Posamezna SteviOaj 1 krono. OnskodOMMO ^Dt %fg ffel80 H>«l«Ut IM £, fottata. M C, MrUn « k, rnmtkm U K. o a o poStnusa ga^^ATJHa^TA □ 0 □ m *aam«m> M •M»* 1 £&?£» ....3 * I 6 Š flka« ] Posamezna Številka 1 krono OMDSTlSnO a« uajoaja v Shri-kfin, Ju*&Čeru ni. it. 4* J. am4-niropia. V«l«i«u iotemk. &. SfSI. 1» PRAVA m nakuja * Jw4iw«vi ulloi št. 4, pritličje, i«ao. ToU« ta 4t, 2A. SHS postnodakevni str čtm etor. U.»Qt. S» naročila bw* deoasja M no o sira. — Rokopisi s« bo tsoča^o« Leto: II. Napredni volllci! V torek, 26. agiila 1921.se vršijo v Mariboru občinske volitve. Protidržavni elementi se pripravljajo z vsemi silami, da dobijo občino v svoje roke. Klerikalci, socijalisti in komunisti skušajo dobiti nadvlado nad vsemi drugimi sloji, da bi jim diktirali poljubno davke in doklade. Zato vrzite krogljico v drugo skrinjico za demokratske kandidate vsi tisti, ki želite pravično razdelitev davčnih bremen. Demokratska stranka je z železno loko obvarovala Jugoslavijo pred klerikalno in komunistično nevarnostjo in je v zvezi z radikalno stranko največja opora edinstvene in močne Jugoslavije. Ona bo znala tudi v mestni občini zasigurati Cejene razmere. Komur je toraj mar notranja in zunanja moč naše širše in ožje domovine, v°h demokratske kandidate in vrzi krogljico w drugo skrinjico. Predpogoj zmage naprednih Slovencev v Mariboru pa je ta, da pridete brez jzjeme vsi na volišče. Kdor ostane doma ln ne gre volit, je izdajalec svojega stanu, je kriv, da zavladajo na eni najvažnejših točk Jugoslavije klerikalci, socijalisti in komunisti, ki se že sedaj v cbčini podpirajo. Vsakega naprednjaka častna dolžnost je toraj, da gre 26. aprila na volišče in vrže krogljico v drugo *«nli«o. Ravnotako pa je dolžnost vsakogar, v svojem krogu agitira za polnošte-wilno udeležbo pri volitvah. Kdor izbira med naprednimi strankini, naj glasuje za kandidate Domo« kolike stranke, ki ima v celotni državi odločujočo moč in veliko zaslombo. , Strank, ki v državi nič ne pomenijo h ki govorijo doma drugače kakor v e°gradu, ne volite, ker s tem samo sla-1 e napredno slovensko misel v Mariboru. Močna stranka je obenem močna P°ra vsakega posameznika. In to je v Jugoslaviji Demokratska stranka. krogliico v druS° ek ^Salc v°lilec ,voli na volišču tistega , rala>.kjer je stanoval oktobra 1920 in tokrat, četudi se je med tem v kak dragi okraj. Volilni odbor - demokratsko stranke. Maribor, sobota 23. aprila 1921 Številka: 91. Iz plenarnih sej konstituante. TIP Beograd, 21. aprila. Na da- vodila od početka ravno proti Hrva-našnji dopoldanski seji konstituanto, tom, da je to ista politika, ki jo je voki se je pričela ob 9.45 pod vodstvom dil Oliver Cromwel proti Irski. Treba dr. Ribarja je stavil komunist dr. Markovič na predsednika vprašanje radi odstranitve novinarja Komadiniča iz zbornice. Predsednik je dal zadovoljivo poiasmlo, nakar se je nadaljevala debata. Rista Gjokič se je bavil z agrarnimi problemi, dr. Bogumil Vošnjak pa je v svojem govoru naglašal potrebo, da se ustava čimprej sprejme ter izjavil, da bi tako ustavo odobrili gotovo tudi vsi veliki pokojni Jugoslo-•veni BDU Beograd, 21. aprila. Na popoldanski seji ustvotvorne skupščine 1‘e govoril posl. Šegvič (Narodni klub). Jrvi del njegovega govora je posvetil poslovniku. Rekel je. da je bil poslov- je šteti volilne krogljice proti centra lizmu in teh je več kakor polovica. Izvajajte posledice. — Za njim govori posl. Sakib Korkut o tem, kako je nastala muslimanska organizacija. Navaja sarajevsko »Pravdo« od julija 1914 in dokazuje, da so se vedli mtisli-mani proti Srbom korektno in bratsko, vendar pa kljub temu, da živijo v mestih, kjer imajo večino, v 2 in pol letih obstanka naše države niso mogli dobiti zastopnika v vladi. Muslimani stoje na stališču enakopravnosti vseh Slovanov in bodo delovali vedno za zbliža-nje. no pa za razdvajanje. Govornik je za ime »Jucrcslavija«, ker ima to ime bodočnost. Muslimanska kritika siste-nik ugiljen in je z'njim popolnoma u- ma ne pomenja napada na Beograd, ničena suverena oblast parlamenta. Ne Beograd jim je enako drag kakor Za-more priznati konstituauti, da je spo- greh. Očita se muslimanom, da so »tr-sobna sprejeti temeljne zakone države, govci«, toda trgovci so tudi drugi, ka-ker je bila prej, preden se je sestavila kor Drinkovič, Korač in ostali, samo deflorirana in strangulirana s tem po- da so kmetje slabi trgovci. (Ugovori, slovnikom. Ako se oentralizirate, pravi h run. Predsednik poživlje na red.) — govornik, se nikar ne čudite, ako izre- Oh 20.20 uri je bila seja zaključena, čem velike resnico, da se je politika -Prihodnja jutri ob 9. uri. Ostre kritike, ki prihajajo zadnji čas od nas v Slovensko javnost, so o-pravičene, tukaj je res skrajna potreba za — remeduro. Naša vlada naj bi bila kar najbolj oprezna in rigorozna uapram destruktivnim elementom, ki še prikrito ali očitno zastrupljajo ljudstvo z madžaronstvom; taki hujskači, zoper našo državo naj se brez pardona spravijo za zmirom čez mejo! — Naravnost