pri Komendi. Njegovo truplo so prepeljali na dom v Zalog, odkoder bo v ponedeljek, 25. septembra dopoldne pogreb na župno pokopališče v Cerkljah. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno eožaljc!
Osebne novice
= Poročila sta se v Ljubljani g. dr. Kregar France, bančni uradnik, in gdč. Blaže v lč Ste-fica, zaščitna sestra. Bilo srečno!
—	Poroka Danes se poročita v Dolu pri Ljubljani g. dr. Franc Le s kovic, odvetnik v Ljubljai, in gdč. Ina Sin kovic U L«ubljane. Iskreno čestitamo!
—	Bogoslovci ljubljanskega semenišča naj pridejo v semenišče 9. oktobra popoldne. Poprej naj se vpišejo na univerzi, in sicer prvoletniki od 25. septembra do 5. oktobra, vsi drugi pa do vrnitve v semenišče.
—	Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Vpisovanj v tečaj in pojasnila dnevno. — Šolnina mesečno
110	zbof u me tnostnozgodo vinskega društva
v Ljubljani bo v torek 26. t. m. ob 5 popoldne v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani (vhod z Bleiwei-sove ceste) s sledečim dnevnim redom: t. Nagovor predsednica. 2. Čitanje zapisnika XV. občnega zbora, j Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blaganika. 6. Poročilo knjižničarja. 7. Poročilo revizrjev. 8. Volitve novega odbora. 9. SiUČajnosti. Člani m prijatelji društva vljudno vabljeni.
lastno korist takoj prdelože šolska potrdila pri oni edi-nici, ki nakazuje pokojnino. Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani.
— Italijanske in nemške začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva uL 27, pritličje med 8—14.
idOfei
A
Tabor bojevnikov na Brezjah
bo na splošno željo v nedeljo, dne 1. oktobra. Vabimo vse Slovence, da prihite ta dan na Brezje ter s tem potrdijo, da je vera v mir med nami živa in da je edino zagotovilo blagostanja.
_ Poročila inozemskih oddajnih postaj so
danes najzanimivejša, kar nam oddaja radio. Kdaj in na katerih valovih jih oddajajo posamezne postaje, vam pove 39 številka tednika »Radio Ljub-ljana«, ki prinaša o tem poseben članek. Dalje ima ta številka zanimive članke, kot na primer: »Vloga radia v sedanji vojni«. Dirigent Sijanec piše o glasbi: »Nove smeri slovenske glasbe«. Poseben članek prinaša pripombe k Pregljevi igri »Ljubljanski študentje«, ki jo bodo igrali v prihodnjem tednu v radiu člani radijske igralske družine. List prinaša obširne sporede domačih in inozemskih postaj v slovenščini. Ker inozemske revije k nam več ne prihajajo, oziroma ne prinašajo več sporedov, je danes tednik »Radio Ljubljana« tako rekoč edini vir sporedov. Naročnina velja letno le 80 din. Naročite list pri upravi »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7. Eno številko dobite tudi brezplačno na ogled.
Dopisna trgovska šola
¥ Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko loto, tečaje in predmete — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina, korespondenca v raznih jezikih stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je tndi-vidua en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
_ Železniškim upokojencem in vdovam. Glede
prijav za prejemanje draginiskih doklad se opozarjate na sledeče: Vsem onim upokojencem in vdovam, kateri prejemajo svoje pokojnine od finančne direkcije v Ljubljani, bo direkcija prijavo vsakemu po pošti poslala na dom. Za one upokojence in vdove, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, bo ta direkcija prijave dostavila vsem železniškim postajam, kjer jih bo vsak prejel ob času predložitve železniških legitimacij v podaljšanje, kamor se bodo tudi izpolnjene vmile. Oni upokojenci in vdove, ki imajo čez 16 let stare otroke, ki obiskujejo šolo, in še niso predložili šolskih potrdil, naj v svojo
Jčaj jphGvtte?
Pol me je slufajno zanesla na neko rafko pokopališče. Ko ogledujem grobore s lepimi spomeniki, mi pade v oči lep, okusno narejen spomenik. Obslojim pred njim ter berem, berem. Čudno se mi je pa zdelo, da je pod imenom pisano v tujem jeziku. Razmišljam, kakini ljudje so to ter odkod. Iz zamitljenja me zdrami rapljanje otroka, ki me radovedno ogleduje. Vpralam: yAU vei, čigav grob je /o?« — »Od . . .« — »Jih poznat?« — »0 ja, učiteljica so.*
Kaj pravile, g. urednik, k temu. čudim se, da slovenska učiteljica, vzgojiteljica mladine daje napis v jeziku, kateri vem. da njenim šnlarčkom ni umi ji v, kakor tudi ne ljudem, ki vetjidel obiskujejo to pokopalilČ0.
V šestih mesecih I
Poseben šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje na
Trgovskem učilišču Robida s pravico javnosti, Ljubljana, Trnovska ulica 15 se prične oktobra. — Vpisovanje in pojasnila v pisarni ravnateljstva Trnovska ulica 15,
—	»Naša zvezda« it. 1. Izšla je prva številka
dijaškega lista »Naša zvezda«, ki izhaja sedaj že deveto leto in se je našemu dijaštvu že močno priljubila. Prva številka nas preseneti s toplo in dijaštvu primerno vsebino. Uvodni članek je izpod peresa pisatelja Finžgarja »Na delo, ker resnobni so dnevi...« V številki sodelujejo še P. Vrtovec s svojimi vtisi iz kongregacijskega zborovanja v Stični, Tine Debeljak popisuje »Prvo svojo pot v Čenstohovo« Dr. Cajnkar razmišlja o tem »Kako vemo za Boga?«, Fortunat je napravil lepo pesem Kristusu Kralju, Silvin Sardenko priobčuje zanimive spomine na škofa Jegliča v Rimu, France Jesenovec nadaljuje splošno priljubljene razprave »Ali so bili naši kulturni delavci verni«, več sestavkov je čisto dijaških. Posebno bo ugajala nova povest »Zavodar« izpod peresa velikega mladinskega pisatelja p. Hubleta S. J., ki jo je prevedel prof. Anžič. Vsebina je dijaška in zelo blizu našim razmeram, posebno po zavodih. Zadnja stran prinaša novice iz katoliškega sveta in kongregacijska poročila. Številke krasijo lepe slike. — »Naša zvezda« je najboljši verski list za dijaštvo in zasluži vso podporo. Naročnina je zelo nizka. Izhaja na štirinajst dni in velja za dijake le 10 din na leto, za podporne člane pa 15 din. Naročite jo v upravi »Naše zvezde«, Ljubljana, Streliška ulica 12-11.
—	Cele nogavice, čiste ?evlje, rdrave noge in lahko hojo povzroči SANOPED, prašek za čevlje. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Specialni trgovski učni tečaji za izobrazbo pisarniških moči se otvorijo v začetku oktobra. Poučujejo se vsi glavni trgovski predmeti za pisarniško prakso, stenografija in strojepisje. Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov. Šolnina od 50 do 100 din mesečno. Pojasnila daje: Christofov uči zavod, Ljubljana, Domobranska 15.

Opozarjamo interesente
za naše kopališče, da zaključujemo letošnjo sezono ie s 1. oktobrom
Uprava, zdravilnega kopališča Slatina Radenci
—	Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti
vam pokaže Hranilna posojilnica »M o j do m«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Prospekti brezplačno.
—	Šolske in damske torbice, aktovke, kovčke.
Erjavec, trgovina u6n]a, Stari trg 18, Ljubljana.
—	Kupec in prodajalec srečk. Po krepkem bombardiranju z raznimi oglasi v listih in ponudbah, ki jih dobivaš na dom, se omehčaš, da kupiš srečko in poskusiš svojo srečo. Ze izbira prodajalca je lahko usodepolna. Čim dalj si od njega, toliko težji bo končni obračun. Znamke, priporoenina za pisma, pristojbine od položnic, vse to je malenkost s primerom, da je bila tvoja srečka izžrebana. Obvestilu, da je bila srečka izžrebana, je priložena nova srečka nadaljnjega razreda. Čakal si denarja, zdaj imuš nove skrbi. 1'u saj prodajalec z besedo in sliko ganljivo opisuje, kako si lahko nesrečen, če srečko vrneš, tako greš v neki trapasti omotici v pričakovanju milijona skozi vseh pet razredov. Morda nisi vedel, da bo treba tudi mature, obračuna. S tremi srečkami si dobil v dobro 750 din. Za nadomestne srečke ti odštejejo 500 din. zn srečke novega kola. k! jih še videl nisi, 100 din in še poštnine 5 din, tnko da končno mesto 730 din prejmeš borih 141 din. To ni niti toliko, dn kupiš vozovnico v Belgrad, kjer bi se temeljito pomenil s svojim tako dobrohotnim prodajalcem srečk. Ne močite denarja drugemu, ko imate domu dovolj prodajalnic srečk in sicer solidnih in poštenih. Doma se pogovoriš zastonj, če na vsak način moraš skočiti v ta opusni vrtinec.
Ali ste že naroČili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Roparski vlom pri Golniku. V vasi Le-tcnce pri Golniku je bil ta teden v noči med sredo in četrtkom izvršen vlom v Logarjevo domačijo, po domače pri Pekovcu. Ponoči sta vdrla v hišo dva roparja in hotela izropati hišo. Napadla sta starega Logarja, ki sta mu z odejo tiščala usta, da ne bi mogel vpiti in ga tolkla po glavi, po prsih in po trebuhu s čevlji tako, da sc je starček onesvestil. K sreči je ropot prebudil domačega sina. ki ie prihitel očetu na pomoč. Začel je streljati na roparja, roparja pa sta mu odgovorila nazaj s streli in nato pobegnila. Roparja sta v naglici našla v predalu le 150 din in na begu odpeljala s seboj dobro ohranjeno kolo. — Poškodbe starega Logarja so zelo resne. Sledi za tolovaji zaenkrat ni nobene.
—	Nesrečen padec z motorja. 35 letna učiteljica Ivana Bajec iz Litije se je včeraj popoldne vozila z motociklom. Pri Sneberju pa je po nesrečnem naključju padla z drugega sedeža in se precej potolkla. Ostala je v nezavesti. Prepeljali eo jo v ljubljansko bolnišnica
— Premovanje živine v Sv. Lenartu nad Laškim. Dne 18. septembra je bilo preinovanje selekcijskegu društvu v Sv. Lenartu nad Laškim. Ocenjevalni odbor je bil sestavljen iz zastopniku kruljevske banske uprave predsedniku g. Ciosaka, od zveze selekciiskega društvu ing. Roprivšck in dr. Moser, kot zastopnika okrajnega načelstva gg. okrujni kmet. referent Zupan in okrujni veterinar dr. Mulenšek, zvezni molzni nadziratelj g. Cuter in rodovnikar se-lekcijske edinice g. Veber Kari ml. Premovunju so prisostvovnli tudi načelnik zveze g. Turk, načelnik selekc. društvu v Laškem g. Terbovc in zastopnik okrajnega kmetijskega odbora g. Deželak. Nu razstavni prostor so prignuli člani selckcijske edinice skupno 48 glav živine in to 2 biku-plemenjaka, 41 krav, 4 telice in 1 bikcu. Obu bika stu dobila prvo nagrado. Izmed krav je dosegla 77 točk krava g. Bezgovška iz Velikih Grahovi, ostale krave: Kneza Franca 74 točk, Plnnko Alojzija in Deželaka Franca iz To roga 73 točk, Jagra Avguština in Tovornika Alojzija iz Lipnega dola po 70 točk. Izmed telic je dosegla prvo oceno telica g. Bezgovška iz Velikih Grahovš. Skupno je bilo razdeljenih med živinorejce 3600 din. To vsoto so prispevali kralj, banska uprava 1600 din, okrajni kmetijski odbor 1600 din in domača občina 400 din. Za prvo skupino (biki) je bilo določenih 500 din, za drugo (krave) 2785 din, za tretjo (telice) 290 din in četrto skupino (mlada živina) pa 60 din. Pred razdelitvijo nagrad je zastopnik banske uprave g. Gosak opozoril na-vzočne na nekatere nedostntke. ki jih delajo včlanjeni živinorejci, in je posebno poudarjal dejstvo, da člani premalo vzrejajo mladine ter se mora ta nedostatek na vsak način čimprej odpraviti. H koncu je povzel besedo g. Turk, ki je pozdravil navzočne v imenu zveze, želeč članom, da bi se pri naslednjem premovunju pokazali še lepši uspehi.
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri splošni nervoii ugodno pomirjuje Roeaška
voda Teaipel, pomešana s sadnim sokom
—	Kako naj si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi je naslov brošure, ki jo je spisal inž. Stanko Dimnik in jo je izdal in založit Komite tehničnega dela v Ljubljani. — Brošura vsebuje praktična navodila za napravo zaklonišč pred letalskimi bombami. — Prodaja se v vseh knjigarnah po ceni 5 dinarjev.
—	Pri raprtju. motnjah, v prebavi vremfte zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »Kram Josel« erenČico.
—	Strel iz zasede. Posestnik Štefan Kreslin iz Srednje Bistrice v Prekmurju je postal žrtev zavrat-nega napada. Ko je gnal krave na pašo, je nekdo s strani oddal nanj strel, ki mu je prebil roko in levo stran prsi ter izstopil na hrbtu pod levo lopatico. Kreslina so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, o napadalcu, ki je oddal strel iz zasede, pa zaenkrat ni nobenega sledu.
—	Polomljeni udu Iz Murske Sobote: V bolnišnico v Mursko Soboto so pripeljali več ponesrečencev, ki so postali žrtev neprevidnosti. Dninarica Frančiška Stranski iz Nunske grabe je umivala velik sod, ki se ji je pri delu skotalil na nogo in io prelomil pod kolenom. Posestnik Vinko Cipot iz Mlajtincev je pri gradnji občinskega mosta padel z odra in si zlomil desno reko. Delavec Franc Husar iz Bakovcev je padel s kolesa in si zlomil levo nogo, viničar Franc Juranič iz Podgradja pa je padel z drevesa in si zlomil levo roko. Huda nesreča je doletela tudi posest-nico Frančiško Fartelj iz Trdkove ter si zlomila levo nogo. V soboški bolnišnici je umrl brezposelni hlapec Karel Mavrič, ki je postal žrtev karamhola s tovornim avtomobilom. Dobil je tako hude počkodbe, da jim je takoj po prevozu podlegel. Baje se je vozil s kolesom v precej vinjenem stanju in se zaletel v tovorni avto.
—	Da boste stalno tdravi, le potrebno, da
redno pi;ete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, tečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Neprevidna mladina. Pred začetkom pouka se otroci navadno podijo okrog šole, bijejo žogo na kakem skritem kraju ali pa igrajo. Včasih se mladi petelini tudi zlasajo med seboj. V Starinovi vasi v Prekmurju 6ta se dva šolarčka pred poukom metala po tleh, dekler ni Franc Šiška tako nesrečno priletel na zemljo, da si je zlomil roko. Moral je seveda v bolnišnico v Mursko Soboto.
V Cankarjevi rojstni hiši
Vrhnika, 22. septembra.
Odličen slovenski književnik, ki živi v tujini, ie priobčil pod tem naslovom v »Slovencu« dne 16. t. m. v št. 212 na račun Vrhničano* slabe vtise, ki jih je doživel ob priliki obiska našega '.rga. Ne bom zavračal, kar je napisal dr. A. P., temveč ugotavljam, da je imenovani g. dopisnik ogledoval s precej črnimi očmi Cankarjevo rojstno hišo in spomenik.
Gospod dopisnik pravi med drugim: ... »nenadoma sem uzrl v nekem oglu Cankarjev spomenik!« Kako omaluvažujočel! In dalje piše: »Po n,em so z mačjo spretnostjo plezali otroci, prijemali kip za brke. ga vlekli za lase.. a domača in »uradna« vzgoja ne more vzbuditi spoštovanja pri otrocih do Cankarja in njegovega spomenika!«
Taka pohvala pride lahko le iz tujiie Obrnil sem se na ugledne Vrhničane, posebno sosede pri spo.neniku. da bi pokazali tako deco, U>ls brez uspeha. Nasprotno, naša deca je vzljubila Cankarja in spoštuje njegov spomenik, ki stoji na »'dnem, lepem kraju tik državne ceste, in ne na nekem oglu. Od tu Cankar-po[>otnik opazuje one, ki so šli mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so š.l dalje. Le Cankar je pogledal Vrhniki v obraz, srce mu je bilo bolno po njej.
In kaj more čevljar s praznimi besedami in klejnatim orodjem, če je sedaj že tretji gosj>odar Cankarjeve rojstne hiše!? Ali je on v čem kriv. k« r postreže obiskovalcem samo s svojem bon.im znanjem o Cankarju! Kot gospo<ar prav rsd odpira bram, kjer je veliki mislec zagledal luč te doli>ie šentflorjanske. Mladih let pa Cankar ni pre^lžal na Klancu, temveč nižje doli na Stari ceeti — zato ni ostalo v rojstni tiiši ne zu.elke ln ne kosov pohištva, po katerih je v oirošUih letih plezal apostol zatiraneua narodi Cankar sam se je le spominjal »Mesarjevih K'ad« in »enajste šoie pod mostom«.
Mogoče je hotel g. dopisnik opomniti ln vzdra-mitl s svojim dopisom dolžnost, k! jo moramo čutiti do našega veleuma! Ta «pe! je rs» hv!.le vreden ln vsi Vrhničani se strinjamo z nj'm' Poziv pa naj bi prišel v lepši krifki Cankarjevega rojstnega kraja in prebivalcev, saj ama Vrhnika ne more prevzeli nase vse narodov« krivdni Pri-
Ljubljana, 24. septembra
Gledališče
Drama. Nedelja, 24. sept.: »Neopravičena ura«
Izven. Znižane cene. — ponedeljek, 25. in torek, 26 sept. zaprto (generalka). — Sreda, 27. sept.i »Hudičev učenec«. Premierski abonma. — Četrtek, 28 sept : »Kacijanar«. Red Četrtek. — Petek, 29. sept.: zapito. — Sobota, 30. sept.: »Hudičev učenec«. Izven.
Drevi bodo ponovili priljubljeno veseloigro »Neopravičena ura«, katere avtor je Bekeffi. — Kdor želi preživeti resnično zabaven večer, naj ne zamudi obiska te predstave. Cene znižane.
Za premierski abonma bodo uprizorili v sredo, dne 27. septembra Shavvovo igro »Hudičev učenec« v režiji dr. Bratka Krefta, z Janom v naslovni vlogi. Dejanje te igre se godi v Ameriki za časa osvobodilnih bojev. Zanimiv dramatični razplet, odlično orisane osebe in spretno zgrajeno dejanje ustvarjajo delo, ki bo gotovo vzbudilo največje zanimanje.
Radio Ljubljana
Nedelja, 24 sept.: 8 Citraški dueti (gg. E. Mezgolits, M. Hebein) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Za dobro voljo (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11 Citraške točke (plošče)
—	11.30 Orkestral. in pevski koncert. Sodelujejo: g. Andr. Ja rc (tenor) in Radij, orkester, dirigent D. M. Sijanec — 13 Napovedi — 13.20 Pesmice za ples: Jožek in Ježek, vmee plošče — 17 Kmet. ura: Prašičem zdravja! (inž Absec M.) — 17.30 Veselo popoldne: Plošče in Radij, šramel — 19 Napovedi, poročila — 19 40 Nac. ura: Pouk in vzgoa gluhoneme mladine (Rud. Dostal, strok, učitelj, Ljblj.) — 20 Slovenski vokalni kvintet — 20.45 Domač koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče).
Ponedeljek, 25 sept.: 12 Za boljšo volio (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13 20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Zastrupi jen ja v obr-tih in obratih (g dr. J. Herfort) — 18.20 Odmevi iz Koroške (plošče) — 18.40 Delo radijske postaje v prihodnjem letu (g. prof. Fr. Kohlar) —
19	Napovedi, poročila — 19 30 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura: Naši poljedelci in radiofoni a (inž. V. Veličnovič, Bgd) — 20 Komorni trio (gdč. Fr. Ornikova, gg. prof. C Šedlbauer in M. Linovšek)
—	20 45 Orkestralne točke (plošče) — 21.15 Duet harmonike (gg. J. Jurman in I. Podobnikir) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.	, .,
Drugi programi
Nedelja, 24. septembra. Belgrad: 20 Belgrajske noči. 21 Ork. konc. — Zagreb: 20 Tamburice. 20.40 Zab. konc. — Bratislava: 20 Izseljenska oddaja 21.20 Ork. konc. — Praga: 20.45 Pesem in glasba. — Soiija:
20	Instrumentalni konc. — 20.30 Operna gl. — Ankara: 19.10 Plesna gl. — 20.30 Ork. konc. — 21.20 Jazz. — Beromiinster: 19.57 Ork. konc. 20.30 Igra »Sokratov« obsodba«. 21.30 Plesna gl. — Bukarešta: 19.40 Ork. in solisti. 21.15 Valčki. 22.15 Lahka gl. — Horby: 20.45 Opereta. — Trst-Milan: 17.30 Simf. konc. 21 Opera »Legenda o sv. Elizabeti •. — Rim-Bari: 21.40 Operetna gl. — Florenca: 21.40 Kvartet. — Oslo: 20 Norveška gl. — Reykjavik: 21.45 Instrumentalni koncert.
Ponedeljek, 25. septembra. Belgrad: 20 Violina. 20.30 Cvejič poje. 21 Kom. konc. — Zagreb: 20 Zbor 2030 Lahka gl. 21. Kcm. zbor. — Bratislava: 19.35 Ibsenova »Gospa z morja«. 21 Kom. konc. 22.15 Harfa. — Praga: 19.25 Lahka gl. 21 Ork. konc. — Soiija: 20 Simf. konc. 21 Ital. pesmi. — Ankara: 19.50 Turška gl. 20.45 Lahka gl. 21. Ork. konc. 22.20 Jazz. — Beromiinster: 19 50 Ork. konc. 21 Izseljenska oddaja.
—	Bukarešta: 20 Violončelo. 20.35 Romance. 21.25 Plesna gl. — Horby: 19.30 Stara gl. 20.15 Violina. 21 Vojaška godba. 22.15 Solistični konc. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. 20.30 Filmska gl. 21 Violina. 21.45 Igra. 22.15 Plesna gl. — Rim-Bari: 21 Igra in misterij.
Sestanki
Odbor FO sv. Peter sporoča svojim članom, da bo v četrtek, dne 28. septembra 1939 redni občni zbor. Vljudno prosimo, da se občnega zbora udeležite vsi člani.
Kino
Kino Vič predvaja v nedeljo ob 4, 6 in 8 krasen film »Križev pot ljubezni«. Za dodatek dva zvočna tednika.
Lekarne
Nočno sluibo imajo lekarne. V nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta št. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Koniotar, Vič-Tržaška cesta.
znam, da hvaležnosti naš narod ne pozna! G. dopisniku gotovo niso znane vse zapreke, ki jih je moral prebroditi tukajšnji odbor za postavPev Cankarjevega spomenika, da se je Vrhnika oddolžila svojemu rojaku.
Kar se tiče domače in »uradne« vzgoje, pa bodi resnici na ljubo povedano, da prva kot druga skrbi, da mladina ob vsaki obletnici slavi njega — trudnega popotnika s Klanca in krasi njegov spomenik!
Toliko v pojasnilo javnosti, da ne bo obsodba Vrhnike prevelika.	N. G.
Anekdota
Neki slavni berlinski psihiater je zdravil ubogega norca, ki se je imel za kralia Ludovika XVI.
Cez nekaj časa se je pri psihiatru oglasil njegov tovariš in vprašal, kako ie z bolnikom.
»Kar presenečen sem, tako hitro uspeva zdravljenje,« je dejal slavni zdravnik, «mož se ima od vče« raj naprej le še za Ludovika X.*
Ce mora ootnik čistiti sipo na avtomobil«.
HI LJUBLJANA
Gobji rekord
na živilskem trgu
Vreme zadnjih dni je bilo za gobe dokaj ugodno in zato so se gobarji z veliko vnemo lotili nabiranje gob in zbrali lepe zaloge. Vse te zaloge pa so bile pripeljane v Ljubljano na sobotni živilski trg, kjer v ranem jutru skoraj niso vedeli, kje naj razvrstijo vse Številne prodajalce gob. Tudi mitnifiarji so bili presenečeni, ko so na mestnih mejah ustavljali kar cele parizarje in vozove s košarami, v katerih so bile same gobe. Nekateri niti verjeti niso hoteli in so mislili, da so gobe samo na vrhu košar, na dnu pa da so jajca, ki bi jih kmetje radi vtihotapili v mesto. Največ gob so pripeljali v mesto iz Dolenjske, iz daljne in bližnje okolice Krke. Precej pa so jih pripeljali v Ljubljano tudi iz Vodic in okolice na Gorenjskem. Prodajalci gob so zasedli ves prostor za stolnico, torej mali trg nad stopniščem, ki vodi k stojnicam branjevcev. Zgodaj zjutraj je mnoge skrbelo, kaj bodo z gobami, če jih ne bodo prodali. Videti je bilo namreč, da bodo velike količine gob ostale neprodane, ali pa jih bo treba prodajati globoko pod ceno. Prav gotovo namreč še nikdar ni bilo na ljubljanskem trgu na en dan toliko gob naprodaj kakor včeraj. Take obilice gob ne pomnijo niti najstarejše gospodinje, ki že dolga desetletja redno obiskujejo živilski trg. Je to razumljivo, saj so gospodinje ves september povpraševale po gobah, s katerimi jim pa prodajalci niso mogli postreči, ker jih ni bilo. Nabiralci gob so vedeli za to in so zato prve ugodne dneve pridno nabirali in večinoma vsi prihiteli v soboto na trg. Prav gotovo so bli prodajalci gob veselo presenečeni, ko so zapazili, da so v prvih dopoldanskih urah začeli prihajati na trg gostilničarji in začeli na debelo kupovati gobe, ki jih potrebujejo . velike množine za vlaganje v kis. Nekateri so pokupili kar po dve tri košare in prodajalec je pospravil denar in se lahko napotil domov. Razočarani pa so bili vsi tisti kupci, ki so računali, da bo zaradi obilice gob cena gobam proti poldnevu padla. Okrog pol 11. na vsem velikem gobjem trgu ni bilo več videti velikih zalog, cene pa so se držale še kar dobro. Lepe in izbrane gobe so bile po 12 dinarjev za kg, take so bile tudi najbolj primerne za vlaganje v kis. Najnižja cena, po kateri so bile gobe prodane po teži je bila za slabše in prebrane okrog 7 dinarjev za kg. Običajne merice gob pa so bile na prodaj po 3 in 2 dinarja.
Speciialistinja za kožne bolezni
dr. Zdenka Tominšek
zopet redno ordinira.
1 Uprava Narodnega gledališča naznanja, da sprejemajo še vedno v pisarni dramskega gledališča (bla-gjna) prijave za letošnji abonma.
1 Gostovanje Josipa Gostiča, Otvoritev opeme sezone bo v soboto 30. t. m. z Goldmarkovo opero »Sabska kraljica«. Tenorsko partijo Salomonovega dvorjana Asada bo pel stalno kot gost odlični član zagrebške opere Jo6ip Gostič, sabsko kraljico — Kogojeva, kralja Salomona — Janko, velikega duhovna — Betetto, njegovo hčer Sulamit — Hezbalova, Asta-rot — Sokova, tempeljskega nadzornika — Dolničar. Sloviti ples s čebelo bo plesala Bravničarjeva. Sodeloval bo tudi balet ter pomnoženi zbor in orkester. Dirigent: Niko Štritof, režiser: Ciril Debevec, koreograf: inž. P. Golovin, inscenator: inž. Franz. Otvoritvena predstava bo za premierski abonma.
1 Akademičarka! Vpiši se v slovensko katoliško društvo »Savica«. Vpisovanje vsak dan od 11—12 dopoldne v Pavlovi sobi III. nadstr. v frančiškanski pasaži.
1 Sveta maša zadušnica za pokojno g. Vido Naglič
bo v torek, 26. t. m. ob pol 8 v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
1 Obiščite Stiplovškovo razstavo. Umetnostna razstava slikarja F. S. Stoplovška v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 9 do 18. Ne zamudite prilike in si oglejte slikarjeva dela, ki vzbujajo v vseh umetniških krogih veliko pozornost in priznanje. Poleg olj je razstavil slikar tudi kolektivno zbirko svoje grafike, ki je tako po obsegu kakor tudi po umetniški vrednosti edinstvena.
1 Okrtniki! Zastopstvo obrtnega odseka Zbornice se udeleži pogreba pok. zborničnega svetnika g. Alojzija Midoferja v Novem mestu in se odpelje iz Ljubljane v nedeljo ob 13.35, vrne pa se z enim večernih vlakov. Obrtništvo iz Ljubljane in ob dolenjski progi vljudno vabimo, (la se priključi od-sekovnemu zastopstvu in tako počasti moža, ki se je veliko prizadeval za dobrobit obrtništva. Pokojnikovo vzorno delovanje za stanovske interese zahteva, da se mu obrtništvo izkaže hvaležno ne le
s tem, da ga ohrani v najboljšem spominu, ampak tudi s tem. da ga počasti na zadnji poti.
1 »Zlatorogov steg skavtov Lj. IIL« ima svojo redno letno skupščino danes točno ob pol 11 dopoldne v beli dvorani hotela Union. Vljudno vabimo vse prijatelje stega' in skavtizma, zlasti pa starše članov ter vzgojitelje mladine.
1 Jezikovni tečaji Zveze akademskih izobraženih žena v Ljubljani se bodo pričeli s 1. oktobrom. Naknadno vpisovanje možno še v ponedeljek 25. septembra ob pol 8 zvečer na učiteljišču! Odbor.
1 Združenje diplomiranih tehnikov ima na razpolago službeno mesto strojnega tehnika. Predpogoj 3 do 4 letna praksa. Reilektanti naj se zglase v tajništvu UDT med uradnimi urami.
1 Razstava sadja, povrtnine in cvetlic. Kakor se je zvedelo, priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah dne 30. septembra do 2. oktobra v telovadnici ljudske šole v Mostah razstavo sadja, povrtnine in cvetlic, ki bo večjega obsega. Prireditveni odbor, kateremu načeluje g. Erjavec, je posvetil vse sile, da bo razstava čim popolnejša. Z razstavo hoče podružnica pokazati koristi smotrnega gojenja sadja in povrtnine, s cvetlicami pa vzbuditi čut do dekoracije vrtov, oken in balkonov. Otvoritev bo 30. t. m. ob 15. Podružnica se je odločila, da bo razstava prosta vstopnine in bo tako slehernemu omogočeno, da si jo ogleda. Prireditvenemu odboru želimo, da bo trud, ki ga ima, poplačan z zanimanjem od strani občinstva.
1 Darovi Rdečemu križu. Neimenovana gospodič-e prinesla iz OUZD zbirko 160 din kot dar za Rdeči križ mesto venca na grob pokojne gospe Kla-
na je prinesla iz OUZD zbirko 160 din kot dar za
vaty. Iskrena hvala. — Gospa Kormelija Aleksandro-vits, rojena Podkrajšek, soproga majorja v Ljubljani, Erjavčeva 3 je darovala Rdečemu križu 500 din na željo njenega pok. brata Henrika Podkrajška, profesorja na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Za ta plemeniti dar se Rdeči križ iskreno zahvaljuje.
— Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi.
Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 33.
1 Francoske tečaje spet otvarja za odrasle s 1. oktobrom 1939 francoski institut. Pouk bo v Ljub ljani na moškem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Vpis od 26. septembra naprej pri služitelju zgoraj omenjenega učiteljišča g J. Miklavčiču. Mesečna ukovina je 15 din. Za to ukovino se lahko obiskuje vse tečaje. Tečaji trajajo 7 mesecev. Nadaljnji podatki so razvidni iz razglasa na uradn deski v veži moškega učiteljišča. Obisk priznanih tečajev toplo priporočamo in se interesenci vabijo na pravočasni vpis.
1 Izredna požrtvovalnost. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Dravlje proslavi danes popoldne izreden gasilski praznik. Pod pokroviteljstvom gospoda župana dr. Jura Adlešiča bo namreč blagoslovljen nov 5 tonski orodni avtomobil, ki mu bodo kumovale gospe Štirnova in Kalčičeva in gospodični Šuštaršičeva in Krcgarjeva. Prireditev je združena z župnim zletom gasilske župe Ljubljana-mesto. Posebnost pri tem avtomobilu, ki se po lepoti in praktičnosti lahko meri z vsakim tovarniškim gasilskim avtomobilom, je to, da so vso karoserijo izdelali člani čete sami v večernih urah popolnoma brezplačno po načrtu, ki so ga napravili prav tako sami. Od srede marca do srede septembra je bil draveljski gasilski dom izpremenjen v avtomobilsko delavnico, v kateri je 7 mož in fantov delalo prostovoljno tlako in dajalo zgled požrtvovalnosti S svojim brezplačnim delom so četi prihranili nad 40.000 din in s tem gotovo zaslužili, da vsa naša javnost izve njihova imena. Ti nad vse požrtvovalni in zares vzorni gasilci so naslednji: Tomažič
Utira s poljskega mesta v dneh vojnih pohodov
Ivan, Brcceljnik Albin, Berlič Franc, Berlič Janko, Celarc Aleš, Štibelj Miha in Kogovšek Alojz, ki bodo za svoje delo na današnji proslavi iz rok tov. žup-nega starešine Pristovška prejeli srebme križce za požrtvovalnost, s katerimi jih je odlikovala gasilska zajednica dravske banovine. Pripomniti je treba, da je to že drugi avtomobil, ki si ga je nabavila agilna gasilska četa v Dravljah in se s tem uvrstila med najboljše opremljene čete ne samo v ljubljanski župi, marveč v vsej dravski banovini. Tudi prvi avtomobil so izdelali člani čete sami brezplačno. Kogar zanima, kaj zmore složno in požrtvovalno gasilsko delo, naj
pride danes popoldne v Dravlje in si ogleda oba avto nobila, obenem pa s svojim obiskom da draveljskim gasilcem vzpodbudo za nadaljnjo vztrajno delo na poti ljubezni do bližnjega. — Na pomoč!
1 Preostanek za venec na krsto gospodu trnovskemu župniku Janku Cegnar|u nabranih 1100 din so darovali trnovski posestniki po »Vincencijevi konferenci Trnovo« trnovskim ubožcem. Bog povrni in da bi našli obilo posnemovalcev,
1 Bogato založen živilski trg. Sobotni živilski trg v Ljubljani je bil tako dobro založen kakor ie zlepa ne. Ves razsežen je trg bil razstavljen z mizicami, na katerih so prodajalke razložile svoje dobrote. Zjutraj je nastala celo stiska za prostor, tako da je tržno nadzorstvo po včerajšnji izkušnji sklenilo, da bo prihodnjič določilo prostor za prodajalce gob pod stopnjiščem za stolnico. Posebno bogato je bil založen včerajšnji trg s sadjem, silno veliko je bilo naprodaj hrušk, ki so letos izredno dobro obrodile. Tudi jabolk vseh vrst je na izbiro, pač pa se gospodinje pritožujejo, da letos kljub obilici sadja cene nič kat ne popuščajo. Celo češplje, ki so bile za časa češpljevega tedna po zaslugi mestne občine nekoliko cenejše, so zopet poskočile v ceni. Belokranjci in tudi Hrvatje, ki jih dovažajo na trg, držijo cene če se le da. Šele proti opoldnevu se dajo prodajalci pregovoriti, da malo popuste. Tudi lepega grozdja je že polno naprodaj in upamo, da bomo dobili v kratkem tudi teden grozdja, Ki bo omogočil vsem slojem, da si vsaj nekaj dni posladkajo s sicer dragim grozdjem.
1 Tudi za šolsko mladino veljajo cestni predpisi. Sedaj ko so odprle vse ljudske in meščanske šolu kakor tudi gimnazije svoje vrata učeči se mladini, dan za dnem opažajo vozniki, avtomobi-listi in kolesarji, da posebno mlajši letniki niti najmanj' ne upoštevajo cestno-prometnih predpisov in da se po nepotrebnem izpostavljajo nevarnostim brzega prometa na ljubljanskih ulicah. Tako učiteljstvo, kakor tudi starše opozarjamo na to, naj otrokom zabičajo vsaj osnovne pojme o hoji čez cesto. Osnovno pravilo pa naj bo za slehernega, ko prečkaš prvo polovico ceste, glej na Ie\o, ko prečkaš drugo polovico, pa na desno.
Kapiavljena utopljenka - žrtev zavratnega umora
Mož-morilec je vrgel svojo ženo v Savo
Kranj, 23. sept.
