MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlitvo in upravni Maribor, Ooapoaka ul. 11./ Telefon uredništva 2440, uprave 24SS Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja meseSno prejeman v upravi ali po po&tl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra14 v Ljubljani < Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA s* Obnovitev staroveškega despotizma K DOGODKOM V FAŠISTIČNI ITALIJI IN BOLJŠEVIŠKI RUSIJI. asistična Italija in boljševiška Rusija istočasno prehod v ekstrem-. diktaturo, v osebni despotizem, kakr-e?a ie poznal) č.oveštvo samo v sta-J11 in srednjem veku. Italijanski listi so |ayilj čisto nepričakovano načrt novih J*V>1 fašistične stranke, ne da bi bili Svc®kali, da ga odobri veliki fašistični ®‘» ki se bo po zagonetni odgoditvi za-^ ania 1. t. m. sestal zopet šele 5. no-Jtibra. Ker italijanski časniki tega prav “ 0v° niso napravili samovoljno, je obuj a načrta samo absolutistični akt Be-u? Mussolinija, s katerim je postavil ^ ste pred fait acompii. Veliki fašistični d ne bo torej mogel storiti nič dru- L. ' '•je 5 več- kakor statut odobriti v obliki, ze znana Italiji in svetu. S tem se Po določilih novih pravil neha še tisto gr /^.demokracije, kar je je bilo doslej v Jstični stranki. Benito Mussolini polj.0® bo več le diktator Italije, temveč Sv'diktator stranke, ki bo imela po lik!!*1 'menovanih (ne voljenih) zastop-J samo še posvetovalno, odnosno (j ‘Ovalno pravico brez vsake ekseku-ne možnosti. I ovjetski tisk je pa skoraj na dan kont Sno °biav'l komunike osrednje 51 tr°tne komisije ruske komunistične ,;;nke, s katerim se naznanja izključita 20 odličnih voditeljev stranke, med so tudi stebri, kakor Zinovjev, jtr eniev, Ugljanov, Galkin m drugi. Iz h„.,n*e> in s tem tudi iz vlade in vsega r“sk, e£a javnega življenja, so vrženi za- to L. se niso strinjali s trmoglavo po- sV0j 0 despotičnega Stalina, ki tera s ^jJimi eksperimenti radikalnega komu-ktvd v Pr°Past vse rusko gospodar-tu^. • S tem radikalnim'aktom se neha de ‘ v ruski komunistični stranki vshka iv jtaciia. Volja, moč 1n eksekutlva lin, Rusije in vse stranke je samo Sta-^ J bistvu sta si postali tako italijan-S|. faMstična in ruska komunistična v ^oc^a Mični. Člani obeh sobrez-Ura„!’_a raia. ki nima absolutno nobene '!ce odločati o usodi stranke in dr-Itijjj0 postavljanju voditeljev -in ekse-- -Vl- Mora se samo slepo in brezpo-Pokoritl v Italiji Mussoliniju, v T" Pa Stalinu. * dvs OgJ-ne P°krete skrajno. značiJna in Ni ,^va dogodka sta za sedanje ekstre iw lerie pokrete skrajno. značiJna ir Mtiega. pomena za ves-nadaljni raz- voj. Fašizem in boljševizem sta nastopala že doslej proti demokratičnim pridobitvam novega veka, toda priznavala sta jih vsaj v okviru strank. Vsaj pristaši obeh pokretov so imeli pravico svobodno voliti svoje voditelje in svobodno določati smernice svoje strankarske, in s tem državne politike. Imeli so tako privilegije, ki so bili nečlanom in neprista-šem odvizeti. Z aktom objave novega statuta fašistične stranke in z aktom objave izključitve voditeljev komunistične stranke pa so naenkrat tudi še sami izenačeni z ostalimi nefašističnimi, odnosno nekomunističnimi državljani. Načelo diktature, ki so jo oznanjali, je vdarilo njih same, in iz diktature stranke se je izcimila osebna despotija. Tako smo se v Italiji in v Rusiji vrnili v najtemnejše prošle dobe politične zgodovine človeštva, k despotizmu starega in srednjega veka, samo da so takrat imeli despotske pravice vladarji, sedaj jih pa imajo voditelji stranke in šefi vlad. V zgodovini človeštva smo sicer vajeni ponavljanj, saj je skoraj vse kar je danes, bilo v tej ali oni obliki že večkrat poprej, a da bi se mogel vrniti v življenje stari despotizem prav y sedanjem »prosvetljenem« dvajsetem stoletju, tega si prav gotovo nismo mislili. Zdi pa se nam tudi, da je korak storjen v Rimu in oni v Moskvi usoden ali vsaj lahko postane usoden tudi za, oba pokreta. Mussolini In Stalin sta zapria še zadnji ventil, in nič bi ne bilo bolj naravno kakor to, če bi danes ali jutri nastala pod nji ma eksplozija, revolucija v lastnih vrstah! Če se pa to morda zaenkrat še ne bo zgodilo, kar bo Seveda samo zasluga močnih ih sposobnih osebnosti obeh despotov', se bo to prav gotovo zgodilo v primeru če ju — recimo zaradi smrti — zamenjata dva nesposobneža. Spomin na soodločanje ljudstva, vsaj v lastni stranki, je tudi v Italiji In v Rusiji še močan. Pred leti je dejal odličen voditelj italijan ske protifašistične emigracije, da bo fašizem doživel stnrtni Udarec le iz lastnih vrst. Imel je morda prav. V Italiji je v tem oziru teren ugodnejši kakor v Rusiji, -ker so Rusi že vajeni despotizma od prej, saj se je položaj po boljševiški revoluciji spremenil samo toliko, da je carja zamenjat Lenin, Lenina pa Stalin. Nemiila le nepopustljiva KONEC LONDONSKIH POSVETOVANJ. NEMČIJA SE NE BO UDELEŽILA KONFERENCE. OGORČENJE V LONDONU. — SEJA NEMŠKE VLADE. LONDON, 15. oktobra. Včeraj dopoldne so bili razgovori med francoskim ministrskim predsednikom Her-riotom in angleškim premierjem končani in je Herriot že takoj popoldne zapustil London in odpotoval v Pariz. Med obema državnikoma je bil dosežen sporazum glede sklicanja konference štirih velesil Anglije, Francije, Nemčije in Italije v Ženevi in naj bi se ob tej priliki skušala premostiti nesoglasja, ki so nastala na razorožitvem konferenci v Ženevi. Ta konferenca štirih velesil naj bi bila v Ženevi in naj bi ustvarila primerne predloge za uspešen zaključek razorožitvene konference v okviru Društva narodov. Ob enem je Macdonald tudi proučil Her riotov razorožitveni načrt in ga odobril. Dočim ie Italija vabilo Anglije k udeležbi na omenjeni konferenci sprejela, ga je Nemčija odklonila, ker bo v Ženevi, dočim bi bila pripravljena udeležiti se je, če bi se vršila v Haagu ali v Luksemburgu. Pravi vzrok pa je ta, da Nemčija nikakor noče odstopiti od svojih zahtev po militariza-ciji. Konferenca bo vendar sklicana, če se je Nemčija udeleži ali ne. Postopanje Nemčije je vzbudilo v Londonu veliko nezadovoljstvo. BERLIN, 15. oktobra. Sinoči se ja sestala nemška vlada k daljši seji, na kateri so obravnavali zunanjepolitično situacijo. Ministrski svet je vzel na znanje in osvojil stališče zunanjega ministra barona Neuratha, da se Nemčija ne odzove vabilu zapadnih velesil ter da odkloni nadaljnja pogajanja, dokler Nemčiji ne priznajo enakopravnosti. Nemški nacionalni krogi apiav-dirajo kancelarju Papenu, v zmernejših krogih pa gledajo s skepso na razvoj zunanjepolitične linije. *NAč Reforma nemške ustave 1LNE BESEDE PARIŠKEGA »TEMESA«. — KAKO NAMERAVA PAPEN IZVESTI SVOJO NAMERO. reformo ustave. Če bi bilo to nemogoče v državnem zboru, kjer je v ta namen potrebna dvetretjiuska večfna, bi bilo sklicano narodno predstavništvo, ki lahko sklepa o takih vprašanjih tudi z navadno večino. Med tem pa v političnih krogih še ni znano, na kakšen način namerava von Papen to izvesti, ker nemška ustava doslej še ne pozna načina, po katerem bi državni predsednik ali državna vlada mogla sklicati narodno skupščino. Jfga 1>=!- oktobra. Ob koncu svo-»Tg včerajšnjega uvodnika piše (ki j - ' o govoru, ki ga je imel nem-HaL rzavni kancelar von Papen v Mo-ve «yem in pravi: »Volitve 6. no-UemsL? na,n bodo pokazale, če se je Niti* . arod’ voden od svojih velikih $kUs“!,|h strank, odločil za drzen po-ved ,u?tavne reforme, ki jo je napo ‘. Ze državni kancelar von Pa-^so Da Se bo odrekel vsaki delav-taturi !lren,l*čaioč Vse nadaljno dik-k°v0r‘i l°da »nova Nemčija«, o kateri la SJ, Van Papen, preveč spominja W,e r° imperialistično Nemčijo, kar S ,J'u Za vso Evropo samo povrnite J™ starih izkušenj, ki so že ne-ie 2*"** svetovno katastrofo, ,zzvana S nrav takimi drz- StthL,N- ^ oktobra. V vladnih te p Sc trdi. da Je državni kancelar '»ben sklenil brezpogojno Izvesti AD CALENDAS GRAECAS. TOKIO, 15. oktobra. Japonska vlada je sklenila zahtevati od plenuma Društva narodov, odgoditev debate p Lyt-tonovem poročilu z utemeljitvijo, da bi potrebovala rhandžurska vlada najmanj 3 do 4 leta, da bi mogla dokazati,' da trditve Lyttonovega poročila, češ da je osnovanje mandžurske države japonsko delo, niso resnične. Seja narodne skupščine OTVORITEV JESENSKEGA ZASEDANJA. POROČILA PREDSEDNIKA. ZAKON O ZAŠČITI KMETOV. BEOGRAD, 15. oktobra. Po daljšem odmoru se je danes zopet sestala narodna skupščina ob velikem zanimanju v nabito polni dvorani. Predsednik narodne skupščine dr. Kumanudi je otvoril sejo ob 10.30 in se najprej s toplimi besedami obdolžil med tem umrlima narodnima poslancema dr. Mih. Andriču in dr. Todorju Jeleniču. Skupščina je počastila njun spomin s trikratnimi klici »Slava«. Nato je predsednik sporočil, da je spre jel senat zakonske načrte zakona o Obmejnih stražnikih, o kovanju srebrnega denarja, o davku na poslovni promet in trošarinskega zakona brez vsake spremembe. Skupščina je nato razpravljala o vladnem predlogu- da se podaljša zakon o zaščiti kmetov še za mesec dni. Za proučitev tega predloga je bil sestavljen poseben odbor, ki mora obdelati gradivo do jutri dopoldne in predložiti svoj predlog. Seja ob zaključku lista še traja. Nov napad na Mandžurijo LONDON, 15. oktobra. Po vesteh iz Mukdena napreduje v vzhodni In južno-vzhodni smeri proti Mandžuriji neka mongolsko-komunistična armada, ki se premika v ozemlju Barga. Japonci pripravljajo veliko vojaško protioperacljo. Japonsko vrhovno vodstvo izjavlja, da so vojne operacije v neposredni bližini ruske meje neizbežne. V glavnem gre za mongolska plemena iz severne in centralne Azije, ki stoje že dolga leta pod sovjetskim uplivom. Bati se je, da bi moglo priti tudi do oboroženega konflikta s sovjetsko Rusijo. Alarm nemških socialistov BERLIN. 