nečuveno je, da spada to ozemlje še danes v cerkvenem oziru pod jurisdikcijo madžarskega »piišpeka«« škofa v Subotišču, ki je dal pustolovcu Karlu Habsburgu pribežališče a priliki njegovega ponesrečenega pohoda na Madžarsko. Ni čuda, da so naši duhovniki, bodisi katoliški ali luteranski, povečini še prihuljeni madža-roni; na nje je treba obračati posebno pozornost Neumestno pa še nam zdi tudi, da zavzemajo na nekaterih tukajšnjih’ slovenskih šolah voditeljska mesta učitelji domačini (iz madžarske dobe), ki obvladujejo domače narečje, tzv. »prekmurščino« slabše nego ljudstvo samo, ki bi mu naj bili učitelji. Lanske po- Pred novimi dogodki v Nemčiji. Verjetno je, da ho Amerika odklonila' čitnice so se ti možakarji sicer udeleži-vsako posredovanje, na kar bodo pred- j li nekakega učnega tečaja za sloven- TIP Berlin, 22. aprila. V vsej državi se opaža velika vznemirjenost. Na obmejnem ozemlju je povzročil mnogo vzburjenja načrt generala Veyganda, ki določa, da bodo stroške zasedbe morale kriti mestne občine potom poseb-negi davka. Nestrpno se pričakujejo logi dostavljeni naravnost antanti. ’ ščino v Št. Vidu pri Ljubljani, toda Nemška javnost, je že sedaj prepriča- i vpraša se> koliko so pridobili v njem; na, de bo antanta zavrnila vsak poskus . i,a kompromisa, zategadelj se smatra za na zuna^ 88 Poseben nApredek ne kaze. gotovo, da bo vlada odstopila takoj, ko | Bo našem skromnem mnenju sodijo ti rezultati sestanka med Lloydom Geor- bode znan odgovor antantnih premier- j domačini v bodoče na voditeljska me- gora in Briandom, na katerem so bodo iov na nemške prcdlove. Ker izvrševa- j g^a izjemoma samo za slučaj, ako do- o nadaljne stroge odredbe proti nje sankcijskih odredb zelo neugodno stanejo izpit iz slovenščine, h katere- *. mu naj jih šolske oblastvo čim prej pozove. Našim slovenskim inteligentom V Prekmurju, bi pa kot »pionirjem na-' rodne prosvete« priporočali, naj bi še z večjo vnemo kot doslej gojili stike z ljudstvom, prirejali poučna predavanja, gledališke igre, ustanavljali pevska in bralna društva itd., da se tako izvrši popolni preporod narodnega čustvovanja in mišljenja v jugoslovanskem duhu ter vzklije krepka državljanska zavednost. Tako narodno delovanje je tukaj nujno potrebno, hvaležno ter — plodonosno. emčiji. ki stopijo v veljavo po 1. ma- učinkuje na industrijo, ter bo začela jn. Novi predlogi nemške vlade so že rasti brezposelnost, je pričakovati oso-radelani, a seše čaka na odgovor Zvez- bito v slučaju oslabi jen ja vladnega po-mh_ držav, ki so bile naprošene za po- loža ja, novih komunističnih pokretov sreciovanje. Ta odgovor še ni dospel, med nemškim delavstvom. Pčsledice sankcij proti Nemčiji. . DKU Be.-rlin, 21. aprila. Kakor prvi dan nove carinske zapore povzro-javlpa »Vossische Zeitung« iz Stutgar- čil številne neprilike v osebnem in to-ta, ze nastopajo posledice sankcij proti vernem prometu. V Diisseldorfu so mo-Nemciji. \v urttenberska industrija je rali ustaviti ves tovorni promet. V morala omejiti obrat in začenja odpu- splošni zmedi, ki je nastala na obmoj-seaL delavstvo. _ \ nih kolodvorih* so nadzorstveni urad- MPP Berlin, 21. aprila. Kakor niki pustili del blaga nezacarinjenega čez poročajo listi iz Zapadne Nemčije, je mejo. Volilno gibanje v Italiji. Prekmursko pismo; .Čedna Murska Sobota, 20, aprila. *itna n a-m V8aj' v ravnini prav rodo ie *** Prekmurje. -j°, -iudstvo je dobrodušno, po-trezno in se zaveda svo- 'Slovenskega pokolenja. io VKni _'le.. 8vno nadarjena, to trdi-^MovreHn1 - Slovenci, ki se ^bdstva i ° a^° za ni°- P5 mase ^ Popolno JT 5az.V8n ob rae-ii — ža sko-®oji ga na » lzemil madžaronski duh, Bduni Precej številno eifutstvo, J?kated^itrf^Jduhoyuiki “ žalihog ‘tolji Madža^.31^'domačini, oziroma u- SStvo nolen1-’ vV našo šoIsko ^4,. 'olens pridržalo v slu- LDU Milan, 21. aprila. (Švic. brz. ag.) Kakor poroča »Corriere della Sera« se pretnja, da se socialisti no bodo udeložiii volilnega boja, ne bo udej-stvila. LDU Milan, 21. aprila. (Švic. brz. ag.) Kakor poroča »Piceolo«, se bosta v pokrajini Alto Adige postavili dve Kongres transportnih delavcev. LDU Ženeva, 21. aprila. (Svic. volilni listi. Ena socialistična in ena, ki protestira proti aneksiji. Nemška zveza je postavila štiri kandidate in je izdala razglas proti mirovni pogodbi, ki je raztrgala Tirolsko 1 er poživlja vo-lilce, naj oddajo glasovnice s planinko, simbol nemškega značaja teh krajev. sklenjena tajna pogodba, po kateri bi bila Italija deležna enakih ugodnosti, kakor brzojav. ag.) Kongres transportnega imata Češkoslovaška in Madžarska delavstva je sprejel po Bevinu predla- P° znanih določilih trianonske mirovne gano resolucijo glede osemurnega de- pogodbe. Minister za 2unanje zadeve lavnika in po švedski zvezi predlagano df- 1® kategorično zanikal, da bi resolucijo, v kateri se pdzivljejo^ delavci obstojala taka pogodba in da bi se te vseh dežel, naj se upro poizkusu kapi- ugodnosti enostavno prenesle na kalijo. talistov, da bi se podaljšal delovni čas, Franclja ln trianonska pogodba, ali da bi se delavci brez nujnega vzroka . uporabljali za nadurno delo. Kongres DKU Pariz, Ji. aprila. Odiekpo- obvezuje mednarodno zvezo transport- slanske zbornice za zunanje zadeve je nega delavstva, naj podpira sodruge sprejel poročilo referenta Guernierja vseh dežel, ki se še bore za osemurni trianonski mirovni pogodbi, m na delavnik. Češkoslovaška ln trianonska pogodba. DKU Praga, 21. aprila (Ceškoslov. dop. urad). V današnji seji odseka za zunanje zadeve je odgovarjal minister dr. Beneš na vprašanje poslanca Lodge- mirovui pogodbi, ni pa storil nobenega sklepa. Poročevalec je bil naprošen, naj poda naknadno poročilo, v katerem bodo vnoštevane ugodno-si, ki so se dale A’a !