Že včeraj smo poročali, da je bilo najdeno naplavljeno žensko truplo v zapornicah savskega jezu pri elektrarni Majdič. Truplo je ležalo po izjavah zdravnikov v vodi že kakih 14 dni in zato komisija ni mogla na mestu ugotoviti nobenih znakov nasilne smrti. Po Kranju pa so začeli takoj šušljati o umoru, zakaj marsikomu so bile znane razmere med utopljenko in njenim možem Cirilom Bučanom. Priče so namreč izpovedalo, da je Bučan, odkar sta ločeno živela, večkrat lazil za svojo ženo in jo nekoč tudi pričakoval z odprtim
Visoko priznanje našim železničarjem
Belgrad, 23. sept. V imenu Nj. Vel. kralja so bili z ukazom kraljevih namestnikov in na predlog ministra za promet odlikovani pri direkciji drž. železnic v Ljubljani sledeči uradniki:
z redom sv. Save DL stop.: Franc Hojs, pomočnik ravnatelja žel. direkcije, dr. Ludvik Aldih in Franc Podbregar, načelnika;
z redom sv. Save IV. stop.: inšp. Rudolf Mejak; z redom jugoslov. krone V. stop.: svetnik Miroslav Bertoncelj, inšpektorji Alojzij Grošelj, Avgust Zad-nik in Oskar Štrekelj ter višja kontrolorja Viktor Kavčič in Vladimir Tominec;
z redom sv. Save V. stop.: Ludvik Janežič, Fran: Janežič, Karel Lapajne, Gabrijel Lavrenčič, Franc Ma-koter, Dragotin Matckovič, Jožef Pirš, Janez Račič, Bogomil Sedlaček, Edmund Sila, Anton Sluga, Anton Urbančič, Anton Vrečko, vsi višji kontrolorji; inž. Dimitrij Bartenjev, inž. Franc Jagodič, inž. Franc 1 eter-šič, vsi višji pristavi; Frančišek Golob, Milna Prva-novič, Albin Puh, Ivan Sedin, Anton Strubel), vsi kontrolorji; Jožef Kos, višji prometnik; Valentin Požene), višji nadzornik proge; Franc Pišlai, višji stro|evod|a; Janez Pristov, višji poslovodja; Viktor Cimperman, oti-cial; Ivan Žerovnik, strojevodja;
zlato kolajno za zvesto službovanje pa so preicli: Ciril Adam, Jožef Derglis, Rudolf Zabašnik, vsi prometni uradniki; Ivan Babnik, Franc Gorše m Ludvik Berlej, vsi vlakovodje: Janez Benet, Stanislav Berne, Franc Fatur, Ivan Gros, Anton Klešnik Stanislav Lut-man, Ivan Rebol, Frančišek Sos, Jožei Šoberl, Jožef Verkunc, vsi prometniki; Ivan Bužan, Alotzi tršte, Andrej Jordan. Gregor Pezdir, vsi nadzorniki proge; Amalija Čuk, blagajničarka; Emil Kalol, Martin Stem-pihar, skladiščnika; Karel Perko, Aleksander Šaier in Ferdinand Bernik, oficiali; Alojzij Pipan, nadzornik signalov; Marijana Nučigaj, strojepiska; Emil Svarc, nadzornik lokomotiv; Janez Kari, poslovodja; Anton Barbič, nadzornik proge; Jovan Bcrr.hard, Ivan K*"' manec in Vincencij Vernik, strojevodje; Ferdinand
Hladnik, tehnični uradnik; Avguštin Jark, oficial; Franc Plcterski, Martin Truglas, vlakovodja; Ivan Škorjanec, prometnik; Alojzij Ules, prgelednik vozov, Anton Bonač in Anton Bistič, pomožna telegrafista; Alojzij Kremžar, pomožni strojevodja; Franc Smole, pomožni poslovodja, Frnil Batista, Anton Ivanuša, administrativna zvaničnika; Kristjan Kirhmajer, administrativni zvaničnik, Rudolf Lebcn, podstrojevodja; Ludvik Miklošič, podvlakovodja; Viktor Orozl, odpremni stražnik; Vladimir Razpotnik, promet, zvaničnik; Alojzij Budal, nadzornik kretnic; Franc Vivot, skladiščni zvaničnik; Franc Radič, desetnik;
srebrno kolajno za zvesto službovanje so prejeli: Jakob Čelofiga, podpreglednik vagonov; Ferdinand Koren, podstrojevodja; Jožef Žigon, nadzornik črpalk; Mihael Antonič, Ivan Birsa, Franc Eržen, Frančišek Skrabcr, Janez Šabec, Ivan Ourk, kretniki; Leopold Anžur, Frančišek Dimec, kartanti; Janez Bokša, Franc Dobo<všek, postajna čuvaja; Franc Verk, Štefan Legiša, progovna čuvaja; Anton Gočež, Franc Zebič, zapisovalca vagonov; Friderik Golež, Andrej Habjan, Jenko Jernej, Frannčišek Marentič, Anton Mokotar, Karel Šešek, France Zalohar, premikači; Alojzij Gonuf, Jožef Hcrvol, Frančišek Lavrič, desetnki: Franc Hacin in Andrej Robnik, merilci; Franc Jaušnik. Frančišek Vode, blokarja; Franc Klenn, Jožef Krajnik, kurjača; Frančišek Košele, Ignac Lončarič, Štefan Pihelj, zavi-rači; Alojzij Peternelj, Alojzij Sitar, podmanipulanti; Janez Kuhar, služitelj; Frančišek Zore, služitelj; Imbro Pavlič, dnevničar; Ivan Ahlin, Alojzij Beribah, Franc Buhmaister, Ivan Kum, Franc Ajnhauer, Aleksij Gusev, Franc Kadunc, Franc Klemcnčič, Anton Kopše, Dominik Negro, Franc Novinec, Anton Pasar, Jakob Pavčnik, Janez Perharič, Stjepan Pleh, Peter Resman, Anton Skuhic, Janez Štrukelj, Jakob Zupan, Franc Gašperlin, Janez Cisar, Anton Cvajnar. Fortunat Deželak, Ivan Eršte, Pavel Fandiga, Valentin Golob, Andrej Jakopič, Franc Jurič, Franjo Kovač, Alojz Nov-šak. Alojz Paisar, Jakob Remih, Ignac Repih in Janez Salošnik, delavci.
nožem na savskem mostu. Hotel je obračunati z njo že tedaj, ker ni hotela pokojna Helena, ki je bila zaposlena v Jugobruni, živeti z njim. Policija je takoj začela resno preiskovati vso zadevo. Policijski vodja g. Jagodic je hitro dal po stražniku Levstiku in agentu Miheičiču aretirati Bučana Cirila. Bučan je delavec, izučen čevljar, doma iz Britofa št. 29. Pri zaslišanju je od začetka vse tajil, potem pa je pod težo dokazov popustil in priznal, da je izvršil umor. Pripovedoval je, da se je usodni večer sestal s svojo ženo v spodnjem savskem drevoredu. Tam je prišlo med njima do prepira. Bučan je v jezi zgrabil svojo ženo, jo treščil na tla ter jo nato vrgel v Savo. Utopljenka se je najprej skušala oprijeti grma. ki je rastel ob vodi in bi se rešila, toda Bučan io ie zopet potisnil nazaj v vodo, tako, da jo je tok znova zgrabil in potegnil s seboj v deročo struco. Ne-srečnica se zaradi obleke in močnega toka na tem mestu ni mogla obdržati. Morilec je spremljal truplo svoje žene ob bregu, ker se ie bal, da bi se ji morda vendarle posrečilo priti na breg in se rešiti. Morilec Bučan je sedaj zaprt v kranjskih policijskih zaporih in se popolnoma mirno obnaša. Na zunaj skuša biti celo ravnodušen. Po sodnijski preiskavi na kranjskem sodišču bo oddan v ljubljanske sodne zapore.
Jezica
Danes popoldne ob 3. priredi občinski odbor Rdečega križa na Ježici igro »Njega ni«. Cisti dobiček je namenjen za plemenite cilje Rdečega križa. Igra je prav primerna za današnje čase.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne film »Mefisto v operi«, oh pol 9 zvečer film o današnjih zakoncih »Med dvema ljubeznima« — film iz življenja poročenih ljudi, o družinski sreči, ki jo reši 6-letni sinček. — V ponedeljek ob pol 9 zvečer se bo predvajal film, za katerega se bodo izjavili cenj. obiskovalci. Objavljeno bo po reklamnih tablah.
Trbovlje
Kino Društveni dom predvaja danes komični film »Osma žena«. V glavnih vlogah Claudette Colbert in Gary Cooper.
Za mlade rudarje. Vodstvo Rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1939-40 v dneh 28.. 29. in 30. septembra t. I. popoldne od 4—5 v 5. razredu deške šole v Trbovljah ter v nedeljo 1. oktobra od 9—11 dopoldne v l.b razredu. V šolo se sprejemajo mladeniči od 10. lela starosti dalje. Za vpis je predložiti zadnje šolsko spričevalo. Redni pouk se prične 2. okiubra 1833 ob pol 5 popoldne.
po> cbi&avi
» Jubilej zagrebškega znanstvenika v ftvici.
Te dni je v Curihu obhajal 00 letnico rojstva dr. Mirko Roš, profesor tehniške fakultete na univerzi v Curihu in ravnatelj švicarskega zavoda zu preiskovanje gradiva. Ime dr. Rosa, ki je rodom iz Zagreba, je znano v njegovi stroki po vsem znanstvenem svetu Bavil se je največ s proučevanjem konstrukcije mostov, pozneje pa je zašel na področje preiskovanja gradbenega materiala. V tej stroki je postal eden prvih znanstvenikov Evrope. l)r. Roš je v svoji praksi projektiral mnogo mostov v Švici in Nemčiji. Mnoge visoko tehniške šole v svetu so mu podelile častni doktorat. Ob «) letnici so bila v mnogih krajih predavanja in prireditve slavljencu na čast.
*	Po 25 lelih je nakel svojo sestro Murat Haj-dar Hodžič iz Dubrovnika. Med svetovno vojsko je hotel pobegnili v Turčijo. Sestra je odpotovala po morju, on pa po kopnem. V Solunu bi se morala sniti. Toda v Solun je prispel Murat sam. llatidje pa ni bilo. Menil je, da je prišla ob življenje pri kakšni nesreči na morju. Vendar pa Murat ni opustil upanja, da jo bo našel. Iskal in pisaril je na vse strani in pred kratkim je zvedel, da Hatidja živi v Carigradu, da ima sina in da je že pozabila hrvatski. Murat se bo te dni napotil v Carigrad, da vidi po 25 letih svojo sestro in da jo pregovori naj se vrne v Jugoslavijo.
*	Mndiarska mina v Donavi. Madžarske vojaške oblasti so obvestile poveljstvo rečne plovbe v Vukovarju in ostala poveljstva na Donavi, da se je na madžarskem ozemlju z brega Donava odtrgala mina ter odplula v naše vode. Pa bi se preprečila nesreča, so madžarske oblasti sporočile tudi opis mine. Mina je v obliki deske, dolga 1.20m in široka pol metra. Pobarvana je s takšno barvo, kakršna je površina Donave. Po mnenju madžarskih oblasti mora bit! mina žo nekje v bližini Vukovarja.
*	lfi letni pastir ubil tovariša na pasi. V vasi Brest-1'okupski pri Sisku je prišlo med dvema mladostnima pastirjema do obračunavanja, v katerem se je zabliskal nož in zahteval smrtno žrtev. 16letni pastir Josip Dangubič je imel star račun s svojim 17 letnim tovarišem Adamom Turopolj-cem. Mladi pastirji imajo navado, da si na paši preganjajo dolg čas z vsakovrstnimi igrami, v katerih preizkušajo svojo moč. Pri neki takšni igri jo Turopoljec, ki je močnejši, vrgel ob tla Dan-gubiČa in ga povaljal po tr.ivi, čemur so se mladi pati rji od srca nasmejali. To je Dangublča silno razjezilo in od takrat je kuhal srd proti Turopolj-cu in snoval maščevanje. Nekega dne je kupil v Petrinji od Dalmatinca dvorezen nož in ga potem na pasi vsak d'in brusil oh kamen. Tovarišem ie dejal, da že ve, zakaj ga brusi. Pred nekaj dnevi pa je dejal pastirjem: »Moram nekaj napraviti, da me pošljejo v Gradiško (kaznilnico), kjer se bom vsaj izučil kakšnega obrta.« Te dni so si pastirji v mrzlem dopoldnevu na paši zakurili ogenj in se ob njem greli. Tedaj je iznenada Dangubič potegnil nož in ga s silnim zamahom porinil Turopoljcu v srce. Turopoljc je kriknil od bolečine ter se obrnil stran. Tedaj je Dangubič še enkrat zamahnil z nožem in ga zabodel svoji žrtvi v hrbet, da mu je prerezal pljuča in želodec. Smrtno ranjeni pastir je vstal in šel kakih 50 korakov naprej, težko hropeč. Tam se je zrušil mrtev. Mladi morilec pa je [>ov»em mimo počakal orožnike, da so ga prijeli.
*	Do smrti se bo pokoril v ječi. Veliki senat okrožnega sodišča v Derventi je te dni sodil dvakratnemu ubijalcu Jožu A niču iz vasi Basači v tesliekem okraju. 28. avgusta letos se je Jožo Anič aprl z Ilijo Aničem. Vzrok prepira je bil ta, da so so prejšnji dan med seboj stepli njuni otroci. V teku prepira je Jožo |*>grahil težak hrastov kol jn udaril Ilijo po glavj s tako silo, da se je zrušil nezavesten na tla. Iliji je priskočila na pomoč, njegova žena. Jožo pa je tudi njo pobil s koloin na tla. Ko je ležala na tleh, je pričala milo prositi nasilneža, nai je ne ubije, toda le-ta je bil gluh za njene prošnje in je še naprej divje udarjal po njej. dokler ni umolknila. Ko je videl, da je Ilija še živ, je še njeca toliko časa obdeloval z udarci, da je izdihnil. Mož in žena sta imela na glavi strašne rane. Sodišče je Jožo Aniča obsodilo na dosmrtno ječo.
*	Samomor priljubljenega Zagrebčana. V po-slovnici komercialne pisarne jugoslovanskih železničarjev so našli obešenega blagajnika omenjenega podjetja 50 letnega ujKikojenega majorja Matiča. Matič je bil zadnje čase potrt in duševno razrvan. Bil je zel opri ljubi jen v zaorebški družbi in je imel mnogo prijateljev in znancev. Matič je prišel v pisarno že prejšnji večer t?r napisal tri poslovilna pisma. Nato je pritrdil na vrata pisarne listek, na katerega je napisni: »Pazite, utegnili bi se prestrašiti. Ni prijetno, kar boste videli.« Nalo se jc obesil.
*	Vlom, ki se je izplačal. V Vukovarju je bilo v eni preteklih noči vlomljeno v stanovanje glavnega tajnika vlastelinskega posestva grofa Eltza barona Ivana Adamoviča v Vukovarju. Izginil je ves rodbinski nakit v vrednosti nad 150.000 dinarjev. Izguba nakita pa pomeni za lastnika skoraj neprecenljivo škodo, kajti ukradene so bile same dragocenosti rodbinskega spomina. V stanovanju baronovega sluge, ki je zdaj na orožnih vajah, so našli tri škatije. v katerih je bil spravljen del nakita. Sumijo, da je on v zvezi s tatvino. Zaprli so tudi dve služkinji.
f f gfl^ MAR IBOR
človekoljubno delo Karitativne zveze
Letos Je omogočila 100 otrokom s severne meje letovišče na morju
V smislu lepega in pomembnega gesla »v ljubezni Kristusovi« opravlja Karitativna zveza v Mariboru med reveži mariborskega mesta in na severni meji nadvse človekoljubno delo. Uče in podpira potrebne družine in revne posameznike, ki si sami ne morejo več zadostno pomagati ter jih oskrbuje z obleko, obuvalom, hrano in denarjem. l'red dobrimi štirimi leti pa je posvetila Karitativna zveza s svojim agilnim odborom svojo pozornost tudi šoloobvezni mladini, ki bi bila zlasti o počitnicah potrebna telesne okrepitve na morju. Slabo hranjeni in telesno oslabeli mladeži je treba nuditi priliko, da se vsaj za mesec dni preseli iz zaduhlih in pretesnih stanovanj na sinji Jadran. kjer se navžije solnca in zraka ter si okrepi telo in dušo. Karitativna zveza si je nadela nalogo, da omogoči vsako leto čim večjemu številu otrok letovanje ob morju. Tudi letos je zbrala Karitativna zveza slabotne otroke iz naših obmejnih krajev. V juliju ie odšlo na morje 50 dečkov, v avgustu pa 50 deklic. Bili so doma iz vseh obmejnih župnij, od Prevali do Marije Snežne. Vsi so bili iz najrevnejših viničarskih in drvar-
skih družin. Precej jih je bilo zlasti iz okoliša krčevinske šole. In kako le[>o in smotrno je bilo urejeno njihovo dnevno življenje ob morski obali: zjutraj molitev, telovadba na prostem, kopanje, sončenje, dobra in zadostna hrana in to vse pod nadzorstvom zaščitne sestre ter prefektov in pro-fektinj iz učiteljskih vrst. Zato ni čuda, da so se otroci tako dobro počutili in se tudi zadostno okrepili. Ker bi pa Karitativna zveza sama ne zmogla ogromnih stroškov, ki so združeni s prevozom otrok, s prehrano in še drugimi izdatki, je velikodušno priskočila na pomoč kr. banska uprava v Ljubljani. In kako resno misli banska uprava na sistematično podpiranje slabotne dece, se vidi iz toga, da jo letos po zamisli ban. inšpektorja g. Sedlarja postavila tik ob morju v Kaštel-Štafi-liču ini|>ozantno stavbo, v kateri bo prostora za 140 otrok, kapelica, jedilnica, stanovanje za upravo, za šol. sestre, ki že sedaj požrtvovalno vodijo vse gospodinjstvo. Zlasti naši kraji na severni meji, v katerih je največ uboge, zapuščene mladine, bodo naši banski upravi za njeno prizadevanje trajno hvaležni.
40 letnica obstoja uglsdne tvrdke
Te dni obhaja v
Mariboru g. Ferdo Potočnik lep jubilej. Preteklo je namreč 40 let, kar je prevzel majhno mizarsko podjetje, iz katerega je v teku let s svojo vztrajnostjo in solidnostjo napravil močno in upoštevano tovarno za pohištvo, katere glas je že pred vojno segal daleč do Zagreba, Trsta in Gorice. —
Gosp. Potočnik je sloves svoje tovarne utrjeval tudi t udeležbami na obrtnih razstaval, na katerih je dobil lepa priznanja. Jubilant je znan kot strokovnjak v mizarski panogi.
Strokovni usposobljenosti jubilantovi se pridružuje tudi plemenit značaj, kar dokazuje lep odnos do svojega delavstva, ki mu je k lepemu jubileju izreklo iskrene čestitke.
Jubilantu, našemu naročniku, tudi mi čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov!
*
m L a v n n t i n s k i m bogoslorcem. Gospodje bogoslovci se vrnejo v kn. ik. duh. semenišče dne 2. oktobra do IS. Dne 3. oktobra bo duhovna obnova. 4. oktobra je otvoritvena služba božja in vpisovanje na visoki bogoslovni šoli. Dne oktobra začetek predavanj. Ravnateljstvo kn. šk. duh. semenišča.
m Za slavnostno otvoritveno predstavo ob 20 letnem jubileju mariborskega gledališča so vse priprave v polnem teku in se v glavnem tudi že dovršujejo. Uprizori se po dolgoletnem presledku zopet Skrbinškova dramatizacija Cankarjevega Hlapca Jerneja in njegove pravice«. Pred predstavo bo slavnostni govor predsednika Umetniškega kluba dr. Šnuderla.
m »Maribort začne zopet z rednimi vajami. Ženski zbor ima vaje v torek zvečer ob 8., moški zbor v sredo ob 8., skupni zbor v petek ob 8., vsakokrat v pevski sobi, Slomškov trg 20. Ta teden sprejemamo tudi nove pevke in pevce in prosimo, da bi se priglasili v navedenih dnevih. — Odbor.
BETKA LEŠNIK, MARIBOR. Glavni trg 17 a
priporoča lastno izdelavo dežnikov in sprehajalnih palic. Popravila točno in solidno po nizkih cenah.
m Fantovski odsek Maribor II. pričenja po dvomesečnem odmoru zopet z rednim delovanjem. Jutri, v ponedeljek 25. septembra bo ob 20 v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6 prvi sestanek v novi poslovni dobi. Pozivamo vse članstvo, da se tega prvega sestanka polnošteviluo udeleži. Vabljeni tudi novi članil
m Jutri se zaine »grozdni teden*. Kakor smo javili, se bo tudi letos vršil v Mariboru poseben »teden grozdja«, ki ga priredi Zveza gospodinj. Pričetek je bil najavljen na prvi teden v oktobru, toda grozdje je sedaj popolnoma dozorelo, pa so prestavili prireditev na ta teden. »Grozdni teden« se prične že jutri v ponedeljek. Zveza gospodinj bo prodajala grozdje na Rotovžkem trgu pred mestnim socialno-političniin uradom in pa na vrtu restavracije Union na Aleksandrovi cesti. Zveza gospodinj pri tej prodaji ne bo stremela za
nobenim dobičkom, ker hoče pomagati tako mariborskemu prebivalstvu, kakor tudi vinogradnikom-kmetom. Meščani bodo prišli poceni do lepega zdravega in sladkega grozdja, vinogradniki, ki vino težko vnovčijo, pa bodo prodali grozdje boljšo in bolj gotovo, kakor da ga sami ponujajo na trgu ali pa da ga celo prodajajo raznim preprodajalcem. Pomen grozdnega tedna je velik tako iz zdravstvenega, kakor iz gospodarskega stališča. Grozdje je važno živilo, ki ga pri nas še vse premalo cenimo. Ni saino zelo hranilno zaradi velike količine sladkorja, ki ga vsebuje v zelo lahko prebavljivi obliki, temveč tudi zelo zdravilno zaradi mnogih sestavin, ki so za človeško telo zelo potrebne. Iz gospodarskega stališča pa je ta prireditev zelo pomembna, ker vinogradnik s prodajo grozdja lahko spravi svoj pridelek po dosti boljši ceni in z manjšim trudom v denar, kakor da ga predela v vino. Prvi poskus grozdnega tedna se je lani obnesel. dasi so se pokazale nekatere napake. Tako nekateri vinogradniki v Halozah niso upoštevali navodil, da ni vsako grozdje za prodajo, poleg tega pa so zaradi slabega vremena trgali v dežju, pa je mnogo grozdja segnilo. Letos se na podlagi lanskih izkušenj te napake ne bodo več ponovile. Opozarjamo Mariborčane na ta »grozdni teden« to jim priporočamo, da pridno segajo po žlahtnem, sladkem sadu naših goric.
m Policijska naredba zti čas vpoklica rclcru-tov. Prihodnje dni bodo poklicani pod zastavo letošnji rekruti. Za te dni je izdalo policijsko pred-stojništvo strogo naredbo, da se dne 29. in 30. septembra ne sme točiti rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholnih pijač. Prepovedano je tudi vsakemu tudi spremljevalcem rekrutov, za te nositi ali kupovati alkoholne pijače. Prestopki na-redbe se bodo kaznovali z globo do 500 din ali zaporom do 10 dni.
m Zdravniška dežurna služba. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njih svojcem vrši danes zdravnik dr. AlTonz Wankmliller, Frančiškanska ulica 8, III. nad.
m Okostja v »turških šancahRegulacija tistega dela Pobrežke ceste, ki je last mestne obči-
ne, se vrši s polno paro. To je del med mostom in Tržaško cesto, kjer se odstranjujejo zadnji ostanki Turkove hiše in stare ceste, tako imenovane »turške šance«. Cesta se bo potem tlakovala z granitnimi kockami. Pri odkopavanju brega pa so delavci naleteli na številna okostja. Okrog magdalenske cerkve je bilo svoje dni pokopališče, ki je segalo še v polpreteklo dobo, pa so okostja še zelo dobro ohranjena. Delavci so jih zbrali ter so bila prepeljana na Pobrežje in tam znova pokopana.
m Prerok z Meijerjevim leksikonom. Po Dravski dolini se potika prerok, ki ima velik vpliv na ljudi. Pri prerokovanju se poslužuje tajinstvene črne debele knjige, ki vzbuja pri ljudeh posebno spoštovanje. Mož pa je s svojimi prerokovanji povzročil že več družinskih sporov in razprtij, pa so mu zaradi tega oblasti stopilo na prste. Orožniki so se zanimali tudi za njegovo preroško čudotvorno knjigo, pa so ugotovili, da je to navaden Meyerjev leksikon.
Celje
c Rdeči križ v Celju poziva žene in dekleta pa tudi moške, ki niso vojni obvezniki, da se prijavijo kot prostovoljno delovno osebje za primer potrebo. Pismene prijavo naslovite na okrajni odbor Rdečega križa v Celju. Prijave naj obsegajo: ime in priimek, poklic, bivališče, rojstne podatke, pristojnost, pred izobrazbo, za katero vrsto pomožnega dela so priglaša Za sanvarijanke in bolničarke ne velja ta poziv.
c Gledališki abonma za leto 1939-40 je razpisan. Opozarja se občinstvo, da se za abonma čimprej priglasi. Cene abonmaja so: Lože I. reda 1575 din, 11. reda 1260 din, III. reda 1008 din, IV. reda 756 din. Sedeži v parterju od I. do III. vrste 252 din, IV. do VI. vrste 215 din, od VII. do IX. vrste 177 din. Galerijski sedeži: I vrsta 126 din, II. in III. vrsta 101 din. Za to sezono so cene nekoliko zvišane, ker bodo abononti deležni 10 predstav, in sicer 6 dramskih in 4 opernih oziroma operetnih. Nudi se tudi ugodnost, da se abonma lahko plača v obrokih (6).
c V visokih planinah bo poletna tujsko-pro-metna sezona zaključena s koncem septembra. Izletnikom je še vedno na razpolago Frišaufov dom na Okrešlju, ki bo sicer odslej med tednom zaprt, oskrbovan pa bo ob sobotah in nedekjah šo ves oktober. Kocbekov dom na KoroSioi in Aleksandrov dom v Logarski dolini sta že zaprta. Stalno pa so oskrbovane: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Gol-teh in Celjska koča nad Celjem. Izrabite lepe jesenske dni za izlete v planine!
c Pevska vaja Celjskega zvona za mešani zbor bo jutri, v ponedeljek, 25. septembra oh 8 zvečer. Vabljeni vsi! Dobrodošli tudi novi pevoi in pevke, ki imajo veselje do petja!
c V počastitev spomina svojega strica pokojnega generala Adolfa Kilarja je darovala družina dr. Zdravko Kalanova 200 din Vincencijevi konferenci. Bog plačaj!
c Mestno kopališče je danes zaradi ustavitve toka zaprto.
c Zdravniško dežurno služlio za člane OUZD ima danes dr. Cerin, Prešernova 1.
c Jutri v ponedeljek 25. t. m. bo izplačevanje odškodnin za zemljišča, ki so jih odstopili posestniki za regulacijo Savinje v III. etapi.
e Zaradi nujnih del na omrežju je mestna elektrarna danes ukinila dobavo toka, in sicer za mesto od 8 do 11, za okolico od 8 do 16. V tem času je smatrati, da jo omrežje pod napetostjo.
c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja sadjarje in kmetovalce na novo rorajeno sadno sušilnico v Medlogu pri Celju. Pogoji za sušenje se
raasitenju zračne zaščite
Končno vendarle! Se lani in začetkom tekočega leta so — razen nekaj zasebnikov — samo še oblastva z občinami in delavsko-zaščitnimi odbori delovala na izgradnji zračne zaščite. Sedaj pa moremo skoraj dnevno čitati v časopisju razne članke o problemih zaščite pred zračnimi napadi, in izšle so ludi že prve brošure o teirt. Ban. odbor za zaščito pred zračnimi napadi in njegovi pododbori, krajevni odbori in občine, združenje inženirjev in arhitektov se živahno posvetujejo in delajo programe za izvedbo zračno-za-ščitnih naprav. Samo v Ljubljani je priredila občina že dvoje zborovanj.
Iniciativo za novo, poživljeno delo so dala oblastva, pa tudi komite tehničnega dela v Ljubljani in posamezni strokovnjaki. In sedaj pišemo in razpravljamo. To je v redu. Dasi ne preti nobena vojna opasnost, nam nareka previdnost, da zaščitimo javne urada, premoženje in imovino prebivalstva že v mirnem času pred posledicami zračnih napadov.
Naloge, ki jih je treba rešiti, so ogromne. Ni le potrebna gradnja zaklonišč in rovov ter maski-ranje objektov, treba je v obstoječih krajevnih odborih moštvo določeno za gradbeno-tehnično.
f Zupančev Pepi
Rajhenburg, 20. septembra.
>Ali cveto rože samo zato, da se osu-jejo in jih ni več»c To sem se vprašal, ko sem v ponedeljek zvedel, da je Zupančev Popi iz Rajhenburga v noči od nedelje na ponedeljek po šestte-denski bolezni umrl v brežiški bolnišnici.
Na vseli naših potih, ki peljejo skozi življenje k Bogu, redko srečavanio mlade ljudi, ki z nami mislijo in čutijo. Redki so, vendar med njimi si bil gotovo Ti, Pepi! Ko niti Ti sam nisi vedel, sem prisluškoval Tvojemu zlatemu, mlademu, še nepokvarjenemu srcu, ki je bilo navdušeno za vse lepo in dobro. V duhu sem bral s Tvojega vedno nasmejanega obraza vse idealne načrte za bodočnost. Žalost je napolnila Tvojo nežno dušo. ko so Ti povedali, da Ikiš moral zapustiti za nekaj dni ministriranje, telovadilo in svoje mlade tovariše ter oditi v bolnišnico zaradi zdravljenja.
In v bolnišnici: kako si komaj čakal obiskov domačih in sosedov in kako zelo si tudi v bolnišnici ljubil svoje najljubše prijatelje« — knjge. S kakšno vnemo s opravljal razne poliožnost in kako hrepeneče si sprejemal Gospoda v belem kruhu. Čakal si, da ozdraviš ir. da pohitiš ministri"! pred Njen oltar, ki si jo tako ljubil... Čakal, da pohilii zopet v krško meščansko šolo s trdnim
sklepom, da končaš letos četrti razred z odliko... I'a zvesta spremljevalka smrt je že stegovala svojo koščeno roko, da utrga cvet, ki je komaj pričel cveteti, in ga presadi v nebeški vrt.
In ko so Te položili v belo krsto na Tvojem domu, si še čakal... čakal na z jesenskim cvetjem in asperagusi obdanem mrtvaškem odru, čakal z nasmehom na obrazu, kot da Ti je Marija prišla nasproti ... Konec je bilo trpljen ja in bolesti, osula se je roža, komaj razcvela, in ni je bilo več.
Iz lin bazilike so se oglasili zvonovi Tebi na poslednjo pot. Cez polje je vel jesenski piš in vrhovi Bohorja so od časa do časa zažareli v svoji lepoti. Lep je bil Tvoj pogreb: štirje duhovniki so prepevali psalme in godba je igrala žalostinke. Spremilo Te je učiteljstvo krške meščanske šole z g. ravnateljem in katehetom krškim g. župnikom ter Tvoji.sošolci: 3. in 4. razred meščanske šole. Potrti so stopali v sprevodu Tvoji najožji tovariši mladci in pred njimi zastopstvo slovenskih fantov v krojih ter s praporom. In potem dolga vrsta vseh, ki 60 Te imeli radi; Pepi, bilo jih jc mnogo!
Ko so Te v beli hišici spustili v tesno jamo k Tvojemu rajnemu očetu, je dekliški zbor meščanske šole pod vodstvom g .ravnatelja Vutkoviča zapel, da »součenra nikdar več sem nazaj ne bo«. Potein se je po>lovil od Tehe, svojega ministranta, g. kaplan Ramšak. Menda ni bilo suhega očesa oh tem slovesu. Kako prisrčno lepo Ti je govoril Tvoj sošolec iz Krškega! In še brat Viktor Zein-tlak v imenu fantovskega odseka ter Tvoj sosed g. upokojeni župnik Kalan, ki je tolažil Tvojo od t>oiesti skrušrno mamo.
Pepi. le spavaj, saj Ti je dobro, čeravno je tesen Tvoj novi dom. Pod rušo si nesel vse svoje skrrnosti, svoje načrte in svoje mlade upe. Gozdovi Ti vrini šumijo uspavanko in večnost Ti In odkrila vso svoio prelest... Počivaj mimo, blaga duša!
gasilsko ter za kemijsko in zdravstveno zaščito opremiti z vsemi še manjkajočimi potrebščinami in ga do dobra izvežbati za njegov posel. Dosedanja navodila uradom in prebivalstvu o ponašanju med letalskimi napadi se morajo še poglobiti, v splošnem pa ljudstvo podrobneje podučiti o pomenu in potrebi zračne zaščite. O vsem tem se vodi pri kralj, banski upravi in pri krajevnih odborih za zračno zaščito računa ter so izdelani načrti za popolnitev zračno-zaščitnega dela.
Ako naj bo celokupno delo enotno in smotre-no, ga mora voditi določeno oblastvo. V ta namen obstoji pri kraljevski banski upravi poseben banovinski odbor s pododbori in je organiziran posebej pri upravnem oddelku odsek za zaščito pred zračnimi napadi, ki mu je poverjena evidenca vsega dela. V ostalem je delo po strokovnih vidikih razdeljeno na ustrezne oddelke kraljevske banske uprave (splošni oddelek za izseljevanje, prosvetni oddelek za propagando, tehnični oddelek za gradbeno-tehnično stroko, oddelek za socialno politiko in narodno zdravje za kemijsko in sanitetno službo). Enako so okrajnim načelstvom in mestnim poglavarstvom kot prvostopnim upravnim oblastvom narasli važni zračno-zaščitni posli. Jasno je, da je možno vse to delo opraviti le ob sodelovanju vseh poklicanih javnih organov in raznih združenj, ki pridejo tu v poštev (gasilske organizacije, Rdeči križ, združenje inženirjev in arhitektov).
Kakor razvidno, je organov, ki naj delajo na izgradnji zračne zaščite, dovolj in je ustanovitev kakega novega organa nepotrebna, ker gre le za to, kako naj se delo n. pr. pri mestnih gradbenih uradih in pri drugih oblastvih uspešno organizira.
Za izvedbo zračne zaščite je dalje potrebno poznavanje zakonitih predpisov. V tem pogledu se omenja uredba o zaščiti pred zračnimi napadi z dne 13. aprila t. L, SI. 1. št. 195/36 in pravilnik k tej uredbi, ki obsega 4 dele. Značilno je, da ti pravilniki ne obsegajo samo zakonitih določb, ampak tudi navodila za kemijsko, sanitelsko, tehnično in drugo služlio. Od teh pravilnikov sta dva že izšla, ostali pa bodo v kratkem izdani v Službenem listu. Razen tega bodo vsi ti predpisi izšli v posebni založbi (tiskarne »Merkur«) kot ponatisi iz »Službenega lista«, dotičnim brošuram pa l>o pridjan vselej še poseben članek, ki 1k> nudil pojasnila in tolmačenje k določbam uredbe in pravilnikov.
Prvi zvezek te izdaje izide prihodnji teden in bo obsegal poleg uvoda, uredbe in navodila za njeno izvajanje Se članek dr. Frana Ogrina »Organizacija in pristojnost organov po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi«.
Dosedaj izišle brošure o zračni zaščiti pa so naslednje: dr. Mavricij Rus; dr. Justin Matej; inž. Stanko Dimnik »Kako nai si uredimo naše domove za obrambo pred letalskimi napadi« (založil komite tehničnega dela). Omeniti je tudi pravilnik »O bojnih strupih in prvi pomoči«, ki ga ie izdala kot ponatis iz Službenega lista mestna občina ljubljanska ter brošuro inž. Gjorgje Mandrinota o zaščiti eivilnega prebivalstva v bodočih vojnah. Vse te brošure so poceni.
Ustvarjenje zračne 7n5?ito je torej P.a dobrem potu. Potrebno ie samo skupno delo in preskrba potrebnega denarja.	O.
Masnanito!
Prevzel sem in na novo preuredil staroznano gostilno
pri JURSKI MAČKI"
V CELJU, GLEDALIŠKA ULICA 7
Priporočam prvovrstno in renomirano domačo kuhinjo. Topla in mrzla jedila so vedno na razpolago. I Specijalitete: Kratka surova Sunka, kraški teran, ovčji sir ln vsaki čas tržaške trlplce s paime-zanom. Domaic In dalmatinsko vino in lažna domala žganja. / Prijazna soba ali sa-lonček so raznim društvom in proslavam vedno na razpolago. / Ob Četrtkih in petkih murske ribe / Sprejemam abononte. / Zahvaljujem se tudi vsem dosedanjim cenjenim gostom, ki so me posečati v Liubljani pri Levu, ter se jim še v bodoče priporočani
FRANC ŠTOLFA
dobe pri upravi gospodarstva Mestnega MvetiSča v Medlogu.
c Pri celjski borzi dela se je število brezposelnih od 10. t. m. dvignilo od 366 na 396. Delo dobe: 10 tesarjev, 4 hlapci, 1 pekovski pomočnik, 14 kuharic, 6 služkinj, 6 kmečkih dekel, 2 sobarici in ena vzgojiteljica ter natakarica.
c Današnji šport. Danes ob 10 dopoldne bo na Olimpovem igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena tekma med SK Storami in SK Jugoslavijo. Ob pol treh bo istotam prvenstvena tekma mla<lin. SK Celje in SK Olimpa ob pol 4 pa podzvezina prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Hrastnikom.
Ptuj
Krožek Slovensko dijaške zveze (SDZ) na ptujski državni realni gimnaziji uprizori danes ob pol 4 popoldne v gostilniški dvorani Bračič v Novi vasi Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«. Med odmori igra godba! Sedeži 8, 6 in 4 din, stojišča 2 din. Prijatelji naše dijaške mladine, pridite in podprite jo pri nienem delu! Naši študentje vam bodo za obilen obisk zelo hvaležni!
S palicami fo napadli in na mlatili neznanci 26 letnega hlapca Lešnika Stanka iz Svetine, občina Sv. Urban pri Ptuju. Ko se je zvečer vračal po cesti v Svetincih proti domu, je planila nanj naenkrat večja skupina neznancev in ga pošteno namlatila s palicami in koli po vsem životu. Lešnik ima ra več mestih hude poškodbe, tako da so ga mor-.li prepeljati v ptujsko bolnišnico.
The English Club — Ptuj bo priredil po prvem prihodnjega meseca tri začetniške tečaje in sicer za mladino (učenci od 2. razreda ljudske šole naprej), za dijake in za odrasle začetnike. Pri-glase sprejema g. Bratkovič v prostorih »Posojilnice« na Slovenskem trgu. Posebno priporočamo poset začetniškega tečaja za odrasle gostilniškim, trgovskim in privatnim nameščencem Pouk angleščine bo na tak način, da ne bo bremenjeval ie-čajnikov, posebno pa ne učencev in dijakov. Priglasite se v čim večjem številu!
Murska Sobota
Dva nova gasilska doma. V Veliki Polani je tn-mošnja gasilska četa postavila nov gasilski dom, ki je bil blagoslovljen na nedavni gasilski svečanosti, katere so se udeležile vse gasilske čete iz okolice. Slovesni obred blagoslovitve je opravil dekan g Jerič iz Turnišča. Ob tej priliki ie bil blagoslovljen tudi prenovljeni križ na pokopališču. To nedeljo bo -izročen božjemu varstvu nov gasilni dom v murskosobožiti župi, to je v obmejnih Prosenjakovcih. Svečanost bo dopoldne ob 10.