15. oktobra. Socialni demokrati zahtevajo v svojem volilnem proglasu, da se zapleni premoženje vseh dinastij, ki streme po restavra ciji, dalje da se razlastijo vsa vele posestva, podržavijo banke in glavne Industrije. Proglas zaključujejo besede: »Delajmo za skupnost! Doli z baronskim gospodstvom! V borbo proti reakciji! Po 6. novembru je v Nemčiji mesto le še za demokracijo in socializem! Pod železno fronto v boj za zastavo socialne demokracije!« V zvezi s tem volilnim proglasom je oblast prepovedala izhajanje glasila sociaino-demokratskih organiziranih državnih uradnikov. GRŠKA »narodna sloga«. ATENE, 15. oktobra. Ker je Tsaldaris odklonil svoj vstop in sodelovanje v kon centracijski vladi, je predsednik republike Zaimis zagrozil s svojim odstooorr ŠPANIJA IN CERKEV. MADRID, 15. oktobra. Vlada bo v 8 dneh predložila narodni skupščini zakonski predlog o delovanju duhovščine na Španskem. Premoženja verskih družb in društev so postala državna last ter bodo tem društvom samo prepuščena v užitek. V roku enega leta morajo verske družbe likvidirati vse svoje trgovske in kmetijske posle. Verskim društvom se prepoveduje vsak pouk, izvzemši seminarje. Upravitelji in dve tretjini članov vsake verske družbe morajo biti Španci. Vsa imenovanja duhovnikov morajo biti predložena v odobritev vladi. PETDNEVNI DELOVNI TEDEN. NEW YORK, 15. oktobra. Vacuum Ofl Compagny, ki zaposluje 30.000 delavcev in nameščencev, bo uvedla od 1. novembra t. 1. dalje petdnevni delovni teden. odol l-€ 'l:. vf ohranjuje *°be čiste, 1 snežnoblesteče- in ima slasten, j, osvežujoč okus. $ Dnevne vesti Primarij dr. Černič odhaja Danes dopoldne se je poslovil od zdrav nikov in od uradništva tukajšnje splošne bolnišnice primarij g. dr. Mirko Černič, ki jc z odličnimi uspehi služboval 13 let na tem zavodu. V imenu kirurškega oddelka se je poslovil od svojega šefa asistent g. dr. Vrbnjak, v imenu bolnikov pa neki pacijent in mala pacijentka, ki mu je izročila s prisrčnim nagovorom šopek rož. Poslavljajoči se gospod primarij je izjavil, da se je počutil na oddelku srečnega in je našel pri vseh pravo razumevanje ter bo ohranil oddelek v, najlepšem spominu. Ob 10. uri pa so se zbrali v čitalničnih prostorih bolnišnice vsi šefi oddelkov ter ekonomata, vsi asistenti, sekundarni zdravniki in stežisti ter celokupno urad-ništvo uprave. Upravnik bolnišnice gosp. dr. Vrečko je v jedernatem nagovoru o-risal delovanje odhajajočega primarija kot zdravnika, tovariša, družabnika, dobrotnika, znanstvenega delavca in dobro voljca. Naglasil je njegovo uspešno delovanje na zavodu ter mu želel na novem službenem mestu obilo uspeha in vso srečo. Primarij dr. Černič se je vidno ginjen zahvalil upravniku in vsem navzočim za izkazano naklonjenost. V imenu uradništva se je poslovil od primaria nadupravitelj g. Stegnar, v imenu šefov oddelkov pa primarij g. dr. Dernovšek. Uradnica gdč. Vilma Prin-clova je odhajajočemu izročila v znak iskrene zahvale šopek rdečih nageljnov. Z g. primarijem odpotuje tudi njegova 'dolgoletna in priljubljena insfrumentarka sestra Fabiana. Upokojitev. Upokojen je profesor mariborskega bogoslovja in naš odlični zgodovinar g. dr. France Kovačič. Grobovi. V porodišnici tukajšnje splošne bolnišnice je umrla včeraj 37-letna Jera Rojkova, žena viničarja. Pogreb bo iutri ob 16. uri na pobreškem pokopališču. V bolnišnici je preminula tudi v starosti 60 let žena upokojenega šolskega sluge Terezija Hudelistova. Pokopali jo bodo jutri ob pol 16. uri na pobreškem pokopališču. Pokojnicama blag spomin, preostalim naše sožalje! Pogreb žrtev rodbinske tragedije v Strmi ulici. Včerajšnjo vest pod tem naslovom izpopolnjujemo v toliko, da je bi lo cerkveno blagoslovljeno le truplo mi zarskega mojstra Antona Viherja, dočim truplo njegove žene ni bilo blagoslovljeno, ker je bilo prepeljano v krematorij. Izobraževalni tečaji Ljudske univerze. Ljudska univerza priredi tudi letos razne izobraževalne tečaje. Ob dovoljnem številu udeležencev, katerih se je že precej prijavilo, se otvorijo sledeči tečaji: 1. Splošno izobraževalni tečaj (sodobna vprašanja iz psihologije, sociologije, fizike, kemije, matematike, narodnega jezika). 2. Tečaj ruskega jezika (začetni-Ški). 3. Sociološki tečaj. 4. Stenografski tečaj. 5. Kitarski tečaj. Sestanek udeležencev je 19. oktobra ob pol 8. v predavalnici Ljudske univerze, Slomškov trg 17. Praznik živali. V prav skromnem okviru je bila zamišljena proslava svetovnega praznika za varstvo živali, ki jo je priredilo mariborsko društvo za varstvo in rejo živali preteklo nedeljo z obhodom po najprometnejših cestah in ulicah našega mesta. Ob določeni uri se je zbra-o na Zrinjskega trgu razen povabljenih voznikov in voditeljev živali še častno število občinstva, ki se je pridružilo sprevodu, kakršnega Maribor dotlej ni videl. Na čelu sta korakala dva gozdovnika, ki sta nosila napis »Praznujmo svetovni varstveni dan živali!« Sledila jima je mala četa tovarišev in vodnikov psov, koze, osla ter v voze vpreženih volov in konj. Zamišljeno je opazovalo občinstvo resno in dostojno korakajoče mani-festante za plemenito zadevo. Mariborsko društvo za varstvo in rejo živali se iskreno zahvaljuje g. dr. Mariniču kot predsedniku mariborskih gozdovnikov za poslano četo in četi sami ter tvrdkam ;?ch®nker, Union in Balkan za vprege, gg. ... Kovačiču, Swatyu in Jurci za dostavljene živali in vodnike ter vsem udeležencem sprevoda in onim. ki so pripomogli na kakršenkoli način, da je zanose! tako lepo uspela. Argument s »pasjo špraho«. Naši članki o renacionalizaciji naših nezavednih ljudi so vzbudili nenavadno zanimanje. Vsak dan dobivamo polno novih dopisov in vzpodbud, prejeli smo pa tudi nekaj anonimnih pisem ljudi, ki jim to čiščenje ne prija. Najzanimivejše pa smo prejeli včeraj. Nepodpisani »n e m č u r« — tako se namreč imenuje sam, piše, naj pomislimo, »da znajo še naši psi več jezikov; ne znajo samo lajati, ampak tudi tuliti in cviliti, zlasti kadar so tepeni in lačni«. Potem pa pravi dalje: »Kot tukajšnji obmejni nemčurji in n e m č u r-k e smo s svojimi sinovi vajenci in hčerkami vajenkami žiher ponosni, ker se znamo dobro posluževati dveh ali treh jezikov. Torej, predragi gospod urednik, poglejte, če pes 12 let ne bi nič lajal, bi gotovo čisto pozabil na svojo špraho. Ravno isto bi bilo tukaj v obmejnem delu naše države in po tem takem v Mariboru še lajati ne bi več znali. Torej zaenkrat smo tega obrekovanja zadosti siti...« »Priznati moramo, da so ti argumenti s »pasjo spraho« taki, da moramo pred njimi kapitulirati. Zastala nam je sapa in umolknili smo. Pika! Tam in tu. Dva slovenska koroška duhovnika, in sicer mosg. Podgorc in dr. Lučovnik sta v celovški koči, kraj svojega bivališča, napisala v slovenskem jeziku. Zavoljo tega ju je strahovito napadel ves nemški koroški tisk, češ naj ne pozabita, da je Št. Janž v Rožu in Celovec nemška zemlja in da se bodo vsi ti ljudje ob pravem času natačno ogledali. Pako tam. Nasprotno pa so se razni slovenski inženjerji in doktorji po koroških kočah vpisali sicer kot člani SPD, navedli pa, da so v javnem življenju »Staats-anwalti, Landesgerichtsrati, Lehreri itd.« doma v Laibachu, Marburgu, Maria Ra-stu. Pettau, Seelandu itd. Edin slovenski list, ki se je nad tem omalovaževanjem našega jezika zgrozil, je »Pohod«, je pa še toliko obziren, da nam je namesto imen, te zavedne gospode napisal samo XY. Taki smo mi in tako se obnašamo proti onim. ki jih je v tujini sram domačih slovenskih imen! Prošnja predstojništvu občine Košaki. Prebivalci hiš pod Meljskim hribom za Glavnim kolodvorom prosijo, da bi se občinsko predstojništvo tudi njih enkrat spomnilo in jim, če drugega ne, vsaj o mogočilo, da bi mogli po suhem do svojih bivališč, ne da bi se pri tem izpostav ljali nevarnosti, da puste čevlje v mastn. ilovici. Niti v najzanemarjenejšem kotu Slovenskih goric nimajo tako slabe ceste. kakor je naša za tovarno Mirim«, in vendar bi se to dalo z majhnimi stroški popraviti. Izkopati nekaj metrov kanala in navoziti nekaj voz gramoza, bi občine po našem mnenju še ne upropastilo, zato pa bi ji vsi stanovalci (14 strank s preko 50 družinskimi člani in vsi drugi pasanti bili hvaležni.