ž.r$;i, Tiskanje učnih knjig. LDU Beograd, 21. aprila. Vprosv. mana, ali je resnična vest, da je bila razen ministrstvu je podpisan pravilnik o tiska: oficielne pogodbe med Ceškoslov. in Italijo nju učnih knjig za srednjem ljudske šole Druga skrinjica je demokratska! HHIUH m Za federacijo vseh Slovanov. Na drugem sestanku slovanske o-mladine dne 6. aprila v Pragi (Zlata Husa) je bila sprejeta deklaracija, iz katere posnamemo: I. Slovanska aka* demična mladina konstatira, da je Rusija kot edina slovanska velesila stopila v svetovno vojno za svobodo in uje-dinjenje malih slovanskih narodov, kateri so vse svoje energije uravnali za svoje osvobojenjo in ujedinjenje. Vi svetovni vojni je Slovanstvo položilo ogromne žrtve. Na mirovni konferenci pa Rusija ni bila zastopana, dasiravno je bila morala skozi daljšo dobo skoraj vso težo vojnih bremon nositi sama. —• Vsled tega so ostalef slovanske države pogrešale svojo naravno oporo ter so bile izročene na milost in nemilost nenasitnemu imperijalizma nekaterih držav. Slovanska akademična omladina konstatira, da je Sovanstvo stopilo danes v eno svojih največjih kriz in meni, da je v prvi vrsti ravno mlada slovanska generacija pozvana, da deluje za odstranitev vseh nastalih nespora-zumljenj in da krči pota h končnemu cilju — veliki slovanski federaciji vseh Slovanov,' ker je Slovanstvu dana naloga* da prevzame važno vlogo y napredku človeštva. Vsled tega želi slovanska akademiena omladina čim prejšnjo vspostavitev nove demokratične Rusije, a ostale slovanske države naj bi v svoji zunanji politiki nastopale enotno kot kompaktni blok, ker bodo le na ta način zavzele skupno z Novo Rusijo v Evropi tisti položaj, ki bi bil najjačji garant svetovnega miru in reda. V soglasju s tem je treba takoj navezati kar najožje kulturne vezi med vsemi slovanskimi državami, katerih zunanja manifestacija bodi politično jedinstvo kot rezultat teli vezi, a ne kot rezultat trenutnega političnega sporazuma. H, Slovanska akademiena omladina se je zedinila za sledeče konkretne točke: X. Pri Centralni Zvezi čehoslovaškega dijaštva v Pragi naj se ustanovi posebna slovanska sekcija, katera bo v zvezi s sekcijami za slovanske zadeve v ostalih slovanskih centralnih dijaških zvezah. 2. Slovanske sekcije morajo: a) Delali za ureditev kulturnih vezi med poedinimi slovanskimi narodi, in b) pripravljati bodoči slovanski dijaški kongres, kateri bi se naj po možnosti vršil še pred kongresom Internacijonalne konfederacije dijaštva (C. I. E.) O kraju, času in podrobnem programu bodo odločile Cen-fcfalne Dijaške Zveze posameznih narodov. ■ j i#š , ; V torek 26. aprila vrzite vsi krogljico v drugo skrinjico fn volite demokratsko listo! *wm\m i mmm Notranja in zunanja politika. * Konferenca nasledstvenih držav v Rimu. Iz krogov konference nasledstvenih držav v Rimu se pojasnuje, da delo konference le dozdevno napreduje tako počasi. Posamezna vprašanja se predložijo plenumu konference še-le takrat, ko se je dosegel v odsekih sporazuma glede glavnih točk. Vprašanja arhivov, pokojnin, državljanske pripadnosti in raznih v nasledstvenih državah obstoječih trgovskih in industrijskih podjetij se natančno proučujejo in pre-tresujejo. Ta teden se sestane plenarna konferenca, ki bo sprejela osnutek splo- IMARIJ SKALAN: V deželi umirajočih. (Dali«.) Četrto poglavje umirajočih je moralno. Zamiranje narodne zavesti ter gospodarsko propadanje ima za posledico naravno tudi moralno propadanje. — Nemci so se pri svoji napadalni politiki posluževali v prvi vrsti gospodarskih sredstev, narod, katerega so si zbrali za žrtev, so skušali gospodarsko zasužnjiti. Italijani se te. metode ne poslužujejo, ker so gospodarsko prešibki in nimajo na razpolago onih neštetih sredstev, kakor so jih imeli Nemci. Oni se poslužujejo drugih sredstev in drugega načina, ljudstvo, ki je postalo irtev njihovega imperijalizma, skušajo enostavno — domoralizirati. Kakor v političnem, tako so se tudi v moralnem osvojevanju vrgli najprej na zenske. Tudi v tem oziru so precej uspeli, lir iv ico bi delal našemu zenstvu v Primorju, ako bi to genera- vnHlfn -^h jo trdnih, a veliko jih je tudi. ki so padle. Nemoralnost, je ze precej zasejana. Vspeh Italijanskega naskoka na moralo naših deklet v Primorju se nam pokaže komaj tedaj, ako