Nastop mladine FO in DK v Črensovcih je pokazal lep napredek prekmurske mladine v telesni vzgoji. Proste vaje, stafetni tek in nastop na orod u so bili vzorno izvedeni, kar j« mladim telovadcem v čast.
Občni zbOT DK je bil v nedeljo v dvorani društvenega doma. Po poročilu o delu v preteklem letu je bi izvoljen nov odbor s predsednico Ano Franko-vo iz Murske Sobote.
Osebna vest. Za honorarnega veroučitelja brez honoraja je bil postavljen na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti salezijanski duhovn:k g. Ivan Zaje.
Vsako leto več dijakov. V letošnjem šolskem letu se je vpisalo v našo gimnazijo 648 dijakov, med njimi 184 dijakini. V samoupravnem osmem razredu je 30 dijakov, tako da je skupno na naši gimnaziji 678 dijakov. Skupno ima zdaj soboška gimnazija 14 oddelkov, prvi in drugi razred po 3, šesti in sedmi razred imata samo en oddelek, ostali razredi pa po 2. V prvem razredu je v vsakem oddelku po 60 učencev.
Iz Julijske Krajine
Most čez Nadižo. Občina Breginj je začela graditi čez Nadižo most, ki bo vezal Logje in Ro-bidišče. Z novim mostom, ki je skrajno potreben, 1k> zelo olajšan promet v tem predelu Kobariškega kota, zato se ga prebivalstvo zelo veseli.
Strela udarja. V bližini Komna 6ta pasla brat in setrica Joško in Nada Pipan domačih sedem glav živine. Nenadoma završi nevihta in strela začne švigati. Udarila je tudi na pašnik, kjer sta pasla Joško in Nada. Vseh sedem govedi in mala Nadica z njimi je padlo po tleh, le Joško je ostal nedotaknjen in je zletel domov po pomoč. Ko so prihiteli domači, je Nadica in pot živinčet bilo že zopet na nogah, dve kravi pa je strela ubila. V Vršah pri Cepovanu je strela udarila v neki hlev in usmrtila 2 govedi in nekaj
NAJDOPOINtJŠSt HARHONIKE^SVETA.
' ■ ■ k. ■ -
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESI
kupite dobro in poceni tudi na obroka pri
Ljubljana
Aleksandrova &
SOVRAŽNIK
Ko je bil po priliki deset metrov od sovražnikove prednje 6traže, je Privat Mulhall ležal po dolgem, z desnim ušesom tesno pri tleh. Pritajene sape je prisluškoval Vlekel je na uho, da bi uiel kako besedo, kašelj ali škrebljanje čevljev po za-mrzli zemlji. Pa ni bilo nobenega glasu.
Mar so odšli?
Bilo je ob enajstih ponoči. Tod na tej bojni črti je bilo vse tiho. V daljavi so enolično in otožno revskali težki topovi. Tukaj je bilo V6e mirno ko v grobu. Mesec ni bil vzšel. Toda nebo ni bilo temno, le neprijazne sinje barve. Bile so zvezde. Tla so se mogla videti na daleč. Bila je huda zmrzal. Bajoneti kraj mrtvih mož so se svetlikali. Vse vprek nametane postave med črtama strelskih jarkov so bili mrtveci. Tega dne je bil tu boj.
Mulhalla so poslali ven, da odkrije, ali se je sovražnik umaknil 6 svoje bojne črte. Če se je, bodo opolnoči zasedli izpraznjene jarke. Mulhall liaj, če more, privede 6 seboj živega ujetnika. Malo prej so videli nekoga, ki se je razgledoval iznad odmaknjenega stražnega rova, pred katerim je zdaj ležal Mulhall.
Zmeden od tihote je Mulhall začel pridušeno kleti. Nehal je prisluškovati in se ozrl proti svoji bojni črti. Videl je motne obrise pred kratkim tu pa tam narejenih 6tražnih kotanj, vinkastih žičnih pregraj in kupov razrite zemlje. Mulhall je klel; čutil je besno sovraštvo do svojih častnikov. Tri leta je bil v bojni črti in nikoli na dopustu. V zaledju je vedno prenašal le kazni za predrznost in zieubogljivost. V bojni črti so ga zaradi njegovega divjega poguma izbrali za vsak nevaren opravek. Toda kakor hitro je prišel iz bojne črte, že je moral pred pribočnika, ker so ga zalotili umazanega na paradi, nenavzočnega, pijanega, ali ker je udaril kakega korporala.
Zleknjen na tleh je Mulhall razvneto mislil na krivico, ki so mu jo delali. Prevejano samopašno je namenjen splaziti se nazaj v 6vojo bojno črto in ustreliti katerega od častnikov ali narednikov, ki ga je mrzil. V mislih je z veseljem ponavljal to dejanje, dokler ni zadete žrtve videl pasti, zviti se in obležati na miru. Potlej ga je v mislih prestrašilo grozeče kričanje; narednik je zavpil njegovo ime; uzrl je velikega podčastnika, ki mu je peta ob peto zravnan bral izpričane dokaze. Prava ploha vpitja, topotanja in strah zbujajočih besed. Zdelo se mu je, da neizmeren, neviden, nečloveški, iz strašnih besed zgrajen stroj ustvarja grozo, ki daje predstojnikom moč čezenj.
V primeri s tem je bilo tu zunaj prijetno.
Obrnil je glavo in spet pogledal proti sovražnikovi prednji straži. Mržnja se mu je zdaj usmerila v sovražnike. Njihove besede niso pomenile nič. Kadar koli jih je slišal, so se mu zdele podobne le pasjemu lajanju. Bal se sovražnikov ni in če je enega ali dva od njih ubil, mu je bila kazen odpuščena.
Nehal je misliti in pomaknil je spodnjo ustnico navzgor. Telo mu je odrevenelo. Pogladil je puškin zapirač. Za strel pripravljeno puško na tesno v rokah, se je po levi strani počasi odrival napre). Odganjal se je z levo nogo. Prisluškoval je pazljivo. Vinkal je ko kača, po nekaj eol na hip. Dal ni nobenega glasu. Bil je že na pol razdalje, ko je hipoma obstal. Nekaj je bil zaslišal. Nekdo je moral gristi skorjo trdega kruha, vojni prepečenec ali utar zmrzel krušni krajec. Sovražnik. Tu spreda), pet metrov proč, je bil sovražnik!
Varno se je zvrnil na trebuh in predejal puško predse. Zlagoma je otipal različne dele svoje opreme in orožja, da je videl, ali je vse v redu. Jekleno čelado si je potisnil globlje v čelo, da mu je obod varoval obraz. Nakrivljal je hrbet, dokler ni bil na komolcih in kolenih Vzpel se je na noge in roke. Dihaje natihoma skozi nos, se je vlekel dalje počasi kakor poprej in celo tiše. Prišel je do stražne kotanje in za okopom, za majhno vzbok-lino, obležal pri miru. Sovražnik je bil kakšen meter od njega. Sovražnik je žvečil skorjo m sopel
113 ^Mulhall je zlagoma privzdignil desno koleno. Postavil je desno nogo na tla pod seboj. Uravnal je puško v desni roki. Levo roko je uprl v tla. Potlej je poskočil. Pognal se je naravnost v glavo moža, ki je bil v kotanji onstran. Toda ko je planil navzdol, je z nogo zadel ob nekaj trdega, izgubil puško in se zvrnil čez moža. Z glavo je udaril ob steno kotanje. Za spoznanje ga je omo-tilo. Vendar se je malone takoj pobral in stegnil roke, da prime sovražnika.
Trčenje je tudi sovražnika podrlo na tla. Prav ta čas se je z rokami opiral in vzdigoval ob steni kotanje, usta in oči široko odprte od strahu in čudenja. V desnici je držal kos črnega kruha. Po ustnicah je imel krušne drobtine. Njegov obraz je bil le nekaj eol od Mulhallovega.
Mulhallu so se roke, ki jih je bil nagonsko stegnil, da se spopade s sovražnikom, .nehote povesiie. S prečudno prevejanostjo bebca je Mulhall po bliskovo prestregel, da je sovražnik veliko večji in močnejši ko on in da že skoraj vstaia. Mulhall je bil nasprotno še zvežen na tleh. Sovražnik se zda, ni mogel ganiti, ker ga je bil omrtvil hipni strah. Toda če bi se ga Mulhall lotil, bi prav tista groza storila da bi se bojeval ko norec. Mulhall je to vedel in miroval. S svojim obrazom je posnemal sovražnikovega. Odprl je
usta in razširil oči.	,	,
Opazovala sta se ko dva trna otroka ln ostala negibna. Njuni puški sta ležali druga vštric druge na dnu kotanje. Sovražnikova puška je bila naslonjena na steno jame, ko se je bil Mulhall spo-
taknil obnjo in izgubil svojo. Zdaj ni bil nobeden oborožen. Z obrazoma sta si bila tako blizu, da sta se slišala dihati.
Sovražnik je bil mlad fant, toda dorasel in zelo velik. Imel je rdeča in gladka lica in rdeče ustnice. Bil je trdnih in voljnih mišic. Mulhall je bil tršat, suh in žilav. Obraz je imel bled in obrunkast. Gledal je ko podlasica. Povešeni plavi brki so se mu zavijali v usta. Primerjen s postavnim mladim sovražnikom velikih udov in prožnih čvrstih mišic, je bil videti zaguljen, grd, grba6t in izžet od vojne.
Navzlic kakor od groze bebasto odprtim ustom je Mulhall še naprej zverinsko in mirno irežal na priložnost, da prime sovražnika. Ko bi e mogel doseči puško, izmotati sekirico ali izvleči bodalo! Toda saj mora upleniti tega fanta živega! Vleči ga mora nazaj po zmrzlih tleh, za zatilnik, zbadajoč ga z bajonetom!
V tistem je sovražnik storil nekaj čudnega, kar je Mulhalla čisto zmešalo. Najprej ee je sovražniku obraz zjasnil v nasmeh, Nato se je zasmejal na vse grlo, da je pokazal zdrave in bele zobe, ki so 6e zdeli ko zobje zamorca. Smejal se je z nizkim, grlenim glasom. Medtem je imel oči še vedno razširjene in polne groze. Potlej je počasi, sunkovito in krčevito dvigal roko s kruhom, dokler ni bila skorja pred Mulhallovim obrazom. Tedaj se mu je obraz vnovič zresnil in izraz spremenil.
Strah v njegovih očeh je popustil. Postale so krotke in prijazne. Ustne so mu strepetale. Potlej se mu je streslo V6e telo. Kretajoč z rokami in rameni, je Mulhallu vneto ponujal kruh. Premikal je ustne in nekaj grulil, česar Mulhall ni razumel. Drugekrati se je Mulhallu to govorjenje vedno slišalo ko pasje lajanje. Tokrat je zvenelo drugače.
Mulhall se je zmedel, bilo ga je sram. Na-grbančil je čelo. Sprva se je jezil na sovražnika,
Znani 8ALVAT CAJ nrotl «olS-nim kamenčkom In bolcčitinm tolčneRn mehur!« «« dohivn pri plavnptn *n»tnpnikn: Apotek« St. Ivana, Zagreb. K«plol -Prospekte o idravljenjn pošiljamo vHNtonl.
O. r. s. br. 27870-103». Bn. 3487. \\\
sovražnikovih bojnih črt. Nad glavama sta slišala brenčati granato, ki je priletela od daleč.
Sovražnikov vojak je osupnil. Obraz se mu je pomračil. Usedel se je na pete in segel Mulhallu v roko. čvrsto je stiskal Mulhallovo roko in nekaj grulil.
Tudi Mulhall se je prebudil, toda kasneje. Duša se mu je bila globoko zatopila v prearčno sanjarjenje človeške ljubezni, njemu tolikanj odtujene. Kakor bolnik, ki se zbudi iz težkega »panja, je ogledoval sovražnikov obraz in iskal pomen spremembe, ki jo je bilo povzročilo topovsko bobnenje. Tedaj se je zbudila v njem zvijačnost. Ali je bilo ti6to kako znamenje?
Ne da bi bil obraz predrugačil, se je spet poživinil.
Sovražnik je še grulil. Zlezel je na dno kotanje in pobral svojo puško. Mulhall se je mučil med željo svoje zvijačnosti zadaviti sovražnika, dokler mu je kazal hrbet, in skoraj istovetno željo objeti sovražnika in prositi ga, naj ostane. Zelja zvijačnosti sc ie v tem boju obletela, in Mulhall se je čutil zelo osamljenega in nesrečnega, kakor da bo moral izgubiti nekoga, ki ga je ljubil vse življenje. Zategadelj je krotkih oči opazoval nasprotnika in ostal negiben. In vendar ga je čez vse jezilo, ker ni mogel sovražnika črtiti in zadušiti.
Ko je pobral puško, je sovražnik postal in se ozrl v zmečkano cigareto, ki jo ie še držal v roki. Potlej se je zasmejal in začel nezmerno mahati z rokami. Poljubil je cigareto. Dajal je čudne glasove in obraz mu je žarel od veselja in prijateljstva. Nato je položil puško na tla in pokazal v Mulhallovo čelado, potem pa v svojo. Smejal se je. Snel si je čelado, ki je bila drugače oblikovana ko Mulhallova.
Ta hip se je Mulhall silno zdrznil. Odrevenel je. Spet se je povrnila vsa njegova zaguljenost in divjost. Sovražnik mu je nastavil glavo. Kakor hitro jo je Mulhall zagledal, ga je premoglo poželenje po krvi, kakor da je sovražnik žival, ki jo je pričakal, da jo ugonobi. Sovražnikova razkrita glava je blaznila njegove čute ko mamilo, od
ker je zbudil v njem dolgo zagrebeno čustvo človeške dobrotljivosti. Potlej je postal nezaupljiv. Ali je kruh zastrupljen? Ne. Sovražnik ga je sam jedel. Nato 6e mu je iznenada zahotelo zjokati se. Pomislil je na živinsko zakrknjenost in okrutnost svojih tovarišev in predstojnikov in se sam sebi hudo zasmilil. Mulhalla so vsi zaničevali. V lese-njači ni nihče maral imeti odeje z njim naspol. Čaja je dobil vedno zadnje kaplje. V kantini so se odmikali od njega. Kadar je bil privezan na kolo poljske kuhinje, so ga fantje iz navade sramotili in kričali vanj: »Ali te prijemljejo, Muli?« S solzami v očeh je Mulhall kanil ugrizniti roko, ki mu je pomaljala kruh Zakrivila je, da se je vsa strahotna beda njegovega bilja zvrhala. Oropala ga je edine tolažbe, sovraštva do nekoga, ki mu je mogel storiti hudo, ne da bi bil kaznovan.
Bil je že na tem, da mu izbije kruh iz rok, ko ga je posvarila nagonska zvijačnost. Torej je vzc kruh. Negotovo je šaril z njim. Potlej ga je zmašil v žep svoje suknje. Sovražnik se je razveselil in venomer brbljajo začel spet kazati z rokami.
Iznenada je sovražnik nehal brbljati. Oba sta se umirila in se opazovala. Njuna obraza sta postala spet nezaupljiva. Z očmi sta si merila tuji postavi V obraza se jima je začrtala mržnja. Roke
j 60 se jima nemirno pregibale.
' Mulhalla je sovražnikovo vedenje malce zmedlo in začel se . je bati. Določno se je zavedel njegove velike postave. Zategadelj je začel sovražnika posnemati in gruliti ko oni. Prijel ga je za rokav in blebetal: »Hu. Ju. Uh. Uh.« Potlej je sesal prst, ki si ga je bil vtaknil v usta. Nato je naglo pokimal. S summjo v očeh ga je sovražnik začudeno gledal.
Mulhall si je snel jekleno čelado. V čeladi je bila zmečkana cigareta. Vzel jo je iz nje in dal sovražniku
Sovražiku se je obraz spel uvedril. Prevzela ga je ginjenost. Vzel je cigareto in nato poljubil Mulhallovo roko.
Tedaj se je Mulhall popolnoma podal temu nenavadnemu novemu čustvu človeške ljubezni in dobrote. Če bi nc bil po svoji naravi nepristopen, bi sovražniku vrnil poljub. Ne da bi ga bil poljubil, se je smehljal ko srečen otrok in v glavi se mu je vrtelo. Neslišno je nekai momljal. Segel je sovražniku v roko in mu jo trikrat stisnil. Celo minuto sta oba molče sede'a in zamaknjena strmela drug v drugega. To minuto sta se ljubila, kakor svetniki ljubijo Boga, ali kakor se ljubijo m!adi ljud;e ob prvem razodetju svojega vznesenega nagnjenja. S tihega in strašnega, s trupli polrošenejja bojišča ju je vzneslo v tiste sanje, v katerih življenje sko-Tajda doseže skrivnost večne lepote.
Topovsko bobneje ju je »plašilo iz zanosa. Po-•amezn top je zagrmel či*to blizu, nek|e v -----
katerega človek pobesni Bila je neznane oblike. Podobna je bila krogli. Po njej so bili belkasti lasje. Bila je mrzka, tuja, štorasta, znamenje živali. Ko jo je Mulhall zagledal, se mu je kri zasirila. V glavi zadaj za čelom mu je začelo pojoče zveneti. Spet ga je pograbia obupna be6nost in mu prenapela čustva.
Sovražnikove glave ni bilo več. Sovražnik se je bil spet pokril s čelado in nato iznad jame pogledal v obe smeri. Potlej se je z močjo udaril po prsih, nekaj zamrmTal in zlezel ven, nazaj proti svoji bojni črti.
Urno ko maček se je Mulhall pognal po svoji puški in uredil zapirač. Potlej 6e je splazil k steni kotanje, potisnil puško ven in pogledal. Sovražnik se je priKlonijen mlahavo odmikai in bil že nekaj metrov proč. Zdajci je Mulhall hitro pomeril in ustrelil Sovražnik je zahrekal, obstal in napel prsi. Obrnil je glavo proti Mulhallu in se počasi zgrudil. Kaioč zobe in bleščečih se oči, je Mulhall potuh njeno meril v osupli, zijajoči mladi obraz sovraž nika. Ustrelil je. Sovražnikov obraz je utripnil in se spustil k tlom. Sovražnikovo telo se je sčenilo, strepetalo in obležalo na miru. Boki so moleli visoko od tal. Noge so bile potegnjene kvišku. Ena roka je bila stegnjena navzen. Glava je bila zasukana proti Mulhallu. Zdaj s krvjo pomazani obraz je navidezno še vedno prestrašeno in zavzeto strmel v Mulhalla.
Iznenada jc Mulhalla nepremagljivo prijelo, da mora steči proč.
Pognal se je iz kotanje v smeri proti svoji bojni črti. ne da bi mu bilo mar, da bi se zakla-njal. Niti tri metre daleč ni prišel, ko je vrgel roke kvišku in spustil puško. Dobil jo je ravno med lopatici. Hrknil je, zaklel in okorno padel, ko da se je usedel. Glavo te imel še pokonci. Veselo, ko zmešane pameti, se je ozrl gori v okrutno modro nebo in krohotaje se, neznansko preklinjal.
Zadeli so ga še trikrat v pleča in vrat. Glava se mu je povesila naprej. V tej drži je obstal pri miru, podoben nenavadnemu kipu, mrtev.
Ob svilaniu, ko je začelo sijati sonce, je šc tako sedel. Bil je ko Turek pri molitvi, trd in pokrit z ivjem. (Angleško: Liam 0'Flaherty)
Grobnice in tnomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
franjo kunovar
pokopališče Sv. Kiiž-Ljubljana telefon 40-09
Dvajset mož pa en top
Iz San Marina najbolj čudne državice v Evropi
San Marino je najbolj čudna in hkrati najbolj svojska evropska republika. Več, že prepe-relih trdnjav, ki se dvigajo na TOm visokem Monte Titanu, in ki se od njih zlasti trije, s srebrnim perjem olajšani stolpi blestijo daleč ven v deželo, tvori znak te državice, ki je jako slična škatli z igračkami. Prekrasen razgled v daljave se ti nuja od tod preko širne Padove nižime. Prav zadaj so svetlikajo sinji valovi Jadranskega morja z raapotegnjeno obalo Ricciona in Riminija. V jasnih dneh, preden zaide sonce, so visoko tam na severu vidni celo strmi roža^to in vijoličasto blesteči se obronki Dolomilov.
San Marino ima za seboj IfiOO letno preteklost. Takrat se je dalmatinski menih sveti Marino (od tod San Marino) odpravil na razdrte čeri gore (monte) Titano, kjer se je naselil. Brez dvoma se mu še sanjalo ni, da t>o čez nekaj stoletij njegovo puščavniško gnezdo postala državica |>oseb-ne vrste v Evropi. V dobi stoletij je nastala tu majhna naselbina, ki si je iz n^e razvila slednjič država v miniaturi. Franroska revolucija je šla precej brez sledi mimo tega svol>o<lnega gorskega gnezda. San Marino se je pač zapletlo v boje garibaldincev, vendar je republika ohranila svojo samostojnost. Po konvencijah iz leta 1H62., ki so jiih odslej še večkrat prenovili in jim dostavili dodatke, se je ta gorska re|>ublika pojavila v varstvo italijanskega kralja, kar je še do današnjih dni.
»Svčt šestdesetih« in oba predsednika vodita usodo male države, ki ima približno 14.000 prebivalcev. V glavnem mestu istega imena prebiva 2000 ljudi. Vsi so kolikor toliko v sorodu in skrbno pazijo, da ne pridejo priseljenci mednje. Seveda ima San Marino tudi »oboroženo silo«, ki je pa seveda, kot vsa država, posebna ma hna. Vsebuje — reci in piši — dvajset vojščakov! Iz. dvajsetih vojakov torej, vštevši častnike, sestoji »armada« San Marina, ki se je pa vendarle udeležila bivše svetovne vojne. Ob koincu vojne fda bila v sez.namu mrtvih zapisana 2 San Marinčana! Ta dva vojaka sta še zdaj v časti. — Vojaki so sami krepki, zdravi ljudje, ki imajo svojo posebno, »tnarinsko«, uniformo; pokriti so s tako zva-nim »VVagnnrjevim batetom«. Celo majhen top ima San Marino. Majhen je ta topič, ki počiva v mirnih časih v ropotarnici. Le kadar je volitev predsednika ali sicer kaka slavnost, potegnejo topič iz skrivališča in začno stresati z njim, da je veselje.
Tujec je v San Marinu najbolj presenečen jk> tem, da se more z avtom po krasnih sepenti-nah pripeljati prav do vhoda palače predsednika, torej mu ni treba prevoziti vsega hril>a. Čez majhen most, ki iina na meji tablo z napisom republike, vodi cesta v mesto. Noben obmejni orožnik te ne ustavi, nikak carinik te ne nadleguje, noben srepo zroč kriminalni uradnik ti ne vtika nosu v |>o1ni list. Nihče te ne ovira, meni nič tebi nič stopiš v eno od na bolj čudnih mest v Evropi. Najbolj te osupne seveda to, da v San Marinu ni ne davkov ne carine ne trošarine in sploh nobenih dajatev.
Takoj te iznenadijo izredno lepe, zares negovane in čiste ceste in ulice. Vladna palača je naravnost ozaljAana, ko iz škat! ice vzeta zgradba s stolpom in uro na zvomčkljanje. Seveda ima tudi ta zgradba nazobčane vrhe in razne loke. vijiige, vdolbine in gotska okna. Bazilika, ki počiva v njej truplo svetega Marina, je prav tako svofftka, kot so vsa druga poslopja v mestecu. Seveda imajo tudi državno kaznilnico, le da je malokdaj kak jetnik v njej. Marinčani si svoje »pore pobotajo sanii s seboj, in sicer — s pestmi.
San Marino je dežela lovcev na znamke. Kdor pride v San Marino, si nakupi znamk ali piše razglei klice in pisma, le da more nalepiti čim več znamk iz San Marina, da so zjianri doma čim bolij nevoščljivi. Te znamke so namreč krasota svoje vrste, in marsikaka velika država bi sii jih morala vzeti za zgled Iz izkupička za znamke dobiva država kaj lepe dohodke na leto. saj morajo biti državni izdatki na kakšen način vendarle kriti.
Marinčan živi prav lepo brez skrbi tjavendan. Opravlja svoje pos'e, rokodelstvo, obrt in se lahko preživlja. Nikomur ni podložen, vsi so drug drugemu enaki, pa hodi pastir ali bogat meščan. Kar se dogaja krog njega, to izve n ust svojih obiskov ali pa vsake 14 dni z lista »II popolo San I Marino«. Kakšno ljubko, prisrčno gorsko gnezdo ■> ii je lale San Marino!
Kurenčkuva Neška
ma tud beseda
Zdej en ias du-bivam skori vsak dan kašen pisem. Učaseh pa tud pu dva, al pa ie pu več. Če b tla jest na usak pisem udguvarjat, b nucala ta narmen ene dva tajnika, pa ie tedva b mogla čez ura delat. Sevede, tu m pa pr teh 6labeh časih na nese. Sej sem že mojga mu ž a prusila, de b m pumagu pr te reč, ke ma tku lep čas tkula zvečer, ke je frej. Ta mrcina m je pa sam figa ke pud nus pumulu, pa m reku, dc ee u babje čenče neče mešat. Nej kar sama use tu upravetn, on gre pa rajši kam na ka-šen ferkelček, ke ee mu velik bi prleže, koker pa pisajne. Vite, takla je moj dedec. Noja, pa sej sa mende usi glih. Ueak holt rajš glaš, sevede če ni prazen, u roka prime, koker pa štilček. Tu se pa tku zastop, de jest tud nimam časa, de b ceu dan za miza sedela, pa pisala. Marke pa tud precej kuštaja. Zatu nej m častite dame nekar na zamerja, če na dubeja ud mene nekol nubenga udgovora. Sej mende tku veja, kuku je z ena umužena babenca, če nima nubene pustrežbe pr hii. Kene, zjutri, ke se z možam iz pojstelj «ku-bacava, morem te peru hiter pojatle spet u vo-renga 6praut. Pol m je treba ve« prah, ke ae čez dan nabere, pubrisat. Na tu soba pumest, no, in tku naprej. Preden sem z usa ta ruputija fertik, morem pa 2e hiter skočet na plač, de za kusiu kej skp naberem. Ke pridem dam, m je pa že treba za kuaiu zakurt. Punavad mam dupoudne zmeri tulk dela, de se še U6ekent nimam časa, če sem slučajen nahodna. Znablu s tud na morem nekol voreng puštrihat, koker s jih druge dame, ke maja kar pu dve al pa tri služkinje na razpulagajne. Ja, tu je e« križ. Nubeden m na bo verjeu, de sem taka reuca. Pusebcn pa še tekat, keder morem tud kuhna puribat in pa vokne pumit, ke m jih ta salabolsk pošten derekejon usak dan pu-packa s tistem smetmi, ke jih stresaja glih pud naaem voknem u ena kar udprta jama. Sevede, pol jih pa kašna sapca na naše vokna prenese. Zdej nej pa eden reče, če nisem pumilvajna ured-na. Če b jest vedla pred. preden sem bla tku na-umna, de sem se umužila, b jest dedce lige pu-kazala. Al ni velik bi lušten, če je en člouk le-dek in pa frej? Al miselte, de b se jest kerkat umužila, če b moj ženen tku za mana na tišu in 6e m prlizvou. Usesorte m je ublebvou, če ga uza-mem. Večkat m je še clu reku, de me bo na ru-kah nosu. Če je zdej kerkat na negava ubluba spounem, m pa ajnfoh prau, de sem že predebela. Pa ustane use pu ta starem. Ja, tku m je pa ta mrcina na srce pihu, de sa se m nazadne re6 začel sline cedit pu zakone. Zdej pa mam. Oh, če bom je6t še kerkat na svet pršla, na bom nekol več tku zarukana, de b se šla umužit. Se milju-nerja b na marala, ke tak 6a pa še slabši. Tak sam nus prou u luit vihaja, dela se pa nubenga na puprimeja.
Nu, pa kua vam bom zdejla tle jamrala? Zdej je že prepozen. Kar je tu je. Zdej vam bom rajš cn pisem prebrala, ke sem ga pred ene par dne-vem ud ene gespe dubila. Glih tkula m je pisala: »Dražestna gespa Nežika Kurenčkoval Nekar m na zamerte, de vas nadlegujem z ene par vrsticam. Vi na verjamete kuku jest usa-ka nedela tešku čakam na »Sluvenca«, ke mate tud vi beseda. Sej nč na rečem, učaseh tud Gustl kašna pametna pugrunta. ampak bi mal kerkat. Nemu greja mende use druge muhe pu glau. Ampak tega mu na smete puvedat, de na bo hud name. Vi, dražestna gespa, ste pa tku brilrten, de b biu prou gvišen marskašen diplu-mat rad v vaš kož. Lde prauja, de b mu tud vaša glava večkat prou pršla. Verjamete, de se jest usaka ta druga nedela, ke mate vi beseda, že ub peteh zjutri iz pujstle skubacam in letim s ta treega šluka u sam srajc pu štengah dol u veža pugledat, če je raznašalka že »Sluvenca« pud veznem uratem not purinla. Če ga še ni, pa zlezem spet nazaj gor u pojstla in se še mal nazaj uležem. Uča6eh morem tu kar pu trikrat punuvit, preden dubim »Sluvenca« u roka. Veste, de tu ni špa«. Hedu naroden je tu, ampak ni nč za puma-gat. Ene parkat sem že tista raznašalka uzmer-jala, zakua m ga tku pozen prnese. Pa veste kua m je rekla? Rekla m je, de nej ji en motocikel kupem, pa bo »Sluvenec« pred pr men. Dokler ga bo mogla pa kar h nogam pu hišah raznašat, ga pa na more pred prnest, ke na zna cuprat. Glih tkula m je rekla. Ke ji pa jest že zatu na morem motocikla kupet, ke sem preveč švoh pr kaa, ji pa na morem pumagat. Lepu vas proeeni, 6ej še za naručnina »Sluvenca« kumi usak mesec tisteh par ficku skp spraum, de ga pušten in točen plačujem, kuku ji pa morem pol še motocikel kepvat. Tu ja nisa mačkene couze. Zatu b vas jost, dražestna gespa, prou lepu prusila, če b pr upravi »Sluvenca« pr kašen prložnast predlagal, de nej b uprava raznašalkam motocikle kepila, de b jim šlu bil hiter izpud rok. Sej 6ami veste, de sa raznašalke velike reuce, ke morja prec zjutri na teše ukul pu bel Iblan letat in »Sluvenca« pu hišah raznašat. Ene par krajcerju b že tud jest dala rada zraven, sam de b m na blu treba za-stojn že ub peteh zjutri u sam srajc iz ta treega štuka dol u veža letat. Enkat se znam še prehla-dit, pol bote pa mel.
Z udličnim 6puštvajnam
Pudpi« nečitliu.
Sej sem dubila še velik drugeh pismu, ampak *a tak, de jih na morte probčt. Te pisma bom pr prložnast puslala u Maribor, de jih bo »Toti list« probču, če mu na boja preveč dustojen.
Zdej vam morem pa še prou hiter neki puvedat, de na puzabem. Veste, jest mam punavad zmeri tulk eneh reči u glau, de pridem večkat u velika zadrega, ke na vem, kam b use tu spraula. Tu je že res, de nosem s saba zmeri ena precej velika toška, ampak tist, kar ma člouk u glau, na morem spraut u toška, ke toška putrebujem za druge reči, ke m večkat bi prou prideja, koker pa ti6te, ke jih mam u glau.
Veste, te dni enkat sem tla jit spet kar na-raunast pu Starmu trge ke preke Suštarskem most. Zdej zadne čase sem hudila raj ub Iblanc mem etarinarju. ke je biu hudnik na Starem trge tku razrukumauhan, de se nisem upala jit pu nem, ke na znam plavat. Kumi pridem ke du tiatc stare hiše, ke je bla soje čase krvava rihta not, pa že zagledam, de je tist hudnik že tku lepu puštiman, koker je biu soje čase. Kar vesela 6em bla, ke sem tu vidla. Sej še ni doug, kc b na tistmu hud-nike u en koti hmal en utrok utonu. Če b na pršou k sreč glih tekat en pulcaj tam mem in na putegnu tistga utroka hiter ven iz kotie, pa b biu ta reuček utonu. Scer mama u našem konc pre-
Jesenska pesem naših goric
Z modrega neba sije toplo jesensko sonce in lije na zemljo rumene žarke. Zrak je postal milejši, božajoč. Vsa pokrajina je, kot bi se pripravljala na velik praznik. Bele cerkvice se bleste raz gričkov kakor svetli biseri. Jesen prihaja in z njjo veselje, čas pridelkov, ki jih bodo pridne roke spravljale kmalu pod domači krov.
Ta letni čas je nekaj nadvse lepega za štajerske vinske gorice, saj one zasanjajo v pre-lestni lepoti.
Najlepše Je sedaj v času pridelkov, v času zlate kapljice tod: v sosedstvu belih cerkvic, hramov, kleti, viničarij in zidanic, ki se svetlikajo v prozorni lepoti daleč naokoli. Človeka obide neka svečana čustvenost in od radosti mu živahno udarja srce. Doli niže v vinogradu pa zori rujno vince. rumeno kot čisto zlato... Hranijo ga polni, košati grozdi vseh barv.
Bližajoči se jeseni zabrne prvi v pozdrav klo-potci — stražarji zorečega grozdja na slemenih vinogradov. Svojim gospodarjem ga varujejo pred rjavimi in črnimi krilatimi požrešneži. Nekateri strašijo zamolklo in počasneje, drugi glasno udarjajo in ropotajo, tretji pa brne in kriče v dolgih, neprekinjenih taktih. Fantje kar tekmujejo, kateri bo postavil večjega, saj je jesen njihova, čas njihove pesmi.
Včasih posamezno, takrat pa, ko potegne čez skoraj od vina dišeče holmce veter, mogočno v združenem zboru klopotajoč slave zlato jesen, ki je za slovenskega vinogradnika in kmeta najlepši in najvažnejši letni čas.
Ko klopotanje za nekaj trenutkov utihne, se kljunasti tatovi mahoma prikradejo iz gozdov med najbliže trsovje; naglo pa jo uberejo nazaj, kadar jezno zagrme. Tako se drug iz drugega norčujejo. Ponoči pa tu in tam pade kak strel v eitrah krščenim kljunašem.
Ob tej poeziji so štajerske vinske gorice nekaj skrivnostnega ob 6voJem velikem bogastvu. Vsa njihova pestrost pa je posvetilna molitev pa-tronoma Jesenskega časa: svetemu Urbanu, pa-tronu vinskih goric, in svetemu Martinu, priljubljenemu svetniku zlate kapljice. Oba prebivata v cerkvi vrh holma nedaleč nad zadnjim vinogradom.
V tem nežnem objemu z jesensko prirodo pripravljajo »preše« — stiskalnice, ki bodo trdo stiskala sladke, zmlete jagode, terjajoč za svojega gospodarja sleherno kapljico. Čisti, pometa prostore in umiva posodo: brente, škafe, košare in sode, da bo sladki mošt čist in vince užitno. V nobeni špranji ne sme biti prahu, vsaka posoda bo služila gospodarju.
Kadar pride čas trgatve, tedaj gospodar odide
zgodaj h »gorici« in še enkrat pregleda, ali je vse
pripravljeno. Za njim prispejo trgači in prično najprej pod trsjem spodbirati jagode, nato pa »brati«; tedaj živahnost v štajerskih vinskih goricah doseže svoj višek. Vinogradi postanejo po-zorišče največje živahnosti in veselja. Prepevanje veselih trgačev se razlega od gorice do gorice, od hriba do hriba. Razgibana jesenska idila ob trgatvi ne najde primera — posebno še tedaj ne, ako je pridelek resnično bogat.
Tedaj prinašajo nosači brento za brento sladkega grozdja v prešo, sipajoč ga v veliko kad. Dva meljeta grozdje z dvovaljčnim 6trojem, gospodar pa skoraj nima časa povsod izvažati vse leto težko pričakovani sad. Ko »presni« koš napolnijo, ga pokrijejo ter naravnajo klado. Neusmiljeno pritiska, da se vreteno zajoče nad lepim grozdjem, ki ga ni več. Curkoma lije mošt iz ko-ševih špranj v cev, odkoder steče v klet v posebno za to pripravljeno posodo. Potem ga na-takajo v sode, ki jih previdno zakrijejo, ko 60 polni, da bo mošt lahko vrel.
Pozno tja v noč stiska klada in joče vreteno; mošt šumi in se peni. V preši in zuija,j nje pa veseli trgači slave praznik trgatve, najlepši čas v naših vinskih goricah.
Ko je vse obrano, fantje snamejo klopotce in jih shranijo do druge jeseni. Otroci pa se dan za dnem še preganjajo križem po vinogradih na >po-berkovanje« — obirajo namreč grozdje, ki ga je tu in tam kateri izmed preveč razposajenih trgačev pozabil na trti.
Šele, kadar orumenl listje na trsju in ga veter prične raznašati po okolici, premine vesela razposajenost, trajajoča polovico jeseni. Nad vinske gorice leže tiha spokojnost iz katere se bo prihodnje leto porodilo novo življenje.
Jesen je tudi čas sadonosnikov.
Drevesa se često bleste od brezštevilnih plodov: jabolk in hrušk. Veje se klanjajo pod težo sladkega bremena, kakor bi se zahvaljevala Bogu za obilni dar.
Neizmerno bogastvo daje s sadjem priroda pridnemu slovenskemu kmetovalcu. Ded starina, ki je drevje vsadil, cepil, čakal in ni dočakal sadu, je imel prav, ko je uredil sadonosnik. Vnuki in pravnuki sedaj proslavljajo njegovo delo, saj je tako lepo poskrbel za potomce. Na svoji žemljici dedni se vesele sadov njegovega dela, časte žuljave njihove roke.
Res: v klopotajočih zborih, trgatvi in sadnem blagoslovu se odraža pesem naših goric, pesem zahvale, pa tudi poezija prošnje za prihodnjo« t.	(France Črnec.)