- Tudi mi se smatramo za polnovredne državljane, ki plačujejo svoje pristojbine kakor vsi drugi, in ne gre, da bi poleg tega, da smo takorekoč sredi mesta še vedno brez elektrike in brez vodovoda, morali še do kolen gaziti blato. Prvenstvena nogomet na t ma I Jutri v nedelje, 16 oktobra ob 14*45 na športnem Igrišču i. S. K. Maribora 3488 Sokol Maribor I. danes ob 20. url Žagarjeva dvodejanka .VRTINE Jutri ob 15. uri lutkovna igra »Obuti maček** i* Mariborski rodoljubi, pohitijo to nede-lj° popoldne k Šmarjeti ob Pesnici k ta-mošnji sokolsko-strelski prireditvi. Od pol 13. ure dalje bo na razpolago omnibus (po potrebi več) mestnega avtobusnega podjetja. Zadnji voz odpelje ob pol 14. uri. Vožnja stane le 10 Din. Seveda jo poskrbljeno tudi za prevoz nazaj v Maribor. Torej, Mariborčani, poklonimo en nedeljski popoldan našim slovenjego-riškim, obmejnim delavcem! Sokoli in sokolski prijatelji se snidemo v Šmarjeti! Smarječani nam postrežejo z rajskoslad-kim grozdjem ter drugimi jedilnimi in pivskimi dobrotami, glavno pa z nastopi kmečke sokolske mladine. Na svidenje torej tam! Bratje strelci in Sokoli! Strelska družina v Hotinjivasi priredi jutri v nedeljo 16. t. m. na lastnem strelišču veliko nagradno tekmovanje z razdelitvijo nad 10 krasnih nagrad v vrednosti več tisoč dinarjev. Med drugimi darila g. bana, o-krajnega glavarja, okrožne uprave itd. Strelci in Sokoli pohitite jutri v Hotinjo vas! Gasilno in reševalno društvo. Od jutri Pa do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 2. četa. Četnik Armin Tutta. V rnmeru požari '.n nesreče k':č:tt* tel. št 23-36 ali 22-24. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Sirakova lekarna »Pri angelu varim« na Aleksandrovi cesti. Najemniki stanovanj in poslovnih lokalov pristopajte k društvu najemnikov stanovanj in poslovnih lokalov za Maribor in okolico! To bo v vašo lastno dobrobit. Ko se oglašajo pri vas zastopniki društva, priglasite se! — Društva Zgodovinski izlet v Ptuj. Društvo za sebnih in avtonomnih nameščencev Mariboru priredi v nedeljo, dne 16. okt svoj društveni izlet v Ptuj. Odpeljemo se izpred Kralja Petra trga točno ob 13. uri popoldne. Ker je še nekaj sdežev v av tobusu na razpolago, se ponovno vabijo vsi oni, ki jih ptujske zgodovinske zna menitosti zanimajo. Tudi prijetne zabave bo dovolj, zato ne zamudite te ugodne prilike izleta. Tečaj za ritmično gimnastiko. Naša znana plesalka in propagatorka ritmične gimnastike gdč. Enna Kovačeva je bila sedaj nekaj tednov na Dunaju, kjer jc študirala vse nove pridobitve ritmične gimnastike in se je vrnila zato v Maribor polna novih spoznanj. Z v-.muo gre sedaj tudi na delo, da razširi zanimanje za ritmično gimnastiko med mariborskimi damami, saj je prav te vrste telovadba neobhodno potrebna za ohranitev mladostne prožnosti in zdravja. Prvi tečaj bo otvorila v pondeljek 17. t. m. ob 16. uri v Narodnem domu. Dame. ki se zanimajo za tečaj, se lahko zglase ob o-menjenem času v Narodnem domu. Dvojezični lepak! in letaki. Nekatere gostilne v okolici, zlasti v Radvanju, va bijo goste na razne prireditve z lepaki in letaki, ki so dvojezični, mimo tega je pa še slovenščina taka, da bi moral človek obupati. Prav tako se pojavljajo na brzojavnih drogih in drugod razne pisane re-Mamev obeh jezikih ali celo samo v nemščini. Zaenkrat to samo ugotavljamo prihodnjič bomo pa objavili tudi imena. Zakon proti veneričnim boleznim. Te dni se je ustavil na povratku iz Aten v Beogradu tajnik mednarodnega urada za abolicijo veneričnih bolezni g. Reelfs in posetil,ministra za socialno politiko in narodno zdravje. Minister mu je pojasnil načela in težnje abolicijskega pokreta in izjavil, da pripravlja zakon o borbi proti veneričnim boleznim. Zahvala. Rdeči križ v Studencih izreka vsem onim, ki so na kakršenkoli način pripomogli do razveseljivega uspeha poslednje trgatvene veselice, najprisrč-nejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljuje plemenitim darovalcem, sotrudnikom in onim, ki so posetili prireditev ter s požrtvovalnostjo in zavzemanjem za plemeniti namen omogočili, da se je za revne otroke v Studencih in za brezposelne nabrala lepa vsota. Pri tej priliki poziva društvo Studenčane, naj še nadalje izdatno podpirajo človekoljubno delovanje Rdečega križa in posečajo v tako lepem številu tudi nadaljnje njegove prireditve! Zahvala. Namesto venca na grob preminule ge. Antonije Gasparinove, žene profesorja g. Gasparina je daroval mestni stavbenik g. Nassimbeni tukajšnjemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 150 Din, za kar mu izreka poveljstvo prisrčno zahvalo. V Maribor ti. 3'tie 15. X. ■mini«—— ......11 im.mn— Narodno gledaliffe Repertoar. Sobota, 15. oktobra ob 20. uri: »Za naro* dov blagor«. Red A. Nedelja, 16. oktobra ob 20. uri: »Tfl! vaški svetniki«. Ponedeljek, 17. oktobra: Zaprto. Torek, 18. oktobra ob 20. uri: »Dve ne* vesti«. Red C. , Prvi nastop komika, g. Josipa Dan^| k; se je vrnil v mariborsko gledališče* bo v nedeljo, 16. t. m. Nastopil bo % Lahajnarjev Jakec v nad vse zabav!1 kmečki veseloigri »Trije vaški svetnik1” Otvoritev dramske šole. Pod v Doraščajoči mladini nudimo zjutraj ^ šico naravne »Franc Jožefove grenčj. ki dosega radi tega, ker čisti kri- ze. dec in čreva, pri dečkih in deklicah Pr znatne uspehe. V otroških klinikah , uporablja »Franc Jožefova voda« že v malih največ težko zagatenih boln1 ^ »Franc Jožefova voda« se dobiva v vS. lekarnah, drogerijah in špecerijskih vinah. Ne danes v soboto, ampak jutri v del jo bo pri »Teti Rezi« v Laznici k ccrt godbe gasilnega društva \z Pf ^ Sladek vinski mošt! Jesensko razpo|0j nje. V včerajšnji notici je bila napak31 Za ženo, za moža in za otroki „TEMPOa čevlji na obroke LJUBLJANA CHedaliika 4 CELJE Aškarčeva 3 Slov« Velika kavarna: v soboto . Girls. V nedeljo novi specialni spored* Vodja Zdravstvenega doma iv. Dr. Jos. Vrtovec se je vrnil in zopet iedno ordinira Maribor, Tattenbachova 2 od 9.-10. in od 2.-'4' Zimskošportni odsek SPD MarlKj ima svoj VI. redni občni 2bor v tor0* oktobra ob 20. uri v Lovski dvorani tela Orel. Vsi smučarji so dobrodošli-Tatinska Ančka. Ko je natakarica . čka R. izgubila službo, se je neka) & preživljala na račun dobrosrčnosti s v ih tovarišic in znank. Ob tej priliki Je ^ cradla neki tovarišici v Jurčičevi h co je pri njej prenočevala, dve zlat* .{ pestnici, neki znanki v Mlinski ulici P0 odnesla par zlatih uhanov. Ukra, zlatnino je Ančka zastavila v zastav' nici, zastavilene listke pa prodala i11 begnila čez mejo. Ko pa se je danes n poldne vrnila iz Avstrije- so jo sp° .p varnostni organi in jo aretirali. tatvino priznava in bo izročena s0 jmI* Ukradeno kolo. Trgovskemu V0*?0.«# (u Francetu Jeleniku iz Delavske e bilo ukradeno včeraj z dvorišč3 liše na Glavnem trgu skoro novo znamke »Orion«, vredno 1800 Dim ^ Dve nezgodi. Marija Pahernikov3- t na železničarja, je padla včeraj na c je Jezdarski ulici tako nesrečno, _ da ^ morala iskati pomoči v bolnišnici- ^ se je ponesrečila tudi 231etna dekla e, zija Majalo va, zaposlena pri oekem je tu na Pohorju. Ko je nesla škaf vP%ii' padla in si zlomila desno nogo v k Zdravi se v bolnišnici. - * - •■— 1 s* Franc Jožefova grenčica izvrstno ^ stvo proti prebavnim motnjam ih čicl Tezenski orožniki so imeli srečno roko. 0 vlomu v Dimnikovo trgovino pri Sv. "Plavžu na Dfavskem polju, ki je bil *2vršen v noči na pretekli ponedeljek, so "> tezenski orožniki pridno in vestno J? zasledovanju ter imeli lep uspeh. ceraj so zasačili v'Brezju tolpo ciga-v> ki je prodajala kmetom razno ma-“Makturno blago. Orožniki so šest ciga-J.®v in štiri ciganke aretirali in jih izro-l1 tukajšnjemu sodišču, blago pa, koli-7'0r St> ga še našli na ciganskem vozu, -aplenilj; Med zaplenjenim blagom je bilo wi nekaj manufakturnega blaga, ki iz-.nra iz Dimnikove zaloge. Orožnikom ielo. otežuje preiskavo in zasledovanje kalnost, ja kmetje in ljudje na deželi "ikrivajo in tajijo, če so morebiti kupili ,ai °d ciganov. Dokazano je, da so pro-:?jaH cigani blago pod ceno. Tako jene-a kmetica kupila blago, ki je vredno 'X Pin za 120 Din. , *eiem za živino. Dogon živine na se-'em Tl. t. m. je bil precejšen. Prignali skupno 518 glav, in sicer 7 konj, 16 Jkov, 158 v.0ioVl 326 krav in 11 telet, udi kupčija je bila dobra. Prodanih je ., ° 344 glav. Cene so pa izza zadnjega %tia nekoliko padle. Povprečne cene 4 kilogram žive teže so bile: .ppldebeli -1.50—2, debeli 2.50—3.50, voli za J)o 1.50-2, biki zia klanje 1.75—2.75, l‘avne krave, debele 1—1.50, plemenske "1.50, krave klobasaricp 1—1.25, molz-® 1.50—1,75, breje 1.50-^1.75. mlada ži-|lna 2.50—3 in teleta 4—5 Din. Mesne Jeile: volovsko meso I. vrste 8—10, II.' rste 6—8 Din kilogram; kravje, bikovo telečje meso 4—5 Din, teletina I. vr-10—12, II. vrste 6—8 Din; sveža IjJina 10—14 Din. - današnji trg je bil dobro založen in dobro obiskan. Vsega blaga je bilo' ^obilju. Okoliški kmetje so pripeljali , voz krompirja, zelja in čebule. 