primerjamo razmere ki so bile v tem oziru v deželi pred vojno, in razmere, kakoršne so daues. Dispozicijo je sicer vstvarila že svetovna yojna, ki je ray#o v teh krajih najhuje šne konvencije in specijelnih konvencij, ki spadajo v smislu člena 265 trianonske mirovne pogodbe pred to konferenco. * Sestanek v Lympneju. Sestanek Brianda s Llpyd Georgeom v Lympneju ne bo nob#na konferenca v pravem pomenu te besede, temveč zgolj posvetovanje o stališču, ki ga naj zavzamejo zavezniki po 1. maju proti Nemčiji. Oba zavezniška državnika bodeta imela na sestanku že v rokah nove nemške predloge. Ako Nemčija vstraja pri samih neodločnih in praznih izjavah in ne sprejme resnega načrta za obnovo z natančnimi modalitetami in zanesljivimi garancijami za izvedbo tega načrta, bo enkrat za vselej dokazala, da je Nemčija vedno ista, kakor je bila in bodeta oba državnika prisiljena, da se posvetujeta o vodilnih načelih za skupno akcijo v bližnji in daljši bodočnosti. Kakor doznava ,Matin‘, se udeleže sestanka v Lympneju tudi vojaški strokovnjaki obeh velesil, med njimi maršala Foch in Wilson. * Ratifikacija trianonske mirovne pogodbe v Angliji. Spodnja zbornica je 20. t. m. sprejela zakon o ratifikaciji mirovne pogodbe z Madžarsko. Podtajnik zunanjega urada Harmswort je povdarjal, da je v popolnem soglasju s pravičnostjo, ako se tudi od Madžarske zahteva povračilo odškodnine, kolikor ga dopuščajp njene razmere. V svojem nagovoru je pripomnil, da ima razdelitev bivše avstro-ogrske monarhije velikanske posledice, upa pa, da bo konferenci v Portorose uspelo najti tako rešitev tega probleme, ki bo zadovoljila Madžarsko in sosedne države. — Videti je, da so Madžari precej dobro zapisani v Angliji. * Prepiri med Poljsko In Rusijo. Iz Varšave poročajo. Minister zunanjih zadev kpez Sapieha je prejel od sovjetskega komisarja za zunanje stvari Ciče-rina noto, v kateri sovjetska vlada protestira proti podpiranju protirevolucijo-narnih živjjev s strani Poljske, ker to nasprotuje mirovni pogodbi, sklenjeni med sovjetsko Rusijo “in poljsko republiko v Rigi. Minister zunanjih zadev je v svojem odgovoru izjavil, da mora poljska vlada z obžalovanjem ugotoviti, da je dotično gibanje naperjeno prej proti Poljski nego .proti Rusiji in da zaslednje namen, Poljski pripadlo obmejno ozemljo zopet združiti z Rusijo. Poljska vlada zahteva, da sovjetska vlada opusti sovražno razmerje proti divjala, toda propad sam so povzročili komaj Italijani. Največ pa so nedvomno dosegli s plesi. Ples, to je danes v našem Primorju socijalna kuga. Horda se v celi Jugoslaviji ne pleše toliko kakor v tej nesrečni deželi. Gospodarsko propadanje, a osobito posledica zastoja vinske trgovine je rodilo drugo socijalno- in moralno zlo — pijančevanje. Danes se spije doma veliKO več vina, kakor pa kdaj poprej. Vse to seveda ni ostalo brez vidnih vplivov na značaj ljudstva. Trač, škodoželjnost, zavist, sovraštvo, so danes v toj deželi doma kakor morda nikjer drugje. Ljudje preže na vsako najmanjšo priliko, kje bi drug drugemu škodovali, kako bi se uničili. — Človek, ki iz zdravih naših razmer nenadoma pade med ta svet, se -počuti kakor v sršenovem gnezdu. S pridnim in zavednim prijateljem sva govorila o tem in ta mi jo rekel: »Ta dežela je obsedena. Zdravemu človeku tu ni mogoče živeti, ker sicer bi moral zblazneti.« V šali mi jo pristavil: »Premišljeval sem že cesto o tem, kaj jo temu vzrok končno pa sem prišel do zaključka, da jo to radi p ra gospodarjev te zemlje, ki so Krista križali.« Radovedno sem vprašal prijatelja, kako je prišel do tega zaključka. »Enostavno, mi jo odgovoril, Krista je križala XII. rimska legija, ta legija pa jo bila sestavljena iz Ilircev in kakor se trdi, večinoma iz jnžnozapadmh ple- tolažil trp^°$u tu(*i tak humor Poljski in ji poroča o tozadevno pod-vzetih korakih. V * Celil in Italijani. Praga, 20. aprila. Predsednik češkoslovaške republike je sprejel danes opoldne člane italijanske delegacije, ki so dospeli v Prago k proslavi tretje obletnica čehoslovaško-ita-lijanske konvencije in k pogrebu telesnih ostankov justificiranih čehoslov. legijo-narjev. Pri sprejemu so bili med drugimi navzoči: ministrski predsednik Cserny, minister za zunanje stvari dr. Beneš, italijanski poslanik in predsednik italijansko-češke lige knez di Scalea. Knez di Scalea je izročil predsedniku kraljevo pismo ter insignije velikega križa Mavricijevega in Lazarjevega reda. Predsednik Masaryk se je zahvalil za počastitev in je v svojem nagovoru opozarjal na mirovni značaj italijansko-čehoslovaške zveze. Mi bomo v svoji politiki, je dejal prezident, in v vseh naših notranjih in zunanjih zadevah stremeli za tem, da postopamo v duhu nove Evrope. S kraljevim pismom je podana nova zanesljiva garancija za obstoj in za vedno rastočo okrepitev odkritosrčnih odnošajev, ki obstojajo med obema državama. * K restanku angleškega in francoskega mfnlstr. predsednika. „Daily Telegraf*' izve, da bodo tudi zastopniki Italije, Japonske in Belgije pozvani k