Lov s sulicami
Pri iskanju bajeslovnih divjih konj, ki baje živijo po oddaljenih pokrajinah ob obeh rekah Kolini in Omolonu v Sibiriji, sva s prijateljem naletela na taborišče ondotnih domačinov Lamai-tov, ki se je raztezalo s svojimi nepremočljivimi, usnjatimi šotori vzdolž Omolona. Sklenila sva, da ostaneva tu nekaj tednov, da bi odondod odhajala na svojo lovske in raziskovalne pohode. Pri tem pa sva bila priča takeonu lamutskemu načinu lova na severne jelene, da še zdaj le z grozo pomisliva nanj.
Črede severnih jelenov, ki od pozno jeseni do konca pomladi romajo po neskončni tajgi ob gorenjem teku Koline in Indiginke, se v začetku poletja odpravijo na sevor, v hribovski 6vet Sta-novoja, ki še dalje, v neizmerne daljave pustinj-skih severnih tunder, da bi so tako izognili neskončni nadlegi komarjev, ki spreminjajo poletno tajgo v pravi pravcati pekel. Ko pa se začenja jesen, ki s svojimi mrzlimi nočmi pokonča to nadlogo, se prične povratno romanje severnih jelenov v njih si aro gozdnato domovino. To jesensko romanje so vrši po tisočletnih potih, in kraj teh pradavnih potov jiih pričakujejo domačinski lovci Tunguzi, Lamutl, Korjaki in Jukagirci.
Ze poprej sva s prijateljem večkrat slišala praviti o tem romanju severnih pelenov v porečju Omolona. Vendar nisva dosti verjela besedam Lamutov, zlasti še, kor nisva bila željna jelenov, pač pa 9va imela v mislih le divje_ konje, za katerimi pa niti sledi nisva nikjer našla, čeprav so nama Tunguzi govorili o njih. da imajo ti konjli dolgo, sivobelo dlako In Izredno okusno meso. kar je navzlic vsemu pomenilo, da jih vendarle poznajo. Medtem ko sva kolovratila po divjini ob reki navzgor in navzdol, sva videla, da so imeli Lamuti že pripravljene sulice za lov na jelene; opazila sva tudi njihove lahkotne čolne. ki so jih poskrili na bregu med vrbovje v dveh, medsebojno oddaljenih skupinah. Nato sta dva lamuUka lovca, ogleduha. odšla iz taborišča, da bi o pravem času napovedala prihod jelen jih čred. Od tega dne dalje ie bilo v taborišču spet mirno. Kakor običajno, so žensko v svojih velikih
D
cej eneh utrok, ampak škoda b ga blu pa useglih. Sej če b en udrašen člouk zagazu u ena taka kotla, b glih tku utonu, če b na znou plavat. Jest sem nuč in dan prusila Buga, de b se tist hudnik hiter nazaj puštimu. Kene, keder je tist autumubil špricu pu Starmu trge, je blu čluveka kar groza, taka puvoden se je naredila na tistmu hudnike. No, hvala Bugu. de je moje prošne uslišu. Zdej gre iohka cn člouk spet brez skrbi pu Starmu trge, če prou ni član plavaškega kluba. K. N.
kotlih kuhale salamftt, nekakšen močnik iz moke in raztopljenega, presnega masla iz jelenjega mleka, in kakor sicer, smo jedli brusnice in ribe in smetano z mezgo iz borovnic, a lovci so »pet hojevali na lov na veverice, zajce in lisice, ali pa so lovili ribe.
Nekega dne sva se s prijateljem vračala s tridnevnega pohoda po okolici. Izpod sivega neba je mežljal dežek v tankih curkih. Tajga je bila še bol] otožna in žalostna in kakor zasol-zeaia. Tedajei sva zaslišala divje kričanje in
vzklik »nje. Bila sva še pol ure oddaljena od
taborišča in vprav pred nama je bil velik ovinek reke. Z onstran reko se je glasilo hrumenje. Vse taliorišče, moški, žensko in otroci, jo bilo na nogah.
»Jeleni!« je vzkliknil tovariš. »Brž!« in že je stekel naprej.
Ze čez nekaj minut sva bila na bregu reke. Nekako tri sto korakov pred nama so švigali po vodah štirje lamutski čolni sem in tja, v slehernem pa jo zadaj veslal po en čolnar z dvema vesloma. Spredaj v Čolnu pa je stal lovec, držeč v desnici sulico, ki je z njo suval v vodo. Ondi je plavala jelenja čreda. Kakor gost, nizek in mnogovejnat gozd jo molelo rogovje jelenov iz vode.
Na stotine jelenov Je bilo — to sva zapazila na prvi pogled. Hrbet zraven hrbia — )h> deset, dvajset drug poleg drugega so plavali
[^TEHNl KA
Ležaji iz umetne smele
Zadnja leda ee z vedno večjim uspehom uvajajo v tehnično uporabo najrazličnejše nekovinske snovi. Poznamo bakelit, ki je v elektrotehniki v marsikakem pogledu izpodrinil porcelan in ki se uporablja tudi za izdelavo ne-šlevilnih predmetov za vsakdanjo uporabo. Bakelit je seveda za Izdelavo strojnih delov, ki so količkaj obremenjeni, premalo trden material. Pač pa so začeli za strojne dele uporabljati izdelke iz različnih umetnih smol, ki so pod primernim pritiskom in pod primerno temperaturo zlepljene s posebnimi tkaninami v celoto. Taki izdelki eo zelo pripravni posebno tam, kjer 6e rabi veliko število natančno izdelanih kosov.
Izdelki iz umetnih smol ee izdelujejo v posebnih stiskalnicah, v natančnih pocinkanih modelih. Izdelava je tako točna, da odpade vsako obdelovanje pri sestavljanju kosov v celoto. Izdelki iz umetnih smol ki v marsikaterem pogledu bo^e služijo kakor pa kovina in so tudi cenejši, Če ee izdelujejo v dovolj velikem šitevilu. Imajo pa to slabo lastnost, da jiih majhne tovarne in majhni obrati sami ne morejo izdelovati.
Kot uspelo novost pri uporabi umetne smole so se pokazale zlasti blazinice za ležaje. Ležaji strojev, ki so morali prenašati velike 6ile, n. pr. pri valjarjih, dTobilcih kamenja, vagonih, dvigalih, žerjavih, obdelovalnih strojih, tekstilnih s*to-
jih itd. se izdelujejo tako, da počiva leiaj na posebni blazinici, ki je izdelana iz primerno odpornega materiala. Poleg trdinosti so posebno
važne tiste lastnosti materiala, ki omogočajo dobro mazanje in ki preprečujejo, da bi se tečaj v ležaiju zajedel. Zato ee biazriniče ležajev na notranji strani zalijejo s primerno kovinsko zlitino, ki JI pravijo kompozicija. Kadar je notranja stran blazinice ležaja izrabljena, se kompozicija v vročini raztopi in v ležaj se vlije nova zlitina. V zadnjih letih pa so za blazinice ležaijev začeli uporabljati namesto kompozicije neko snov, napravljeno iz umetnih smol, ki prihaja na trg pod imenom novoteks. Ležaji se z novoteksom ne morejo zalivati tako kakor ee zalijejo s kompozicijo, kadar so izrabljeni, pač pa se dobiva novoteks v obliki cevi vseh mogočih dimenzij. Cev se prereže v smeri vzdolžne osi in se vloži v blazinico ležaja tako, da pokrije os z obeh strani. Izkušnije z novim materialom so v marsičem pokazale njegovo prednost. Pokazalo se je, da je trenje v ležajih iz novoleksa zaradi boljšega mazanja, ki ga omogoča novoteksni ležaj, manjše. Zato se zmanjša poraba sile za obrat, neobremenjen stroj pa v obratu manj trpi. Življenjska doba leLnjev se bistveno podaljša, pri tem pa se os, ki teče v ležaju, manj izrabi. Tudi prah in blato takemu ležaju manj škodi kakor kovinskemu.
dalje, rogovje poleg rogovja, en sam dolg sprevod, čigar začetek je priplaval vprav do tretjine reke, medtem ko je bil konec pravkar odplaval z onstranskega brega. Prav do naju je bilo slišati, kako so uboge živali v smrtnem strahu so-pihale in ječale. Pogledala sva skozi daljnogled, a sva ga koj odstavila z oči. Prizor, ki sva ga uzrla, ni bil za oči Evropejca. Saj vse to ni bilo drugega ko strahovito in nesmiselno klanje, gro-
zotno mesarjenje na debelo. Spet in spet so se zalesketale sulice. 6pet in spet se je rezilo zasadilo v hrbet, v srce kake živali, ki se je potopila, se pognala naprej, se »pet prikazala, a jo je druga, bolj oddaljena, čakajoča skupina čolnov ujela in zvlekla na suho.
Hotela sva oditi, vendar nisva mogla; bilo e, ko da morava gledati, koliko teh nesrečnih ii vali Je moglo dospeti na breg. Bili so samo štirje Čolni, ki so opravljali to mesarsko klanje, in vendar so pošiljali drugim, spodnjim čolnom mnogo, še preveč dela. Tam spodaj pa je bilo tudi dosti žensk in otrok, ki so večidel do pasu stali v ledeni vodi in so vlačili k bregu plen, kadar ga je kak čoln pritiral do njih.
Slednjič je začetek tropa dosegel trdna tla. Rogovje se je dvignilo, mokri hrbti so 6e poganjali kvišku. Že je voda škropila in se penila okrog mrgolenja brzih, topotajočih nog, potem so se na zaraslem bregu pojavile prve živali, medtem ko je konec črede dosegel komaj polovico reke.
Zdaj sta se dva čolna pognala zadaj za tropom, spet so se zalesketale sulice, spet )e voda odnašala mrtve in smrtno zadete jelene. Več in več jelenjih hrbtov pa se je dvigalo iz valovja na tej strani brega, zmeraj gostejša je bila čreda živali, ki je ušla klanju. Ko so slednjič tudi zadnje dospele na odrešilni breg in so izginile med grmovjem, (e moj prijatelj pripomnil, da Je ušlo smrti okrog dve sto jelenov. A koliko jih je usoda doletela?
Čez uro nato sva vedela, da je padlo 'devetdeset jelenov kot žrtve klanja, kar je bilo za jelenjo čredo jako ugodno število, saj sva kasneje zvedela, da je včasih tudi do tri sto jelenov prebodenih s sulicami.
Najino ogorčenje spričo strahotnega lovskega divjanja se je precej uneslo, ko sva zvedela, da so temu prebivalstvu jeleni neobhodno potrebni, če nočejo od lakote umreti. »In kdo naj umrje — ali jelen alt jaz?« je jako prepričevalno pojasnil to zadevo neki star Lamut, ki sva z njim o tem govorila. Vprav jeleni so namreč poglavitna prebrana teh plemen v dolgi in hudi sibirski zimi. Vendar — kateri pravi lovec, ki je hkrati prijatelj prirode, bi se mogel ubraniti občutku globoke žalosti, če vidi, kako se s takim divjim mesarjenjem od ieta do ieta iztrebi;ajo io krčijo črede severnih jelenov? (J. M. VelarJ
Stoletnica fotografije
Jeseni na polja
Lela 1839 je Irancoski lizik na znanstveni akademiji v Parizu Fran^ois Arago predaval o Da-guerrovih fotografskih izsledkih. V januarju je napovedal veliko iznajdbo in 19. avgusta je ie podrobno poročal o njej. Zamisel lotograliranja je tičala v tisti dobi. Razvoj kemije v Franciji in Angliji je nudil potrebne pogoje. Potreben je bil le še poslednji korak, prav majhen korak, ki sta ga prestopila N i e p c e in Daguerre.
Nicefor Ničpce, rojen 1765 v Chalons-sur-Saoiie, je bil določen za duhovski stan in je deloval v nekem samostanskem semenišču, dokler ni izbruhnila francoska revolucija, ki je ukinila samostane. To ga je primoralo, da si je izbral nov poklic Posvetil se je heliogravuri in je leta 1829 sklenil z Daguerrom zvezo, da bosta skupaj delovala pri izpopolnitvi iznajdbe, ki jo je odkril Ničpce in jo izboljšal Dageurre. Cez Štiri leta nato je Nidpce umrl.
Daguerre (roj. 1787 v Cormeilleeu) je iivel kot dekoracijski in gledališki slikar v Parizu. Nadaljeval je poskuse z jodiranimi srebrnimi ploščami, dokler mu ni naključje prišlo na pomoč. Na jodirani srebrni plošči se je dotlej šele takrat tvorila vidna risba, če je bila dolgo obsevana. A če je bilo obsevanje kratko, ni bilo na plošči ničesar vidnega. Daguerre je take neobsevane plošče deval v omaro, češ da so pokvarjene. Ko jih je čez več tednov vzel iz omare, je zagledal na njih slike, ki so se napravile same od sebe. Zakaj? Daguerre je preiskal vsebino omare in je našel v njej posodico živega srebra. Izpuhtevanje živega srebra je pričaralo dotlej nevidne slike na dan. To je bilo leta 1835. Cez dve leti je Daguerre spoznal lastnost kuhinjske soli. da ta razvija srebrne soli in — daguerreotipija je bila iznajdena,
Prvi fotografi so se še borili s snovjo svo)ega poklica, njih poglavitno zanimanje se je tikalo tehniške plati: bili so iznajditelji.
Leta 1839 je bilo fotografiranje se jako zamotana zadeva. Toda Arago je koj spoznal velikanski pomen fotografije za ekspedicije in potovanja. Leta 1839 je napisal, da bodo fotografske slike glede na točnost pokrajinskih razmer prekosile dela najsposobnejših slikarjev. Istega leta e slikar bojišč H orače Vernet, prvi popotnik, ki je fotografiral, fotografiral Smirno in Beirut. Skupina fotografov, ki je sledila tehnike in iznajdbe, se je bolj zanimala za realistične sile in je fotografirala mline na veter na Montmartru, neznane predmestne ulice v Parizu itd. A Anglež Talbot si je izbral za fotografiranje kolizej v Rimu, staroangleško opatijo, majhno mesto, strehe vaških hiš itd.	......
Te daguerreotipije se še niso dale kopirati, so bile narobe vidne, na kovinskih ploščah in so se le na poseben način gledane pokazale kot slike. H e n r y Fox Talbot je iznašel prvi, za svetlobo občutljivi papir in je upodabljal pozitive. Leta 1844 je Talbot izdal prve knjige s fotografskimi ilustracijami. H i p o 1 i t B a y a r d pa je odkril, da je moči na za svetlobo občutljivem papirju v temnici razviti sliko. To je bilo prvo izhodišče za moderno fotografijo. ....... .
*
Ko je Daguerre leta 1839 predložil akademiji znanosti v Parizu svojo prvo fotografsko zbirko portretov, je mislil, da je ta umetnost uporabljiva samo za lepotice, »saj se njegov aparat ne zna
V vsak prostorček vetavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno] 1. tuja beseda za enoglasno cerkveno petje, 6. druga beseda za okus, 10. tuja beseda za poslanika, 16. kraj v Vojvodini, 17. tuja •»■»seda za tečaj, 18. kraj pri Domžalah, 19. žensko krstno ime, 20. kratica za rusko časopisno agencijo, 21. kraj pri Cerknici na Notranjskem. 22. druga beseda za ovitek. 23. predstojnik moškega samostana, 24 žensko krstno ime, 28. druga beseda za otroka, 29. zgodovinsko pomembna rečica v Bosni, 30. izraz pri kartanju, 31. jugoslovanska denarna enota. 33 druga beseda za puščavnika, 36. visoka planota v sredjem delu Azije, 37. sodobni ruski pisatelj romanov, 40. arabski naziv za misijonarja, 42. knjiga postav, 45. poglavar družine (narobe), 46. okusno kraško vino. 48. tuja beseda za nra-voslovje, 50. del čeljusti, 52. žensko krstno ime, 54. slovenski šahist, 56. druga beseda za omot, 58. Slomškov rojstni kraj, 59. druga beseda za planjavo, 62. del telesa, 63. prestolno mesto države Peru, 64. natančno odmerjena časovna enota, 67. bližnja sorodnica, 68 druga beseda za slikarja, 71. latinsko ime za starogrškega boga liu-
laskati«. A ko je bilo po talbotipiji omogočeno tudi retuširanje, tedaj so se vsi hiteli lotogralirati
in nastali so portreti uradnikov, častnikov, nevest in vladarjev in družin. Lela 1858 je Feliks Tournachon (z drugim imenom N a d a r), ki je bil zdravnik, književnik, časnikar, tehnik in fotograf, posnel prvo sliko inesla s ptičje perspektive, pri čemer se je z balonom dvignil nad Pariz. — Viktor H u g o si je krajšal čas v svojem izgnanstvu na otoku Jen>ey g tem, da je fotografiral razne pokrajinske prizore.
a
Fotografija je povzročila preobrat v grafiki in reprodukcijah. Odpravila je monopol kar cele vrste obrtnikov in umetnikov, ki so doslej samo oni mogli minljive predmete ohranjati za stoletja. Prav tako so se v 15. stoletju borili rokopisci zoper tiskarstvo, češ da pači leposlovje, — in miniaturni slikarji zoper bakroreze, katere so dolžili, da uvajajo posnetke brez duše.
Štirje slikarji so se odpovedali umetnosti in se posvetili fotografiranju kot umetnosti bodočih časov. Ti, ki so začeli delovati s kamero, so hoteli dokazati, da morejo doseči vse značilnosti slikarstva, in so proizvajali tiste polepšane in neresnične fotografije iz 80 let, ko je bilo fotografiranje zares na nizki stopnji. To so bile lotografije starih očetov, ki so bili videti tako ganljivo stari in že z eno nogo v grobu in so pestovali prav pridnega, sladkobno ubogljivega vnučka. Šele v 20. stoletju sc je izkazalo, da mehanični čudež ne more nadomestiti umetniškega nastrojenja.
•
V stoletju zvočnega lilma, gledanja na daljavo, fotografije zvezd in mikroskopično majhnih stvari, kar vse izhaja iz one preproste znanosti Ničpca in Daguerra, se komaj še začudimo tem tehniškim rekordom. Kaj nas dandanašnji briga, da se je
„Hamlet" - kdo
Pravijo, da 6e Angleži mnogo manj zmenijo 7-a svojega največjega dramatika, kot mi. In da je Shakespeare pri nas dosti bolj znan, kot v svoji domovini. Neki holand6ki list — saj tudi na llo-landskem mnogokrat uprizarjajo Shakerpearja — se glede na to jako duhovito norčuje iz Angležev.
V slavni šoli v Etonu vpraša profesor učenca: »Kdo je napisal ,Hamleta'?«
Učenec: »Jaz ne.«
Zvečer je isti profesor povabljen na pojedino. Svoji sosedi pripoveduje, kaj mu je učenec odgovoril, nakar mu ta odvrne: »Torej ga ni on napisal?«
Profesor se obrne k svoji levi sosedi, ji pove dogodek iz šole in dostavi še to, kar mu je odgovorila desna soseda.
Leva soseda pripomni: »Torej ga je vendarle on spisal?«
Po večerji se profesor zabava z gospodinjo in ji pove, kaj mu je učenec odgovoril in kaj 6ta mu pripomnili obe dami. Gospodinja pa pravi: »Potem se pa pač ne bo nikoli zvedelo, kdo ga je...«
Ubogi profesor ves ogorčen odide iz hiše. Z njim stopa neki drug gost s te večerje. Temu pripoveduje profesor eeveda tudi ves dogodek.
bežni, 72. pristaniško mesto pri izlivu Marice v morje, 74. druga beseda za spono, 75. turški naslov, 77. mesto ob Golijski Moravi v Srbiji,
78.	mesto ob vznožju Fruške gore ob Donavi,
79.	grška črka, 80. druga beseda za bitko, 81. vrsta južnega sadja, 82. tuja beseda za malika, 83. letoviški kraj v Švici.
Navpično: 1. tuja beseda za učno knjigo krščanskega nauka, 2. poveličujoča slavnostna pesem, 3. abesinski poveljniški naslov, 4. starogrški bog lepote in umetnosti, 5. pseudonim francoskega pisatelja Julicna Viauda, 6. druga beseda za plast, 7. slovenska beseda za figuro, 8. pseudonim finskega pisatelja Brofeldta. 9. umrli angleško-amcri-ški pisatelj romanov, 10. izraz iz matematike, 11. tuja beseda za računstvo, 12. veliki ruski knez, 13. druga beseda za veter, 14. poveljnik kozaškega oddelka, 15. druga beseda za poljcdclca, 25. oseba iz velike francoske revolucijc, 26 državica pod angleškim protektoratom v zahodnem delu Azije, 27. trgovski izraz za predplačilo. 28. kraj med Starim trgom pri Ložu in Cerkniškim jezerom, 31 tuja bcicda za zbirko podob, 32. tuja beseda za sprejemno listino, 34 druga beseda »s kosilo. 35 izumirajoča divja žival, 38. vaicn del glave. 39, po-
čas za obsevanje, ki je trajal pri Daguerru eno uro, skrajšal na štiritisočinko sekunde? še ne zmenimo se ne za to. Fotografije z letal, fotografije iz dna morja, rentgenske slike in žive slike kinematografij so Čarobne tvorbe, ki nam nudijo drugačno gledanje na življenje, vse hitrejše, bolj raz-nolično. Fotografski aparat nam je dal fotografski dnevnik te dobe, ki nam ohranja kratko, dasi dozdevno neskončno prostornino stoletja, z vsemi njegovimi osrečujočimi in bridkimi dejstvi.
ga ie napisat?
»Kdo pa je bil tisti učenec, ki je dejal, da .Hamleta' ni spisal?« vpraša gospod profesorja. In ko mu ta pove ime učenca, pa gospod živahno odvrne:
»O, tega fanta pa prav dobro poznam I To ti
jo zlikovec! Temu bi človek vse prisodil. Boste videli, na vse zadnje ga je pa le ta smrkavec napisal!«
ANEKDOTA
Sin princa Battonberškega je bil vnuk angleško kraljico Viktorije. Prevejanec jc bil dijak m ko mu je nekoč zmanjkalo denarja, je pisal 6voji babici, naj mu ga pošlje. A kraljica mu ni hotela ugoditi in mu je pisala dolgo pismo najlepših nasvetov, s katerimi mu je obrazložila koristnost skrbne vestnosti v denarnih zadevah, zmernosti v željah in varčnosti sploh.
A kako je osupnila, ko je že z obratno pošto dobila od svojega vnuka pismo tele vsebine:
»Ljuba babica I Prisrčna hvala za Tvoje dragoceno pismo: kar za pet funtov som ga prodal nekomu, ki zbira rokopise. Prosim, piši mi še enega 1 Pozdrav! Tvoj vnuk.«
manjševalna beseda za voz, 41. žensko krstno ime, 43. nemški naravoslovec in modroslovec (1779 do 1851), 44. skrajšana beseda za kovanje, 47. tuja beseda za prijeten vonj, 49. kratica za irsko teroristično organizacijo, 51. druga beseda za vrsto, 53. otok v severnem delu Jadranskega morja, 55. trnja beseda za Ncmca, 57. vojaška strelna priprava, 58 druga beseda za besednjak, 59. vrsta rednih dohodkov, 60. vrsta iger z žogo, 61. vrsta lagunskega otočja, 65. vreta padavin, 66. pristaniško mesto v severnem delu Afrike, 69. slonov zob, 70. nevestin delež, 73. velika lesena posoda, 74. važen del glave, 75. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 76. vr6ta severne živali.
Rešitev križanke
z dne 17. septembra i939
Vodoravno! 1. zlato, 6 Salamis, 13. Ika, 16. Lo-ni, 17. baronek, 18. atol, 19. oda, 20. pomagač,
21.	omara, 22. milo, 24. rov, 26. Ikar, 28. Olib, 29. Asisi, 31. lega, 33. Renata, 35. Rimini, 38. lira, 40. polom, 42. Stol, 44. ali, 45. Betanija, 47. polemika, 50 no6, 52. Amur, 54. Onega, 56. Rigi, 57. Sahara, 59. tabora, 62. Kana, 64. titan, 66. Ibar, 68. Anam, 70. ata, 71. pika, 73. nagib, 75. imovina, 78. vod, 80. oven, 81. Amerika, 82. Laba, 83. mar, 84. Granada, 85. saten.
Navpično: 1. zlo, 2. Lodl, 3. anali, 4. tip, 5. obo-rina, 6. Samol, 7. ara, 8 Logi, 9. Ana Karenina, 10. mečar, 11. Iko, 12. Samo, 13. Itala, 14 korito, 15. Alabama, 22. Mars, 23. 06i, 25. Veliki Kamen, 27. repa, 30 sito, 32. gib, 34. nona, 36. Mole, 37. Ilir, 39. Atos, 41. Lima, 43. Lego, 46. Jura, 47. polinom, 48. Mara, 49. aga, 51. satanas, 53. rana, 55. nabava. 58. hip, 60. bager, 61. Anima, 63. Atika, 65. Tivat, 67. Ring, 69. mora, 72. Kobe, 74. bar, 76. vid, 77. Ala, 79. dan.
Rešitev številnice
1. ptič, 2. zvon, 3. Bug, 4. meh, 5. KaS, 6. Srb.
Mirovna zveza fe nekakšna zmaga, kjer sta premagana oba sovraga, a nihče nič ne izgubi.
številnica
22. 12. — 6. 7. 13. 14. 13. — 14. 13 10 4. 5.
22.	15. 13. — 14. 3. 6. 22 — 14. 22. — 22. 11. — 12. 13. 23. — 12, 5, 16. 20. 13. — 14. 22. — 5. 1. 6.
—	10. 3. 22, 8 16. 1. 16. — 9. 18 7. 9. 23. 18. 9.
—	14 4 . 22. 1. 16. — 22. 12. — 20 9 3 5. 16. — 12. 13. 23. — 12 5. 16. 20. 13. — 14. 22. — 5. 6.
—	18. 3. 19. 7. 22 4. — 17. 19. 23. 9. 23. 16. 4. 7. 14. 22. — 2. 16. 1
Ključi
I.	2. 3. 4. 5. — žuželka
6. 7. 8. 9 10. — del maše
II.	12 13. 14. — znamenje
15. 16. 17. — srednjeveška bratovščina
18. 19 20. — poljska reka
21 22 23. — Jud.
Če si namesto gornjih številk vstavil pravilne črke, dobiš sodoben izrek iz drame Henrika V., ki jo je napisal Schakcspeare.
Besednica
Cigan, faran, lijak, mejač, polja, Rusin, sijaj.
h vseh £rk dobiš pet vojskujočih ce evropskih veleail.
Jesenski večer
Studenčok bister iubori tam sredi gozdne jase. V njem zlato sonce se žari — ob njem so jelen pase.
Za grmom lovec skrit stoji, orožje k licu dvigne — iz dolge puškino covl strel smrtonosen švigne.
Omahne jelen ves krvav — in pordeči zelena so praprot in množina trav od mrtvega jelena.
Ii rane teče topla krt,
v studenček n curkom lije, i vodico hladno se spoji — in sonce jo obsije.
Poslednji larek — kot za »lovo — na valčkih zatrepečo — zalono sonre za goro, za meglo temno-rdeče.
Marija Brenči«.
Odkar ne izhaja več »šahovski glasnik«, je
edini naš šahovski časopis »Šahovski pregled«, Iti izhaja v Belgradu. Pri njem sodelujejo mladi in nadarjeni belgrajski šahisti, od katerih 6ta znana predvsem novi mojster Gligorič in Berner iz amaterskega turnirja v Zagrebu. Urejuje ga Rajkovič in je časopis posebno letos zelo mnogo pridobil na priljubljenosti ter se je dvignil na zavidanja vredno višino. Posebno zaradi pogostega prinašanja gradiva iz ruskih šahovskih revij bo mogel ta časopis mnogo koristiti tudi našim šahistom. Pričakovati je, da sc bo list stalno izpopolnjeval in se z idealizmom in vztrajnostjo njegovih mladih sodelavcev dvignil celo višje, kot se je »Šahovski glasnik«.
Na letošnjem turnirju v Bournemouthu, kjer je zmagal Euwe pred Flohrom, je igral tudi stari nemški mojster Mieses, ki slovi po svojih bri-ljantnih partijah iz mlajših let. Kljub svojim pet in sedemdesetim letom igra še vedno zelo močno. To je okusil naš mojster KSnig, ki je poznan kot izvrsten igralec in se je že več turnirjev v Angliji, kjer zdaj živi, z uspehom udeležil. Njegovo partijo z Miese6om, igrano na tem turnirju, danes prinašamo.
MIESES i KONIGs
1) e2—e4, c7—c5 (sicilska obramba 6pada med najtežje obrambe, o kateri pa prav tako kot o francoski obrambi ni upravičeno trditi, da je slaba. Črni izgubljajo mnogo več zaradi slabe igre, kot pa zaradi otvoritve same); 2) Sbl—c3, (drug sistem je Sgl—f3 in d?—d4 s pritiskom na odprti »d« liniji. V sistemu s Sbl—c3 ima črni kompenzacijo v pritisku na točko d4, v sistemu s Sgl—13 pa na »c« liniji), Sb8—c6; 3) g2—g3 (tipičen način izvajanja pritiska na točko d5, katero si je črni s potezo c7—c5 oslabil), g7—g6; 4) Lfl— g2, Lf8—g7; 5) Sgl—e2, e7—e6 (črni namerava še konja iz kraljevega krila naperiti proti točki d4 Slaba stran tega pa je nadaljna slabitev »d« linije in točke f6); 6) d2—d3, Sg8— e7; 7) Lcl—f4, Sc6—d4; 8| Ddl—d2, Dd8-a5 (to je naperjeno proti manevrom belega: Sc3—dl in pozneje c2—c3), 9) e4—e5 (zelo ostro nadaljevanje, ki se v tej partiji obnese), Se7—c6; 10) Se2Xd4, c5Xd4 (črni napada »e« kmeta. Bolje bi bilo Sc6Xd4|; 11) Sc3—c2, Da5—c5 (vpoštev jc prihajalo DXd2 + , KXd2, SXe5, SXd4, a7—a6 in črni bi dosegel izenačenje. Osvojitev kmeta e5, za kar se je odločil črni, sc izkaže nekorektna); 12) Lg2Xc6!, d7Xc6; 13) 0—0, Lg7Xc5; 14) Lf4— h6! (ovira črnemu razvoj), Lc8—d7; 15) c2—c3!, d4Xc3 (to pomeni kapitulacijo, ker sedai beli dobi odločilno premoč z napadom v središču. Bolje bi bilo 0—0—0); 16) b2Xc3, Dc5—e7; 17) Tal—bi. b7—b6; 18) Tfl—el, c6—c5; 19) d3—d4, Le5—f6; 20) d4—d5! (črni je sedaj kljub temu, da ima kmeta več in dva lovca, izgubljen. Energična igra belega hitro odloči), e6—e5: 21) d 5—<16. De7—e6; 22) Se2—f4, Dc6—f5; 23) Sf4—d5, I.d7—e6 (sicer bi prišlo zelo neprijetno f2—f4); 21) d6— d7 t I, Lc6Xd7 (Ke8—d8 ni šlo zaradi SXf65; 25) Sd5—c7+ Ke8— e7; 26) Tel— dl, Ta8—c8; 27) Sc7—d5 + . Ke7—e6; 28) Sd5—e3 in črni se je vdal, ker mu grozi mat in izguba dame.
m^me^^^ummmmmammmtmmmmmmmm
BANKA BAHUCII
11. Rne Aober, Paril (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn po naiboljsem denarnem kurzu. Vrši vgf bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 30U4-64, Bruzelles; Franeija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-flH, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5907, Luiembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Križanka
1	2	3	4	i		7	8	9 II"		U	12	13	14	15
16		1			i				1	1"				
20		1	I"			-LL 27 ■ 28				1	1 23			
24	25	26								1	29			
30			1	I3'	32		|	j 33			34	35		
36			J	I 37				38	39 1	1 40				41
42			■RB 43			44 |	j 45		1	r			47	
48		49			50			t				53		
54	55				56			57		1	r			
59					60	"1	h			1	63			
64		65	66 1	i67				1 68	69	70				
71			1	-			73 | 74				1	r	76	
77				i				f 19			1	I 80		
81					1	| 82			I"					
ME/ini S £ O VENEC
Kokum
K
Domotožje
Oj, oblaki, kam hitita rek moijA?
tada z vami bi odplula daleč tja ...
Daleč tja, k|er ridna koča kraj gora
z nageljni rdečimi se mi smehlja;
daleč tja, kjer govorijo |ezik moj,
kjer že zdavnaj mati našla
mir je svoj;
kjer se vije bistra Sava
in šumlja
v vetru gozd mi pesem znano tja bi rada šlal
Obrekovanje
Nekega kmeta je že dolgo pekla vest. Napotil se je v samostan k menihom po tolažbo. Skesano je povedal, da je grdo obrekovi svojega soseda, pozneje pa se je prepričal, da ga je obrekoval po nedolžnem.
Stari menih se je zamislil Čez nekaj časa pa je
rekel:
»Če hočeš spet dobiti mirno vest, napolni vrečo z drobnim perjem. Oprtaj si jo na rame in pojdi z njo na dvorišče sleherne hiše, kjer si soseda obrekoval. Na vsako dvorišče položi eno peresce na tla.
Kmet je storil, kar mu je menih svetoval. Čez nekaj dni se je vrnil v samostan in povedal, da je opravil naloženo pokoro.
Menih ga je resno pogledal in rekel: »Pokora še ni končana. Pojdi s prazno vrečo nazaj v vas in poberi raztreseno perje.« Kmet je prestrašeno odgovoril: »Tega pri najboljši volji ne morem storiti, oče!« »Zakaj ne?« je vprašal menih. »Zato, ker je veter medtem gotovo že vse perje odpihal.«
»Prav imaš, moj sin!« je menih svečano povzdignil svoj glas. »Glej, prav tako je tudi z obrekovanjem: grde besede o svo;em bližnjem lahko trosimo okrog — i izgovorjenih besed ne moremo nikoli več vzeti nazaj.«
M. K.:
• Uspavanka nagajivka
Francek, naš Francek bo trgovec postal, aja tutaja;
komaj je star štiri leta in pol, že na vso moč rad zijala prodaja.
Tonček, naš Tonček podal bo pastir,
aja tutaja;
komaj je 6tar sedem let, že ve« dan
pase lenobo, teličkom nagaja.
Jožek, naš Jožek bo kuhar postal,
aja tutaja;
rilec vam kuha in solze cedi, ko se zbudi in ko sonce zahaja.
Jakec, naš Jakec bo godec postal,
aja tutaja;
delo, učenje mu nič ne diši, z muco bi plesal ves dan ringaraja...
Kmet je peljal voz sena. Sredi ceste se mu je voz nenadoma prevrnil.
»Pomagajte, pod vozom je moj sini« je začel kričati na vse grlo.
Ljudje so prihiteli in pomagali možu dvigniti voz in znova naložiti seno. Ko je bilo vse v redu, je nekdo vprašal kmeta:
»Kje pa je sin?«
»Doma«, je odgovoril kmet.
»Zakaj si pa potem kričal, da je pod vozom?!« se jc razjezil sosed.
»Zato, ker mi drugače nobeden ne bi hotel pomagati!« se je odrezal kmet.
M. K.:
Hrabra lovca Bfažič in
Oče Blaži?, mojster MAzič — to sta, to sta vam junaka! njuno hrabrost v naši tari vam pozna že vsaka sraka.
Kadar kri: na boj! zakliče, s puško se oborožita; dvajset krvoločnih zajcev, pod gori se ne bojita.
Lovski blagor, lovska sreča spremljata ju za petami: zmerom na pohodih lovskih jima kaj binglji na rami...
Bahal se je mojster Mazič: »Najmanj sto za strel že vzgrtjil zajčkov sem, lisic in kozlov!« Blaži? je še vse podv6jil.
Z glavo je neverno mAjal striček Kuzmič, ker je vedel: zajčka zadnjega že zdavnaj pod goro je vulk pojedel.
Ko na lov spet odhlačita, tiho se za njima splazi, skrije se za staro brinjo in prav budno gleda, pazi.
Hej, kaj vidi striček Kuimič: žganju sladko se smejita, z mlečnim kruhkom in klobaso lovca hrabro se mastita.
Ko sta vseh dobrot že sita, pa začneta v vnemi bojni s puško streljati v praznino. Bum, bum, bum! grmi kot v vojni.
Potlej svlečeta iz torbe — kaj? — Naga č enega zajčka! Zmagoslavno ga čez rame vržeta si, dudeldajčka ...
Striček Kuzmič tam za brinjo grdo pljune, jezno reče: »Takele lažnive Kljukce naj sam zlodej v peklu speče!«
STRICKOV KOTIČEK
Drugo pismo iz Prlekije
Dragi kotičkov striček! — Ti, ki si z telkimi pucami in Čehi (dečki) dopisivlješ. Ti pač ni za zameriti, če mora človik eno leto na odgovor čakati.
Te pa ali Bog ploti, ke 6i se nam predstavija. Žiher mi pa verješ, da Ti sedaj ne boin zgrešja, še prideš k non v Prlekijo, ker kelho jas poznam stricov in viijecov v Prlekiji, nima nobeden takšne častitljive bradavice na nosu. Še naš dobri sosed stari Golob je nimajo, če glih so bili nekda frete-ranar (veteran). Tisti klohiik z kokotovim perjom pa še majo zdaj v ladici (skrinji) skrit. Se venda (menda) bojijo, da ga ne bi vrabli (vrabci) za gnezdo ponticali.
LUbi Kotičkov striček, jas znon, da se Ti že dosti po sveti vandra in tiidi dosti hudega pre-živja, da pa niti ne viipaš klopotec proti vetri obrniti, to se pa zares grdo čilje. Tiidi to Ti moram povedati, da mi Prleki siikje (plašče) nič po vetru ne obračamo.