19 sla-;.'?ariev pa je pripeljalo 38 zaklanih pra-!eCev- Zelenjave in sočivja je bilo pre' J1 bo zmernih cenah. Na senenem trgu } le stalo 10 voz sena, 3 vozi slame in feftopav. !ero za prašiče. Na sejem 14. t. m. Pripeljali kmetje in prekupčevalci z TV|Po 259 prašičev. Kupčija je bila do-,a in je bilo prodanih 182 rilcev. Cene: »adi prašiči 5 do 6 tednov stari 60—80, pp 9 tednov stari 100—125, 3 do 4 me-stari 180—250, 5 do 7 mesecev stari £-380. 8 do 10 mesecev stari 400 in leto stari 600—750 Din Kilogram Ruše , ^Isnarino za Vodnikovo družbo pobira v T*0 pondeljka poverjenik učitelj Šeško. fyujte 20 Din za 4 lepo knjige. Ne po-te’ da je dobra knjiga vaš aajboljš ^telj! I. ašniško zadrugo — Glažuto — so 11-‘dirali in proda*:. Kupil :o je do.racin (jj^arinc za 345:000 Din. Od g. Ivana . dernika v Vuhredu je kupil posestvo h. 1-200.000 Din ruški industrijec gosp. Pogačnik. fih ren,e^ena je bila s tuk. pošte v Ma-. 0r gdč. Anica Blazinova. Poljčane Davlca. Pred dnevi se je v našem kraju in bližnji okolici pojavila davica, ki je tudi že lani razsajala med tukajšnjo šolsko mladino. Gradbeno gibanje je zadnja leta radi naraščajoče krize pri nas skoro popolnoma zastalo. Edini, ki je letos zidal hišo in bo to jesen bržkone že pod streho, je Žnidar iz Bele, vulgo Bohavec. Zadnji sejem, živinski in kramarski, je radi slabega vremena dokaj slabo izpadel. Največ je bilo povpraševanja po čev-jih in obleki. Prisrčno slovo. Te dni je odšel na službo v Beograd tukajšnji načelnik Sokola br. Mesarič. Člani so mu priredili na kolodvoru prisrčno slovo in mu zapeli nekaj lepih pesmi. Nače'hika bo nadome-stoval, kakor že začasa njegovih orožnih vaj, podnačelnik br. Ivan Pučnik. PUHLMANN- .v..: v. v.; BBffl n y/i M A HOB MAJ PUHLMANN ČAJ PUHLMANN TEE H rcUetJfrn? D >•»■■■■ BiH* '"v: W ... •.. V ■ V •. j:.M § U, B il Ji č||i: TV .-II H ■iflatK ■* • H r; H ■■•.»••■•»j"—- deluje blagodejno proti kašlju, zamclklosti, kataru pljučnih vršičkov, kakor tudi astmi, (preprečuje papade) razkraja sluzo (hripavosti), čisti zračne cevi in okrepuje dihalne organe, vzbuja tek in je prijetnega okusa. Vprašajte Vašega zdravnika! Dobi se v vseh lekarnah, kjer je ni zahtevajte ga od tvomiČarja: PUHLMANN & Co., Berlin 0. Nr. 966 Muggelstrasse 25—25 a Odobreno od ministrstva’ Socijalne politike in Narodnega zdravja, sanitetni oddelek S št. 4274 11. III. 1932. 3427 Jogrov Mihe j K DVANAJSTI OBLETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA. Seznanil sem se ž njim na Rečici ob Savinji. Na velikem zelenem travniku za trgom na vznožju Mozirske planine je imela na novo ustanovljena »Strelska družina« svojo prvo tekmovalno streljanje. Bilo je mnogo občinstva; igrala je godba; domači lovci in strelci so se v strelski umetnosti merili med seboj. Za ograjo,- izza katere so streljali strelci, je stal zal deček, mirno, pozorno, nepremično; prisodil bi nju bil kakih štirinajst let. Njegova teta, koroška Slovenka, ko-je mož. tudi koroški Slovenec, je nastavljen kot nadgozdar pri upravi škofijskega veleposestva v Marijinem gradu, ga' pokliče, mu veli, naj me lepo pozdravi in mu pove obenem moje ime in zva-nje. Deček se spodobno pokloni, sname čepico in mi seže v roko, rekoč: »Jaz pa sem Jogrov Mihej«. Tedaj sem vedel, da sva rojaka. Dokler je trajalo streljanje, nismo dosti govorili. Deček je bil v streljanje ves zamaknjen. Mnogo strelov je šlo mimo tarče; tedaj je vzkliknil: »Škoda- škoda«. Če pa je kateri pogodil v črno, je veselo klical: »Zadel je; v črno je zadel«. Po streljanju smo sedli za mizo. Mihej mi je pravil, da je šele deset let star in da obiskuje ljudsko šolo v domači vasi v Škocijanu blizu Klopinjskega jezera. Govoril je v tako lepi pismeni slovenščini, da sem se v resnici čudil; pa sem ga vprašal, če se kaj slovensko tudi učijo v šoli. »Slovensko pa nič; vse samo nemško; še pozdravljati moramo samo nemško.« Ko sem ga vprašal, kako šolarji med sabo govorijo, mi je pravil: »Samo slovensko govorimo med sabo. ker doma tudi samo slovensko govorimo. Z gospodično pa moramo nemško govoriti, saj slovensko tudi nič ne razume; zato pa je tudi včasi huda, Če govorimo slovensko, ker nas ona ne razume, pa misli, da se njej posmehujemo, če govorimo slovensko in se smejimo.« i Trboveliski mladinski pevski zbor Jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne nastopi v veliki dvorani pivovarne »Union« zopet trboveljski mladinski pevski zbor, ki je lani očaral vse, ki so ga poslušali. Zbor je edini s tako' izvežbamimi mladimi pevci ne le v Jugoslaviji, ampak tudi sploh na vsem Balkanu. Njegov koncert je dogodek, ki ga nihče nikoli več ne pozabi. Prepričani smo zato, da bo jutri dvorana »Uniona« nabito polna. Začela sva govoriti nekoliko v nemškem jeziku in zopet sem se moral čuditi. kako razmeroma dobro in spretno se je deček že znal izražati. »Ali se rad učiš nemško?« »Že, že; ali rad bi se učil v šoli tudi slovensko.« »Kje pa si se slovensko tako dobro naučil?« »Doma. Imamo slovenske knjige in slovenske pesmarice. Moj oče so tudi pevovodja in v naši hiši se zbirajo vsak teden dvakrat domači pevci in domače pevke k skupnim vajam, jaz pa poslušam in tudi že znam skoro vse pesmi. V Dobrlivasi je nastopilo čez 150 koroških pevcev; pa naši so skoro najlepše zapeli za onimi iz Roža.« »Imaš gospodično učiteljico kaj rad?« Dejal je, da tudi. Njegova teta pa, bolj malo. »Mislite si,« pravi, »kako pogumen in zaveden je fant. Piše se Kačnik, menda tudi v krstnem listu je ime pravilno slovensko pisano. Nemška učiteljica piše pa njegovo ime dosledno nemško Katsch-nigg. Ko prejme koncem šolskega leta spričevalo, vstane in pove gdč. učiteljici na ves glas: »Prosim, moje ime je slovensko; v spričevalu pa ni prav napisano; tako se ne pišem. Ni mu hotela popraviti nemško pisanega imena in se nnt je s tem zelo zamerila.« Drugo jutro je moral Jogrov Mihej nazaj domov na Koroško. Pred Marijinim gradom je čakal avto; tudi jaz, da se od simpatičnega mladega »narodnjaka« poslovim. Izročim mu v dar in spomin majčkeno slovensko knjižico; lepo se zahvali- pa pravi: »Obiskati nas po morate gotovo. Bom že staršem povedal; z vlakom se je treba peljati samo do Sinče vasi; potem pa peš ne po glavni cesti proti Dobrlivasi, ampak po stranski na desno proti Škocijanu in proti Klopinjske-rnu jezeru. Tam pa vprašajte, kje je pri Jogru, pa boste hitro našli naš dom.« Avto je odpeljal Jogrovega Miheja, jaz pa sem si mislil, da koroški Slovenci nišo izgubljeni, dokler imajo še tako mladino. Dajmo za' njo, kar moremo! Dr. Franc Mišic. • Maks Kovačič; Dr. Miroslav Tyrš Predavanje v Ljudski univerzi). ni krilikoval po Instinktu in iz hiv • enja’ bil je marveč po svoji na-stV'".nat'arienosti ter po izobrazbi znan-’2ichnik’ Razmišljal je o zakonih kompo-lj0)e v likovnih umetnostih, o zakonih jat)jtlVerffeuce pri umetnostnem ustvar-tdf Učil se je zadevno na antični in Itji' umetnosti, na umetninah Grčije In ; e’ Francije in Nemčije. Imel je ob-)o'10 m globoko upodabljajočo erudici-je ,er znanstveno metodo, oblikoval si lerp!Sei? ^ea! umetniškega dela, po ka-btav11 soc^ ^ato rast0 nie2°ve razteg 0ci trezne, stvarne kritike do go-ga apostolstva. Kljub vsemu učene-lti ' °da nikoli ne neužitnemu aparatu )ovj,ci I)edagoški modrosti polje po nje-iorj1 ^ankih prisrčnost, zlasti ako go-leai 0 onih, ki so najbližji njegovemu (leSa ,.