sestanku obeh premijerjev. * Ministrska kriza na Pruskem. Pri naknadnih volitvah ministrskega predsednika dne 21. aprila, je bil izvoljen Stegerwald. Upati je, da bo ta dolgotrajna kriza prihodnje dni končana. * Proces proti morilcem grofa Tisze. Razprava proti onim, ki so obdolženi sodelovanja pri umoru grofa Tisze, še vedno teče. Tekom včerajšnje obravnave so bili konfrontirani Htltner i Friedrichom, Fonyes s Ker i jem .j Hiltner vztraja pri vseh svojih trditvah. Fonyes, Friedrich in Keri taje. . * Vprašanje Yapa in kabelja. Japonska je vložila v Parizu protest radi znane note francoske vlade Zedinjenim državam, s katero je, kakor znano, francoska vlada izrekla svoje soglasje z rešitvijo vprašanja o pripadnosti otoka Yapa in vprašanje kablja. Japonska trdi, da se je Francija v tajni pogodbi iz 1. 1917 izrecno obvezala rešiti to vpra* sanje v sporazumu z Japonsko. — Japonska je ljubosumna na Ameriko in radi tega pazno zaslednje vsak njen korak. Zanimivosti. Žalovanje za mrtvimi. Kulturni na' rodi se v običajih žalovanja za svojinu pokojnimi ne razlikujejo mnogo. Crnej obleke, flori, črni šali, vzdrževanje °“ zabav itd. to so splošni običaji. Zato pa SO tem različnejši običaji žalovanja pn nekulturnih divjih- narodih in sploh pri narodih z nižje stopnjo kulture.^—* Vsak teh narodov žaluje na drugačen1 način za svojimi preminulimi. Kazuiue so, da gre pri tem samo za zunanje zua-| ke žalovanja. Na otokih južnega morja pričnejo sorodniki, kadar jim kdo umi® strašno kričati, a lica, čelo in lase namažejo z rdečo barvo. Nato pa hrup*, no proslavijo njegovo smrt Na nekaterih drugih otokih tega morja privide preostali vsako tretje le/o na obletnico smrti novo posebno slovesnost, v, priliki te prve triletnice izkopljejo^6!* gove kosti, jih očistijo ter odnesejo " občinsko zgradbo, ki je nalašč za to.«** ločena, prirede tam svečanost s petje® in plesom ter mu darujejo mnogo živali, posebno divjačine s tem da jo fak? ljejo in na posebnem žrtveniku zažgejo-, Pri nekaterih afriških divjih nai;oait>-je razširjena grozna navada, da si sorodniki ob smrti khkega. posebno Prlj ljubljenega svojega člana odrežejo P*' sto na nogah ali celo na rokah ter tudi drugače pohabijo. Drugi si (X“’e] žejo ušesa ali pa izderčjo zob. Na v ?j" du, posebno v Indiji si žene ob soprogov postrižejo lase. Hotentoti Z®, lujejo za svojimi pokojnimi toliko c®! sa, dokler na njihovem grobu ne trava, katero pa navadno sami jo in pridno zalivajo, ter si na ta na,c!5 zmanjšajo žalovalno dobo. Nekat® ^ drugi narodi pa verujejo v vražo, pokojni nima jo miru,na onem ?ve-JS' ako kdo za, njim neprestano ne pa sorodnikom ni treba samim^ j plačajo za to posebne, ženske, ki ,se. «2 čajo sploh samo s tem. da jočejo m pokojnimi ter od tega žive. ',-j Dnevna kronika. — Klerikalci in mariborsko dališče. Naši listi so prinesli včeraj j vesel ji vo vest, da so izposlovali kratski poslanci za mariborsko £je.J lišče, ki sč spremeni v pokrajinsko, le subvencijo 1,200.000 K. Takoi Paj$ začeli klerikalci udrihati po naši *^a »j češ, da je to nepotrebno razme^J,] denarja, da je gledališče sploh trebno itd. Eden klerikalnih pristašev n zagrozil, da bo tega takoj konec, . pridejo njegovi ljudje na tnarib°r , magistrat Za nas tu v Jugoslaviji je predvsem zanimivo tudi to, kako sodi naše ljudstvo v Italiji, o nas in o naši državi, o naši Jugoslaviji. Človek bi pričakoval, da jo bolje poučeno o naših razmerah, toda kdor ima priliko prepričali se na licu mesta, ta mi mora pritrditi. da vladajo v našem Primorju najnever jel nejši pojmi o nas in naši državi. V Primorju smatrajo .našo državo za strašno neurejeno in razdrapano, za državo, katere prebivalci nadelajo drugega nogo se kregajo med seboj v strankarsko političnih rečeh. — Naše političho življenj« jim je nerazumljivo, kar pa je seveda čisto naravno, kor se no morejo vživeti v dejstvo, da smo mi samostojna, svobodna država in da je naša politika radi tega cisto drugačna, kakor pa n. pr. politika dežele, ki je kot narodn;t*manjšina pripojena tuji državi. Najgorostasnejša pa je sodba o Srbih in_ to osobito pri bivših zagrizenih pristaših klerikalne stranke po deželi. Srhe smatrajo za nekulturen narod, kateri je kot, sovražnik in ne kot brat » okupiral« slovensko ozemlje ter ga sedaj »vlada« po svojih, »balkanskih« in »nekulturnih« metodah. Neka starejša inteligentna gospodična (seveda tercijalka) mi je rekla: »Srbi so vas zasužnjili, nas tu pa so prodali Italijanom. Končno je vseeno, ali smo pod Italijani ali pod Srbi. Najbolje bi še bilo, da bi Italijani zasedli vso Slovenijo.« Njene besede mo niso osupnile. DAČ jia i&suu&aUa. da sam na? J — Napadi »Straže kola. Odbor Mariborskega Sokola varja in je po preiskavi očitkov g vil sledeče: Brat dr. Irgolič je bil s Pj vladni komisar in pozneje tudi ge. ji Občinske hranilnice v Mariboru ^ nego poldrugo leto. It^el je J ja opravka ne samo pri sejah odDoi ^ pri rednem poslovanju, temveč je ^ stopil proti njej z vso odločnostjo^^ da je brez slovesa pobegnila oo r(J. Pa tudi mnogo drugih ljudi me grjjj1 dovodno vprašalo »Kakšni Pa, st ‘ ijst Ali so res taki divjaki?