Mi ostanemo Prleki, kakor smo bili: enega srca
in ene krvi!	. '
Zato Te pa vabimo, dragi Kotičkov striček, da prideš k non enkrat vojs (v vas). Veš, zaj bojo prlnas glih najliole liištni dnevi: jaboke bomo mle-li za mošt, potlan (potem) bomo začeli grozdje trgati, po večereh bomo pa kuruzu kožiihali in repo obrezovali. K vsemu temu pa naša mati spe-čejo fajn črni kriih, iz tiinke (čumnato) prineseju klobas, oča pa v piitri prinesejo vina in za liikof je res tak veselo, da Ti tega nemreni povedati. Za Tebe, Kotičkov striček, bi še tota jed bila posebno priporočljiva, ker klobase, črni krtih pa vino — to je vroštvo (zdravilo), ki dd človeku moč in korajžo. Če se boš Ti, dragi Kotičkov striček, tega najedel, potem ne boš nikdar siikje po vetaru obračal, ampak zmiraj tak, kak boš to sam šteja (hotel).
Pa še nekaj bi se rad s tobom pogufa (pogovoril). Zdi se mi, da je Tebe strah se z vlakom voziti. Dragi Kotičkov striček, zdaj me pa poslušaj. Kuje (konje) imamo res iskre v Prlekiji, o tem se lahko prepričaš, če prideš na Cven na dirke. Ampak naš vlak — od totega bi se pač dalo štorije pisati! Dere (ko) on skozi Zerovince vozi, lehko podočki dol stopiš in greš k Iloložani oiwide zvonit in ga boš še pri briitifi (pokopališču) dujša (dohitel), takšna počasna mrha ti je to! Zato se pa nič ne boj, da bi zavolo prehitre vožnje Ti pri nas
dušo zgtlbja. Le korajžo pa šnajd, pa pridi, doklič (dokler) je še cajt!
Ti kliče: Bog živil — Prlek iz Rodomer-ščaka pri Ljutomeru.
Dragi Prleki — »O ti moj liibi prlefki guč, kako srečen sem, da te spet slišim!« sem ves ganjen dejal, ko sem Tvoje pismo prebraL Kakor kravji zvonec mi prlcški guč ubrano in mehko doni na ubo. Ne vem, res ne vem, ali je na svetu še kakšen guč, ki bi bil lepši od prleškega? Dva para pre-luknjanih škornjev stavim, da ga nil
S tem veličastnim uvodnim slavospevom sem se vam, liibim Prlekom, gotovo tako prikupil, da me boste zdaj kar po vrsti na klobase in črn kriih vabili, Joj, to bo imenitno! Nad staro, beležno man. k o Evropo se zbirajo črni oblaki, v daljavi grme topovi: bum, buum, buuum! in lakota, ta najstrašnejša pošast vseh Časov, baje že škili izza daljnih gora — jaz pa veselo vriskam in prepevam pesem, ki mi je kar sama iz globočine pesniško navdahnjenega rokava privrela:
»Noč je lepa, noč je tiha — hej, dovolj klobas bo, kriiha tam v deželi lubleni, kjer živijo Prleki.,.«
Vaš vlak je res nekaj posebnega, starinsko častitljivega, a nikarte si ne domišljujte, da v počasnosti prekosi vse svoje tovariše po svetu! Kamniški vlak — ta ti je šele tič, ta! Tako počasi in preudarno sopiha po tračnicah, da je zadnjič neki polž za pol minute prej prilezel iz Ljubljane v Kamnik kot on... Ta polžja počasnost je včasih vredna zlatega denarja. Se ni dolgo od tega, ko jc potovka Špela tam nekje iz okolice Kamnika sklenila, da ponese zvrhano košaro jajc v Ljubljano naprodaj. Rečeno — storjeno. Skobaca se na vlak, sede na klop in blaženo zadremlje. Kamniški vlek leze, leze, kakor da bi hotel odnesti prvenstvo v počasnosti. Tako ti previdno prileze do Ljubljane. Potovka Špela se prebudi in hitro pogleda, ali je košara z jaici še na polici. Seveda je še, a kruto se moti, kdor misli, da so jajca še v njej. Kaj še! Ko potovka Špela košaro odgrne, ji veselo z »čebljajo nasproti — piščanci. Poleti je pač bilo, vročina je bila huda, vožnja dolga kot večnost — pa so se drobljanci izlegli in podjetno zlezli iz jajčnih lupin. Lahko si misliš, kako prijetno iznenadenje je bilo to za potovko Špelo! Namesto jajca, je na ljubljanskem trgu prodala piščance in kupček v njenem mošnjičku je bil dvakrat tolikšen, kakor bi bil, če bi bila prodala jajca. Da, da, polžja počasnost našega dobrega, starega kamničana je res vredna, da ji človek čast in slavo poje!
Kdaj jo primaham k vam v vojs (v vas), še ne vem, primaham pa jo prav gotovo, če mi bo sreča
■•ko Kunčtč:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmaj
(Pripovedka za mlajše) (Nadaljevanje)
Ponoči je starega ovčarja, ki je imel kot sova ahlo spanje in kot divji zajec tenek sluh, vrgel pokonci sumljiv šum. Pridržal je sapo in si za-slonil ušesa s širokimi dlanmi. Cop, cop, cop! je nekaj šklopotalo in počasi kobacalo iz bližnje gošče.
»Kakšna pošast pa je to?« je zamomljal ovčar in se ročno skobacal s pograda na tla. Po prstih se je splazil k okencu v steni in ostro zapičil oči v gluho noč.
Na nebu so se bili medtem kar povprek nakopičili svinčeno sivi oblaki; le tu pa tam je še v medlem modrikastem siju samotarji otoček, sredi njega pa je zaspano mežikala drobna zvezda. Tema se je gostila zmerom bolj. Mogočni obrisi gora so se topili v njej kot snežne kepe v spomladanskem soncu.
Ovčar je brodil po temi z nastežaj odprtimi očmi. Videl ni ničesar. Splazil se je na drugo stran ognjišča, kjer je na 6vojem pogradu ležal Gregec. Narahlo ga je z roko oplazil po rami in mu dahnil na uho:
»Gregec! Gregec!«
Gregec se ni ganil; spal je kot ubit.
Ovčar ga je potresel močneje.
Gregec, še ves omamljen od spanja, je sunkovito vztrepetal in prestrašeno izgoltal.
»Kaj pa je?«
»Pst!« ga je posvaril ovčar in mu šepnil: »Ali slišiš?«
Gregec je v objemu strahu, ki ga je kot blisk prešinil od glave do nog, postal v trenutku ves buden. Vzpel se je pokonci, razširil oči in napeto prisluhnil. Cop, cop, cop! je šklopotalo iz noči in se bližalo koči.
»Joj, stric, divji mož bo ali pa zmaj!« je pridušeno zinil Gregec in se prižel tesno k ovčarju.
»Pst!« ga je ovčar znova posvaril in pomirjevalno šepnil: »Ne boj se, saj so duri zapahnjene!«
V koči tišina, težka in gluha, da hi slišal črva, ki bi v trhlem lesu zaškrtal, zunaj pa: cop, cop, cop! zmerom bliže, zmerom glasneje. Pod lopatastimi nogami se je lomila suhljad kot slamnate bilke.
Ovčarja se je polotil nemir. Ni vedel, kaj bi in kako. Nepremično je stal ob pogradu in pritiskal trepetajočega Gregca nase, kakor da bi ga hotel zaščititi s vojim telesom.
Zdajci se mu je zazdelo, da so topotajoči koraki pred kočo utihnili. A samo za kratek hip. Ze se je spet oglasilo, zamolklo in skrivnostno kot prej. A ni se več bližalo koči; začelo se je oberoč oddaljevati in se je nazadnje čisto oddaljilo.
»Čudno!« je zabrundal ovčar in majal z glavč. »Nemara sam zlodej uganja svoje norčije nocoj in lomasti okoli. Noč ima pač svojo moč.«
Gregec je bil prepričan, da je nevarnost šla mimo in oddahnil se je. Pa mu je kar na lepem nekaj prišlo v spomin. — Ali mu ni mati ob vesu gorko polagala na srce: »Gregec, ne pozabi se vsak večer priporočiti angelu varuhu in svo-
pem slo- T sahi ]
jemu patronu, svetemu Gregoriju!« In on? Ali se je pokrižal, ali je molil, ko je legel k počitku? Nič čudnega potlej, če ga že prvo noč straši. Kazen božja je to!
Hitro se je pokrižal in začel goreče moliti. Za mater, za rajnkega očeta, za strica Rodarja, za puščavnika Sabljivo in še za srečno zadnjo uro je izmolil očenaš.
A ta noč je bila kakor zakleta. Miru ni hotelo biti. Ze je ovčar spet skočil na noge in prisluhnil. Zdelo se mu je, da se je utrgal iz noči zamolkel trušč, kakor da bi nekdo s silo vdrl v stajo. Takoj na to je bilo slišati grozeče renčanje in pretresljivo bleketanje, kakor da bi med zbegane oveč planila krvoločna zver.
Ovčarju se je posvetilo v glavi. Jezno se je udaril s pestjo po čelu in zarobantil:
»Le kje je moja pamet nocoj? Takoj bi bil moral vedeti: volčji mrcini diši sladka ovčja kri!«
Mladostna moč ga je vsega prevzela. Spretno se je pognal na ognjišče, potegnil iz glist suho trsko, skočil nazaj na tla in hlastno podrgnil žve-plenko ob hlačnico. Tokrat je imel srečo: žveple-na glavica se je vnela. Prižgal je z drobnim pla-menčkom trsko in ves razburjen zaklical Gregcu:
»Da se mi ne ganeš iz koče! Kmalu bom nazaj.«
Ze je odpnhnil duri, že je bil na pragu, pa se je še nečesa domislil. Zagnal se je v kot, pograbil je okovano gorjačo, ki je bila prislonjena tja — in že ga je vzela črna noč.
Gregec je ostal sam, čisto sam .V napetem pričakovanju je upiral oči v temo in si upal komaj dihati. Cma, neznana groza se je prihuljeno plazila k njemu in ga začela daviti in pestiti, da je bilo hud6.
Preglušujoči hrušč zunaj je naraščal. Ovce so bleketale v smrtni stiski, ovčar je tulil kot obseden. neznana pošast je divje renčala. Gregca je mrzlo spreletelo: Kaj bo. kaj ho, če ji stric Rodar ne bo kos in ga bo raztrgala na drobne kose? Potlej ji bo tudi on izročen na milost in nemilost... Potegnil si je odejo čez glavo, zaprl oči in si s kazalcema zatisnil ušesa, da ne bi videl, da n« hi &lišal ničesar več.
(Dalje prihodnjo nedeljo)
mila, Če prej ne pa takrat, kadar mi bo zmanjkalo kurajže in mi bo gospod zdravnik predpisal »vroštvo« (zdravilo), ki ga V svojem pismu omenjaš.
Torej na veselo svidenje in lepe pozdrave vsem mojim liibim Prlekom, najlepše pa Tebil — Kotičkov striček.
Predragi Kotičkov striček! Vsako nedeljo se razveselim »Mladega Slovenca«. Danes naj Ti opišem svoje počitnice!
Lepega julijskega dne sva ee z mamico od-Pe )ali v Kamnik. V tem lepem kraju sem preživela najsrečnejše dneve svojih počitnic. S prijateljico Maido sva se kopali v kopališču Neptun, kjer sva p avali, skakali v vodo in igrali pink-ponk. Včasih pa sva šli k brhki hčeri planin -Bistrici. Tam sva postavljali mlinčke, gradili jezera delali iz mivke gradove. Tako so minili anevi m morala sem se vrniti v Ljubljano. Tu pričakujem šole, ki se z dolgimi koraki bliža.
III A Te ~ Miljeva Tome, učenka IU. razreda osnovne šole v Ljubljani.
Draga Miljevaf - Ob Tvojem pismu mi |e spomin kot mlad kozliček odbezljal daleč naza, v tiste čase, ko sem tudi jaz mlinčke po-
na trdih tleh. kot ,,h zidate otroci dandanašnji tfan, ampak sem sl ,ib zidal — v oblake. Takšni gradovi so se seveda razpršili hitro kot dim, ki Ca iz svoje pipice puhnem. Zdaj bi bil vesel, če bi si mogel postaviti leseno bajto, kajti prišel sem do spoznanja, da je bajta na trdnih tleh stokrat vec vredna kot palača — v oblakih.
V svojo sramoto Ti moram povedati, da ▼ ™*ku, še, ?,se™ bil, čeprav mi je bil Kamnik nekajkrat takorekoč že pred nosom. Slišal pa sem o tem znamenitem mestu že toliko lepega,
kar "J,	V kr.atk?m °*ledati. nai stane
Kar hoče. Mahnil pa jo bom tja raje kar peš
kajti pregovor pravi: čas je zlato. Nočem doživeti sramote, da bi z vlakom prisopihal v Kamnik šele ob svoji — stoletnici. Svojo stoletnico nameravam slovesno praznovati v beli Ljubljani in ne v Kamniku, kajti Kamnik je za take slovesnosti vendarle še nekohkanj premajhno in preneznatno mesto Bela Ljubljana pa se že zdaj mrzlično pripravlja na ta zgodovinsko važni dan, ko bodo ropotali bobni, švigale rakete, grmeli topovi, letali aero-plani križcm-kražem po zraku in vihrale bele ali črne zastave — vse moji stoletnici na čast. Tudi Tebe povabim na veličastno ropotanje bobnov in na grmenje topovi Boš videla, kako bo to lepo.
Šola se je medtem z dolgimi koraki že približala — da se le ne bi približalo še kaj drugega, stokrat hujšega! Joj, kako lep bi bil ta božji svet, ce ne bi na njem živelo tudi nekaj razbojnikov, ki ne privoščijo svojemu bližnjemu mirnega, brezskrbnega življenja. Saj gotovo slišiš tu pa tam, da so tega ali onega roparja, ki ima na vesti grd zločin, orožniki ujeli in pod ključ spravili? Skoda, da tudi takih razbojnikov, ki imajo na vesti tisočkrat hujše
in strašnejše zločine, ni mogoče ujeti in pod ključ spravitil Potlej bi se ljudje šele oddahnili. Pa bo tudi te razbojnike prej ali slej doletela zaslužena kazen, trdno verujem v to, kajti — Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne smel
Lepo pozdravljena) — Kotičkov striček.
Ljubi Kotičkov striček! — Včasih sem se Te še bal, zato Ti nisem pisal. Ali imaš res veliko belo brado? Zdaj sem korajžen. Star sem 10 let. Tudi dolge lilače že nosim. Pa s kolesom se znam voziti. Ob nedeljah jx>niagam bratu prodajati po
v?®!» Slovenca«. Takole ga prodajam, kakor me vidiš na sliki. »Mladega Slovenca« berem ob nedeljah popoldne kar naglas. Ko bom večji, bom tudi jaz napisal kakšno povestico.
Vem, da ne boš vrgel moje slike in mojega pisma v koš.
Lepo Te pozdravlja — Rokec Sitar, Marija Ljubno na Gorenjskem.
Dragi Rokec! — Ni čudno, da si tako
korajžen in samozavesten, ko pa že hlače dopetače nnsjš. Dolge hlače sn bile že od nekdaj znak fantovskega poguma. Pa ne mislim takega poguma, ki ga nekateri frkolini kar javno prodajajo na cesti; fini bolj so nedostojni, neolikani, surovi — tem bolj mislijo, da so »korajžni«. Taka gnila ko-rajza ne zasluži drugega, kakor da jo oče z leskovo šibo potiplje! Prava korajža se zrcali v srčnosti, plemenitosti in značajnosti. Da, predvsem v značajnosti. Kdor je zmerom in povsod značajen, ta najlepše izpriča svoj fantovski pogum. Pošten fant bo svojo korajžo samo takrat podkrepil s pestjo, kadar bo branil svojo čast, svoj ponos. Drugače pa je korajža trde pesti — navadno rai-bojništvo in nasilje. Na žalost je dandanes še zmerom mnogo ljudi na svetu, ki ne znajo razlikovati pravega poguma od nepravega. Ti kar ostani takšen, kot si: vesel in zaveden slovenski fant, da boš staršem in domovini v ponos!
Kakor je videti na sliki, imaš še eno koristno lastnost: podjeten si. Ta podjetnost Ti kar z obraza žari. Tudi podjeten mora človek biti. fe se hoče po livljenskj lestvici visoko povzpeli. Mehkužne-žem. oniahljivcem in slabičem danes rožice več nc cveto.
Da bi imel pri prodaji »Slovenca« čim več uspeha. Ti iskreno želi in Te prav prisrčno pozdravlja — Kotičkov striček.
ZA DRUŽINO
Najdražji biser zakona
'Aleš Ušeničnik nam je spisal »Knjigo o življenju«, v kateri odgovarja na vprašanje: »Ali je vredno živeti?« Tudi glede zakonske zveze bi ta ali oni lahko vprašal: »Ali je vredno biti poročen? Ali je vredno, vezati se z zakonskim drugom vse do smrti z nerazdružno zakonsko zvezo?« Nočemo razmišljati, koliko bi jih na to vprašanje odgovorilo iz subjektivnih razlogov pritrdilno ali zanikalno — to je eno tistih vprašanj, pri katerih se glasovi ne štejejo, ampak tehtajo! — spričo danih dejstev in resnic pa je treba na zgorajšnje vprašanje postavit,i takle objektivni odgovor: »Ker je zakon postavljen in zakramentalno posvečen od samega neskončno modrega in svetega Boga, mora biti in je v resniri tako velika dobrina človeštva, da težko odtehtava in polnovredno
odplačuje vse žrtve, ki so z njim združene.< Kakorkoli pa vrednotimo njegove dobrine — v diamantnem blesku in l>ogastvu se nam pokaže zlasti pravi končni evet in sad zakona, ko [»mislimo, da vzgaja in mora vzgajati neumrljive človeške duše v Kristusovem duhu, v božje otroke.
Da morata zakonca otroka vzgajati, je zdravi pameti jasno kot beli dan. Da ga morata vzgajati najprej tako, da si bo znal služiti svoj vsakdanji kruh. je jasno prav tako. Na dlani je tudi, da mu morata preskrbeti čim več tiste izobrazbe, ki je primerna njegovemu l>odočemu poklicu. Glavno vprašanje pa je — tako pravijo nekateri —: »Kakšno versko izobrazbo naj dam svojemu otroku, kakšen svetovni nazor?«
Ali kaj pravimo: glavno vprašanje? Saj tu ni
sploh nobenega vprašanja! In če bi bilo, Je to
vprašanje že davno, od vekomaj rešeno, rešeno dokončno za vsaktere starše iu vsaktere otroke, ki pridejo ua evet. Tu ni nobenega vprašanja, ampak samo verni bulji zakon, ki nikogar nič ne vprašuje, ampak samo veleva: »Vsak otrok, ki se rodi na svet, je absolutna božja last. Za vsakega je že od vekomaj določen cilj, r.a katerega mora živeti: V čast in slavo lx>žjo. Za vsakega so določena pota, so dani zakoni, ki vodijo do tega od vekomaj danega cilja. Otroku je pisan ta zakon od prvega trenutka njegovega bivanja na zemlji, prav tako kakor staršem, samo da je pisan za starše, čim jim Bog da otroka, še drug zakon: Uvajaj otroka v božji zakoni« Da je v tem lažjem zakonu predvsem vsa vera našega Odreše-nika Kristusa, je umevno samo po sebi.
So učeni gospodje, ki jim je edino božanstvo svet, vesoljstvo, in ki pravijo: »Svet stoji na večnih in nespremenljivih zakonih in naravnih silah.« Mi pa k temu pristavimo še tole: »Cisto prav! Ali svet ni samega sebe s kljuke snel. In veliko bolj. skrbneje kot za zunanji vidni fizični svet je |x)stavil Stvarnik za umnega človeka, ki ga je odločil za božjega otroka, še lepše, pa prav tako večne in nespremenljive zakone, [>o katerih naj uravna človek s^oje nravnostno življenje. In da to teče po teh božjih zakonih, je več vredno kot vse življenje in gibanje materialnega vesolj-stva. Pod tem večnim, svetim, božjim zakonom stojimo vsi, starši pa so posebej z veliko zapovedjo, vzgajati po njem vsakega otroka, ki ga jim izroči Hog.
Zato velja za starše, čim jim Bog da kakega otroka, jasno jim začrtana pot, po kateri morajo voliti svojega otroka. Tu je nemogoča kaka izbira. Tu nič ne velja beseda: »Vzgojim ga brez vere, ko kdaj doraste, naj si pa izbere vero, ki jo sam hoče.« Tudi otrok nima nič pravice, izbirati tu karkoli v svojem življenju, ampak samo sveto dolžnost, ponižno in voljno sprejeti razodeto božjo resnico. — »Kdor ne l>o veroval, bo pogubljen!« — Sveta dolžnost staršev pa je, da začno čim prej otroka vzgajati za voljan in ponižen sprejem Kristusove vere. Tu ne velja nič: »Naj bo svobodomislec, marksist, komunist, kakor sem jaz, ali ga pa dam vzgojiti v kaki nekatoliški veri.« Ne, otrok mora biti to. kar je zanj odločeno od vekomaj. Tu, ko je za vselej spregovorila božja avtoriteta, nima nobena druga avtoriteta nič več govoriti. Tu nimajo starši nobene pravice več: starši niso absolutni lastniki svojih otrok, že zato ne, ker je duša otrok ustvarjena naravnost od Boga. Oboji, starši in otroci so last božja in oboji stoje pod večnim božjim zakonom.
In do kolikega dostojanstva, do kolike lepote se dvigne otrokova duša, če je prežeta od Kristusovih resnici Vsa dobra nagnjenja v njej so razvita do viška, do popolnosti. Kar je v srcu človeškega plevela, vse to so poruvala in pometala iz njega Kristusova načela. In vsa ta zdrava duša sije v sijaju posvečujoče milosti, nosi v sebi nebesa, kolikor jih je mogoče uživati že tu na zemlji, nosi v sebi jamstvo večne blaženosti, je z vsein svojim mišljenjem, čustvovanjem, hotenjem, dejanjem in življenjem en sam velik in lep 6lavospev 1 Troedinemu.
Mladini ]e vSeč, ida je soba lepa in pripravna. Tu sta dva kosa pohištva, ki tej želji tudi ustrezata.
Divan je moči čez dan potisniti pod police za knjige. Tako je na pogled ožji in je pri-pravnejši za sedenje. Knjižna polica ima majhno loputo, ki se da spustiti navzdol in na njej pisati ali jesti; tako je posebno primerna za čas kake
k0'*3 Zrcalo pri toaletni mizi se da sklopiti in pogrezniti. Tako postane (Glej na slikiI)
miza — pisalna nuza.
Nehaj iz jesenske mode
Bluza je iz volnenega blaga. Posebna je zaradi tega, ker ima na ramenih preprosto vezenino m i« njen kroj zelo preprost.
Rokavice, ki eo imele prej po tri črte za okras, so zdaj drugače okrašene (gle| sliko).
Najnovejši čevlji imajo vretenčaste pete in topo konico.
Tega
še ne veš!
Ozke steklenice se brž posušijo, če vtakneš vanje zvito polo pivnika, ki vlago brž posrka vase.
Paradižnikov ne reži na deski, ampak na porcelanastem krožniku. Tako ostane sok ves na krožniku in žlička lega soka je Uvrstno mazilo za kožo, Šok se naj na koži posuši.
Kako buče poceni vkuhaš
Buče ie prav lahko mogoče vkuhati, in ker so skoraj brez okusa, jim tudi lahko damo vsakršen okus. Najprej je treba ta veliki sadež zmeraj dobro umiti in olupiti, nakar izbrskamo peške in kar se jih drži.
Če pripravimo buče kakor kumare je treba za V6ak kilogram buč, en četrt kilograma sladkorja, en četrt litra jesiha in prav toliko vode. Dodaš nekaj žbic in kumine.
Bučo razrežeš na dolge proge in jih dvakrat popariš z vre'o vodo. V drugo jih pustiš v vreli vodi, nakar daš kosce na sito in jih še s prtičem dobro osušiš. Potem skuhaš skupaj sladkor, vodo, jesih in začimbe, da se zgosti. V tej gošči kuhaš kosce buč Nato jih jemlješ ven in jih polagaš v primerno po6odo. Ko so vsi položeni, jih poliješ z vrelim sokom, kjer jih pustiš 4 dni. Potem sok odliješ in ga spet prevreš, da je popolnoma gost. Nato ga spet poliješ na buče in zavežeš posodo še vročo
Tudi z ingverjem vkuhaš buče. Za vsak kilogram buč je treba 75 g ingverja, pol kilograma sladkorja in skodelico vode in toliko jesiha.
Ingver namakaš 24 ur v vodi. Buče razrežeš na kocke jih popariš z vrelo vodo, kjer jih pustiš, da se shladi. Potem jih ocediš in osušiš. — Nato prevreš ingver, ga ostrgaš in kuhaš s sladkorjem in jesihom, da se zgosti V sok daš buče in jih kuhaš in vzameš ven. Sok kuhaš dalje, da sc zgosti. Potem daš buče v sok, dobro premešaš, kuhaš še nekaj časa, daš vse skupaj v posodo in takoj zavežeš.
KUHINJA
—	Karfijola bo ostala lepo bela. če priliješ malo mleka v vodo. kjer se kuha.
—	Okus in barva goveje juhe sta boljša, če daš v juho polovico čebule, ki jo proi na plošči štedilnika opečeš, da postane na prerezani strani rjava.
—	Vodo, kjer opereš riž, ne vrzi proč, ampak v njej operi nogavice, perilo itd., ki ee potem pri likanju lepo sveti.
—	Če imaš na rokah po delu take madeže, da jih še milo ne odpravi, pa obribaj roke s kuhanim krompirjem.
—	Če se v posodah za vodo nabere kamen, ga odpraviš, če daš čez noč jesih v te posode.
—	Mastne madeže s preprog usnjatih stolov in s podnic odpraviš, če daš na madeže kavino usedlino (»zoc) in jo pustiš ondi. dokler se ne posuši.
V slaščičarni
Nedavno sem bila slučajno v slaščičarni. Mati s petletnim lantkom je stopila v trgovino in razvil se je tak razgovor:
Mati: Srček, povej, kaj bi rad?
Otrok: Mama, saj že zdavnaj vefi, da bi rad mešan sladoled.
Trgovka: Mešanega zdaj nimam, pač pa va-nilijevega. Popoldne lx> pa tudi mešan.
Otrok (zatopota z nogami): A jaz na vsak način hočem mešanega!
Mati: Otrok moj, ali nisi slišal, da ga bodo imeli šele [»opoldne?
Otrok (zakriči): Žejen sem in hočem imeti sladoled!
Mati (vsa iz sebe): No, srček, pa si izberi: Ali dobiš zdajle vanilijev sladoled ali pa popoldne veliko porcijo mešanega. Zdaj pa, kaj hočeš?
Otrok (zatojx>ta): Potem hočem imeti takoj vanilijev sladoled in popoldne veliko porcijo mešanega.
Prodajalka, ki je že nestrpno čakala, kako se bo odločilo, je prinesla vanilijev sladoled. A ta stvar se je nadaljevala:
Mati: ln kaj boš zraven, ovčica ti moja? Ali
piškote?
Otrok (trmasto): Ne, teh ne maram.
Mati: Ali košček torte?
Otrok: Ne.
Mati gre z otrokom k mizi s tortami in naravnost prosi otroka, naj si sam izbere. In dolgo je trajalo, da je dosegla, da si je otrok milostno izbral fino torto.
Jaz pa sem se zamislila v svoja otroška leta, ko smo imeli le košček suhega kruha in je morala tudi mati stradati. In potihem sem se vprašala, kaj le l>o čez 20 let iz tega otroka! Zaslepljena mati se mi je zasmilila; kakšni grenki sadovi bodo to, ki jih bo pridelala iz te svoje vzgoje I
Nova oblika jesenskih jople
Bezgova pijača
Nalij v posodo za kumarice, ki drži 5 litrov sveže vode. Daj vanjo tri velike bezgove cvete, pol kg sladkorja, osminko litra vinskega jesiha in neolupljeno. na kosce razrezano limono. Postavi odprt kozarec 7.a tri dni na sonce, nato tpke-Čino precediš, napolnili steklenice, ki jih zamašiš in postaviš v klet. Pijača mora biti iako mrzla. Potem se peni kakor šampanjce.
Takole precejaš, ko kuhaš žolice ln sok iz raznega sadja: zgoraj posoda s sadjem, v sredi prtič (tančica), spodnj posoda, kamor se izceja čisti sok.
Akvarij v sobi
Akvariji so v prvi vrsti za opazovanje vodnih živali in raatlMi. Ker |>a so le[>o zasajeni akvariji nekaj prav posebnega, jih postavljamo v večje sobe. S tem |>a ni rečeno, da jih v majhnih sobah ne bi mogli imeli.
V	početku so imeli akvariji kelihasto oblilto in so bili [»ojiolnonia stekleni. Šele kasneje so se [»davili štirioglati z železnim ogrodjem. Ti so posebno pripravni za stanovanja, ker imajo pri-morno obliko in jih lahko postavimo na vsako mizo.
Že v naravi je pravilno razmerje med živalmi in rastlinami, bodisi v vodi ali na zemlji, prav tako moramo najti to razmerje v sobnih akvarijih. Vodne živali |>orabijo precej več kisika, ki ga dobijo iz vodnih rastlin, zato dodajamo tem živalim na ta ali oni način kisika
V	akvarije sadimo v prvi vrsti vodne rastline, ki žive |>opolnoma v vodi. Te so potrebne za zdravje in življenje v akvariju živečih žrivali. Nekatere izmed teh rastlin žive popolnoma v vodi kot: Ceratophyllutn, Najas, lsoetes in tudi Klodea. Posebna zadnja je menda naipri[>ravnejša za akvarije, ker da mnogo več kisika in nudi mladim ribicam dovolj hrane. Poleg tega pa rabi le malo mivke, kjer se veidra. Drug,m rastlinam plavajo na površini listi ali pa cveti: Potamoge-fon. Trapa in lokvanj. Manj primerne so rastline, ki žive brez zemlje in imajo svo>;e koreninice kar v vodi, dočim plava listna rožica na vodi: Aldro-fanda, Salvinia, Pistia. Azolla in vodna leča.
Precej izbire najdemo tudi v močvirskih rastlinah. Te pa sadimo le v družiti z vodnimi. Prav tako lahko vzamemo alge, posebno nmogoobraz-ne Ulvaceae, temnozelene M>vaste F.nteromorpha intestinalis ali plavajoči rečni mah Hypmim flui-tanp. Na dno akvarija zasadimo v mivko vodno Pelaginello FontansHs.
Za pravilen razvoi živali no smo temperatura vode presegati 20° C (KI® It). Nižja od 10" O (8° R) pa jim prav tako škoduje. Zato je v akvariju neobhodno potreben toplomer. Najboljše me-
Obroči za sušenje perila
Če sušiš manjše stvari, je obroč za sušenje perila zelo pripraven. Lahko ga obesiš samo v kot sobe ali med dva 6tola ali kam drugam. — (Glej sliko.)
sto za akvarij je pri oknu, vendar tako, da padajo sončni žarki v akvarij le zjutraj ali zvečer. Če imamo v akvariju zlate ribice, je lahko voda toplejša in bolj na soncu.
V akvarij damo namesto zemlje mivko, ali pa pokrijemo zemljo z njo Na mivko |>o*uiemo na drobno t>olj grolvega peska, da se pri dolivanju voda ne skali. Pesek in mivka morata biti dobro izkužena. da se ne zastrupe živali z apne-nim prahom. Po lastnem okusu pa grupiramo tudi različne pečine iz školjk in večjih kosov kamenja. Vodo menjamo le po potrebi enkrat mesečno. Manjše akvarije zasadimo bolj na gosto z rastlinjem in jim damo mani ribic. Tem ni potrebno umetno dodajati kisika. Na liter vode računamo 1—2 zlati, ali drugačni 3—5 cm dolgi ribici.
Če hočemo imeti lep in snažen akvarij s čisto vodo, moramo redno vsak dan s pinceto odstraniti vso gnijoče dele rastlin in kadavre mrtvih rib. Na notranji strani šip se nabero neke alge, ki kmalu prekriiejo steklo, da je mo'no Te alge odstranimo na dva načina: s polži in mehanično V akvarij damo nekaj vodnih polžov. ki s*» prehranjujejo s temi algami, ali [>a vzamemo brivsko klinico, ki jo pritrdimo poševno r.a leseno palči-co in ostrgamo šipe. Nekateri akvaristi so proti polžem, ker baje prenašajo bolezen, vendar ni nič ugotovljenega.
Za terrarium (steklena posoda z močvirskimi živalmi) pooebno primerne tudi pri nas cvetoče rastline eo: viola biflora. močvirska vijolica: eardamine asarifolia. silene alpestris, parmasija palustria, Achemilla, valeriana d'oica helij« pe-remnis, homogvne. mvosotis. Arnphalodes verna, majhne praproti in pritlične vrbe. Trav v terrarium ne sadimo, da se preveč ne razraste o.
Iz majhnih kamnov zgradimo podzeniel'ske votline in jih krijemo s praprotjo, da ee lahko skrivajo živili.
tgljgjjgtfMVvmtfidumtf
V. J. M. m.: Veliko skrbi vam prizadevajo lasje. Dve leti vam že močno izpa^jo. Na lasišču se vam aaprestaiiio uela prhljaj. Ta prhljaj se vars tako hitro dela, da si morate najmanj vsak teden enkrat umita glavo. Prhljaj je masten. Brali ste. da je delat vzrok izpadanju las nered v prebavilih. Imate namreč kronično vnetje želodčne sluznic«. Zdravili ste se že v bolnišnici. Zdravil ne jemljete nobenih, tudi dijete se ne držite strogo. Ali je kako sredstvo, ki bi preprečilo tvorbo prhljaja? Kako hi ga krajevno zdravili?
Vzrok izpadanju las pri vas je prhljaj. Vzrok prhljajev nam je iskati v motnjah pri j>resnav-ljanju. Lase si dajte čisto ali pa zelo na kratko striči, da vam 1k> lasišče tem t>olj dostopno. U lave si ne smete prepogosto umivati, ker s tem kožo še bolj dražite. Popolnoma zadostuje, če si jo umijete vsake dva do tri tedne enkrat. Voda mora biti topla. Milo pa uporabljajte tako, v katerem je žvejdo. Zelo prij>oročljiv je milni cvet. Po vsakem umivanju si glavo dobro izperite v čisti vodi. Dnevno si natrite lasišče z 80 do 00% alkoholom. Ko se vam bo stanje zboljšalo, pa zadostuje. Če si natrete lasišče z alkoholom po dvakrat na teden. Ne ustrašite ee, če boste opazili, da vam v roki ostane celo periščo las. Ti lasje bi itak izpadli. Ce to ne bi pomagalo, j>a sezite f>o žveplenein mazilu in »i namažite lasišče zvečer tri do štiri dni zaporedoma. Treirn pa jo vztrajnosti, ker je nadloga zelo trdovratna. Zaradi želodca pa se ravnaj>te tako, kakor so vam v bolnišnici svetovali. Receptov ne pišem
Tvori: Pred leti ste se prehladili. Imeli ste vnetij e porebrnice, ki ste ga kmalu preboleli. Napravili j>a so se vam tvori po hrbtu, stegnu in nogah. Zdravili ste se v bolnišnici, kjer so vam punktirali gnoj. Tvori so se vam pozdravili, začela pa so vam zatekati moda, na katerih opažate nekakšne rove. iz katerih se cedi gnoj. Mislili ste, da bo to tudi prešlo kakor tvori. Ker ne preide, se bojite, da ne bi bilo to kakšna 6j>olna bolezen.
Spolna bolezen v tem smislu, kakor se navadno smatra, menim, da pri vas ni. Po vašem opisu in po načinu, kako so vas v bolnišnici zdravili, menim, da |e vse to v zvezi z boleznijo na pljučih. Gnoj pa, katerega ste dali preiskati, priča, da imate na modih tako zvano mešano infekcijo. Svetujem vam, da so čimprej napotite v bolnišnico. Sami v tem primeru ne boste veliko dosegli. K večjemu se boste toliko zanemarili, da I »o ozdravljenje nemogoče.
Jurist: Pred jx>1 drugim letom so ee pojavile bolečine v želodcu z močnim zaprtjem Zdravniki in prav tako tudi v bolnišnici so vam rekli, da so živci, ki vam povzročajo te nadloge. Menite, da je to posledica mladostnih zablod. Vprašujete, če se bo dalo to še popraviti.
Vse se bo dalo še popraviti, če boste imeli dovolj trdno voljo in si življenje pametno uredili. Gibljite se čim več. Ne samota rite in ne premišljujte! Bavite se s športom in telovadbo, ki je izvrsten pripomoček 7-a vzgojo volje. Jejte čim več sočivja. sadja, medu, pijte cviček, kislo mleko, jogurt, slatinsko vodo. Jemljite lahko odvajalno sredstvo, vsak dan ob določenem času in določeni količini, da se navadite na redno iztrebljanje. Ko se bosite privadili rednemu iztrebljanju v določenem času. pa znižujte jiolagoma množino odvajalnega sredstva, tako da boste sčasoma izhaali brez odvajalnih sredstev.
P. D.: Kakšni zdravstveni zavodi oziroma hiralnice morejo sprejeti mirnega umobolnega, ki ima le včasih bolj vidne napade?
Potrebno je. da se obrnete na zdravnika, ki bo odločil, ali je potrebna izolacija bolnika v zavodu. V postev bi prišla umobolnica v Ljubljani ali na Studencu, ali pa v hiralnici ev. Jožeta v Ljubljani.
Zagrenjena: Pred 10 meseci vas je začela
boleli glava. Po lovi strani na vrhu glave in nad tilnikom. V glavi čutito pekoče bolečine, prav tako tudi po telesu, kakor bi vas žgali ogorki cigaret. Shujšali »te za 6 kg. Teka nimate. Preden vas je začela boleti glava, so vas boleli zolje v zgornji levi čeljusti, ognojile so se vaim korenine. Poldrugo leto imate hud nahod, tako da ste za 10 mesecev izgubili vonj. Nahod ee vam je toliko popravil, da lahko spet vohate. Po vrhu glave čutite kakor bi vas nekaj grabilo, oziroma stiskal obroč. Če ležite, imate občutek, kakor bi vam nekaj lezlo jx> glavi. Zjutraj vas navadno ne boli glava.