žične lepote, ki jo nahaja v re-NiKM-i po'n(>st'’ a P1'* tem vendar lah-ktjii Vedno je odkrival, pomagal* % 'de! ,^1 in karal v živem razmerju a m do umetnika. Kritično delo irvobV° Je bilo na tedanji češki ledini Or>teljsko. Iz popisovalnega referi- ranja ga je dvignil v stvarno, globoko posezajoče in šoroko utemeljujoče presojanje. Preden zaključim, bi pogrešil, ako bi ne opozoril še na eno potezo Tyrševo, podčrtanja vredno In potrebno prav posebno v naši dobi: ta poteza je sociološka stran Tyrševega dela. Če namreč proučujemo njegovo dejanje in nehanje, moramo priti do zaključka, da je bil Tyrš velik sociolog, dasl ni napisal nobenega sociološkega učbenika. V ostalem se v dobi Tyrševi sociologija kot taka še niti ni gojila niti ni bilo znano to ime. In vendar najdemo v Tyrševem delu mnogo sociološkega; treba si je samo znati to iz dela samega deducirati. V vsem delovanju Tyrševem moremo opazovati, da je imel v mislih vedno vsu človeško družbo in nikoli samo poedin-cev. Poedinci so mu bili vedno le sestavni deli celote. Naii>odrobnejše je Tyrševa sociologija izražena v poprej omenjenem članku »Naša naloga, smer in cilj«. Nadovezu-joč na Danvinov nauk o izbora zvrsti posploša ta nauk ter pokazuje, da velja ta zakon za vse narode, za celotno človeštvo. Kakor pogine vsaka posamezna stvar, ki ni zmožna življenja, tako izumre tudi cel narod, ako je mora'no slab in propadel. — Tudi telovadni sestav (= »Zakladove telocviku) ie sestavljen poleg logičnega s sociološkega zrelišča. Toda ne samo v teoriji, nego tudi v praksi — v metodi izvajanja telovadbe se odraža Tyrševo sociološko pojmovanje: ostal ni le pri eni sestavini življenja, nego Imel je pred očm! vse. Tega velikega moža se je v priznanje njegovega pomena spomnila tudi češka univerza v Pragi s tem, da je priredila letos dne 25. junija ob navzočnosti naj-učenejših čeških glav in drugih najodličnejših osebnosti v slavnostno okrašeni starodavni veliki avli Karolina svečano sejo, na kateri so pojasnili Tyrše-vo delovanje vseuč. prof. dr. Birnbaum s predavanjem »Tyrš kot umetnostni teoretik«, univ. prof. dr. Weigner s predavanjem »Slika Tyrševa in problem zdravosti malega naroda« ter univ. prof. dr. Krdl s predavanjem »Življenjska in narodna filozofija Tyrševa«. »Ndrodnf Listy«, organ drja Karla Kramara, pa so v svoji številki od 18. septembra t. 1. označili (s člankom iz^ pod peresa drja Karla Stlonkala) Tyr-šev zgodovinski pomen v bistvu tnko-le: Njegov »pomen obstoji v konkretnem v tem, da je ustvaril narodu in (danes se more to že smelo reči) svetu Sokolstvo TyrŠevo genialnost bi mogli iskati da- nes v tem, kako je znal bistro prehiteti svojo dobo, kako je v svoji divinaciji anticipiral današnji vek higiene in zasebnega ter javnega športa, kako je poj-mil pomen telesnih vaj za telesno in duševno zdravje. Brez izgradnje Sokolstva pa bi bila ta genijalnost ostala samo zanimiva teorija. A Tyršev Sokol ni samo telovadna organizacija, nego predvsem nosivec krasne etične in nacionalne ideje. To je ideja telesno in duševno zdravega naroda, toda tudi etično popolnega ter discipliniranega naroda. Največja Tyrševa zasluga je morda v term da je znal v Čehih prebuditi smisel za kolektivno disciplino. Tyrš je velik vzgojitelj narodnega karakterja ter krepitelj narodne discipline. Disciplina pa pomeni tudi slogo, enotno voljo. Discipliniran narod je neuničljiv, neranljiv narod... Največji zgodovinski pomen Tyrševega dela pa je v tem, da ni vezano na čas. Vzrašča sicer naravno iz dobe, ni pa mišljeno za razmere ene dobe, nego za večnost.« Nihče manjši nego prezidemt ČSR dr, T. G. Masaryk je označil Tyršev program za sintezo plemenitega češtva s čistim človečanstvom. Upati smemo, da bodo dosegle popolno zmago, ki pomeni: lepoto, moč, svobodo in mir. Stran 4 lKarTPor&f »V E C E R N T K«? Jutri Naš narodni problem z drugih vidikov ODKRITA BESEDA NARODNJAKA K NAŠIM ČLANKOM O NEMŠKUTAR- JENJU IN RAZNARODOVANJU. V M a r t T> rt rti. dne 15 X. 193* mtaaitmKamamaamtsamsatSMis.-... ■ Spoštovani gospod urednik! V zadnjem času ste spet priobčili ne-Saj prav umestnih člankov o perečem narodnem problemu v našem mestu in okolici. Narodna nezavednost, renegat-stvo. mlačnost in brezbrižnost med niž-iimi in višjimi sloji se je tako razpasla, da grozi nevarnost za naš povojni rod, ki tone v valu raznarodovanja, kakor bi živeli še vedno v nekdanjih predvojnih časih. Vznemirjenje narodnjakov in ogorčenje zavednih idealistov je povsem umev-.10, saj so razmere res že tako žalostne, da ni več mesta za mehkobo in sentimentalnost. Preden pa izrečemo sodbo in uberemo pravilna pota, je — po mo-iem mnenju — potrebno, da pogledamo problemu do dna. da brezobzirno pretipamo in preiščemo r a k r a n o, ki sla-bi samobitnost naše severne meje in zavija nacionalno obzorje v temne, zelo . temne sence. . Kje so torej vzroki, da ostajajo vse . akcije za renacionalizacijo brez vidne-. ga učinka? Kdo je kriv, da se renegat-stvo širi in da je povojni rod skoraj prav tako ponemčen, kot je bilo to v Mariboru za časa črno-žoltega strahovanja? Padli so v člankih očitki na naslov posameznih stanov v našem mestu, čitali smo ostre sodbe nas samih, češ. bili smo popustljivi, tolerantni in — hlapčevski. Posledice nosimo — sami! če smo odkriti in si izprašamo vest ter se poglobimo v položaj, pridemo do povsem drugih zaključkov! Zlasti oni, Vi smo doživljali germanski pritisk v predvojnem Mariboru. Dobro premišljeni načrti nemške ekspanzije so bili takrat v rokah vseh višjih deželnih in državnih inštanc. Maribor ni bil navadno »provincialno gnezdo«, marveč povsem svojevrsten in povsod protez i r a n steber za most do Adrije. Odnosi Dunaja in Gradca do Maribora in Spodnje Štajerske so bili v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru taki, da so v ljudskih masah takorekoč podzavestno širili germanizacijo Uspehi so bili — kot vidimo in čutimo žal še danes — neizpodbitni. Ko je po osvobojenju Maribor postal važna obmejna narodna postojanka, bi se bili morali tudi pri nas zavedati pomena in vloge, ki jo ima kot svojevrsten mejnik proti severozapadu. Če bi se bili oklenili vzgleda samo naših bivših tlačiteljev in bi bili v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru ubrali za Maribor in njegovo ozemlje posebna pota, bi bil položaj danes povsem drugačen. Na žalost so se nešteti naši narodni delavci zaman trudili, da bi na višjih me- stih zbudili razumevanje za svojevrsten položaj Maribo r a. V strankarskih borbah je utonilo vse zanimanje za narodno-obmejne proble me, celo bratska Ljubljana je razočarala in poznejši poizkusi z oblastno samoupravo so kmalu doživeli likvidacijo. Maribor je bil leta in leta navezan sam nase, kakor ga je osvobodil sam mariborski junak Vojanov... Z grozo in strahom smo tekom let opazovali in se osamljeni borili proti podvigu nemštva v naših krajih. Mi smo videli pretečo nevarnost, drugod je niso hoteli videti! Renegati so celo dobivali potuhe in z novo silo pripravljali tla germanizaciji ... Ali je po vsem tem nerazumevanju svojevrstne misije Maribora še kaj čudnega. če so nacionalne, kulturne, socialne in gospodarske razmere privedle naše mesto in okolico v položaj, kot je danes?! N a c i j o n a 1 n i delavci predvojne dobe niso nikdar dobili zasluženega priznanja. V dobi strankarskih borb so bili celo preganjani ter družabno in materialno oškodovani. Nemci in renegati so si tekom let znali po čudnih potih pridobiti veljavo in greben jim je začel rasti bujnejše kot kdaj poprej. Tudi v družinah naših »narodnjakov« je nemščina prišla zopet do veljave. Po stari navadi so radi tega tudi nižji sloji vztrajali na svojem nekdanjem stališču: če dame in otroci višjih uradnikov govore nemško, zakaj ne bi mi, ki smo že — od prej navajeni. Vzgledi vlečejo... Tudi v kulturnem pogledu je stanje od nekdaj obupno. Mariborsko Narodno gledališče ni nikdar moglo na višjih mestih doseči pozornosti, ki mu gre po svoji poziciji kot kulturnemu stebru v obmejnem mestu. Neprestane krize so dobrodošle nemški kulturni orientaciji, ki jo podpira še izključno nemški »ton-film«, nemški tisk, inozemski nemški bralni krožek s 300 člani, bližnja graška radijska relaisna postaja itd. Ljubljana, zaverovana v svojo neogroženost, vsega tega ni videla in razumela nikoli... Kaj še le kje drugod! Šolstvo je z nemškimi vzporednicami doseglo koncesije, o kakršnih se našim zasužnjenim bratom *v Primorju in na Koroškem še sanjati ne sme! Gospodarske razmere so z de-montažo neštetih mariborskih uradov prišle v obupen položaj. Zlasti slovenska obrt, trgovina in industrija, ki nikoli ni razpolagala z velikim kapitalom, je bila hudo prizadeta. Nasprotno so nemški gospodarstveniki malo utrpeli, zato so lahko kopičili kapital in ga nalagali v — tujini. Kljub temu so kot »meceni« in »petičniki« kmalu prišli v mariborsko narodno družbo- ki jih je začela čislati in visoko ceniti. Zaradi enega se prav nič ne sramujemo zatajiti svojega materinega jezika še danes. Zopet nov vzgled za — nižje sloje, tavajoče v narodni nezavednosti! Nemška finančna moč je kmalu po prevratu postala faktor, preko katerega se narodni Maribor ni mogel dvigniti. Nihče ni hotel tega razumeti in posledice so — neizbežne na vseh področjih. Socialne razmere kažejo prav tako značilno sliko nemškega upliva. Utrjen in ob dejstvih poglobljen čut nemške potence je sam ob sebi usmerjal duhovno orientacijo vseh slojev, izvzemši maloštevilne trdne hrbtenice narodnjakov, ki niso klonili nikoli. Delavec z znanjem nemščine je imel prednost pred Slovencem, tujci pred domačini, ponemčenec pred narodnjakom. Bogve odkod se je