« Ko sC. ],./o0 razlagal, da mi v Jugoslaviji 61 slnii poznamo Srbov, da smi vsi en<>'-g£j Jiigoslovoni in ko sem jim. OPAH. kratko naše razmere, so so ciniU ; g0 & pri nas tako vse drugače, oni predstavljali. ,0(vn.iti Dasiravno seni se trudil ^ go-odkod izvira v našem PriniprJ ]tlo£c .. nja proti Srbom.'vendar m*™, mno#fl, uajrfi krivca. Vzbudilo so se n« uz0cffV sum nje, toda o teh je bol,) 6; šU° krat ne govorim dov.alo, kakor pj ,l;» lioljf- 111 Cj, kor bi morda koristilo. .;1i uti< Kot zaklj ueno pogla-Vje .s^|geinjf sov iz dežele umirajoči n naj i postopanje Italijanov z ini*!?. Glavno in. skoro edino b§-’.1 „,„aoo<Š$ ka rabinijor.ii edbio Ti so. naj 3 co»Poc0-j IR.................... in faktični vladarji, in ti vse življenje še siičo pr°' ko, kakor oni B\riraio. Ker ^ n\.\n Dii i liai«'* ------ * ga jezika sami večinoma ne-uvedli metodo konlnlentov H katero imajo med donim'"’!' Knnb1^ ealmi, osobito med /eiiskoi«1*/ jo v tem poglavju tmli sb1.! y f*r ga iZvedol v Vipavi. Na ‘človokr čal večkrat nekega ndaj^e^' .. ki je bil oblečen včasih v ci ’ Pa v kurabinijersko uniiorn • .J(^ , (Dalj* v tudi veliko stroškov in potov; tako je bil najmanj desetkrat v Ljubljani (enkrat tri dni) štirikrat v Gradcu radi prodaje papirjev (vsakokrat po dva dni) v Celju itd. Za ves ta trud in kot po vračilo gotovih izdatkov mu je Hranil n>ca v smislu sklepa odbora izplačala znesek 26.000 K, ki ga je pa dr. Irgolič do zadnjega vinarja vrnil. Revizija hranilnice ni našla nič nepravilnega in gre Irgoliču pred vsem zasluga, da je nacijonaliziral ta poprej povsem nemški denarni zavod. Brat Ciril Toman je sam izstopil iz Mariborske eskomptne banke, lega zavoda ni samo prav nič oškodoval temveč dvignil. Tudi pri .Prvi jugo-slovenski prekajevalnici* je bilo njegovo Poslovanje povsem korektno in se je to podjetje saniralo. Če bi bil tam kdo oškodovan, bi bil tole brat Toman sam. kakem defravdantstvu ali sploh le nepravilnem ali- nečastnem dejanju ne rno.re biti govora. Bratu Ferdo Leskovarju sta leta 1914 dejansko enkrat Piačala zakonska Pollak kot tajniku " Podnještajerske ljudske posojilnice «iesek 26 K na račun obresti in sicer Proti predpisu izven pisarne. Takoj na 0 je bila mobilizacija in je brat Lesko-ar pozabil v tem razburjenju vknjižiti * znesek in ga izročiti blagajni, kar bi “ v tem položaju pač vsakemu lahko Pripetilo, in je odrinil na bojišče. Ko ® J* vrnil, je ta znesek in pri odvetniku arasle stroške poravnal iz svojega in je posojilnica izdala pri izstopu jako obro spričevalo. Od odbora Spodnje-fiUsi i e Mudske posojilnice se mu ni cital nobeden drug slučaj. Tudi v tem P°gledu seveda o defravdantstvu ne govora in je prišel podpisani dr! i* do zaključka, da so vse zadeve ovolj pojasnjene in rešene in se ime-br,tom ne more očitati nič lne£a' odbor telovadnega dru-c * Sokol v Mariboru: dr. Vladimir nec» starosta; Makso Kovačič, tajnik, ^men. Dne 20. t. m. se je pola«/ v Stolni cerkvi v Mariboru g. m* r» ®meIi5e^c» carinik v Bitolju z Danico Tavčar. Mnogo sreče 1 Molilna sleparija komunističnih vr: . iev* V Limbušu so se združili in a*enm i« mar blagor občine kol« [ ? .2a volitev kandidatno listo, v ^ »Mi sprejeti najboljši možje vseh n.: JZato je nemčurskim boljševikom r*un - ni*hove liste slaba predla. Ceni,*;0 J® prišel sam rdeči general orga-*vojo armado in čeravno si bru-0s . železničar Ceh in neka znana n» °a» M je delovala v svojem zgreše-dar • y|jeniu za vse stranke, jim ven-u-i?* oilo mogoče spraviti med svoje c* „ , !e Par mož, ki bi imeli za volil so ^ ai Privlačne sile. Ni čuda torej, da a&ita*ravna'* po vzgledu enega svojih jjj0j prjev, ki še razlike med pojmoma kraln; . V0J dobro ne pozna in je celo ii 5 °*n‘ zakl®d ogoljufal in sc vze- *V0loi;.* ?v ^rez njihovega znanja v trije j,* °-m ponaredili njihove podpise; 80 *e Prei sprejeli kan-ter orttn* ružcne Gospodarske Stranke °.^klanjajo vsako zvezo z vladn «,mi1 kpljševiki. — Opozarjajmo d-n* sleparijo in ji nujno sve-e1vendar enkwt koreoito po- S^^dovSnn? /,rekHSuhi in Pošlje tiste **le5n*«rj«. ki so se od *eli, £® dobrega življenja prev-^ski ra® v Nemško Avstrijo ali pa v pj St^"tje, komljl In razgrajači ?uiejo obrekovanju udele- -••amote^je h je2dnlh izletov- To Jalnih niSa£ ,me/nL stanov P° kle' Lišaju jetreba prav sedaj, ko k,nskevoitvi ^ L°Vh Pristaž* m ob-wamK*?bei pribiti-Da hočei° n trgovske Sll javno naše dijagtvo nj/-0 v teh » Je umljivo, ker Da Pristagpu T ^ Janovih nin*jo S? *°rebft te „Jezdni odsek Kokola ^pvih vrstah P nosen da se zbir? v •, nil«dina Ti ln nafodno t!?niki »n ‘v l,ikl- trgovski po- 140 |nožrtvovafe J;n iohSe, pa Poka2ali 0nl!ron »n » sl v lareoini ri sokolska dr x?U 880 kron 28 t5riman-žalnc maniW •**’ v P*uiu Pa Cj' n,d 700 kroi?jeMTizgubljen0 koiik^atlco! Nai Ji za Jugosloven- £ .n«berejo Orif ’Straža‘ P°ve. vph., °ie orJr.i.Hf!1 na svojih izletih huje in obrekuje drage. Kje pa so resnični razgrajači, bi moglo povedati uredništvo .Straže” samol — Stanovanjska remedura v Mariboru. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da Maribor po vojni pravzaprav ni narasel veliko in vendar stanovanj ni. Med občinstvom se je govorilo, da bi ob temeljiti remeduri zasege stanovanj takoj izginila stanovanjska beda. Sedanja stanovan. komisija je sedaj uvedla najstrožjo revizijo stanovanj, tako v mestu, kakor tudi v okolici ter dosegla že doslej znatne vspehe. Pokazalo se je, da poseda veliko poedicih oseb cela stanovanja s po več sobami, ne da bi bile v to upravičene in to po veliki večini oSebe, ki sploh ne spadajo sem. Končni rezultat te revizije bo gotovo imel za posledico znatno omiljenje stanovanjske bede. — Uspehi demokratske stranke. Na predlog demokr. kluba je finančni minister pristal na to, da se v budžetu za prihodnje proračunsko leto vpošteva zvišanje eksistenčnega minimuma. Demokr. klub je predlagal 12.000 kron, finančni minister je pa sprejel 10.000 K: Ta sprememba se je včeraj ponovno obravnala v finančnem ministrstvu in je ostal položaj neizpremenjen. Vojni davek se odpravi. Komisije za osebni davek so se zopet reaktivirale. — Umrla je v četrtek 21. t. m. v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah v 76 letu ga. Marija Aubl, mati Karla Aubla. — Tiskarski škrat nam je v včerajšnji številki čisto zmedel poročilo o sejah o konstituanti. Republikanec Lazarevič ni ožji pristaš Protičev, pač pa Jovanovič, kar naj Čitatelji blagovole popraviti. — Sprejem gojencev v pešadlj-sko podoficirsko šolo v Sarajevu. Pešadijska podoficirska šola v Sarajevu sprejme 500 gojencev. Natančnejša pojasnila daje vsaka polkovna okrožna komanda ter vsa okrajna glavarstva. Zadnji rok za vlaganje prošenj pri komandi šole je 10. maj t. i. — Delegati za občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani, ki se vrši dne 28. t. m., imajo, ako se izkažejo s poverilnicami, potrjenimi od vladnega komisarja, 50°/o popusta za vožnjo na vseh železnicah v Sloveniji. Poverilnice delegatov iz bivše Štajerske in iz Prekmurja so rumenkasto-zelene barve. — Deputaclja kavarniških podjetnikov iz Slovenije se je zglasila v četrtek dopoldne pri predsedniku deželne vlade sjprošnjo, da bi se podaljšala policijska ura za kavarne do 1 ure ponoči. Deputacijo, v kateri so bili zastopani kavarnarji iz Ptuja (g. Janko Vu-čak), iz Celja (upravitelj g. Vivoda) in iz Maribora (g. Val jak), je predstavil predsedniku deželne vlade g. Kavčič, • predsednik gostilničarske zadrugo za Slovenijo. Predsednik deželne vlade je obljubil, da bo želji kavarniških podjetnikov po možnosti ugodil. — Na prvi obmejni veselici * Kaplji, katero so priredili nad vse vrli in narodno 'zavedni gospodje učitelji; orožniki in financarji ob meji, so s svojim nastopom kot igralci na odru svoje vloge izvrstno rešili, ter nudili s tem zavednemu ljudstvu res neprisiljeno zabavo. Priporoča se našim slovenskim narodnjakom v Mariboru, da napravijo v letnem času ob priliki zopetne prireditve veselice v zelo prijazen in mičen kraj Kapljo izlet, kar bo zdravo za dušo in telo ter v prid našim slovenskim društvom. Srčna hvala tudi vsem za dar 226 kron, katerega je nabrala med veselo družbo koroška na-rodnjakinja gospodična Zalka Kuplen za koroške begunce v. katerih imenu je tudi v jedrnatih besedah pozdravila občinstvo. pove, 'J* organizacij; Z; ‘V0Jinx izletih LMatico, pQte‘ al1 za Jugoslo-"* ogj le-ic zasute- — Dolenjske Toplice za Invalide. 1. majem t. 1. prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, iti se žele zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošhje 'najkasneje do 20. maja invalidskemu oddelku poverjeništva za socijalno skrb (St Peterska vojašnica v Ljubljani.) Prošnje morajo biti opremljene z Izvidom o nadpre-gledu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdiavlieaia v Dolenjskih Toplicah in da je bolezen dejansko v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošenj, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne more vpoštevati. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3—6 tednov. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice ni treba istih ponoviti. — Razkrinkana korupcija. Celi dve leti je Maribor na tihoma govoril o korupciji, ki vlada na našem stanovanjskem uradu. Govorilo in govoričilo se je veliko, osobito o neki uradnici Dori, ki baje oddaja stanovanja pod roko ter se pusti za to od strank podkupiti, o tem- so več ali manj pisali tudi časopisi, toda pozitivnega se vendar ni dalo nič očitati. Končno pa se je sedaj posrečilo dobiti konkretne oodatke ter dokazati, da je g. Dora Javoršek vodila s stanovanji res umazano kupčijo. G. Javoršek je bila sedaj odpuščena ter pride pred sodišče. Prepričani smo, da je s tem korakom storjeno mnogo za izboljšanje naše stanovanjske mizerije, ter da zasluži sedanja stanovanjska komisija vse priznanje. — Olepševalno društvo v Mariboru priredi v nedeljo dne 5. junija t. 1. veliko veselico na