Možnosti je več. Brez preiskave ni mogoče ugotoviti, kaj je vzrok vašemu glavobolu. Omenjate samo glavobol, ker se vam zdi to najbolj važno in vas najbolj niot'. Morda imate še druge nadloge, ki jih ne omenjate, ker se vam ne zde važne. Zame pa bi bilo prav to važno, da izluščim, od kod glavobol. Iz opisanega morem sklepati dvoje: lahko so živci, ki vam delajo ne-prilike. Lahko pa glavobol izvira iz nosu, ozir. obnosnih votlin, ki niso v redu. Zato se obrnite na zdravnika, ki vas bo preiskal od nog do glave.
E. T. Lj.: Na levi roki vam raste morska kost, ki je kakor češnja velika. Vprašujete, kako bi se dala odpraviti brez operacije?
Položite roko na mizo, čez položite mehko krpo, potem pa vdarite z lesenim kladivom jx> kosti. Včasih je tak način zdravljenja prav usj>ešen.
Z. P.; Vaša žena, ki je 08 let stara, ima tri mesece hude bolečine v desnem kolenu. Pri vsakem koraku jo zelo boli. Zjutraj, ko vstane, skoraj hodili ne more. Ko pa se malo shodi, ji je bolje. Koleno ji zateče, če le malo več hodi. Zdravnik ji je predpisal obkladfce in ležanje. Ležala je 5 dni. Počutila se je mnogo bolje. Ko je pa 8[>et začela hoditi, so se ji jxmovlle vse težave. Bolečine pa ima tudi pod levim rebrnim lokom, pri vsakem vzdihu jo močno zaboli.
Za koleno bi bila potrebna rentgenolo&ka preiskava. Menim, da so nastopile spremembe na kosteh, ki se v teh letih rade pojavljajo. Nogo bi bilo potrebno napraviti v kolenu negibno in jo razbremeniti. Obrnite se na kirurga. Bolečine pod levim rebrnim lokom so verjetno v zvezi s spremembami na porebrnici, ki pa imajo zopet lahko najrazličnejše izvore.
I. L. V.: 40 let ste stari. Močni, na videz popolnoma zdravi. Nikoli še niste bili resno bolni. Štiri mesece čutite pri hoji hude bolečine v stopalih. Imate bolečine kakor bi hodili po iglah. Ne pijete in ne kadile.
Bolečine v jiodplatih so znak. za katerim se lahko skrivajo najrazličnejše in najbolj pestre bolezni. Lahko je to samo preobremenitev nog. Misliti pa moramo na bolezenske spremembe tudi v kosteh, mišicah sklepih. Prav tako so lahko v zvezi z obolenjem hrbtnega mozga. Potrebna bi bila preiskava od nog do glave, zato vaim priporočam, da se čimprej obrnete na internista.
B. II. I.: Brali ste nekje, da uživanje paradižnikov povzročuje raka. Zakaj potem toliko priporočajo uživanje paradižnikov? Vi si ne upate dajati otrokom.
Pred leti so v Švici res opazili, (la se Je na živalih po ubrizganju jnaradižnikovega soka razvila raku podobna tvorba. To so časopisi zagrabili in ljudi preplašili Prav nobenega dokaza nimamo zato, da bi se tudi pri človeku kaj podobnega razvilo. Res pa uči skušnja, da jvira-dižnik zaradi kislin, ki jih vsebuje, pospešuje tvorjersie različnih kamnov (ledvica, žolčnik) Priporočajo pa ga zaradi tega. ker je tako bogat z vitamini.

Posojilo trgovki. A. R. D. — Denar, ki ste ga
posodili trgovki, zato da se je osamosvojila, vam je dolžna vrniti trgovka sama. Od njenega očeta ne morete zahtevati povračila tega dolga. Le če je njen oče pristopil k temu f>osojiIu kot porok in piačnik, potem bi lahko zahtevali plačilo dolga tudi od očeta. Pravdo boste dobili. Denar pa boste dobili, če ima trgovka kaj lastne imovine, ki jo boste 6meli zaseči z izvršbo.
Skupna lastnina. A. R. P. d. M. — Imeli ste polovico deleža na skupnem gozdu, ki je bil prodan. Do prodaje gozda je moglo biti le zaradi tega. ker je večina solastnikov bila za prodajo. Najbrž je tudi vaša žena v vaši odsotnosti na to pristala in prodaje sedaj ne morete več razveljaviti. Stroške prodaje, ki zadenejo prodajalce, t. j. vse solastnike, je pač sorazmerno med vse razdeliti. Plačati boste morali le toliko od teh stroškov, kolikor jih odpade na vašo polovico so-lastninskega deleža. — Glede izplačila izkupička od lani prodanega gozda, vam svetujemo, da ga naj v vašem imenu žena zahteva. Naj gre na sodišče in naj prosi, da se srenjski odbornik, ki je prodajo izvršil, povabi k sodišču. Nasprotnik bo tedaj povedal svoje stališče in l>o sodnik nv>gel vaši ženi svetovati, ali bi imela tožba kaj izgleda ali ne.
Privatni študij meščanske šole in napredovanje v državni službi. A. S. Glede privatnega študija na meščanski šoli se obrnite na ravnateljstvo one šole. kjer bi radi napravili izpite. Dovršena meščanska šola odgovarja nepopolni srednji šoli in daje kvalifikacijo za uradnika, ki začne z X. skupino. Poštni minister ni izdal dosedaj kakšne prepovedi glede napredovanja onih, ki v službi dosežejo višjo kvalifikacijo. Tako omejitev je izdal svoječasno minister za promeit. ki je odredil, da se ne smejo predlagati za prevedbo in preimenovanje odnosno za prestop v stroko, za katero se zahteva višja šolska izobrazba oni uslužbenci, ki so v teku služl>ovania pri državnih prometnih ustanovah pridobili višjo šolsko izobrazbo po 18. juniju 1930. leta.
Meščanska šola in trgovinska obrt. P. V. Vprašate, ali morete dobiti dovoljenje za izvrševanje trgovine, ker ste dovršili štiri razrede meščanske šole. — Dovršeni štire razredi meščanske srednje ali njej enake strokovne šole nado-
.....mm.......t.....mamin...........ODREZITE iiimmim...............mnmsmmmi
odgovarja samo na vprašanja, ka- | terim je priložen tale odrezek. |
j „S!ovenec'4 24. septem. 1939 j
jjlaaaaai .......................................................ni
meščajo učni rok in enoletno zaj>oslitev v trgovinskem obratu. Odslužiti morate še eno leto kot pomočnik, nakar boste imeli šele pogoje za samostojno izvrševanje trgovinske obrti.
Patent za izum posebnih klešč. F. R. Preobširni so predpisi o patentni zaščiti in prijavi patenta, da bi jih mogli na tem mestu ponatisniti. Obrnite ee na »upravo za zaščito industrijske svo-ji.ne« in prosite, da vam pošlje navodila za prijavo patenta. Iz teh navodil boste zvedeli za vse podrobnosti, kako morate izstopali in tudi kakšne takse morate plačati.
Mojstrski izpit. Z. H. J. Obrnite ee na izpitno komsijo pri vaši obrtni zliornici.
Pokojnina občinskih uslužbencev. Č. G. Slišali ste, da je izšla neka uredba, po kateri mora občina dajali jx>kojnino uslužbencem, če drugje niso zaavrovani. Radi bi izvedeli za vsebino uredbe. — Kakšna posebna uredba o tem vprašanju ni izšla. Predpisi o pokojninah za občinske uslužbence so navedeni v uredbi o občinskih uslužbencih z dne 12. marca 1930, ki je objavljena v »Službenem listu« dravske banovine z dne 29. julija 1936. leta.
Akademski naslov. A. I. Glede rabe akademskega naslova velja pri nas predpis zakona o osebnih imenih z dne 19. februarja 1929 Po predpisu tega zakona sme dodajati svojemu rodbinskemu imenu kratico, s katero se običajno oz.na-čuie dotično akademsko dostojanstvo ali akademski naslov (doktor, inženir, magister), oseba, ki izpolni pogoje dotičnih zakonskih predpisov in more dokazati, da ima akademsko dostojanstvo ali akademski naslov. Kdor je dobil dij>lomo, s katero se mu priznava akademsko dostojanstvo na inozemski univerzi ali visoki šoli, sme na ozemlju naše države javno rabiti dotični akademski naslov samo. če je bila diploma nostrificirana na naši univerzi. Kakšni starejši predpisi, ki nasprotujejo predpisom zakona o imenih, no morejo več veljati.
Služba pri finančni kontroli. I. L. F. Prošnjo za službo pri finančni kontroli je treba vložiti pri finančnem ministrstvu. Vložile jo preko domače finančne direkcije. Prošnji je treba priložiti dokaze, da izpolnjujete pogoje § 3 uradniškega zakona
Neredno dostavljanje pošte. F. J. Samo za časa sezone se vam je pošta dostavljala, potom pa ne več. Obrnili ste se na poštno direkcijo, ali vse brez u®peha. Vprašate, kaj bi storili. — Kar ste pisali nam, sporočite poštni direkciji v Ljubljani. Gotovo bo vse storila, da se na vaši pošti odpravijo nedostatkl.
Dva vpokojena zraničnika. A. R. L. Dva državna uslužbenca-zvaničnika sta bila s jiolnimi službenimi leti vpokojena. Prvi ie imel nižjo pokojninsko osnovo. pa prejema sedaj nekoliko večjo mesečno pokojnino, kakor drugi, ki je imel višjo pokojninsko osnovo. Radi bi, da bi pojasnili, kako je nastala navedena razlika. — Le če bi
Davčni nasveti
Odpisi pri družbenem davku. Zakon dovoljuje odpis zaradi zmanjšave vrednosti fizičnih predmetov, in sicer: zgradb, strojev, mrtvega iu živega inventarja in substance, katerih obraba je ne|>ONredna in redna posledica temu, da se ti predmeti ukorišrajo v j»oslovanju podjetja. Razen fizične obrube predmetov |>u se v konkretnih primerili utegne pojaviti zmanjšava zgoraj navedenih predmetov tudi iz kakega drugega povoda (n. pr. nova tehnika v proizvajanju), toda ta povod inora biti evidenten. Zakon dovoljuje končno tudi še odpise zaradi drugih vrst izgub, če so te izgube izrazito poslovnega značaja. Taki primeri se — po pravilniku k členu 83. zakona o neposrednih davkih — pojavljajo takoj pri likvidnem delu imovine (dodelanem blagu, materialu itd.), na primer zaradi izgube na teži, zaradi kvarjenja, razsipa fabrikatov, surovin materiala, ker se niso pravočasno prodali ali ker se fabrikat slabo razpečava in se ne da več vnovčiti. Ven-dur se pa take izgube običajno upoštevajo že pri ocenitvi zalog. Iz vašega dopisa se — žal — ne razvidi, na katero vrsto primerov se nanašajo vnši odpisi. Zato vam ne moremo po-jasnti, zakaj da so vam odpise deloma oddačili. Možno je, da so pa bili vaši od|iisni odstotki lirevisoki. Zadevno vas opozarjamo na pojasnila, ki slede pod označbo: Odpisni odstotki (amortizacijski odpisi).
Odpisni odstotki (amortizacijski odpisi) smejo znašati normalno: za tvorniške zgradbe 3%, za barake 10%, za gospodarske zgradbe 4%, za tvorniške stroje 10%, za posebne stroje 1' za peči h%, za orodje in podobne priprave za modele 50%, za opravo 10%. za pisalne stroje 20%, za vozove 15%, za kočije 20%, za osebne avtomobile 20%, za tovorne avtomobile 25%, za investicije vodne sile 8%, za železniške drogove 5%, za dovodne cevi 15%, za električne instalacije 20%, za električne vode 15%, za telefonske instalacije 15%. (Glej navodila ministrstva za finance z dne 5. oktoiira 1935, št. 70.800.) Zgoraj navedene odpisne odstotke je smatrati za običajne (normalne) in jih finančna uprava zato |>riznava kot davka proste. Če ste torej odpisali pri posameznih predmetih več kot je v gornjem razkazu navedeno, potem je bilo pričakovati, da bo finančna uprava presežek obdavčila. Kolikor se je to dejansko zgodilo, potem nimate drugega izhoda, kot da vložite jiritožbo, v kateri morate navesti, zakaj da ste uporabili višji amortizacijski odpisni odstotek in je hkrati treba potrebo višjega odpisa dokazati. Ako tega ne storite, nimate veliko upanja, da se bo vaši pritožbi ugodilo.
S. I. v Z. V poslovnem letu 1938 ste zaradi težke bolezni le nekaj mesecev obratovali. Vzlic temu so vam za davčno leto 1939 predpisali pridobnino od enoletnega čistega dohodka. Ali je to prav?
Odgovor. Izredni primeri, v katerih se je ustavilo poslovanje obrata v predhodnem poslovnem letu, se ne smejo upoštevati, ko se
ugotavlja davčna osnova za tekoče davčno leto, ker se dado taki primeri davčno rcktificirati ob pogojih člena 51. med samim poslovnim letom. Če je torej dohodek iz kakega obrata v davčni prijavi izkazan zaradi bolezni le za ne-kuj mesecev, je prijavljeni dohodek v takem primeru preračunati ua eno leto in ga je v tem iznosu tudi obdavčiti. Postopek davčne uprave je bil torej pravilen.
Ako ste bili v letu 1938 težko bolni in ste zaradi tega obratovali manj kot pol leta, ki morali že v letu 1938 v smislu člena 51. zakona o neposrednih davkih pri davčni upravi pravočasno prositi za odpis pridobnine.
A. V. L. — Carina. Poročili ste inozemko. Ker je imela žena že prej svoje pohištvo, mislite, sedaj to pohištvo uvoziti v našo kraljevino v svrho ustanovitve skupnega gospodinjstva. Vprašujete, če boste morali za ta uvoz plačati carino in koliko.
Po čl. 9, t. 10 predloga zakona o obči carinski tarifi se ne plača carina za 6taro pohištvo, obleko, perilo in gospodarski ter gospodinjski inventar tujih podanikov naše narodnosti, ki se vselijo v
fi6i)vite prijetno jesen v
RADENSKEM KOPALIŠČU
^^^^ki Zdravi Z uspenom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca in notranjih žlez.
september • ohlober p a t S o I 10 dni iso din.
Vračunano f$e: stanovanje (vsaka prosta soba po lastni izbiri), brana, 1 zdravniški pregled ter po njem predpisane naravne ogljikove ali mineralne kopeli, zdraviliška, godbena in občinshn taksa, velika analiza seči, sobna postrežba ter zdravljenje s pitjem naše zdravilne vode. — Godba, dancing in tonkino izmenoma vsak dan. — Obširne prospekte dobite na zahtevo od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
našo državo, ako je to njihova lastnina in služi njihovi lastni uporabi in če odgovarja njihovemu imovinskemu stanju. Ta ugodnost velja tudi za tuje podanike drugih narodnosti, ki 6e naseljujejo pri nas v cilju, da se bavijo s kmetijstvom, obrtjo in industrijo ali pa 6e naseljujejo pri nas v kako drugo produktivno, kulturno in humano svrho, a to samo pod pogojem, da tudi država, kateri ta oseba pripada kot podanik in iz katere prihaja, postopa prav tako z našimi podaniki, ki se izseljujejo v dotično državo.
Iz tega torej sledi, da boste ženino pohištvo in balo po našem mnenju lahko uvozili v našo kraljevino brez carine pod pogojem, da ima take carinske ugodnosti tudi dotična država, kateri je žena doslej pripadala kot podanica. Razume se pa, da pohištvo ne sme biti povsem novo, ker bi tako pohištvo ne uživalo carinske prostosti. Ostale formalnosti in podrobnosti boste pa zvedeli pri carinarnici, ki bo izvršila uvozno ekspedicijo.
Ustanovitev vodne zadruge. F. D. G. — Sora dela vam in številnim drugim posestnikom, ki imajo ob njej zemljišča, precej škode, ker leto za letom bolj trga obrežje in odnaša zemljo. Radi bi sami zavarovali obrežje, oziroma regulirali tok, pa tega ne zmorete. Prosili ste za podjx>ro, j>a se vam je reklo, da jo posameznikom na dajejo, ampak skupnostim, to je vodnim zadrugam. Želite vedeti, kako bi prišli do te organizacije. — Za ustanovitev vodne zadruge se obrnite na tehnični oddelek — hidrotehnični odsek banske uprave, ki bo na lice mesta poslala strokovnjaka, ki bo jxh sestnikom razložil, kako se ta ustanovi in kake jK>djx)re je deležna. Prej pa morate pridobiti po možnosti vse ali vsaj večino tistih jx>sestnikov, ki imajo svoja zemljišča ob Sori in ki jim ta dela škodo, da pridejo na sesianek, na katerem bo zastopnik banske uprave razložil pomen in naloge vodne zadruge in kako se taka ustanovi in koliko j)od|)ore lahko dobi. Pripomniti je, da se ta zadruga lahko ustanovi, ne, če je večina posestnikov za to, ampak če imajo tisti posestniki, ki so za ustanovitev, večino zemljišč, ki pride v poštev pri regulaciji. Tedaj se ostali protivniki morajo vkloniti in prispevati za to po izmeri njih zemljišča, kakor jim to predpiše banska uprava.
Vlažna tla v kleti. I. U. K. - V kleti imate ilovnata tla, ki vlečejo vlago nase, da so čisto mehka in mokra. Ob dežju se najbrž nabere voda v ponikovalnicah, ki se nahajajo v bližini hišo in od tam vdira proti hišni kleti, kjer jo ilovica vsrkava. Žel'te klet imeti suho. — Ilovica vsrkava vodo iz sj>o(lnjih plasti, to je talno vodo. Lahko pa tudi. da prodira vlaga vanjo skozi zidovje ob času deževja. V tem primeru hi morali odkopati zid od zunaj do temelja, iztrgati vso malto iz špranj ter ga dobro cementirati. Potem pa cement namazati s kako izolirno snovjo. n. pr. z asfaltnim gudronom in z mastiksom. Jarka pa ni zasuti z ilovico, ampak z gramozom ali kamenjem, da se voda odteka. Če je jx>d kletjo talna voda. tedaj morate ilovico izkopati kakih 40 cm globoko nasuti na dno do 30 cm na debelo gramoza ali premogovega pepela (le-ša) in nato šele položili 10 cm na debelo ilovico. Tedaj bodo ostala tla suha, ker ne bo mogla talna voda do ilovire. Katerega teh dveh načinov za osušenje kleti si l>oste izbrali, morate pa sami določiti. Najbolj golovo bo pa. če izvedete oboje del, ker tedaj bodo tla sigurno ostala suha.
imeli na razpolago osebne spise, iz katerih bi bilo razvidno, kaj se je vse uračunalo enemu ali drugemu, bi vain mogli dati točen odgovor. Drugače j>a svetujemo nezadovoljnemu vpokoiencu, da se pritoži na državni svet. ako misli, da se mu ni vso priznalo, kar mu pripada.
Stalno nesposoben. L. S. Služili ste v bivši avstro-ogrski vojski od leta 1914.—1918. Leta 1928. ste bili vpoklicani na orožne vaje in pri vojaškem pregledu ste bili spoznani za stalno ne-S|X)sobnega. Plačevali ste vojnico. Vprašate, če boste morali v primeru j>onovnega vjioklira v vojaško službo še dalje plačevati vojnico in kaj bi storili, da bi bili oproščeni. — Ce Vas ponovno pokličejo, vam ne bo treba plačevati vojnice. Glede oprostitve vam ne moremo ničesar povedati, ker ne vemo iz kakšnega razloga bi radi dosegli oprostitev.
Službeni prejemki oh času orožnih vaj. J F. S. Samo za štiri tedne imate pravico zahtevati službene denarne prejemke, ako ste vpoklicani na orožne vaje, vendar le tedaj, če je službeno razmerje nepretrgano trajalo leto dni in ako ne prejemate od države ustrezne odškodnin«.
Kaka ohraniti ježa čez zimo? S. Ž. Lj. - StoJ-
čas ste imeli v kuhinji polno ščurkov, ki sle jih pa odpravili z ježem. Radi bi pa to koristno žival ohranili čez zimo, da vas tudi prihodnje leto obvaruje pred golaznijo. Ne veste pa, ali naj bi ga spustili na vrt, da tam prebije zimo, ali ga pa obdržati doma. — Jež je mesojede« in 6e preživlja v glavnem z razno golaznijo: s črvi, hrošči in sličnini. Prijajo mu tudi razni kuhinjski odfvadki. Pozimi pa prespi v zimskem 6|>anju v kakšni luknji, v katero si nanosi listja in trave. Zato je težko, da bi ga mogli ohraniti v stanovanju čez zimo. Bolje je, če ga spustite na prosto, kjer si bo sam poiskal prezimovališče in sftomladi ga morda spet poiščeite in sj»ravite v stanovanje.
Naš živino zdravnik
Delni izpad nožnice pri kravi. S. K. P. -
Vaši osem let stari kravi se od časa do časa fk>-kaže iz eramnice neka rdečkasta oteklina v veličini debelega jabolka. Oteklina se giblje istočasno z djhanjem živali. Če je žival bolj sita, izstopi večji del otekline ter se dotika tal, tako da je na vrhu otekline nastala že rana. Ko krava vstane, se oteklina izgubi. Ker je krava že šest mesecev breja, 6te v strahu, da oteklina ne bi ovirala poroda. Vprašate, kaj je ta oteklina in kako bi jo odstranili? — Omenjena oteklina je lahko dvoje: je lahko novotvorba v nožnici, ali pa del nožnične sluznice. Če je oteklina trša, bo najbrž novotvorba, če je pa mehka, bo najverjetnejše del nožnice, ki se je oddvojil od fiod-loge. Do delnega izpada nožnice pride navadno pri starejših kravah, po težkih porodih, pri živalih. ki ne dobe v hrani dovolj vitaminov ter kalcijevih in fosfornih soli. nadalje pri živalih, ki se malo gibljejo ali pa eo zaradi kakega drugega vzroka oslabele. Če je torej pri vaši kravi izpadajoča oteklina del nožnice, tedaj skrbite, da bo krava stala z zadnjim koncem vsaj 1 deci-meter višje kakor s sprednjim, kravi dajajte večkrat j»a jk> malem izdatne in krepke hrane, tako da krava ne bo nikoli preveč najiolnjena, ker sicer prejx>lna čreva pritiskajo na notranje spolne organe in tako povzročajo močnejši izstop nožnice. Skrbite, da S® krava čim več giblje na prostem, v hlevu pa naj nosi poseben j>as. ki preprečuje izpadanje nožnice. Pas naj ne bo niti pretesen niti preohlapen, ker v prvem primeru pride lahko do odmiranja zunanjih delov spolo-liva, v drugem pa ne doseza svojega cilja. Razume ee, da se mora pas stalno čistiti, ker pride lahko do različnih vnetij zaradi nečistoče.
Stresanje glave pri psu. I. E. Lj. - Vaš lovski pes je začel zadnje čase, ko hodite na lov, tako stresati z glavo in ušesi, da mislite, da mu bodo odleteli uhlji. Razen tega večkrat drgne z glavo oh tla ter se praska po ušesu. Pregledali ste psu uhlje, a niste mogli ugotoviti nič fioseb-nega. le ko ste [>sa prejeli za koren levega ubija, je zacvilil. Psa bi radi rešili neprestanega stre-sanja ter ga sj>et usj>osibili za lov, ker zanj v takem stanju ni sjtosoben. — Psom, ki sc veliko zunaj, kaj rado zaide v uho osinje ali različno senienje trav. V takem primeru začne pes stresati z glavo, da bi se rešil »neljubega gosta«, ali čim bolj pes stresa z glavo, toliko globlje se za-rine osinje, oz.ir. tuje telo. ki povzroča v globini uhlja vnetje, ki potem napreduje z smeri navzgor in navzdol. Ker je vnetje ušesa precej dolgotrajna in komplicirana zadeva, je najbolje, da zdravljenje vnetega ušesa prepustite strokovnjaku veterinarju, ki bo s pomočjo oloskopa pregledal bolno uho, po možnosti ugotovil pravd vzrok vnetja ter ga nH#traiuL ker bi »i(W h|| sluh psa v nevarnosti.
Borzna igra za pšenico v Kanadi
Osfrobranska Marija v Viinu
Na groba maršala Pil«udfkega.
Parlament v Ottavi, ki je glavno mesto Kanade.
1 krikov pravilna številke in jih telefonirata fantičem na galeriji, ki tekajo ob steni dvorane sem in . tja in zapisujejo z vco naglico številke drugo pod drugo. Ti fantje imajo telefonske slušalke kar na ušesih in ko tako tekajo ob tablah sem in tja, so zmeraj po žicah v zvezi z obema mizama. Avtomati jih vodijo kakor lutke, kakor umetno narejene ljudi, ki jih je treba z žico voditi in navijati.
Štirinajst minut čez poldne! Čez eno minuto bo konec borze. Kriki tam spodaj so sc spremenili v tuljenje in rjovenje. Nikomur, ki tu na galeriji ne vede 6toji in gleda, nc more priti na
misel, da se tam spodaj prodaja pšenica, vsakdanji kruh, najvažnejša prehrana človeštva. Pa saj že zdavnaj to ni več kruh in pšenica, za kar se bijejo tam spodaj. Številke, ki v Pittu frčijo od ust do ust, niso s tem, kar prav za prav predstavljajo — toliko in toliko bušljev pšenice — niti malo v zvezi. To so same prazne številke, namišljena števila. To je slepa hazardca igra, je pšenična ruleta. To je igra brezkrvnih senc, en sam zmeden ples 6trahov. Toda je igra, ki jo morajo živi ljudje plačati s krvjo in z znojem, tisti ljudje, ki so 6e mučili za pšenico, ki tu na divje špekulirajo z njo.
Zvon se oglasi. Borze je konec. Le počasi se polega razburjenje. Iz Pitta odmevajo kriki, kakor od ljudi, ki se potapljajo. V ušesih mi doni zamolkli zvok borznega zvonca. Tako mi je, kakor bi slišal, kako bije ura gospodarstvu vsega sveta.
Češčenfe svetega križa v Španiji
Dan poviiSanja. sv. Križa (14. septembra) f>o v vsej Španiji obhajali kot velik praznik. S tem se je nova Španija navezala na staro tradicijo, ki je bila prenehala v dobi državljanske vojne. (HI onih časov, ko so se Španci borili zoper nadvlado Mavrov, so še posel>no častili dan povišanja sv. Križa. Od slej bodo v Španiji vsako leto obhajali ta dan kol velik praznik v spomin na velike žrtve nedavne vojne.
Ukrajinska cerkev
Ko so zdaj sovjetske čete zasedle vzhodno
Poljsko, je usoda ukrajinske Cerkve na Poljskem, ki je že nekoč prehodila ivoj križev pot, spet na površje.
Kdo so Ukrajinci? Slovani, ki bivajo v Ukrajini, v južni Poljski, v Bukovini, Besarabiji in v nedavni Karpatski Rusiji. Cerkveni strokovni jezik označa Ukrajince kot katoličane slovanskega obreda v Galiciji, v prejšnji Češkoslovaški in tudi pri nas, tudi če niso ukrajinskega izvora.
Anti, to je bil eden od plemen, ki od njih izhajajo Ukrajinci, jo imeli že v 4. do 7. stoletju veliko državo V 9. stoletju je bil Kijev središče kneževine, ki se je kmalu seznanila s krščanstvom Splošno je bilo razširjeno pod Vladimirjem Velikim (980—1015), ko se je v glavnem mestu Kijevu dal krstiti ves narod; Kijev je bil potem tudi sedež metropolita za vso Rusijo. V naslednjih dobah je prešla vlada Ukrajincev v roke Velikorusov. Ko so prodrli semkaj Litvanci in sc je Jagjelo poročil s poljsko dedno kraljico Jadvigo (1386), se je dežela polagoma združila s Poljsko. Cerkveno so Ukrajinci spadali k patriarhatu v Carigradu, ki je po cerkvenem razkolu skušal prenesti nasprotje do Rima tudi med nije, ne da bi se bila zveza z Rimom povsem prekinila.
Ker je sedež metropolita prešel iz Kijeva v Vladimirovo (1299) in v Moskvo (1328), se ie zgodilo, da so gališki knezi (1303) in knezi Litve ustanovili svoje lastne metropolitske stolice, ki jih je Carigrad v naslednjih stoletjih zdaj potrdil in zdaj ukinil.
Šele ko je zmagovito prodrla katoliška obnova in so začeli delovati jezuiti, so se Ukrajinci cerkveno bolj zbližali z Rimom. Dne 23. decembra 1595 je papež Klement VIII. dovolil zastopnikom ukrajinskega episkopata, ki so bili pri njem v Rimu, da je ukrajinska Cerkev sprejeta v katoliško Cerkev, kar je bilo na shodu v Brcst-Litovskem, oktobra 15%, slovesno potrjeno. Zaradi notranjih nemirov pa sta že kmalu izstopili škofiji lvovska in przcmislska. Toda metropolit VcLjamin Rutskij (1614—37) in mučenik-nadškof Jozafat Kunčevič, kakor tudi na novo organizirani bazilijanci, so se potegnili za zvezo z Rimom in so pomagali preko prvih težkoč. Nasprotniki so Jozafata Kunčeviča ubili in papež ga jc kmalu prištel k svetnikom. Leta 1620 je patriarh Teofan Jeruzalemski spet vzpostavil razkolno mctropolijo. Doživela je najvišjo dobo razvoja tedaj, ko je bil za nadškofa Peter Mohila, a je bila s sporazumom v Andrusovu (1667) priključena Rusiji, ki jo je 1686 podvrgla patriarhatu v Moskvi. Metro-polija je bila hudo preizkušena v času kozaških prekucij. Katoliški Ukrajinci-unijati so si venomer želeli, da bi sc združile z njimi vse škofije, tudi one na Poljskem. Ko je Peter Veliki na novo organiziral ločene pravoslavce, si jc Rusija prilastila pravico, da sc je venomer vmešavala v Poljsko, in ie to že v veliki meri povzročilo, da jc tudi prišlo do delitve le države. S tem se je začelo strašno trpljenje Ukrajincev. Na vse načine se je skušalo zatreti katolištvo. Vendar je bilo leta 1905 še krog 500 000 Ukrajincev, ki so se povrnili v nekdanje škofije katoliške Cerkve.
Dandanes sestoji ukrajinska cerkvena pokrajina Galicija iz nadškofije v Lvovu in škofij v Przemislu in Stanislavovu Vernikov je 3,600.000, duhovnikov pa 2662. Mimo Jezafatovega kolegija v Rimu, ki ga vodijo baziljanci, je v Lvovu lilozofsko-bogoslovno vseučilišče in so v vseh škofijah semenišča za duhovski poklic. Ukrajinska I Cerkev ima tudi 850 menihov in 1350 redovnic. Meniški redovi so: bazilijanci, studiti, redemptori-sti in jezuiti unijalskega obreda. Redovnice pa so: bazilijanke, služabnice brezmadežnega soočetja, sestre sv Jožefa, studistinje in Vincentinke uni-jatskega obreda.
Is Gdanska odhaja odvišno vojaštve
Westminstrski nadškof, kardinal msgr. Hinsley, je te dni izdal pastirsko pismo, kjer pravi med drugim:	.
»V tem hipu preizkušenj sem še bliže pri vas. Želim, da bi vse, kar koli se bo zgodilo, so-doživljal z vami kakor dober pastir, ki biva dan in noč, v nemiru in miru pri svoji čredi.
Sedanji čas zahteva hrabrost in močno vero. Zavedamo se, da je Bog, ki nas je ustvaril, naš Oče in naš najboljši Prijatelj. Kdor koli je, za vsakogar izmed nas skrbi posebej. Vsakterega od nas pozna po imenu. Nadnaravna hrabrost je sad naše katoliške vere
Božja Previdnost nas vzdržuje in rešuje v vojni kakor v mirnem času Če Bog zahteva zdaj od nas žrtev in nas preizkuša, se to zgodi, da nas približa križu, to je znamenje v katerem bomo sledjič V6i zmagali.
Opominjam duhovnike in vernike, da je dolžnost iskrene molitve zdaj še bolj potrebna kot 6icer. Spomnite se na moč svete maše in večkratnega svetega obhajila. Zatekajte 6e h Kraljici miru. Prosite božjo Modrost, da bo vodila našo vlado, prosite vsemogočnega Boga, da bo dodelil zmago pravičnim. Molite za poglavarja svete Cerkve, ki je storil vse, da bi preprečil vojne grozote. Molite tudi za duše tistih, ki bodo padli kot žrtev strahotnega načina modernega vojevanja, za moške, ženske in otroke, ki eo bili žc žrtvovani Molohu.
Vsi verniki so dolžni, da se žrtvujejo v blagor domovine in poslušajo V6a navodila za varnost. V6i smo dolžni, da se strnemo v enotnost in zaupamo višji gosposki.
Tolaži nas skrb in delo za varstvo otrok in sočustvujemo z bolečino mater, ki 60 jih ločili od njih najdragocenejših zakladov.
Naj bi vas Bog usmiljenja in Bog vse tolažbe sprejel v svoje mogočno varstvo, zdaj in v vseh dneh temine, dokler nas ne privede k luči in miru svojega nebeškega kraljestva.«
Za Čenstohovsko Marijo, največja božja pot na Poljskem, je Vilno s svojo Ostrobramsko Marijo, ali Marijo v Ostrih vratih, ki je bila glavna božja pot na Litvanskem. Tako bo Ostrobranwka Marija zaščitnica Poljakov in katol;čanov sploh, ki bodo po novi delitvi Poljske pripadli Rusiji, Čcnstohovska pa tistih, ki bodo delili usodo pod Nemč'jo. Na obe se je obrnil svoj-čas pesnik Adam Mickievvicz po navdih, ko je začel pisati svoj in najlepši poljski ep »Pana Tadeusza« z besedami:
Panno šwieta, co Jasnej bronisz Czestochowy i w Ostrej švviecisz Bramie!
Devica sveta, k! braniš Jasno Čenstohovo in Te časte v Ostrih vratih v Vilnul
Vilenska Marija v Ostrih vratih ne stoji v kakem velikem svetišču ali samostanu kakor Čenstohovska na Jasni gori, temveč je navadna podoba Marije Device z Jezuščkom, katero so postavili mestni svetnk: v Vilnu nad vrata, ki vodijo v mesto. Začetek te velike poljske in litvan<ke božje poti ie namreč tesno spojen z graditvijo obrambnega trdnjavskejja pasu okrog mesta, ki so ga začeli graditi 1. 1498. Tedaj so posvetili temelrji kamen mestnega obzidja, katerega je pozneje gradilo 400 delavcev nekaj let, tako da je 1. 1503 bilo blagoslovljeno mestno obzidje v celoti in dano v varstvo Angele Varuha. Kot je bila navada tedaj na Poljskem in tudi pri nas, so v odprtino rad vhod v vrata vzidavali Marijino podobo, kar 6e je
zgodilo tudi v Vilnu nad ulico, ki je imela ime Ostra vrata. Toda kmalu pa se je ta Marijina podoba proslavila s čudeži ter prišla pri ljudeh v veliko češče-nje. Zlasti še, ko je bližnji samostan večkrat pogorel, pa sc je podoba vedno rešila L. 1621 so prišli namreč v Vilno avgustnei, ki so sprejeli podobo na vrati v svojo oskrbo. Pozneje, ko so prišli Rusi, so sicer samostan sekvestrizirali ter dali cerkev v oblast pravoslavni duhovščini Pozneje so se menihi vrnili in sezidali nad vrati celo kapelico, v katero so postavili oltar, kjer še sedaj lahko bero mašniki sv. daritev, ljudstvo pa ji prisostvuje, klečeč na ulici pod njo. Tako je Ostrobramska Marija kapelica nad ulico, ki ji pomeni cerkev. Vsak, kdorkoli gre po tej ulici po kakršnemkoli opravku, pa naj bo PoJjak ali Rus ali Lit-vanec, katoličan, pravoslaven ali Žid, vsak gre pod »velbom« le z odkrito glavo, da izkaže čast Mariji, ki jo predstavlja čudodelna podoha v vratih.
Ko se jc ustanovila samostojna Poljska, so takoj zaprosili Njeni častilci v Rim, da b: jo smeli okronati. To se je zgodilo 1. 1927 z velikimi slavnostmi, z dovoljenjem papeža Pija XI., ki je bil sam večkrat v Vilnu, ko je bil še legat na Poljskem. Tako je poljski narod kronal Marijo dne 2. avgusta 1927 in se ji ponovno izročil v varuštvu. In danes poje narod pesem že z večjo vero in upanjem, posvečeno Njej:
Marija, bramba Vilna, Ti, krona Ostrih vrat! Vsa srca damo Tebi, ne brani vrat nam k Sebi
Orientalska modrost
V Daytonu. Policaj pripelje pred šerifa berača, ki ga je zalotil na ulici pri beračenju.
»Beračil je, šerif«, se uskoči pred svojim predstojnikom.	_
»Trideset dolarjev globe«, hitro šerif Izreče
»Šamo dvajset sem jih našel pri njem, šerif«, pojasnjuje stražnik.
»Pošljite ga še enkrat na ulico .dokler jih ne bo imel trideset,« odloČi šerif.