razširil glas o manjvrednosti slovenske obrti in trgovine. Rdeča »internacionala« se je ogrnila z nemškim plaščem in dvignila v delavstvu nemško zavest. Skratka: razmere na vseh področjih so bile usmerjene po svoji neizbežni nuj- nosti v tujerodno smer. Zato smo danes v položaju, ki ste ga slikali v priobčeni# člankih. Že v preteklih letih smo nešk' tokrat opozarjali merodajno javnost 113 preteče nevarnosti. Dolžnost vsega11' roda bi bila, da nudi Mariboru vso P®‘ moč in da prizna važnost svojevrstne#1 njegovega položaja. Razumeti bi mora]1 da v Mariboru in okolici niso mogoč* one metode, kakor so v Ljubljani. Mariborski narodnjaki (ako se tudi pridružijo vsi železničarji) položaja ne w mo mogli izboljšati, če ne bomo vsi l nasprotniki vred!) občutili v c* 1 o t n e m narodu, na vseh merodaPJ mestih razumevanje položaja, ki ga Maribor kot ogrožena obmejna P°s janka! V zadnjem času se borimo za va' jeniški dom, šolstvo in več prepotrebni uredb. Na žalost — brezuspešno. Sev#1 tudi o renacionalizaciji ne more biti 2°* vora, če nam manjkajo najnujnejši pr1®* močki. _ . Toda stvar je resna! Iz spoznanja-je za narod izgubljena ena generacij izvira dolžnost, da rešimo, kar se še f šiti da! —čan. Ob splošni trgatvi Poročilo Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu o gibanju cen za vino in vinski mošt sporočamo : Gornja Radgona. Vinarska podružnica v Gornji Radgoni je priporočala oba-stvu, naj ne odredi termina trgatve v okolišu Gornje. Radgone pred 15. oktobrom; seveda naj bo trgatev ranih sort, kakor Portugalke in Bouvierjeve ranine tudi poprej dovoljena proti potrebni prijavi pri občinskem uradu. Priporoča vinogradnikom, da opravijo trgatev z največjo točnostjo. Radi dolgotrajne suše grozdje na nekaterih trtah ni dozorelo; tako grozdje je ostalo drobno, ovelo in kislo in se najde tudi na mnogih trtah, ki imajo sicer dobro razvito grozdje. Potrebno je zato, da se trga nezrelo grozdje posebej in porabi za domačo pijačo, ker kvari kakovost pridelka in tudi slabo vpliva na ceno. Ako ostane vreme do trgatve lepo, bo kvaliteta letošnjega pridelka zelo dobra. Vodstvo podružnice je radi tega, ker bo množina pridelka ne samo v Jugoslaviji, namreč tudi v vseh drugih vinorodnih deželah zaostala za lanskim pride kom, mnenja, da se bo za vinske mošte, ki so pozno in čisto spravljeni, dosegla cena ne pod Din 3.— za liter. Sortirani mošti posameznih vrst se morajo višje ceniti. Grozdje se naj ne prodaja pod 2 Din za kilogram. Dolnja Lendava; V dolnjelendavskih goricah se je vinska trgatev pričela te dni. Okrajno glavarstvo je sporazumno z vinogradniki odredilo 3. oktober kot pričetek letošnje splošne trgatve. Boljši vinogradniki so čakali do 10. in še dalje. Z uradno določitvijo pričetka trgatve5 je letos trgatev pričela dva tedna kes11* je, ker so lani vinogradniki pričeli gati že sredi septembra. Po Kostem#1 burški tehtnici merijo mošti sledeče K0, ličine sladkorja: laški rizling ...... 20.4 silvanec ........................19.7 medenka.......................19-1 m. frankinja..................21.9 Portugalka .................... Gostilničarji kupujejo mošt zagost11® liter po 3 Din. Splošno bo letošnja " gatev prav dobra, kvalitativno celo b™' ša kot lani. Zaloge lanskega letnika so že popo'-®°j ma pošle. Cene lendavskim vinom so do 3 Din liter; v gostilnah ga pa PlaC jejo še 8—16 Din. Konjice: Mošti zaenkrat še niso v Pr metu. Cene lanskih vin so pa z oZ*r 3ne T5. X. 1932. -&z-■•-- TiriTBTl || rilBMIBBMMMMi MarTEorsEl »VECEKNTR« Tufra BMHMinMn BMBlBPMMMBMBBaBHBBIIiiMi Stran S. «awammm šojam si sporočiti cenjenemu občinstvu, da sem otvoril špecijalni radio salon, kjer so razstav- ljeni vsi Philips-ovi proizvodi. Radio-Service se bo vršil po dobro izšolanem osobju. E. PETELN, MARIBOR. GRAJSKI TRG 7 Šport ^ORTNE PRIREDITVE V NEDELJO. Ob 9 -• na igrišču ISSK Maribora: Pri jamska nogometna tekma SK Železnini tnladina:SK Svoboda mladina. tO. na igrišču ISSK Maribora: Pr-Jgfcvena nogometna tekma SK Mura ^'Murska Sobota) :SK Svoboda. 13. na Glavnem trgu: Start k motorističnemu lovu na lisico. (Prireditev 06 ■ motociklistične sekcije »Peruna«). 13.15 na igrišču ISSK Maribora: Po- /ja!na nogometna tekma SK Ilirija 'Ljubljana) mladina:ISSK Maribor mla o?lna- n 11-45 na igrišču ISSK Maribora: Pr- ^nstvena nogometna tekma SK Ilirija '*-)ubl}ana):SK Ra pid. Ilirija :Rapid. se odigra ob 14.45 na igrišču Maribora važna prvenstvena tek-SK Rapid trči na najnevarnejšega |ia^r°lnika SK Ilirijo iz Ljubljane. Ljub-1*« . ani so minulo nedeljo pokazali, kaj J°- Porazili so ISSK Maribor s 3:2. HomK-a s'*a lliriie Je v napadu- ki igra lep ftbinacijski, poleg tega zelo prodoren ^Romet; odlična je tudi krilska vrsta, '■i i? branilca odlikuje silen start. Za .r'*Bjo tekmo vlada v Mariboru pre- aie zanimanje. Rapid se je za to teksta .meliito pripravil. Nastopil bo v po-ilrKu,' German, Barlovič, Flak, Seifert-m !;> Golinar, Heller, Baumel. Prinčič-j tramka in Pišof. Upati je, da bo Rapid j. Postavo boljše odrezal, kakor dose-J.ln da se mu bo jutri posrečilo izvoje-J časten rezultat. Preri sodd g’ dr‘ P'aninšek; v atekini pa nastopijo juniorji ISSK Ma- ribora in SK Ilirije v finalni borbi za pokal, ki ga je razpisala SK Ilirija. Tekmi se odigrate ob vsakem vremenu na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. SK Železničar- nogometni odsek. Jutri, v nedeljo ob 5. zjutraj naj bodo naslednji igralci na glavnem kolodvoru za odhod v Ljubljano: Bačnik, Wagner, Ronjak, Frangeš I, Glavič, Konrad, Pavlin- Eferl, Golinar, Pezdiček in Frangeš III. Pišof vstopi v vlak v Celju. Opremo si naj vsak igralec oskrbi pri prostorni-ku. Načelnik. Skavtizem Jamboree 1933. Iz informativne brošure, o kateri smo že poročali, posnemamo še naslednje podrobnosti o prihodnjem velikem sestanku skavtov vsega sveta, ki bo meseca avgusta leta 1963. v Godolloju pr; Budimpešti. Jamboree (izg.: džembori), ki se vrši vsako četrto leto, predstavlja veličasten dogodek med skavti vsega sveta, priča o razvoju skavtizma in vzpodbuja k novemu delu in naporu. Hkratu pa je jamboree tudi postaja na poti k svetovnemu bratstvu in znak svoje dobe. Prvi jamboree je dal vzpodbudo, da se seznani občinstvo s skavtizmom in s skavtsko idejo, delom za svetovni mir in pobratenje narodov; drugi v Kopenhagnu je bil dokaz moči, ki jo rodi prijateljsko sodelovanje: tretji jamboree leta 1929. v Birkenheadu v Angliji je pa bil jubilej, demonstracija skavtskih množic v proslavo polnoletnosti skavtskega gibanja (ustanovljena je bila skavtska organizacija leta 1908). To, kar pričakujemo od četrtega jam- boreeja, je povečanje zaupanja, moči in vere v boljšo bodočnost, povečanje vo je sedaj, v času hude svetovne krize. Mi vsi želimo, da si izboljšamo svoj položaj vsestransko, hočemo se iznebiti vsega nepotrebnega, da se lahko povsem posvetimo glavnemu: vizgoji mladine, izboljšanju človeštva in delu za svetovni mir! Po ugotovitvi šeste mednarodne skavtske konference (1. 1931 v Badnu pri Dunaju) izgubljajo jamboreeji vedno bolj svoj pomen kot sredstva za razširjanje skavtstva ter so na tem, da se pretvorijo v skupen poletni tabor, ki pa naj bo kolikor mogoče samostojen. V takih taborih se bodre po načelu narodnih običajev in v mednarodnem bratstvu dobri osebni odnošaji med udeleženci. Madžarski skavti upajo, da so našli v Godolloju kraj, kjer je jamboree lahko organiziran po teh načelih: z mirnostjo četnega poletnega tabora in z vsemi privlačnostmi pravega jamboreeja. Kot simbol tega tabora smo izbrali iz starih madžarskih legend in pravljic čudežnega jelena, ki ima sloves, da vodi vojake v nove in bogate pokrajine. Sedaj se je »čudežni jelen« zopet prikazal, da bi privabil skavte, viteze našega časa, iz vseh vetrov v Godollo, da tam taborijo v kraljevem parku, toplo sprejeti od svojih madžarskih bratov. Nekoč je bila prikazen jelena znamenje bodoče izpremembe na bolje in zato veselo pozdravljena; upajmo še mi in trdno verujmo, da nam jamboree 1. 1933. pripravi najbolje, ne samo skavtstvu, ampak vsemu človeštvu! — Grof Pavel Telekl, vrhovni taborovodja, častni chief-scout madžarski in član mednarodnega skavtskega komiteja. ■ llliljligg jahajoča samaritanka V ameriški državi Texasusodali sestram Rdečega križa konje, da morejo obiskovati ponesrečence in bolnike tudi v sa-motnejših krajih. Prvič so uvedli to novo službo jahajočih samaritank o priliki zadnjih velikih povodnji. Obnesla se je baje dobro. Snominlaite te CMD tijena ženitev ‘Roman 25 ^ le bilo še prav tako kakor te-^ 'ou° Se pos'°vila Tahaapairova du-a tega sveta. Leseni zaboji so stali fcale^h mestih; poleg njih so se dvi-aSiir name^ene 80 bile tudi Se tilu6, °d stropa doli je pa visela sve-»b 1 kokosovim oljem. Rarahu je bila tn0 ‘tvi odnesla s seboj v Papet sa-te^.