prostem v Ljudskem vrtu ob Koroški cesti, na katero že sedaj opozarja vsa tukajšnja društva ter se vabijo na prijazno sodelovanje. Pse, ki se udeležijo pri pasji tekmi, naj lastniki blagovolijo javiti pri dr. Hojniku, odvetniku oa Aleksandrovi cesti. — Podružnica Osrednjega društva poštnih In brzojavnih uslužbencev v Mariboru je imela v soboto ustanovni občni zbor, na katerem so bili izvoljeni: predsednik I. Majcen, poduradnik; podpredsednik Jožef Lorti, 2 tajnika, 2 blagajnika, 2 pregled, računov in 5 odbornikov. — Društvo jugoslovenskiK.državnih uslužbencev v Mariboru, priredi v soboto dne 23. t. m. ob 20 uri v mali dvorani Narodnega doma sestanek, na katerem se poroča o izenačenju plač državnih uslužbencev na podlagi referata poslanca Reisner-ja. Nevaren komunistični agent aretiran. Mariborska policija je aretiral^ v četrtek na cesti iz Krčevine nevarnega graškpga komunističnega agenta, ki je nosil s seboj 10 kg letakov za občinske volitve v Mariboru in po deželi. Letaki so hujskajoče in protidržavne vsebine. Agent je prišel čez mejo peš in brez dokumentov. — Protidržavna hujskača. Na ovadbo g. Strauerja sta bila v četrtek aretirana v Mariboru Gjuro Hartl, lastnik tovarne za zrcala v Zagrebu, pristojen na Češko ter Ivan Popovič, trgovec na Koroški cesti v Mariboru, ker sta v gostilnah SdfariČ in Fuchs hujskala proti naši državi ter kričala: „Mi nočemo kralja Petra, mi hočemo republiko/ Prepeljana sta bila v policijske zapore. — Mlada tatica. Trinajstletna Štefka Beršek, učenka petega razreda dekliške šole v Cankarjevi ulici v Mariboru je pokradla svojemu očetu-čevljarju štiri pare Čevljev, deloma novih, deloma že ponošenih ter jih darovala svoji součenki Berti SmreČnikovi za razne malenkostne šolske usluge. Poleg tega pa je nagovarjala očetove učence, da so mu kradli denar ter ga izročali njej. Ovadena je policiji. Pač žalosten začetek. — Vlom v stanovanje. Medtem ko se je nahajala zasebnica Marija Božičnik, stanujoča v Smetanovi ulici št. 54 v Trstu, so v njeno stanovanje vlomili neznani tatovi ter ji odnesli več rjuh, odej, oblek, čevljev, srajc, drugega perila in raznih predmetov v vrednosti več tisoč kron. Vlomilcev se doslej še ni posrečilo izslediti. — Izgubljena denarnica. Gdčna. Mira Rutnik je izgubila od Spiske ulice do Slomškovega trga denarnico s 722 K ter zastavnim listkom. Najditelj naj jo odda pri polic, komisarijatu. — Najdeno. Mariborska policija je našla na Slomškovem trgu sveženj 6 ključev, v Barvarski ulici p* en posamezen ključ. Lastniki ključev jih dobe na kr. pol. komisarijatu. . — Iz Selnice ob Dravi. Na naši šoli je razpisano mesto učitelja. Obča želja domačinov je, da bi zaprosil za to službo učitelj, ki bi imel veselje do godbe ter do vodstva pevskega zbora. Učitelj ima tudi ugodnost, prpstegk jtanova- nifc' Kultura in umetnost. x Iz pisarne Slov. nar. gledališča. V nedeljo pop. ob 14. uri se vrši za di' jaštvo iz Ptuja »Smrt majke Jugovičev*. Ker so za to predstavo določene izredno nizke cene, bi bilo umestno, da bi izrabilo to priliko tudi tukajšnje dijaštvo. Zvečer se pa edinikrat v tekoči sezoni ponovi ena najlepših komedij lanske sany« oa; krilo nov vrelec v Zaeamixtle, kateri bo dajal dnevno 75.000 sodčkov petroleja. ____ Razno in humor. Hiša strahov. Ves Bristol govori zadnje čase samo o skrivnostnem sW’ čaju, ki se je pred kratkim dogodil mestu. Ko sta neka vdova Smith i“ njena hči se nedavno spravljali k P°' čitku, sta zaslišali, da so se vežna vrtjj narahlo odprla, dasiravno jih je bi hčerka zaklenila. — Vsa razburjen.a l šla mati pogledat, kdo da jih je oaP1' Vrata so bila na stežaj odprta, a o sto* rilcu v celi hiši ni bilo sledu. Mati 1 nato vrata zopet zaklenila in zapahnil • Nepopisen pa je bil strah dam, ki f celo noč prečuli, ko so bila vrata 21 traj vkljub zapahu zopet odprta. slednjo noč se je to ponovilo. šeni dami sta naznanili na polieU0. .|j misterijozen slučaj. Policisti pa so » neverni Tomaži, ter so sklenili, da jamejo „duha“. Drugo noč so res * stražili hišo: toda koso o bila zopet odprta tudi oni niso : storilca izslediti. Ves Bristol govori seo o tem in ugiba, kaj naj to P°. Mnogi so mnenja, da imata dami vražnike, ki jima hočejo na ta ^ strašenja s skrivnimi pripravami ogf%„ življenja. Dami sta seveda omeni stanovanje iz strahu zapustili ir! ^ preseli drugam, kjer jih pa dotlej .. ni strašilo. '■* Glavni urednik: R a (J I v o j R e h a (• , Odgovorni urednik: Fran Voglaf'^> Tužnira srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša draga mama, babica in tašča, gospa MARIJA AUBL dne 21. aprila 1921 oh 17. uri v 76. letu svoje starosti po dolgem bolehanju, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 23. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti v Sv. Lenartu v Slov, goricah na tamošnj® pokopališče. Sv. Lenart v Sl. gor., Cl. aprila 1991. Karl Aubl, sin. Julija Žigart roj. Aubl, Marija Neuhold r°i* Aubl, Avgusta Gruntner roj. Aubl, hčere. Franc Žigart, Konrad Neuhold, Ivan Grurrtner, zeti. ^