»No, Tinček, kaj je dal princ kraljični, ko ee zbudila?« »Ne vem!«
»No kai ti pa mama dft. ko se zbudiš?« »Ribjega olja I«
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Špekulacija z najvažnejšim živilom človeštva
Stojim na galeriji, ki je polna ljudi, in gledam nizdol v nekukšen rov ali bolje — v areno. Osmerokotna je, lesene siojmice vodijo vanjo. Arena in stopnice so r*>lne hrupnih ljudi divjih kretenj. Temu kraju se pravi »Pitt« in ie središče svetovne žitne trgovine. V Pittu se bije bitka za žito. Danes je velika bitka, vsa borza je polna ljudi, ne samo tu v 7. nadstropju, kjer je borzna dvorana, marveč tudi spodaj v pritličju, v pisarnah mešetarjev. Zgoraj špekulirajo mogotci, člani borze, gospoda žitne trgovine. Da si član borze, ni kar tako in je to draga zadeva. Da ima kdo pravico, da sme tu spodaj v Pittu kričati z drugimi vred, in mahati z rokami in špekulirati, stane 50.000 dolarjev pristojbine. V pritličju med mešetarji se lahko vsakdo iznebi svojega denarja, ki hoče tvegati nekaj dolarjev. Vse to splošno razburjenje je jako razumljivo. Pred nekaj dnevi 60 se začele cene za pšenico dvigati. Vsa Kanada, vsa Amerika se je začela razburjati. Dviganje stopinj vročice kakega na smrt bolnega človeka ne bi moglo biti bolj v skrbeh opazovano, kakor je ta toplomer pšeničnih cen. Spočetka se je dvigala cena za hušel pšenice (60 funtov) počasi, nato pa hitreje. Časopisi 60 kar vriskali od veselja. Prvikrat je bila spet dosežena dolarska marka. Le naprej, le naprej, cene so morale plezati više in više! »Biki« so dali pšenične cene na svoje rogove in so jih 6uvali više in više. V ozadju pa so jezno renčali »medvedje« in 60 pre-žali na svoje šanse. »Biki« so špekulantje najvišje vrste. Ti nakupijo žita, ko je poceni ali ko se jim zazdi poceni, in poganjajo cene z vsemi pripomočki kvišku, da ga potem prodajo. »Medvedje« pa so — obratno — prodali žito, ki ga pa — mimogrede povedano — niti nimajo niti ga niso nikoli plačali — in skušajo cene potisniti nizdol, da bi žito poceni kupili.
Pomislim na mnoge farmarje, ki jim ta zmedeni direndaj pšeničnih cen vzame vsakršno zmo-žr.ost za preračunanje, ki ga borzna igra poniža do špekulantov. Kdaj naj žito prodajo? Nihče ne ve tega. Tudi špekulantje ne, ki vendarle sami določajo cene. Tu sta še Argentina in Avstralija razen Kanade in Združenih ameriških držav. Potem ima pa št božja volja tudi besedo zraven. Mogoče je suša, mogoče povodenj; ali so kobilice, če je žetev vprav izTedno obilna. Nihče ne ve tega. Vse to je važnega pomena za kanadskega pšeničnega farmarja, ki je popolnoma navezan samo na izvoz, ki zavisi 6amo od izvoza bolj kot vsakdo. Zakaj, Kanada proizvaja v dobrih letinah po 500 do 600 milijonov bušljev, potrebuje pa zase in za semensko žito največ 100 milijonov bušljev.
Zaradi teh stvari m pa, da bi se otresli svoje smrtne sovražnice borze, so prerijski farmarji
ustanovili po svetovni vojni družbo »Pool«. Vsi pšenični kmetje naj bi se zbraii skupaj, naj bi oddali svojo žetev »Poolu«, naj bi potem oni narekovali pšenične cene svetovnemu žitnemu trgu, da bi farmarji slednjič že dosegli stalno in pravično ceno za svojo pšenico. Toda zgodilo sc je, da se niso vsi farmarji priključili »Poolu« in da
60 tu še druge velike pšenične države. »Pool« je zašel v največje finančne težkoče. Slednjič je priskočila vlada na pomoč in je jamčila za bančne dolgove »Poola«. »Pool« je obstal, a svojo vladajočo postojanko je izgubi. Dandanašnji je le še družba kakor so tudi še druge, ki sprejema žito v komisijo. Upanje na kake stalne, trdne pšenične cene je šlo po vodi, ples na borzi pa divja naprej. Se enkrat grem na vrh v borzno dvorano. Skoraj bo ura dvanajst, napetost je dosegla vrhunec. Videti so le še mahajoče roke. Vse je eno samo blazno kričanje, ki se dviga kvišku iz P'tla. Ljudje so zgneteni kar v nagnusno gručo, v klobčič samih zveriženih, drug z drugirn se borečih trupel. Pitt se je spremenil v gnojno jamo.
Kazalec ure se nenehamo bliža koncu borze. Kretnje postajajo bolj in bolj divje, kriki so zmeraj bolj hripavi. Občudujem oba uradnika za svojima mizama, ki ujameta iz vsega tega meteža
Razbojnik Rogan ustreljen
Uprl se Je aretaciji z orožjem, pa so ga policisti ustrelili
<r Maribor, 23. septembra.
Na koncu Koroške ceste st. 82 se je odigrala danes v prvih popoldanskih urah krvava drama. Pod kroglami policijskih stražnikov se je končalo razbojniško življenje znanega vlomilca in razbojnika Alojziju Rogana. Danes je prihitela na policijsko stražnico neka ženska ter je vsa prestrašena javila, da se nahaja v njenem stanovanju Alojzij Rogan, katerega iščejo vse naše varnostne oblasti žo nad mesec dni. Povedala je, da je Rogan včasih stanoval pri njej, ko je še bila v Studencih. Danes dopoldne pa je nenadoma spet prišel na njeno stanovanje na Koroško cesto 82 ter zahteval, da mu skuha obed. Sosedo je prosila, naj gre po živila, sama pa Je odhitela na stražnico. Povedala je, da je razbojnik oborožen s puško in samokresom. Na stražnici je bilo premalo stražnikov, zato so takoj telefonično javili na policijski komisnriat, odkoder je prišlo več stražnikov na pomoč. Nato je odšlo deset policistov v označeno hišo, ki stoji popolnoma na koncu Koroške ceste na južni strani. Hiša jo proti cesti pritlična, proti Dravi pa je enonadstropna. Stražniki so hišo skrbno obkolili, da bi jim razbojnik ne ušel. Če bi se mu posrečilo zbežati proti Dravi, bi lahko pobegnil čez vrtove po zarastlem bregu, v skrajni sili pa bi skočil v reko ter se skušal rešiti s plavanjem. Ko je bila hiša obkoljena, so stopili štirje stražniki s samokresi v vež.o. Ker so vedeli, da je Rogan zelo nevaren in dobro oborožen, so pripravili orožje. Stražniki so se postavili na vsako stran vrat, eden pa je zaklical: »Rogan, stopi ven! Roki kviškul Orožje stranic Na ta poziv so je čulo iz sobe mrmranje, naenkrat pa so se vrata odprla in kakor ris je planil Rogan v vežo. držeč v levici lovsko puško, v desnici pa samokres kalibra 11 mm. Ko je zagledal stražnike, je ustrelil. Streljal je na policista, na srečo pa je strel zgrešil. Streljal je še enkrat, toda tudi ta krogla je zgrešila. Tretjega strela pa ni mogel
več o<idati, ker so istočasno počili Štirje samokresi in vse štiri krogle so razbojnika zadole. Ena mu je prestrelila sence, tri druge pa prsi. Zgrudil se je na tla in stražniki so se vrgli nanj ter mu odvzeli orožje. Ko so videli, da je nevarno ranjen, so obvestili reševalce, ki so ranjenca naložili na avto in odpeljali v bolnišnico. Med prevozom je Rogan umrl.
Alojzij Rogan, ki so ga prijatelji klicali »Džurs«, je bil star 28 let in doma iz Prekinurja. Neštetokrat je bil kaznovan in je odsedel več let v ječi. Letošnje poletje je ustanovil v mariborski okolici veliko roparsko tolpo, s katero je izvršil več nevarnih ropov in vlomov. Povsod so nastopali zelo nasilno. Glavna pomočnika sta bila neki Peša in čevljar Jazbinšek iz Studencev. Posebno nevarni so postali razbojniki letos konec julija. Strahovali so vso Dravsko dolino ter zagrešili nešteto ropov. Konec avgusta se je studenškim orožnikom posrečilo Roganovo tolpo razbiti. V Betnav-skem gozdu so prijeli razbojnika, ki je potem še druge izdal. Aretiranih je bilo 12 ljudi, ki so zaprti na okrožnem sodišču. Rogana je takrat izdal njegov tovariš Jazbinšek zaradi ljubosumnosti, ker mu je Rogan prevzel ljubico. Roganu se je posrečilo, da je pobegnil. Pozneje so ga zasačili v Celju v neki gostilni. Tam je streljal na stražnika, potem pa pobegnil. Kmalu za tem je izvršil več vlomov v Apačah. Pred nekaj dnevi so ga videli v mariborski bližnji okolici. Prišel je obiskat v bolnišnico nekega tovariša. Očividno se je zadnje čase držal mariborske okolice, in to ga je pogubilo. Rogan je imel s seboj čisto novo kolo, ki ga je najbrž ukradeL Imel je lovsko puško brez nabojev, ki Jo je ukradel kmetu na Pohorju. V samokresu je imel deset nabojev. Pri njem so našli nekaj denarja in steklenico solne kisline. Vedno je pravil znancem, da iipa pripravljen strup za slučaj, če bi ga prijeli. Poudarjal je, da se bo s strupom končal in da ne bo živ padel v roke orožnikom.
Likvidacija »Feniksa«
Vprašanje »Feniksa« je pred definitivno likvidacijo. Kot je izjavil minister trgovine dr. Andres je bil te dni sprejet načelni sklep o izplačilu državnih milic, ki so bile dane dunajskemu »Fe-niksu« v zvezi z graditvijo proge Požarevac-Kučevo na podlagi dogovora s tvrdko Losinger. Ena teh menic, v znesku 450.000 dolarjev, je bila eskon-tirana v Švic.i, menice za znesek 056.401 dolarjev pa so se nahajale v posesti praških bank, ki so jih eskontirale. Sedaj je finančni minister odobril plačilo, odnosno ceaijo teh menic, tako da bo to vprašanje, ki je onemogočalo končno rešitev likvidacije »Fenitoa«, enkrat rešeno.
Slinavka in parkljevka v Sloveniji
Po najnovejšem štirinajstdnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obotoja slinavka in parkljevka še v sledečih okrajih:
Okraj Brežice: Brezovica, obč. Bizeljsko; Zlo-gonisko, obč. Kapele.
Okraj Črnomelj: Adlešiči, obč. ista; Zastava, obč. Črnoiuelj-okolica; črešnjevec, obč. Dragatuš; Boršt, obč. Gradac; Bojanjavas, Dol. Sulior, Rav-nače, Gabrovče, Krašnji vrh, Radovica, Slanina vas, Soržaki, obč. Metlika-okolica; Brezovica, Drage, Lešče, Malinci, Kunčaii, Keseri, Kamenci, Po-poviči, Radatoviči, Dragoševci, Kuljaji, Pilatovci, Sekuliči, obč. Radatoviči; Sadinja vas, obč. Semič; Kovačja vas in Predgiad, obč. Stari trg ob Kolpi; Grdune in Vidine, obč. Vinica.
Okraj Kočevje: črneč, Krvavapeč, Mala Slivnica, Vel. Lašče, obč. Vel. Lašče; Ilova gora, Kom-potje, Ponikve, Zdenska vas, obč. Videm-Dobre-polje; Hrib, Travnik, obč. Loški potok; Breg, Zi-marce, obč. Sodražica.
Okraj Kranj: Planina Korošca nad Sv. Ano, obč. Svč Ana.
Okraj Litija: Vel. Lese, obč. Krka; Gorenja vas, obč. Stična; Breg, Dob, Grundelj, Pristavlja vas, Radohova vas, Selo, Sobrače, obč. Št. Vid pri Stični; Volavlje, obč. Trebeljevo.
Okraj Ljtibljana-okolica: Ig, Staje, Iška Loka, Kremenca, obč. Ig; Mali vrh, Sela, Podgorica, Tlake, obč. Šmarje pri Ljubljani; Brest, obč. Tomišelj.
Okraj I>ogatec: Bezuljak, obč Begunje; Be-nete, Gradiška, Glina, Hudi vrh, Mramorovo pri Lužarjih, Mramorovo pri Pajkovem, Nemška vas, Nova vas, Polšeče, Ravne, Runarsko, Studeno, Što-rovo, Vel. Vrh. Vel. Bloke, obč. Bloke; Cerknica, Dol. vas, Dol. Jezero, Grahovo, Martinjak, Pod-slivnica, obč. Cerknica; Planina, obč. ista; Babno polje, Bločice, Bloška polica, Lipsenj, obč. Stari trg pri Rakeku; Kremenica, Štrukljeva vas, obč. Sv. Vid pri Cerknici.
Okraj Novo mesto: Podlipa, obč. Ajdovec; Ambrus, Kal, Kamni vrh, obč. Ambrus; Gaberje, Zu-gorje, obč. Brusnice; Artmanja vas. Dobrava, Do-brniče. Dol. vrh. Knežja vas, Korito, Lokve, Občine, Vrhovec, obč. Dobrniče; Zvirče, obč. Hinje; Hrušica, Pangerč grm, Sela pri Zajčjem vrhu, Vel. Cerovec, Vel. Podljuben, obč. Šmihel-Stopiče; Dol. Polje, Gor. Polje, obč. Toplice; Breza, Zidani most, obč. Trebnje; Češnjice, Marinča vas, Vel. Reberca, obč. Zagradec; Reber, obč. Žužemberk.
Okraj Radovljica: Begunje, Poljče, Zgoša, obč. Begunje na Gorenjskem; Leše, obč. Brezje; Sta-mara, ol>č. Koroška Bela.
rana. Proti vsemu pričakovanju ]e bilo letos vpisanih vsega skupaj 273 učencev in učenk, od tega 132 deklic in 141 dečkov. Šola ima 3 razrede s 7 oddelki. Zaradi ustanovitve meščanske šole v Kranju je bila s tem gimnazija močno razbremenjena. Na gimnaziji je bilo vpisanih 406 dijakov in 233 dijakinj. Gimnazija ima 8 razredov s 16 oddelki. Ena izmed zelo obiskanih strokovnih šol je dveletna tekstilna šola. Vendar pa je zaradi pomanjkanja prostorov letos sprejetih v prvi razred samo 39 učencev. Priglasilo se jih je 115. Drugi razred obiskuje 21 dijakov. Pomanjkanje prostorov pa bo rešila kranjska mestna občina že prihodnje leto, ker namerava zgraditi moderno Solo, ki bo predstavljala celo tovarno v miniaturi. — Omembe vredna je tudi Gospodinjska šola v Ma-rijanišču, ki jo vzdržujejo in vodijo vsako leto čč. sestre. Lotos se je doslej prijavilo že 22 gojenk. Na tej šoli se pričenja pouk šele 15 .oktobra.
športniki na delol
Zadnji dogodki v Evropi ao močno prizadeli tudi športnike po vseh državah, ne izvzemši onih, ki so se izjavile za strogo nevtralnost. Na mah so bili prekinjeni mednarodni športni stiki in športno življenie je bilo v svojem najlepšem cvetju prekinjeno. Hvala Bogu, da ni bilo popolnoma ukinjeno delovanje športnikov in tudi športne prireditve, celo mednarodnega značaja, se vedno pogosteje pojavljajo. Polagoma se začenja oživljati na V6ej črti športno delovanje in v vrste športnikov prihajajo normalne razmere.
Pogrešno bi bilo, če bi s športnim udejstvo-vanjem prekinili. Kajti mnogoštevilna mladina, ki je doslej svoj prosti čas uporabljala za razne športe na zelenih igriščih, je naenkrat brez telesnih vaj. Prosti čas, ki ga je doslej prebila na zraku in soncu, pod vodstvom svojih voditeljev in trenerjev. ne ve, kako bi uporabila. S tem postane brezbrižna in sovražna vsakemu telesnemu delu, nasprotnica vsakega, celo najmanjšega napora. Pohajkuje po mestnih ulicah in drugod nevedoč kam in zakaj. V takih primerih je največja nevarnost, da zaide na stranpota.
Bolj kot kdaj prej, potrebujemo danes krepko, zd ravo in odporno mladino. Te lastnosti pa je najlažje dobiti pri športu, pri pravi telesni vzgoji. Kakor gre naše vsakdanje življenje svojo normalno pot naprej, tako mora iti tudi naše športno udejstvovanje. V onih državah, kjer cenijo telesne vaje, kjer vedo za veliko vrednost športa, se delo v športnih društvih ni prekinilo, ampak se mladina nemoteno udejstvuje v telesnih vajah, četudi imajo na njenih mejah glavno besedo puške in topovi. Zastoj je bil samo začasnega značaja in zato gredo povsod na delo. Zato bi bilo popolnoma napačno, če bi sedaj naša igrišča, naše telovadnice zaprli. Za to ni prav nobenega povoda; in tudi tedaj, če bi bil morda položaj res neugoden, ne bi smeli opustiti telovadbe in športa.
Lahkoatleti morajo sedaj porabiti lepe jesenske dneve za treninge in zadnje mitinge v tej sezoni, Ni lepših treningov kot sedaj v jeseni. In isto velja za ostale športe. Smučarji pa morajo tudi že sedaj pripravljajti svoje mišice, da jih ne bo našla zima nepripravljene. To velja zlasti za one, ki sc tekom poletja niso bavili z nobenim športom. Smučarstvo spada ne le med najlepše zimske, temveč med najlepše športe sploh in bi bila zato velika škoda, če se ne bi pripravili nanj tako kakor je potrebno. Dandanes ne bi smelo biti med našo mladino nikogar, ki bi ne znal smučati, če ima količkaj prilike za to. Zatorej sc začnite V6i pripravljati, ko zapade prvi 6neg, pa takoj na smučke.
Športniki na delof Naša mladina Ko?e sprostiti svoje odvišne sile pri lepih telesnih vajah, naša mladina hoče biti zdrava, naša mladina hoče gibanja. Zato je naloga športnih društev in njegovih voditeljev, da skušajo pridobiti vso mladino v športne vrste. To mladino moramo potem vež-bati in jo navduševati za življenje, za borbo, pri čemur nas prav nič ne sme motiti nervoznost okrog nas. Le zdrav, krepak, odporen in razsoden narod bo kos nalogam današnjega časa, le tak narod bo obstal. Pojdimo na igrišča ter v telovadnice, kjer je vir zdravja in veselja!
SPOMT
Kranj
Kino Šmartlnski dom. Danes se predvaja ob 8 in 7 zvečer Pasteurjev film »Rešitelj človeštva«, ob 5 in 9 zvečer »Usoda žene«. V ponedeljek, 25. sept. ob pol 9 zvečer »Rešitelj človeštva«. Nepreklicno zadnjikrat! Znižane cenel
Stanovanjska hiša pokojninskega zavoda. Vsa dela na novi stanovanjski hiši PZ bodo tekom nekaj dni končana. Interesentov za stanovanja je vsak dan več. Stavba nudi impozanten pogled, zlasti zaradi svoje velikosti in okusne zunanje izdelave.
Delo na novi državni mlekarni. Vsa gradbena dela za zgradbo nove največje mlekarne na Balkanu, je prevzela domača tvrdka Bidovc iz Kranja, ki je že zgradila ogromno stavbo, ki bo služila za uradne prostore nove mlekarne in z njo združene mlekarske šole. Vse skupaj se gradi v Cirčičah, to je v neposredni bližini mesta.
Kranjske šolo v številkah. Letos je zopet bil velik naval na naše šole. V ljudsko šolo se je vpisalo skupaj 147 učencev in učenk. Vsega skupaj obiskuje ljudsko šolo 581 otrok, od lega 279 dečkov in 302 deklici. Ljudska šola je sedaj nameščena v krasnih novih prostorih s 7 deškimi in 8 dekliškimi oddelki. Nenavadno velik je bil letos naval na meščansko Solo, ki gre v svoje drugo šolsko leto. Stari prostori, ki so služili včasih za ljudsko šoto. nekoč, v Napoleonovih časih relo za eimna-zijo, so danes lepo urejeni in v njih je nameščena meščanska šola. Vsa stavba je bil^ letos rcnovi-
Prvi dan lahkoatleiskega mitinga SK Planine
Ljubljana, 25. sept.
Danes ob 3 popoldne se je vršil na Stadionu lahkoatlelski meeting po dolžnosti, ki ga je priredila SK Planina. Udeležba s strani atletov je bila zelo velika. Gledalcev je bilo okoli 400. Kot na vseh naših lahkoatletskih prireditvah, 6e je tudi tukaj pokazala največja hiba, t. j. obupno slaba udeležba s strani sodnikov. Priporočati bi bilo, da se ta stvar enkrat za vslej uredi, ker je edino pod tem pogojem možno izvesti kakršnokoli prireditev. Teh nični rezultati so naslednji:
Skuk v višino (juniorji It): 1. Milanovič (Ilirija) 165 cm: 2. Furman (Planina) 155 cm; 3. Doganec (Pl) 150 cm.
Skok v višino (juniorji C): 1. Zgalin (Pl) 165 cm; 2. Milanovič II (II) 155 cm.
Skok v višino (omladinci): Bratovž (II) 170 cm; seniorji: dr. Časny 165 cm.
Tek 5000 m: 1. Kukri (I) 16:35.4, 2. Kien (P) 16:42.8, 3. Glonar (I) 17.04, 4. Tavčar (P) 17:28.6.
Met diska; juniorji B: 1. Vehar (I) 33.93, 2. Rus (Pl) 33.48, 3. Klasinc (Pl) 29.82 m; juniorji C: 1. Gunde (Pl) 35.48, 2. Urbančič (Pl) 36, 3. Marine (P) 33.18, izven Mausar (Pl) 37.20 m.
Met diskaj Omladinci: 1. Košer (I) 36.78, 2. Merala (Pl) 33.68; seniorji (2 kg): 1. Kosec (P) 37.91, 2. Jeglič (Pl) 36.95, 3. Kajfcž (P) 35.76.
Tek na 800 m: Seniorji: 1. Skušek (P) 2:03; omladinci: 1. Košir (Pl) 2:02.1, 2. Obršek (1) 2:03.6, 3. Smidcrer (Rapid) Maribor 2:03.9.
Skok v daljavoi Juniorji B: 1. Bratož (Pl) 550 cm, 2. Doganec (Pl) 531 cm, 3. Wister (Bratstvo, Jesenice) 515 cm, 4, Klasinc (Pl) 501 cm; juniorji C: 1. Gunde (Pl) 593 cm, 2. Marine (P) 585, 3. Končar (Litija) 582, 4. Burja (Pl) 565 cm; omladinci: 1. Kompare (Pl) 573 cm, 2. Jcvšnik (Pl) 535 cm, 3. Markež 507 cm.
Tek na 1000 m: juniorji B: 1. Bratož (Pl.) 2:55.6, 2. Derganc (P) 2:59, 3. Malec (Pl) 2:59.6; izven junior C Potočnik (Pl) 2:51.4.
Tek na 200 m: juniorji B: 1. Demšar (Pl) 26:2, 2. Mravlje (Pl) 26:5; — juniorji C: 1. Černe (Pl) 24:2, 2. Lajovic (Litija) 24.4, 3. Mravlje (Pl) 24.5; — omla-dinei: 1. Kolarič (Marat., Maribor) 24.5, 2. Jevšnik (Pl) 25.4.
Met kladiva: seniorji: 1. Gujznik (Železn,, Maribor) 42.47, 2. Jeglič (Pl) 32.29, 3. Kosec (P) 29.57, 4. Kajfež (P) 25.85.
Štaieta 4X100 m: juniorji: 1. Planina (Čeme, Burja, Gunde, Mravlje) 47.2, 2. Ilirija (Sodnik, Pleničar, Milanovič, Kolenc) 48.3, 3. mešana (Lajovic, Klasinc, Jevšnik, dr. Casny) 49.8.
Miting se nadaljuje jutri in se prične ob pol 10 dopoldne,
Drugi dan lahkoatletskih tekem na Stadionu
Danes dopoldne ob pol 10 — vhod ii Vodovodne
ccste
Ze prvi dan lahkoatletskega mitinga, |e pokazal, da so vsi atleti, zlasti pa naši reprezenta-tivci kot Košir, Skušek, Bratovž itd. v izredno dobri formi. Zato obeta biti tudi današnji meeting zelo zanimiv. Na vsa iznenadenja moramo biti pripravljeni v skoku s palico, kjer bodo nastopili najboljši slovenski in tudi jugoslovanski skakalci kot Smerdelj, Oroscy, Bratovž, Kosec itd.
Zato ponovno opozarjamo gledalce, da si prireditev ogledajo saj je najbrž zadnja — tako velikega obsega v tej sezoni.
Začetek točno ob pol 10; vhod iz Vodovodne oeste — vstopnina sedeži po 2 din.
SK Ljubljana : SK Slavija (Var.)
Za oba borca je tekma izredno važna. Predtckmo igrajo jun. Ljubljane.
Današnja prvenstvena tekma med našo Ljubljano in Varaždinci je smatrati enako važno za oba kluba. Tako Ljubljana kot varaždinska Slavija imata enako število točk. Eden je drugemu na poti v prvenstveni tabeli. Varaždinci so v toliko na boljšem — čeprav se to čudno glasi — da znajo na tujem igrišču zaigrati z večjim elanom kakor doma. Ker so poleg tega izvrstni igralci, posebno njihova napadalna vrsta, kjer igra več roprezentativcev zagrebške podzveze, bodo morali tudi naši napeti vse sile, če bodo hoteli zmagati. V domačem moštvu bosta po dolgem presledku igrala Boncelj in Lah. Zato je upati, da bo napadalna vrsta domačih bolj koristna v sedanji sestavi kakor je bila preje.
Pred to tekmo bodo nastopili juniorji Ljubljane v prvenstveni borbi proti kolegom SK Most. Doslej je juniorsko moštvo Ljubljane pokazalo vedno prav Čedno, mnogokrat krasno igro. Zato ni čudno, če mnoge privlačijo na igrišče, ki uživajo v igri teh mladcev. Ker je tudi moštvo iz Most prav dobro, bo nudila tudi prcdtekina prav gotovo obilo privlačnosti.
Glavna tekma bo pričeta 0'> 1615, pro^tolrma pa ob 15. Igralo se bo na igrišču Ljubljane ob vsakem vremenu.
Srednješolsko plavalno prvenstvo
bo danes ob 13.30 na Iliriji
Na plavalnem prvenstvu srednjih šol, ki ga vsako leto prireja ljubljanska plavalna podzveza, da propagira plavalni šport med našo srednješolsko mladino, bodo nastopili danes popoldne na kopališču Ilirije vsi mlajši plavalci in plavalke, ki v našem plavalnem gibanju kaj pomenijo, poleg njih pa še cela vrsta novih, ki jih doslej na plavališčih še nismo imeli prilike videti.
Zlasti v štafetah bomo imeli pestro revijo plavalnega naraščaja, saj je prijavljenih kar sedem mešanih Štafet 3X100 m in šest štafet prostega stila 4X50 m!
Tekmovanje se bo vršilo v zgodnjih popoldanskih urah, ko je ozračje še toplo — pa tudi zato je tokrat pričetek postavljen na zgodnejši čas, da bodo navdušenejši še imeli priliko pravočasno dospeti na ligaško nogometno tekmo na igrišče SK Ljubljane.
Vstopnina znaša: za sedež 8 din, za stojišča pa 5, dijaki 3 dinarje. Predprodaje ne bo in sedeži ne bodo numerirani.
Tenis tekmovanje v Mariboru
Danes dopoldne ob pol 11 se začne na igrišču ISSK Maribora četrtfinalno tekmovanje državnega klubskega prvenstva v tonioij maj varaždinsko Slavijo in ISSK Mariborom. Pričakujemo zanimivo igro.
Dirka na Večni poti
Motosekcija Avtomobilskega kluba poroča, da
priredi tudi letos 15. oktobra svojo motociklistič-no hitrostno dirko na Večni poti. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo, 22. oktobra.	i
Kdo bo vodil nase atlete v Atene ?
Jugoslov. atletska zveza je odredila naslednje vodstvo za Atene: vodja potovanja podpredsednik zveze dr. M. Mlinarič, blagajnik zveze Z. Manam, vodja moštva namestnik tehničnega referenta M. Kovačevič, teh. ref. zagreb. podzv. M. Krajačič, teh. ref. belgraj. podzveze B. Jovanovič ter namestnik teh. referenta ljublj. podzveze O. Klein.
Hrvatje naprej snujejo svoje zveze
Zdaj osnujejo Hrvalje tudi »Hrvatsko zimsrtto-Sportno zvezo« in »Hrvatsko kegljaako zvezo«.
Finci so v težkem položaju zaradi olimpijade
Priprave za olimpijske igre leta 1940 so naletele na nekatere težkoče. Mestna blagajna namreč zavlačuje plačevanje, medtem ko je pa organizacijski odbor trdno sklenil izvesti olimpijske igre in nikakor ne misli na odpustitev kakega delavca, katerih je zaposlenih 1700 pri stadion-skih delih. Vse delavce plačuje v glavnem mestna blagama in mestni župan upa, da se bodo tudi v bodoče dobila sredstva za izplačilo teh delavcev.
Pripravljalni odbor v Helsinkih je sklenil v svoji zadnji seji, da bo predvidoma še tri mesece nadaljeval s pripravami za olimpijske igre prihodnjega leta, preden bo napravil kake dale« koeeinejše sklepe.
Športniki severnih držav so Izrazili svoje velike simpatije za Helsinki in hočejo na vsak način, da se olimpijske igre prihodnje leto izvedejo. Pri neki mednarodni atletski prireditvi v Osilo, pri kateri so sodelovali Švedi, Norvežani in Danci, je poslala norveška atletska zveza organizacijskemu odbrou za XXII. olimpijske igre v Hel-simkih naslednjo brzojavko: Danski, norveški in švedski športniki, zbrani pri mednarodnih tekmah v Oslo, vidijo uresničenje olimpijske idejo v mednarodnem športnem občevanju. Uresničenje olimpijskih iger leta 1940 je torej iskrena žeJja.«
Večkratni svetovni prvak SaIchow diskvalificiran
Švedska drsalna zveza je pred kratkim svojega predsednika Salchovva in večkratnega svetovnega prvaka v umetnem drsanju ter poznejšega predsednika mednarodne drsalne zveze izključila iz zveze. Salchovv pa je bil zaradi tega užaijen in se je neprestano pritoževal ter se je napram svojemu nasledniku v mednarodni drsalni zvezi nepovoljno izrazil. Točnejša preiskava pa ije povzročila, da je bil Salchovv za dobo treh let izključen iz vseh švedskih športnih zvez.
Nova zmaga svetovnega rekorderja Makija
Finski sveitovnl rekorder Taisto Mae/ki Je ne-utrudiljiiv. V stockhoirruskem stadionu je tekel pred 10.000 gledalci že pri tridesetem tekmovanju v tej sezoni, to pot na 5000 m. Njegov najhujši nasprotnik je bil švedski prvak Henry Jcmsson, ki pa je moral v končnem špurtu nekoliko popustiti in je bil tesno premagan. Maeki(jev čas se glasi: 14:19,8, Jonssonov pa 14:20,6, Takoj za njim je prišel na cilj Finec Kurki s časom 14:21,2.
Belgijski prvak J. Mostert je spet dosegel nov uspeh. V teku na 5000 m je premagal oba Šveda Ake Janssona (3:59,6) in Arne Anderssona (3:59,7) s časom 3:58,6 min. Haakon Lidman (Švedska) pa je postavil v teku Čez zapreke na 200 m nov državni rekord s časom 24,4,
Borg je postavil nov evropski rekord
Pri tekmah v Norrkoepingu je švedski prvak Bjdrn Borg z boljšal evropski rekord, ki ga je postavil 8. februarja preteklega leta nemški evropski prvak Heinz Schlanch (Erlurt) v Kopen-hagnu s časom 2:29,2 min. v plavanju 200 m hrbtno. Borg je dosegel čas 2:26,9 min, kar je za 2,9 sek. boljši čas.
ZFO - Občni zbori
Občni zbor Zveze fantovskih odsekov bo dne 22. oktobra t. I. v Frančiškanski dvorani v Ljubljani. Pričetek občnega zbora bo ob 10. uri. Takoj po prihodu mariborskega jutranjega vlaka bo za udeležence, ki se pripeljejo s tem vlakom sv. maša v kapeli v Vzajemni zavarovalnici.
Okroini občni zbori bodo ob priliki okroinih svetov, ki bodo do 8. oktobra.
Odseki naj imajo svoje občne zbore med 8. in 22. oktobrom. Natančnejša navodila prejmete v Dopisih, ki izidejo ta teden.
Fantovski odsek St. Vid nad Ljubljano. Redna telovadba članov, mladcev in naraščaja prične s 1. oktobrom t. 1. in sicer za člane ob torkih in petkih ob 8., za mladce ob četrtkih ob 6. in za naraščaj ob nedeljah ob 13. Vpisovanje vseh dosedanjih in novih mladcev in naraščajnikov bo danes in v nedeljo 1. oktobra od 9.—11.30 v društvenih prostorih v kaplaniji. Zaradi nemotenega poslovanja prosimo vse, ki se za telovadbo in šport resno zanimajo, da se v tem Času zglasijo, da Jih br. načelnik vpiše v seznam telovadcev. — Fantovski sestanek bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 8. v društveni sobi. Sestanek je za vse članstvo strogo obvezen! Novi člani vabljenil Bog živi!
Pred likvidacijo jako znižane cene
Damski krzneni plašči že od Din 250 — naprej itd. — Trgovci velik popust. — Nudi
Trpinov bazar, Maribor, vetnnjska is.
Dekoracija! Montiranje lastorovt
Franc Jager
tapetništvo LlHblJana
tillitll9%ll!MfU**^~ 8r• Pe,ra ce"'» MHI^m^^	Telefon 20-42
i J ' '"O? „
»elika zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima. gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cenel	Solidna Izdelavo lj
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskano naslovne besedo te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega inačaja te računa enokolonska, 3 mm vlioka petltna vrstica po 3 din. — Za pismen« odgovor* glede malih oglasov treba
prllotltl znamko.
/tulu/ek
Za senzacionalni artikel
aa 300.000 odjemalcev ee iščejo samoprodajalcl In zastopniki. Mesečni zaslužek 10.000 din. Reflek-tantl z gotovino se Javite: etamcar, Ljubljana, SSlapnlčarjeva 7 [dvor.].
IJluzbciičejo
Cerkovnik
ISče službo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 15366
Šivilja
ISče službo pomočnice. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15394.	(a
Perica
gre prat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod fit. 15295.
Hišnik
samski, Išče službo. Na slov v upravi »Slovenca, pod št. 15365.
II
Vajenci
n
čevljarskega vajenca
sprejmem. Tyrševa c. 63.
Vajenko
sprejme takoj salon
»Fančl«, Komenskega 26.
Krojaškega vajenca
sprojme takoj Trller Josip, Stražlšče pri Kranju
Vajenca
močnega, ki Ima veselje za mesarja, takoj sprejme Dolnlčar, Poljanska cesta 51, Ljubljana. (v
Vajenca
za trgovino Specerljo želimo Izučiti. Izobrazba: osnovna Sola. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.467.	v
Mladega hlapca
takoj sprejmem. Clrman, St. Vid nad LJubljano 28.
Dva kleparska pomočnika
takoj sprejmem. Grlčar, Slov. Javornlk.	(b
Izurjeno šiviljo
sprejme takoj pletilnlca. F. M. Rozman, Gosposka ulica 4-1.	b
2 čevljarska pomočnika
za ženska dela sprejme takoj Grašič, Kranj, Stara cesta.	(b
Služkinjo
Bprejmem za oktober. ■— Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.512. b
Mlado dekle
pošteno, Iščem k otrokom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 15.451. b
Hlapca
h konjem In za vsa kmečka dela, sprejmem. Plača 250 din. Zaloška c. 183, Ljubljana.
Avtomehanik
mlajši, dobro podkovan v mehaničnem ln nekoliko ključavničarskem poslu — so takoj sprejme. Kalar Franc, mehanik, Stična.
Samostojna kuharica
ki opravlja tudi vsa druga hišna dela, dobi bIuž-bo pri zakonskemu paru brez otrok. Plača 400 d. Natančne Informacije v Mariboru, Maistrova 18, vrata 1.	(b
Varilce in brizgate
za emalj Iščemo za takoj. Ponudbe z navedbo zahtovane plačo ln starosti poslati na Zephlr, d. d., Beograd, p. pr. 750.
Trgovskega pomočnika
mlajšo moč, po možnosti z dežele, sprejme takoj Vošlnek Vaclav, trgovina z usnjem ln kožami, Maribor, Koroška 13.
Dekle
staro 16—20 let, sprejmem v bufet za gospodinjska dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Poštena« 1382.
Vse sobote
ln nedelje dobite dobro krvavice, plške, pečcnlce ln Se dobro kislo zelje, soveda tudi dobro kapljico. — Za ccnj. obisk se priporoča Slavko ln Marija Pačnlk, restavracija »Rožna dolina« Mam.
Pouk

Služkinjo
za vsa hišna dela, ki samostojno kuha — takoj sprejme trgovska hiša v trgu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod 65/15.426.
Upokojenka
želi službo pri eni osebi, tudi Izven mesta. Pogoji skromni. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.448.
Trgovski pomočnik
dober avtovozač — želi službo v večji trgovini. Naslov v upravi »Slov.« V Mariboru pod št. 1374.
Kuharica
zmožna vseh gospodinjskih del, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15392.
Mlado dekle
poštena in pridna, želi službo. Vajena tudi kuhanja. Ponudbe v podr. »Slov.« v Trbovljah pod »Majhna družina« 15328.
Šofer, ključavničar
In mehanik išče zaposlitve pri osebnem all tovornem avtomobilu. NaBlov v upravi »Slovenca« pod št. 15.469.	a
Kmečko dekle
pridno in pošteno, se želi Izučiti kuhanja, najraje v Ljubljani ali v okolici. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.454.	b
Fant
B znanjem strojepisja in
pisarniških del išče primerno nameščenje. Ponudbe poslati upravnl-6tvu »Slovenca« pod »Delaven« št. 15.492.
Kuharica
samostojna, vajena vse kuhe ln vseh hišnih del, stara 31 let, išče Btalno mesto. CenJ. ponudbo na podružn. »Slov.« v Celju pod »PoStena« št. 15377.
Gospodinja
srednjih let, varčna, zanesljiva, čiste preteklosti, Išče zaposlitev pri boljši samostojni osebi. Ponudbe pod Slfro »Zanesljiva« St. 15370 v upr. »Slov.«
POZOR I
POZOH!