^ko Sveto Pismo svojih starih SOv. ptem SVa nadai!jevala svojo pot, vo-i}],0 Vse dalje in dalje v senčnato do-^lužujoč se ozkih steza, obkro-jj"1 od visokih skal. sij^i en* uri hoje navkreber sva že za-i\)tea oiočno zamolklo bobnenje slapa, line SVa dospela v žre’o mračne kot-katero se potok Fataua spušča Ve vii!,0Sromen srebrn čurek z vrtogla-^ ne 300 metrov. ^fohpdnu *ega ^rela se te nudd 0čem ^ Se . Prizor. Namakano po silnem sla-JavariJe Vzpenia!o po stenah kotanje nc-jastlinstvo; po skoraj gladkih t»vC| Pečinah so pezali košati prapro-Jiahovi • da*te gori pa so se oprijemali aMjir> m drugi zajedalci. Na milijarde ^ob0u razbita voda se je spuščala v akor (! kotanjo kakor dež in ob straneh Pela megla. Vse pa je nepopisno šumelo in besnelo. V žrelu slapa se je zbirala razbita voda znova v kotanje, ki jih je bila izdolbla v dolgih stoletjih, potem se je zlivala v skupno strugo in tekla dalje kot potok med gostim pragozdom tropičnega otoka. Drobna rosa jef pokriva’a kakor ogromna megla vso okolico. Nebo, ki se je bočilo nad nama, sva videla kakor da bi ga gledala iz .globokega vodnjaka; še bolj fantastični pa so se nama zdeli vrhovi gora, ki so se izgubljali v sivih oblakih. Kar je Rarahu najbolj omamljalo, je bilo večno gibanje vode in rastlinstva v tej sicer tako mrtvi in odljudni samoti. In vse to je povzročala neživa materija, sledeča zakonom narave, postavljenim in določenim že ob začetku sveta. Potem sva krenila na levo, po kozji stezi, ki se vije gori v gore. Šla sva pod streho vej velikih dreves; stoletni orjaki so dvigali okoli naju svoja vlažna zelenkasta debla, gladka kakor ogromni marmornati stebri. Lijatie so se vile na vse strani in košati prapro-tovci so širili svoje krone, izrezljane in narezljane kakor čipke. Še više gori sva našla grm vrtnic, ves poln prelestnega cvetja. Bengalske rože so cvele tam v vseh barvah in v velikih množinah, tla so pa pokrivale kakor pestra preproga gozdne jagode, človeku se je zdelo, ko da je prišel v začaran vrt. Rarahu se ni bila nikoli vzpela tako visoko; občutila ic tam nekak nejasen strah, strah pred gozdno in gorsko samoto. Lene Tahitke ne hodijo nikoli v notranjost svojega otoka, ki jim je prav tako neznana, kakor Evropa. Moški pridejo tako daleč le malokdaj, pa še to samo zato, da berejo divje banane in sekajo drevesa, ki dajejo dragocen les. Kljub temu se ji je zdelo gori tako 'epo, da je bila vsa očarana. Spletla s; je venec iz najlepših rož in se nič ni brigala za trnje, ki je paralo njeno obleko. Med vsem rastlinstvom, ki sva ga videla na tem izletu v gore, so naju zanimali najbolj praprotovci s svojimi ogromnimi vejami vseh mogočih barv. Tako sva se ves dan vzpenjala v neznane kraje, kamor ni vodila nobena steza več; pred nama so se kdaj pa kdaj porajale globoke doline in svoja žrela so odpirali črni in kaotični nrepadi; zrak je postajal ostrejši in dospela sva do velikih oblakov z lepo zarisanimi oblikami, ki so mirno dremali, prislonjeni k gorskim vrhuncem, eni pod nama, drugi nad nama. XX. Zvečer sva prispela gotovo že do sredine otoka Tahitija; pod nama so se v prodornem zraku črtale vse ognjeniške razritine in vse razpenjene hrbtenice nižjih gora ter njihovih odrastkov. Strahoviti plazovi bazalta so se spuščali od nekdanjega žrela na vse strani, vse doli do morskih obal. Mimo tega še oni ogromni modri ocean! Obzorje je bilo tako visoko, da se nama je zaradi znane optične prevare zdelo, kakor da bi bila vsa ta ogromna množina vode globoko izdolbena. Linija morja se je dviga'a preko najvišjih vrhov: nad njo se je vzpenjal s svojo veličastno mračno glavo samo Oroena. velikan tahitskih gora. Povsod okoli in okoli otoka se je pa risal na modri površini Tihega oceana bel in meglen pas, prstan obrežja, na katerem se valovi večno lomijo na koralnih plitvinah in sipinah. V daljavi sva videla otoka Tubuema-nu in Mooreo; nad njunimi modrimi gorami so lebdeli mali oblaki neverjetnih barv, ki so se zdeli ko da so obešeni v brezkončnem prostoru daljine. S tiste velike višine sva opazovala vse one veličastne Tazglede oceanske narave, kakor da sploh nisva več na zemlji. Prizor je bil tako vzvišeno lep, da sva onemela od prevzetja^ in tiho sedla drug k drugemu na ploščato ba-zaltno skalo. »Loti«, me je vprašala Rarahu po daljšem molku, »kaj misliš?« (E Loti, e aho ta oe manao iti?) »Na marsikaj«, sem ji odgovoril, »česar ti ne bi mogla razumeti .. Mislim, mala moja prijateljica, da so po teh silnih morjih raztreseni arhipelagi, naseljeni s tajinstvenim ljudstvom- ki je obsojeno na skorajšnjo smrt; da si ti otrok tega primitivnega ljudstva in da sedim jaz sedaj s teboj na najvišjem vrhuncu enega teh otokov, jaz, sin starega sveta, rojen na nasprotni strani zemeljske obie, in da te — ljubim... POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR. NARODNI DO Ustanovljena 1. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7*/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. Rentni davek plačuje iz svojega. Sadno drevje v jeseni sajeno, doseže vegetacijo za eno leto v naprej. Naročite takoj pri: »Drevesnica Rosen- berg«, Maribor. Tržaška cesta 64, kjer dobite prvovrstna drevesca .vseh vrst po znižanih cenah. 3410 Natakarica pridna in poštena, vajena vseh del išče službo. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Takoj«. 3379 4sobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami v novi zgradbi oddamo s 1. novembrom. Naslov v upravi »Večernika«. 3309 Gostilno »Pri stari lipi« v Sv. Miklavžu, ob glavni cesti, eno uro od Maribora oddam v najem s 1. novembrom. _______________________________________ 3395 Učitelj daje instrukcije. Maribor, Krekova ulica 14, vrata 9. 3139 Podstrešno stanovanje (sobo in kuhinjo, drvarnico v podstrešnem oddelku, elektrika) oddam dvema osebama. Mesečno Din 200.—. Studenci, Cankarjeva u4. 7. 3435 Učit. abiturientinja daje instrukcije v vseh predmetih (razen klas. jezikov in •francoščine) srednjih in osnovnih šol. Predvsem matematika, nemščina. Cenj. ponudbe na upravo »Večernika« pod »Volja«. 3419 Rabljene »Singer« šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje proda poceni mehanična delavnica Rupert Draksler. Vetrinjska ul. 11. 3416 Primerne cene za današnjo krizo! 2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 psiha z brušenim ogledalom, 2 tridelne afrik madrace, 2 žična vložka, 2 flanelasti odeji, 1 otomana, vse za Din 3950.. F. Novak, Vetrinjska 7, Koroška 8. 3413 Grozdje »Izabela« se prodaja v Studencih, Slomškova ulica 17, kg Din 2.—. 3418 •Novo. moderno spalnico, belo emajiirano-za Din 2.000 proda mizarstvo, Miklošičeva ulica 6 3425 Gospoda sprejmem na stanovanje. Slovenska ulica 28. Šmigoc. 3402 V gostilni Robin, Studenci, Aleksandrova cesta 29, danes in jutri pojedina jetrnih klobas‘ in pečenic. 3426 Spalnica nova še nerabljena, £ postelji, 2 nočni omarici, omara, miza in 4 stoli na prodaj. Naslov v upravi. 3707 Svetlo masivno spalnico z vložki in madracami, rdeče plišaste odeje, preproga 2X3 m s predpostelj-niki, stor (ročno delo) in drugo, vse skoraj novo, ceneno na prodaj. Ruška cesta 29. 3409 Lokale in eno garažo takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2827 Jos. Tichy I Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, te'.. 2756. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 Mala parcela v magdalenskem okraju zraven sokolskega telovadišča na prodaj. Dam v najem tudi večjo njivo. Vprašati Koseskega ulica 117. 3411 Zivinozdravnik Šoštarič naznanja, da se je preselil v Vrazove 6 Gostilna pri „Zlatem levu" danes in jutri pečene jetrne i. krvave klobase Dobra vina. Se priporoča gostilničar Beranii. Novo otvorjena gostilna in restavracija „MESTO LJUTOMER" v Vetrinjski ulici v hiši g. Kirbiša nudi in priporoča pmtsa pivsmtaa 1 uloiseiska vina In izborna topla in mrzla jedila. — Za obilen obisk 3434 se priporoča gostilničar Štiblar. Opravilna številka; E IX 2991/32 7 Dražbeni o Sobo, lepo in zračno oddam s. 1. novembrom boljšemu gospodu ali zakonskemu paru. Trubarjeva ulica 5, pri Engler. 3401 Oddam s 1. novembrom dve sobi, kuhinjo.Jn shrambo, za Din 450. Kolenc, Tržaška cesta 5 (začetek Tezna). 3398 Izurjeno pletiljo v kroju in nogavicah takoj sprejme strojna plenarna, Frankopanova 5. 3422 Na prodaj glasovir Mignon (Stutzfliigel) Koroška cesta 20. vprašati v trgovini. 3423 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Koroška cesta 41 I. 3403 Sobo, opremljeno s posebnim vhodom oddam. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno. 3431 Sobo in kuhinjo oddam. Studenci, Frankopanova ul. 4. 3404 Prva mariborska zasebna kuhinja, Slovenska ulica št. 28. pod spretnim vodstvom, sprejme še abonente Za o-bilen obisk se priporoča lastnica. 