OTVORITEV
NOVE TRGOVINE USNJENIH IZDELKOV
ZORN
Tyrševa cesta
Palača banke Slavlje
Tovarniška zaloga kovčegov, aktovk, damskih torbic, denarnic, nahrbtnikov Velika Izbira in drugih potovalnih potrebščin Lastni Izdelki
Angleški tečaj
[začetni in nadaljevalni] prlčnem oktobra: Potrl-Slč, FUgnerjeva 6. u
Inštruktorja
lsčem k četrtoSolcu proti stanovanju. « Vodnikova St. 165.	u
Akademik
s Šestletno prakso v ln-strulranju, kt so vzdržuje sam, lsče instrukcljo. — Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Uspeh« 15.461.
Pekovskega vajenca
z vso oskrbo — sprejme Šuštar Martin, St. Vid n. Ljubljano.	(v
Vajenko za šteparico
sprejme takoj Lovro Mu-lej, čevljarstvo, Ljubljana, Frančiškanska ul. 8.
Mizarskega vajenca
najrajši takega, ki zna tudi nemško, sprejmem. Fr. Zaletel, Stanežlče 52. St. Vid nad LJubljano.
Dekle
vajeno kuhe ln vseh gospodinjskih del — takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 15.430. b
Dekle
pošteno, mirno, pridno, sprejme dvočlanska družina v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.617.	b
Dva mizarska vajenca
iz okolice LJubljane all St. Vida sprejme Pangos, pohištveno mizarstvo — Trata št. 16, nad Ljubljano.	v
16 let star fant
zdrav, močan, se žoll izučiti ključavničarske all mehanlške obrti. Ignacij Zupan, Žirovnica št. 25,
Gorenjsko.
Elektromonter
■a visoko ln nizko napetost, vešč vseh ključavničarskih del, Išče stalno zaposlitev. Naslov v upr. »Ulov.« pod St. 15421.
Zakonski par
mlajši, brez otrok, z večletnimi spričevali — ISče službo kravarja aH po-dftbno. - BUdefeld Alojz, Cesta v Mestni log 63, Ljubljana.	(a
Uradnica
carinsko - posredniška, z maturo ln večletno prakso, želi zaradi preselitve v LJubljano primerno zaposlitev. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Ljubljana« St. 15379.
Začetna kuharica
mlado, simpatično deklo z dežele, ISče službo v mestu all na deželi. Nastop 15. oktobra. Ponudbe pod Slfro »Marljiva 1363« v unravn »Slov.« v Mariboru.
Učenka
s primerno Šolsko Izobrazbo, pridna ln poStena, se želi izučiti v mešani trgovini, najraje na deželi. CenJ. ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Poštena« St. 15.633.	v
\mm
Prileten posestnik
trezen, veren, nekadilec, lastnik žage ln mlina — poroči nad 46 let staro samsko, solidno žensko Iz dobre kmečke hlSe s primernim premoženjem. — Ponudbo v upravo »81.« pod Slfro »Ob Voglajnl« št. 15402.
Gostilničar
lastnik velikega obrata v večjem mestu, srednjih let, žoll poročiti gospodično all vdovo, značaj-no, resno, z nekaj premoženja. — Ponudbe po možnosti s sliko v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Lepa bodočnost 1364« St. 15381.
Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«!
Svetovno velepodjetje
sprejme takoj v stalno službo . moško all ženBko osebo b perfektnlm znanjem slovenskega, nemškega ln srbohrvatskega Jezika, slovenske ln nemško stenografije ter strojepisja. . Prednos imajo osebe b pisarn, prakso. Kondlcije po dogovoru. -Ponudbo upravi »Slov.« pod zn. »Stalna služba« St. 15.441.	(b
Krojaški pomočnik
mlajši, se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 16.460.	b
Prodajalko
pridno ln pošteno, Iščem za trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.449.	(b
Deklo
za kmečka dela, pridno In pošteno, takoj sprejme Dečman Marija, Rašica St. 15, St. Vid nad LJubljano.	(b
Absolvent
tehniške srednje Sole, elektrotehniškega oddelka, Be sprejme v službo pri Mestnem električnem podjetju v Mariboru. Interesenti lz Maribora naj osebno vložijo prošnje do 27. septembra.	b
Mizarskega pomočnika
za stavbna dela sprejme Frane Stefelj, Jožica 70.
Dimnikar, pomočnika
starejšega — sprejme Lapuh Franc. Slovenske Konjice.
Gospodinjsko pomočnico
veščo kuhe, sprejmem k štiričlanski družini. Lahko tudi začetnica. Naslov v upravi »Slov« pod št 15422.
Fant
star 15—17 let. dobi služ bo v bufetu. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Priden 1383«. (b
Kmečko dekle
samostojno v gospodinjskih delih ter delu na vrtu, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavna« 15.450.	(b
Oblastv. koncesionlrana
šoferska šola
za poklicne Šoferje ln amaterje
I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpite
Kolodvorska ulica St. 43 Telefon 28-28
Denar
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12
Kupimo
4 manjše, prostostoječe — event. 2 za vzidati — Jeklene blagajne, tresor cca 60X40X30 cm. Ponudbo poslati upravi Zdravilišča Slatina Radenci, (k
Pozor!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje ln moško obleke. Klavžer, VoSnja kova 4.
Parni kotel
stoječ, 16—20 m' ogreval ne površine, pritisk 7 at mosfer, v neoporečnem stanju - kupim. Pismene ponudbe na »Publlcltas«, Zagreb pod St. 64349.
Pouk harmonike
vseh vrst. Sprejmejo se posamezni začetniki(ce) in skupine pod strokovnim vodstvom jjlasbe nei;a pedala in drž. prvaka p. J. Jurrnan « Pričetek tečaja 1. oktobra 11)31). Informaciji' in vpis pri tvrdki IOS. FLEISS (proj Luba.s Ljubljana, Pražakova 2.
rjiifffBB
Šeststanovanjska hiša
z vrtnarstvom, naprodaj. Naslov: GosMlna Kraner, Studenci pri Mariboru.
Parcelo v Koleziji
celo all samo polovico za skupno zidavo - prodam. Vrhovcl 24, VI«.	(p
Štiristanovanjska vila
naprodaj na Smarskl cesti. — NaBlov v upravi »Slovenca« pod St. 15.494.
Parcelo
blizu Ljubljano kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« St. 15.462.	p
Ugodne prodaje:
VILO v LJubljani [Pod-rožnlk], z lepim vrtom prodam. Možnost prevzema večje hipoteke.
H ISO, severni dol Ljubljane. Sttrlstanovanjsko, popolnoma novo, prodam Prevzeti Je ca. 90.000 din hipoteke. Cena 320.000 din.
VILO, bližina remlze, enonadstropno, dve trisobni stanovanji, lep vrt, podkleteno, prodam. Cena 220.000 din, hipoteke Je 80.000 din, ki so lahko prevzame.
Poleg navedenih nepremičnin Imam Se veliko objektov v prodaji. Vse Informacije bo brezplačne.
PRISTAVEC FRANJO, realltetna pisarna, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a
Novo majhno hišico
do 60.000 din, blizu postaje, kupim. — Godec, Šmartno pod Šmarno goro 33.	P
Parcela
ca. 1600 m». naprodaj v
St. Vidu, bližina tramvajske postaje. Pojasnila : dr. Urbane, odvetnik, Tavčarjeva 1-1.	p
Štiristanovanjsko hišo
novo, z vrtom, prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina all dogovor 450.000« St. 16.498.
Posestva, hiše, parcele
Sirom Slovenije kupuje ln prodaja Realltetna pl sama, Ljubljana, G o -sposvetska 3.	p
Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Sončna lega ob LJublJa nlcl, tri minute od Kar-lovskega mostu. Poizve so: Ižanska cesta 24.
V Celju v Košnici
je posestvo 13 oralov, travniki, njive, gozd, stanovanjska hiša, gospo darsko poslopje, naprodaj oziroma se odda v najem, eventuelno delno. Klrbtš, Celje.
Lepo posestvo
arondlrano, ca. 60 ora lov, poslopja so v dobrem stanju, se z živim ln mrtvim Inventarjem ugodno proda. - Posestvo so nahaja v bližini mesta na Dolenjskem. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Res prilika 40« St. 15410.
Tvrdka
naznanja, da se je prCSClIld iz Tyrševe ceste 12, v novi lokal v Gajevi ulici 2
Palača banke Slavija
*
OglejMe sibrezobvezno za nakup modele slovite znamke
HORNYPHON
Prodaja na obroke Solidna postrežba
Nova vila
v Petrovčah ugodno	naprodaj. Jožef Žagar,	Po-trovče 30.	p
Enodružinsko hišo
t. vrtom, ugodno prodam v Tacnu pod Šmarno goro St. 80.
Gostilno
prodam v Studencih pri Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 15.636.	1
Srednje posestvo s hišo
gospodarskim poslopjem In pritiklinami, ob cesti Celje—Laško, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 16378.
Oljarna
za bučno, repično In drugo olje. dve hisl. zaradi starosti ugodno naprodaj za 420.000 din. Maribor, Taborska 7.	(1
1C00 din
dobi, kdor mi preskrbi
posestvo v prometnem kraju v najem, all proda. Vodna moč. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 15.425.	<rr.
Stavbne parcele
v mestu Mariboru, levi breg, 2000 m», naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 15.535.	p
Imetje v Doboju
100 jutrov, vsa gospodarska poslopja, ob reki ln cesti, pripravno za opekarne, prodam za 200.000 dinarjev. — »Agrarlja«, DoboJ.	p
Parcele
suh gramoznat svet, za
zidanje eno-, dvo- all tri -nadstropnih hIS naprodaj v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15.513.	p
REALITETNA PISARNA A. ADAMIČ
Ljubljana, Gosposvetska 7 vls-a-vls Slamlča posreduje nakup In prodajo vsakovrstnih nepremičnin. Brezplačne Informacije.
Razne parcele
prodam v ljubljanski okolici — tudi za knjižice Mestno all Kmečke hranilnice v Ljubljani. Ponudbe na: Rebolj Franc Šolski upravitelj, Tratu p. Gorenja vas.	p
II
Živali
I!
Krava s teličkom
naprodaj v ftrnl vssl 57, Barje, nasproti ccrkve.
Pes bcrnardinec
črno-rjave barve, t. belo liso na prsih, se je Izgubil v Savinjski dolini. — Vrnitev proti odškodnini na: Jan fitetka. Sv. l'a-vel pri Preboldu.
Kamnik.
Največja tovarna upognjenega pohištva v vzhodni in južni Evropi.
izarji poseben popust,

Specijalizirani v opremah za hotele in gostilne, kinodvorane, pisarne in šole.
K o I e s o NalnoTelS! olr. vozlCkl
moiorli friclhifi Šivalni stroll
Z. iKri««nl vozISkl, »kirojl, avtomobilčki, kole«, deli o
TRIBUNA F. B.t. LJUBLJANA
Podružnica: MARIBOR
Vinogradno posestvo
v bližini St. Jederti, postaja 2alec, v izmeri dveh oralov, s sadovnjakom in na novo prezidano hišo s 5 sobami ter hlevom — se takoj proda za 75 000 din. — Vzamejo se tudi denarne knjižice. Pojasnila daje Ivan Kos, Celje, Masarykovo nabrežje št. 9.
Tovarniški objekt
s tovarniškimi in stanovanjskimi poslopji ter ra. 47.000 m4 zemlje, industrijskim tironi, v neposredni bližini Sarajeva — naprodaj. — Vprašati: Hrvatska poljodelska banka d. d., podružnica v Sarajevu.
inmitimiiiintimi
II
Prodamo
II
miiiiiumiMimim
Orehova jedrca
med ln vosek dobite najceneje: Medarna, Ljubljana, židovska ulica (.
MALI NOVEC
pristen, naraven. • Čistim sladkorjem rkuhan — ie dobi oa malo ki veliko v lekarni dr. G. P1CCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
ZAGE
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje prt
»Jeklo« - Stari trg
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklavec — LJubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 26-91.
Continental
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana. Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30
Stiskalnice
za sadje ln grozdje, lesene, z železnimi vijaki, dobro znane po Dolenjskem, Ima v zalogi Franc Udovlč, mizar, Novo mesto.
Grozdje
smederevsko, dobro, sladko ln poceni dobite pri
GOSPODARSKI ZVEZI
TyrSeva 29.
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Najugodnejši nakup
moSklb oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana.	(1
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, fiutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Več novih štedilnikov
solidno izdelanih, ■ naprodaj. — Vprašati: GUnce, Cesta I, St. 6. Ljubljana.
Pozor! Pozor!
Telefon 27-08 Žagana lepa bukova drva
1 m* Din 100'-. dostavljena na dom. la trb. premog po
najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba
VELEPIC Ljubljana VII, Jeinejeva 25
Pozor I Kupet nepremičnin, ne pozabite obiskati
dolgoletne in poznane tvrdke
Trlglav-Slovenae v Beograda
Hartvlgova 3/1. — Tal. 26728
Palače in hiSe za rento, vile za najem tak ■tavbišia v vseh krajih Beograda.
DOLENJSKE TOPLICE
Radio terma 38° C
Vsi, ki trpite na revmatizmu vseh vrp t nevratgijah, išiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescenti i. tč., obiščite že iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo zgubljeno zdravje že tisočerim bolnikom Znižane cene. Penzija z vso oskrbo in kopelji od 45'— do 65'— din. Zahtevajte prospekte,
Pierre L'Ermite:	21
1 ^kzen - soprog ali Bog?
Iz francoščine s dovoljenjem avtorja
Na skrivaj se je Gilbert vea j>onosem veselil svoje zmage. Kajti slednjič je vendar učakal, da 6e uresničuje, kar si je zastavil za cilj.
Ni se nam treba čuditi, da ee je Lucija končno sprijaznila s stvarmi, katerim bi 6e še pied dvema mesecema u.pirala.
V	pogovoru je Gilbert uporabljal brezbožne in prostaške besede, ki jih je pobral v časopisu ali na ulici. Če so bile še duhovite, se jim je mlada žena celo smejala, ne da bi opazila, kako po malem izginja mehkoba njene duše. Od norčevanja je le kratek korak do skepticizma!
Soprog je ustvaril, povečal in zgostil atmosfero, polno dvomov, ki ni dala Luciji niti misliti več. V tej atmosferi je izgubljala polagoma svojo vernost, kakor izgublja riba, ki se je zapletla v mreže, svoje življenje.
Gilbert je Luci jo ujel s poroko v svoje mreže.
Toda tedaj Lucija še ni bila žena po njegovi volji.
On 5e ni bil njen edini gospod, niti absoluten gospodar.
Poleg njega je upravljal njeno dušo ?e drugi. In temu drugemu je napovedal neizprosno vojno. Oholi igralec se je odločil, da ga bo premagal.
V	odkritem boju, z obrazom proti obrazu, bi mu ne bil kos. Kajti ta drugi je bil močan, mnogo močnejši, mnogo starejši od njega.
Njegove besede so bile besede večne resnice.
Toda najtrdnejše utrdbe, ki bi jih sovražnik zaman nvkakoval naravnost, padejo, če zmanjka braniteljeni hrane, ali če se med njimi najde izdajalec.
Gilbert se je poslužil te taktike. Prestregel ie hrano in izdai Keeujit.«*
Zato bo njegova žena kmalu ustrezala njegovim idealom, kmalu bo delala le to. kar bo on hotel. On bo njen gospodar, edini gospodar, absolutni gospodar...
Ze ne bo več duhovnika med njim in ženo.
In jutri ju že skoraj ne bo več ločila vera v Kristusa ..,
20. poglavje.
Vse gre lepo po Gilbertovih načrtih.
Druga za drugo 6e trgajo poslednje vezi, ki še vežejo Lucijo na njeno cerkev.
Često pride prepozno k maši, poišče si prostor le daleč od prižnice, dasiravno je župnik Paulet ostavil zanjo mesto v klopi in klečainik, na katerem je še vrezano njeno dekliško ime.
Na dan poroke je župnik dal postaviti poleg njenega klečalnika še enega, za soproga.
Poslužila se jih nista zakonca skoraj nikoli.
V teh prilikah nekoč goreča in priljubljena župljanka jo postala »gospa kot vse druge«. Maši prisostvuje stoje v kakem kotu. Oklicev in oglasov ne posluša več, niti ne ohnavlja naročnine na različne revije, ki vzdržujejo žarečo toploto verskega življenja v župniji.
Na božič je Gilbert povabil prav zabavno družbo na domačo gostijo (kakršne prirejajo Francozi ob svetih večerih; op. prev.). Da bi se lahko dalje pomudili na njej, je jioslal sobarico v žup-nišče z naročilom, da naj mu rezervirajo 15 mest v klopeh za polnočnico.
Seveda so mu prošnjo odbili.
Zato mu je bilo navidez zaradi gostov zelo žal, zlasti jvi se je ljutil na župnika Pauleta: »Glefte, ta župnik ne izgubi nobene prilike, da bi 6e mi maščevali«
»Ul>ogi gospod Paulet, tako doher je.. Nikar ne verjemite, da je on tako malenkosten.«
»Kdo pa?«
»Cerkovnik.«
»Dober hrbet ima ta cerkovnik!«
»Razen tega bi bilo mnogo korektneje, če bi mu pisali, ali če bi sami stopili do njega. Pomislite vendar, 15 prostorov za župljana, ki ga jedva jx>znal«
»Torej!«
Gilbert je vzdignil obe roki v zrak, češ, saj se ne izplača, in da ima dosti važnejših opravkov kot obiskovati župniika.
Da bi vtopil misel na polnočnico, se ie odločil, da povabi svoje goste v neko veliko restavracijo, ki je slovela po isborni kuhinji. Našli so tam ljudi, ki so bili že v rožcah, in so zbijali prav mastne šale, kot je rekel Rabelais.
Luciji je bilo sprva nerodno. Postala je čmer-na. Kmalu pa se je tudi nje polastilo splošno veselje.
Zdaj s to, zdaj z drugo pretvezo, je Gilbert peljal svojo ženo enkrat na Montmartre, drugič na Montparnasse. Izgubil ni nobene prilike, da jo »izmodri« in razvedri Kajti uničiti se da le to, čemur je najti nadomestila.
Lucija je torej, kot rečeno, že čisto pokvarjena.
Stanovanje, ki ga je na5ol župnik Paulet, je ljubko gnezdeče, ki ga krasi udobno pohištvo, lepe knjige in umetnine.
Lucija ima svoj avto, redke cvetice, vedno bolj in bolj sijajne zveze. Prireja zakuske, čaj, sestanke.
Soprog jo ljubi, sicer na svoj način, a ljubi jo vendarle, In žena se njegovi ljubezni privaja, se je veseli. Kaj hočeš! Na nekoga ali na nekaj se človek vendar mora navezati I
Lucija je postala njegova mala »punčka*. Tako jo kliče v urah ljubezni..
Ker je ponosen na njo, hoče. da bi bila vedno lepa. gracijozna, na »osvajanje« pripravljena.
Kot umetnik ji tudi ni dovolil, da bi si prl-strigla svoje krasne lase. ki so obkrožali njen obraz kot zlati sij Devlčino glavo in metali vijoličasti odsev na njene modre oči.
Dražilo ga je le to, ua je imel župnik FauUH
o njenih laseh enako mnenje. To mu je skoraj pokvarilo vse veselje, ki ga je imel z njiniL
»Moja Lucija.« je često govoril, »mora biti vedno^ lepa. lepa od jutra do večera, še lepša od večera do jutra, lepa od ma čkenib čeveljčkov iz kačjega usnja do rožnatih prstov, ki jih tolikokrat poljubljam.«
In ko ji je dopovedoval, da na| počiva. Je hotel reči, da naj se ne bavi z verskimi vprašanji, ki nimajo nikake zveze z resničnim svetom.
Zelo mu je bilo všeč. če 6e je vtapljala v modne kataloge, pomerjala nove obleke, s prijateljicami obletavala modne veletrgovine. Kajti pri tem je bila »očarujoča«.
Ko se je včasih dokaj pozno zvečer vrnila, si jo je posadil nasproti in jo ljubeznivo vpraševal, kaj je delala čez dan Nato jo je pomirjen obsul s celo vrsto ptičjih in živalskih imen.
»Moj zlati piščanček, moja modra veveričica, moja vila .. .<
Ker se je Lucija smejala njegovim norčijam, jI je začel razlagati: »Veš, ves dan sem tičal med dolgočasnimi spisi. Poslušal puste obtožnice, opazoval gole lobanje svečanostnih sodnikov. Mala, sladka, ljubeča ženka pa me poživlna s 6vojo lju-bezniio. me ovija s svojim kimonom iz kitajske svile ali...«
» . iz holandskega platna!« »Pa jih vendar ne izdelujejo iz platna?« »Ne verujem. Ali te to zanima?« »Nad vset Ne moreš si predstaviti, koliko raje poslušam tvoje Čebljanje, kot dolgovezenje čednega državnega pravdntka.« »Toro. me vendar ljuhiš?« »Ne le ljubim, celo obožujem te! Ah, Lucija, ljubljena, če b| tebe ne imeli«
»Ali pa me boš tudi vedno ljubil?*
»Vedno!«
»Tako zelo?«
»Se bolj!«
»Ah, vendar...«
_wvmcu-
-jjoicv u&ftefv!\
L
LIH
Nov, lep trgov, inventar
poceni prodam zaradi selitve. SI. Javornlk 181-96.
Gostilniški štedilnik
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Gostilna Novak, Stepanja vas, Ljubljana.
Semensko pšenico
resnico — garantirano zdravo, čisto seme, oddaja A. Volk, Ljubljana.
uricr
Pošiljka radioaparatov
»Blaupunkt«, »Mediator« itd. ravnokar prispela Oglejte si brezobvezno 1 »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. 1
Vnajem
IŠČEJO:
Prevzela bi
majhno ipec. trgovino. -Starejša samska gospodična. Plača gotovino. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Takoj« št. 15331.
Hišo z vrtom
primerno za trgovino ali gostilno, vzamem v najem v prometnem kraju na deželi. Ponudbe poslati na: Lovro Mlklav-čič, trgov., Fužine, posta Gorenja vas.	((m
ODDAJO:
Delavnico
v centru takoj oddam. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Delavnica« 15400.
Lokal
odda takoj Pokojninski
zavod za nameščence Ljubljani. — Poizve se: Gajeva ulica 5-II.
V lokal s telefonom
na Miklošičevi cesti vza mem sonajemnlka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.455.	n
Pohorski dom
znano letovišče, se odda
najem. - Informacije:
Maribor, ulica 8.
Frančiškanska
Lokal
skladiščem, na periferiji LJubljane, ob glavni ccstl, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.495.	n
IMilili
IŠČEJO:
Gospodična
Išče s 15. oktobrom »o-
bico z vso oskrbo ali delno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uradnica« št. 15.499.	s
Trgovina mešanega blaga
stanovanjem ln vsem inventarjem, se takoj odda v najem. Eksistenca zajamčena. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 1380.
Del poslovnega lokala
[pisarne!, v centru LJubljane, moderno, I. nadstr. [ena soba na ulico, postr. prostori, telefon, ev. del pohištva] se ugodno odda — ev. kot enosobno prazno stanovanje. Vprašati poštni predal 219, Ljubljana 1, Seme. n
Otroške vozičke
V veliki izberi najugodneje kupite pri Banjai, LJubljana — Miklošičeva cesta 20.	1
Prodam trgovino s sadjem
na zelo prometni točki earadl potovanja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.522.	1
J
Pohištvo
1
Mreže za postelje
izdeluje tn sprejema rab ljene v popravilo najce neje Alojz Andlovtc. Gregorčičeva ulica št. S (pri Gradišču).	(1
Nova stružnica
IDrehbanlO, 1.90 m dolga, za 12.000 din naprodaj. Poizve se: MUller. Jurčičev trg 2-III.
Vel vagonov lepih, zdravih
bukovih drv
cepanic se proda.
Cena franko vagon Litija
Din 13,— Ponudbe na oglasni od delek Slovenca pod 100 kg
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in so lidno pri
Ivan Habič-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1
nasproti ,,Ničman&
Poslovni prostori
v pritličju palače na naj-prometnejši cesti v centru, se oddajo v najem za pisarno ev. tudi s pisarniškim pohištvom. Dopise na : Ljubljana, poštni predal 303.
Lokale
ln dvosobna stanovanje s prltlklinami, v Kranju v novozgrajenem poslopju. oddaja za vselltvenl termin 1. oktobra 1939 aH kasneje Pokojninski zavod za nameščence Ljubljani. Informacije v zavodu, Ljubljana, Gaje va 5-II.	l
Čitaite in širite
»Slovenca«
Prazno sobo
s souporabo kopalnice, 15 minut od centra. Iščem za dve osebi s 1. alt s 15, oktobrom ali a 1. no-vtmibrom. - Ponudbe na uprava »Slovcnca« pod »Poseben vhod« 16.452. b
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Akademik« št. 19.483.	s
ODDAJO:
Lepo opremljeno sobico
odda z oskrbo alt brez
Kožič, Vegova 8-1. s
Jože Oraiem, ml.. Ljubljana-Moste. Ciglarjeva 22a
zastopnik za Slovenijo MODERNE TRGOVINE PISARNIŠKIH STROJEV
J. GLAD-MERCEDES
ZAGREB
NIKOL1CEVA 14 / TELEFON 22-614
MERCEDES
PItIMA. SUPERRA, SELECTA potni pisalni stroji MERCEDES
EXPRESS in FAVORIT normalni pisalni stroji
MERCEDES
ELEKTUA električni strojt
POLEG TEGA VSE VRSTE RAČUNSKIH STROJEV ZAHTEVAJTE PONUDBE IN BREZOBVEZNI OGLED STROJEV
Soba
se takoj odda. Vodovodna 17.	t
Sostanovalec
bo sprejme. Moste, Ribniška ulica 22.	f
Eno ali dve prazni sobi
veliki, prenovljeni, oddam. Krlževnlška ulica 8.
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, oddam ženski osebi. Ilro-vat, Herberstelnova 22.
Lepo sobo
oddam v centru dvema osebama. • 1'rcd škofijo St. 1-1V., M. J ur Joe.
Opremljeno sobo
oddam enemu aH dvema gospodoma ali gospodičnama. LJubljana, Čopova cesta 1-1., vrata 18, Delavska zbornica.
Lepo opremljena soba
se odda solidnemu gospodu na Aleksandrovi cesti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.468.
Lepo sonžno sobo
z 1 aH 2 posteljama oddam. Tržaška cesta 26/1. levu.	(a
Opremljeno sobo oddam
takoj v »redišču mesta. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 15.497. s
IEDS33I
Harmonij
v dobrem stanju, kupim; I Zabavnik Franc, Gajeva ulica 14.
V centru mesta
oddam sončno sobo gospodu odnosno dvema dijakoma. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15,620.
Dva gospoda
ali gospodični se sprejme z vso oskrbo v sobo s posebnim vhodom, dcckega 37.
Ura-
Štirje aparati letnika 1940 zopet dokazujejo, da je
«VJ». 1
A. - 26. 9.
3

Mostna tehtnica
teža 2000 kg, v dobrem •tanju, ter pet delnic gostilniške pivovarne Laško naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.458.
Novi I a orehi
B0 kg 250 din, 10 kg Jedrc 200 din, 60 kg Ia suhih češpelj 210 din franko voznina — razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 1
Ako iščete službo,
prečitajte prej knjigo: »Kako si polščem boljšo službo« Knjigo dobite, če pošljete za ceno 30 din na: Lojze Klančnik — Btražlšče.	1
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - stari trg
Mreže za postelje
najceneje pri Afldlovlcu, Komenskega ulica 34. 1

Nižješolca
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.487.
AH
ste ie
naročeni
na
Slovenca
7
Vsak
naročnik zavarovan
^adlone':
znamka
svetovnega
slovesa
RADIONE 740 SUPER
Osemelekt romski velilki razikošm stiper Radione 740 ima predstopnio, 7 krogov, 3 valovita območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost im barvo glasu, zmanjšano občuitjS-vost za motnje, zaporo zoper kratkovalovne motnje. Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov.
Cena Din 5600,—
Tipa 740 GW za istoemerni in izmenični tok rabi 70 wattov.	Cena Din 5800.—
RftDIONE 540 SUPER
Petelektronski razkošni super Radione 540 ima 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, zvočno konnpenzaoijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 waltov.
Cena Din 4200,— Tipa 540 GW za istoemerni in izmenični tok rabi 5« wattov.	Cena Din 4400,—
RADIONE 440 B SUPER
Stirielcktronski baterijski super Radione 440 B ima: 7 krogov, 3 valovna območja, 2 voltne šted-ljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odlklopljrtvo razsvetljavo ekaile. Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt. 0.42 A, 135 Volt, 13 ni a.	Cona Dim 3700.—
RADIONE R 2 SUPER
ŠostelektTonskii avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine; delan je za 6 ali 12 voRni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo planu, zmanjšano občuti ji vost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto.
Poraba toka je neverjetno majhna, tn sicer: za izmenični tok le 24 vvattov, za 6 voltni akumulator le 3.5 A.	Cena Din 4800.-
Lepo sobo
oddam takoj boljšemu
gospodu, čez dan zaposlenemu. Center, moderna zgradba, mirna stranka. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. lu.621. s
itanolanja
IŠČEJO:
Sobo in kuhinjo
Išče učiteljica za november. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Točna plačnica« št. 15.519. č
,.Radio" 1:1 v Ljubljani. Miklošičeva c. 7 «
Telefon SO
Dvosobno stanovanje
aH večjo sobo, Iščem prijaznem kraju Dolenjsko aH Štajersko. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Dober plačnik« št 15194.
Dvosobno stanovanje
kuhinjo ln prltlklinami ali celo hišico. Išče stran ka brez otrok takoj v na Jem v bližini kakega me sta aH na deželi. IVnud be na Stocker, 131ed, Re čica 97.
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
kopalnico, »e takoj od da. Domobranska 21.
Stanovanja in lokale
oddaja Itoalitetna pl Barna, LJubljana, G o s posvet.s ka 3.
Majhno sobico s kuhinjo
oddam uradnici. Naslov v upravi »Slovenca« po> št. 15.446.	(
Oddam
sončno enosobno stano vanje za 1. oktober. Cen 325 din. Klunova ulica 8
Dve stanovanji
dvo- ln trisobno, z vsem komfortom odda s 1. no vembrom Pokojninski za vod za nameščence Ljubljani. — Poizve ee Gajeva ulica 5-II.
Dvosobno stanovanje
se odda za november. Terasa ln prltikllne. Ce
na 600 din. Kožna dolina c. VIII-27.
&'9lpla(?n pov* * lQrOn/lW
vi
lEiriEL«
HEROLD'
MARIBOR si toi
Koncertne citre
prodam za 170 din. Blz-Jan, Glince, C. VII. št. 21
Tega n« mor« nikdo
Poljnhn* najnovejše plo'če samo po Din 30'—. Kazen tega v/.8mciuo tudi staro v rafun.
Zahtevajte seznam.
Diatonično harmoniko
prodam ali zamenjam za Stiricevnl radio aparat. -Ivan Potočnik, femarjo-Sap 36.
Speciialna Izdelovalnica HARMONIK
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, TyrSeva 30|
Klavirsko harmoniko
novi modol, ugodno prodam. Tyrševa cesta 37b.
Pozor šole in društva!
Več različnih harmonijev prodam po nl/.kl coni. — Tramto, Medvode,
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH 1
Klavirje vijolfne
saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih instrurhen-tov - strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEK
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-.VJ
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
STALNO
^NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V 3UG0SLAVI3I1 CENIK ZASTONJ \
^trojki kot/ček
SLON SAMBO
(55) Ni trajalo dolgo, ko so pomorščaki zapazili, kako nekaj kuka izza zaboja. To sla bila velika uhfja dolgega Jana. >Kaj delaš tu?« je pomorščak nahrulil Jana in ga prijel za ušesa. Filip se je pritisnil k zaboju, da ga ni bilo nikjer nič, a čez nekaj hipov je pomorščak tudi njega iztaknil z žepno svetilko.
(56) »Halo! — zdaj pa h kapitanu!« so zaukazali pomorščaki. Jan je moral iti prvi, sledil mu je jokajoči Filip. »Tak nikar se ne dčri, nazaj naju itak ne morejo več poslati!«
■trojno aodaratvo
FRANC PIRC
Dr avl je - Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksport sadnih sokov, barve in olja. Kadi za namakanje, spe-cijalne kadi za mlekarne in kemično industrijo. IMPREGNIRANJE sodov. Strokovna popravila-Nizke cene. — Točna in solidna postrežba.
Inserirajte v ,.Slovencu"!
MODERNO OKOVJE
z a nove zgradbe
▼ veliki izbiri, po ugodnih cenah V trgovini z železnino
raervar i nodnihovtt, Zagreb
Petrlnjslca 3
Zahvala
Prav vsem, ki ste nam v žalostnih urah izgube našega nepozabnega
Vitomlra
dijaka
tako prijateljsko stali ob strani, ki ste izrekli sočutje, obsuli krsto s cvetjem in ga spremili k zadnjemu počitku, najodkrito-srčnejša zahvala. Posebno Bog plačaj preč. oo. frančiškanom na Viču, stari mami in atu, stricu Jožetu Justinu in bratrancu pokojnega: malemu Jošku, Milošu in predobremu Tončku. Prosimo, molite za njegovo dušo. Zagreb, Rožna dolina, dne 20. septembra 1939.
Družine: Kržič, Pristov, Justin.
II
Pohištvo
i
Lesena zložljiva postelja s tapeciranim madrocem Din 220 —
Specijalne posteljne mreže »Patent«, in »primissimo« modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceui tvrdka
Rud. Radovan
Mestni »r« 13.
Kupimo;
.Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNK, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica 6L3
Staro železo
tn druge kovine plačuje po najvišjih cenah
Fr. Stupica, železnina
LJubljana, Gosposvetska 1
Staro zlato, zlato zobovte
In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab A. KAJFEŽ
trgovina ». urami in zlatnino
precizna delavnica 7.a popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter. Maribor, Dravska 16. (k)
Zahvala
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela ob priliki smrti našega predobrega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Karla Ferjana
šefa gl. pisarne kr. banske uprave Dravske banovine v pokoju
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da nam je bilo v resnično uteho. Zato bodi tem potom izrečena vsem prav prisrčna zahvala. Zlasti se pa moramo zahvaliti g. primariju dr. Rakovcu ter zdravniku dr. Janežu za vso skrb in požrtvovalnost, ki sta mu jo posvečala za časa njegove bolezni, kakor tudi vsemu strežniškemu osebju. Nadalje se zahvaljujemo kr. banski upravi zn častno spremstvo na poslednji poti in za poklonjeni krasni venec. Enako bodi izrečena prisrčna zahvala za krasne vence, poklonjene s strani uradništva prosvetnega in upravnega oddelka kr. banske uprave, ter pevcem za ganljive žalostinke. Končno naj bo izrečena prisrčna zahvala vsem ostalim, ki so tako lepo obsipali njegov grob s cvetjem in ki so ga v tako častnem številu spremili na poslednji poti.
Ljubljana, dne 22. septembra 1939.
Žalujoči ostali.
I
Automofor
Avto Chevrolet
močan, primeren za pre delavo v tovornega, po ceni prodam. Jeraj Jer nej, Zapoge, p. Smlednik
Muli tovorni avtomobili IfMPO no«ilnn«ti 740do lUOOkg tri in Štirikolesni, »kromu v npornbi goriva in trpi-tni •o idealno prevn/.no sredstvi, i« vtmko podjetje. InTorma. olje pri znslopatvu lEMPO-avtomobtlsv ..UISTII
V. LAZNIK
LJUBLJANA. Gosposvetska &
STROGI
Sejalni stroj »Umikum«
14 vrstni, brezhiben, malo rabljen, prodam. Štrukelj Anton, Trata, p. St. Vid nad LJubljano.
Skobelni stroj
kombiniran, z vdelanimi motorji, Sir. 60 cm, s kompletnim orodjem, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 15389.
Gumbnke, gumbe, plise.
monograme, entel, ažur 'ino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Frančiškanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
KUPUJTE PRI- NAŠIH INSERENTIH1
Denar
Posojilo
80.000—100.000 din iščem
proti prvomestnl vknjižbi na hišo v sredini LJubljane. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Posojilo« št. 15320.
Hranilne knjižice
3% obveznice
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40.
UFBdifeu premoženja
Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.7

STOLI
tako*le trdni
in ostala oprava SAMO pri špeci-jalni tvornici upognjenega pohištva
THONET- MUNDUS
d. d. Varaždin
ZA: KAVARNE. GOSTILNE. HOTELE, TERASE, KINOM ATOGRAFE. PISARNE, ŠOLE IN PRIVATNA STANOVANJA
Zahtevajte v vseh trgovinah pohištva izključno samo
Original .JHONET" stole
v najbolj razširjenem dnevniku imajo
najveCfi uspehi
Zato oglaSujte v „SLOVENCU"l
Dotrpela je naša nad vse dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Banovec roj. Urbane
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 24. septembra ob 3 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 30. t. m. ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, Beograd, Trst, dne 22. septembra 1939.
Globoko žalujoči: Svetozar, Minka por. Šimnovec, Julka por. Strniša, Rajko, Otroci; ostalo sorodstvo.
\	:■-;:'. ' ■■	■	: •-.,■■■■,. -i".v.	.,. .„•• .
Zahvala
Ob prebridki izgubi dragega soproga, očeta, brata, strica, svaka, gospoda
Zvonimirja Turnška
trgovca
se iskreno zahvaljujem za trud g. šefu primariju Splošne bolnišnice dr. B. Lavriču, nadalje vsem gg. zdravnikom in asistentom, čč. sestram za ljubeznivo skrb in tolažbo v bolezni. Srčno zahvalo izrekam preč. duhovščini, domači gasilski četi in gasilski četi K1D za njihovo častno spremstvo, dalje gg. stanovskim tovarišem trgovcem in obrtnikom, gg. učiteljem s spremstvom mladine osnovne šole. Kolu Jugoslovanskih sester, ter vsem ostalim, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Ohranite dragega pokojnika v lepem spominu I Jesenice, dne 24. septembra 19^9.
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii
izdajatelj: inž. Jože Sodit
Urednik: Viktor CenžiS