3021 V gostilni Seifried, Aleksandrova c. ^ v nedeljo koncert. Prima staro vin®, sortirano liter Din 6.—, čez ulico 0' 5.—, jabolčnik Din 1.50 liter, dolg kuhinja, sladki vinski mošt. Za obu® obisk se priporoča cenjenim gos^. j se gostilničar. Pisarniški, munfakturni in špecerijski ^ inventar ugodno takoj na prodaj. A "j. sandrova c. 45. Stanovanie, sestoječe iz 4 sob in Pr'1 oddamo s 1. nov. 1932 v najem. AP -šati pri Kmetijski eksportni l Aleksandrova c. 34 II. ' Hiša na Aleksandrovi cesti štev 34 v Mariboru last konkurzne mase tijske ekzsportne' zadruge se of, .fo proste r.oke ne pod cenilno vredno-Din 855.000— proti takojšnjemu P Čilu v gotovini netto. Ponudbe je' viti do 21. trn. ob 12. uri pri £onvJ||i, nem upravitelju dr. Maksu Snua-odvetniku v Mariboru.. Alekšanar cesta 28, ki daje tudi vse informacij Bučno olje, sveže od nove žetve priporoča Hochmilller: tovarna bučnega olja, ^ ribor. Taborska ulica. >• Ma' Opravilna številka E IX J ni Dne 28. novembra 1932 dopoldne ob 10. uri bo P11 podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga Ješence vi. št. 311 Cenilna vrednost; Din 7.728’40 Vrednost pritikline — Najmanjši ponudek: Din 5152*26 bi* V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je na na uradni deski sodišča v Mariboru. s . Okrajno sodišče v Mari bom, oc d« _________________________ dne 27. 9. 3932. jj Opravilna številka E IV t 0°^ ražbeni 318» Dne 16. nov. 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k o. Digoše vi. št. 68 Cenilna vrednost 81 018 55 Din vrednost pritikline; 2 845 Din najmanjši ponudek; 54 012*36 Din V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okralno sodišče v Mari' oru, odd. IX. dne 16. septembra 1932. Dne 11. novembra 1932 dopoldne ob 8. uri bo^ podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremi Zemljiška knjiga k. o. Počehova vi. št. 7 k. o. Počehova vi. št. 8 k. o. Hranca vi. št. 3 Cenilna vrednost: k. o. Počehova vi.št,7 Din 52.7$^ k. o. Počehova vi. št, 8 Din 496.2 rij k. o. Hranca vi. št. 3 Din 109.6 Vrednost pritikline: Din 56.118’32 Najmanjši ponudek: za vi. št. 7 Din 35.160'-- za vi. št. 8 Din 330.813 60 za vi. št. 3 Din 73.212'96 ^ V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je | na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IV, Okrajno sodišče v Mariboru, odd. dne 27. 9.1932 v M a n 5 »Tlj 3tffe IS. X. 1932; . Marib« vVE C ER NIK« Jutra Siten Selitve vfkladiščenja s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi izvršuje najcenejše Prva jugosl. transportna d. d. SCHENKER & CO. MARIBOR, St. 190.092 Narodna banka Kralie-*me Jugoslavije kupuje Dredvoini srebrni denar Eo naslednjih cenah: 1. Srebrne dinarje Din 16.— za 1 kos od 5 Din Din 6.— za 1 kos od 2 Din Din 3.— za 1 kos od 1 Din Din 1.50 za 1 kos od 0.50 Din. , Po teh cenah se odkupujejo tudi drugi predvojni sre-“hii novci, kovani po predpisih latinske konvencije 'lr- franki, it. line, rom. leji, bolg. levi in grške drahme). 2. Srebrne avstro-ogrske krone Din 15.60 za 1 kos od 5 kron Din 6.— za 1 kos od 2 kron Din 3.— za 1 kos od 1 krone. po teh cenah se odkupujejo tudi srebrni perperii. 3. Srebrne avstrijske forinte. Din 8.— za 1 kos. 4. Srebrne tolarje Marije Terezije Din 16.80 za 1 kos. Srebrne ruske rublje skovane pred in po 1. 1886. Din 13.— za 1 kos od 1 rublja Din 6.50 za 1 kos od 0.50 rublja. 6. Srebrne nemške marke Din 17-50 za 1 kos od 5 mark Din 10 50 za 1 kos od 3 mark Din 7.— za 1 kos od 2 mark Din 3,50 za 1 kos od 1 marke Din 1.75 za 1 kos od 0.50 marke. 7. Predvojni srebrni turški denar Din 14.40 za 1 belo medžidijo Din 7.20 za pol bele medžidije Din 3.60 za četrt bele medžidije Din 1.40 za 1 kos od 2 grošev Din 0.70 za 1 kos od 1 groša. e o g r a d, 13. oktobra 1932. 3417 Splošna zavarovalna družba Jugoslavija Glavno zastopstvo: Maribor, Ulica 10. oktobra St. 4 priporoča: I zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodam, življensko zavarovanje in jamstveno zavarovan e. V soboto, dne 15. oktobra bo v gostilni „Prl zelenem sidru1*, Pristan 1 otvoritveni koncert 3394 Prvovrstna vina, izvrstna kuhinja. — Za obilen obisk se priporoča gostilničarka Zovija Stibilj, por. Mencinger Meljska cesta 16 — Telefon 2044. mn Priporočamo znamke „Labud“ priznano izdatno pri uporabi. „Kluft“ volna 10 dks Din 12‘- 4kratno zvita, skoro neraztrgljiva, posebno primerna za kratke nogavice, palčnike ir dokolenice. „Teka“ volna za jopice 10 dkg D 18*- 4kratno zvita, eno in večbarvna, za puloverje in jopice zelo pripravna. •.Friesia"1 5 dkg Din 9’- 2kratno zvita, v vseh modnih barvah. Izdatna volna za bluze, čepice itd. .Srebrni Iabud‘ 5 dkg D12'* dvakratno zvita, svileno se bleščeča, za otroške oblekce, čepice, zelo mehka in prijetna. Novi zvezki za pletenje so dospeli! C. BUdefeldt, Maribor 3345 Gosposka ulica 4. Prvovrstna sadna drevesa in cepljene trte se zastonj sicer ne dobijo, pač pa po zelo znižanih cenah pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. V zalogi vse priporočljive sorte. — Zahtevajte cenik! 3303 Trboveljski in stanovski premog bukova drva, koks, likalno oglje, kolobarje, dobavlja najceneje J. Waiganda nasl., Frančiškanska ul. 11 Nedeljo 16. okt. v gostilni „Vesell kmet“ Žohar, r^ška cesta. Pristna kapljica, Tscheliggijevo pivo itd. Za obilen obisk se priporočata gostilničarja. V nedeljo, dne 16. oktobra pojedina pečenih klobas in na rainju pečenega prašiča. 3412 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih l AUTO- PNEUMATIKA SVETOVNE ZNAMKE LRELLl V ZALOGI V VELETRGOVINI M. OSET. MARIBOR GLAVNI TRG USODA LJUDI! Prosluli astrolog profesor Helčn se Je odločil Izgotoviti Vam brezplačno Vaš horoskop. Slava prof. Helčna le tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjati nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi Imeni gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo Itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite tc gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?, Zvezde govore resnico! Citajte, kar Vara piše sam profesor-astrolog Helčn, Spoštovani prijatelji! 2e ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, Je bil moj tu* kajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje horoskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje, Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošeni. Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kar Je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi. To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml svol naslov, poklic, dan, mesec In leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več, nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost in v zameno za moje stroške ml priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj zavod tako-le: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-Vlnograde. Sleszkč 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru In zbranih misli. (Prof. Helčn je star 86 let.) Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo ln zaupanje ter sl bom prizadeval, ds> Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj prof. Helčn, astrolog. Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam Jih morda pripravlja usoda. 3g-* l|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>.llllllll>lllllllli>llllllllllllllll>llllllltllll>llllltltlllllllllllllllillli1^ Centrala : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica: C E I* 1 E nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA 36- 1 Sprejema vloge na Knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči sca vloge pri tej hranilnici Dravslce banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle ločno in kulantno '''^ihIhiiiiiiiiiiiiimiiiii tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiMiiiiiniininniiniiiiniiHniiinHiiHuiiniiHiniiiHtnninmunnniiiUHimMiumninHnnitiiiiiiiiiiiiiiiiiMini^ Močne veza Din 1.— Par Najboljša krema 4,— Din škatlja Vrsta 2851—05 Čeveljčki iz laka al! rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19—26 Din 35.—, 27—34 Din 49.—. 35—38 Din 69.—. Vel. 19-26 Vrsta 3661—00 Otročičkom za jesen, visok čeveljček iz boksa s podplatom iz krupona. " Vrsta 7045 Copate, v katerih morete delati v kuhinji in oditi na hladen hodnik. Topla tkanina in dober podplat s toplim vložkom n« dopuščata, da se prehladite. Otroške Din 25.—, ženske Din 29.—. Vrsta Po dnevnem naporu ppčutili se boste bolje v teh copatah iz volnene tkanine. Vrsta 7042 Tople copate iz volnene klobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki; obvaruje Vaše otroke prehlada. N rsta Lahek čevelj za telovadbo iz močneSa nega boksa. Ženski Din 35.—, otroški Vrsta 1845—03 Udoben čeveljček iz baržuna za urad in trgovino. Isti iz satena za isto ceno. Vrsta 3945—03 Udoben čevelj iz črnega ali rjavega boksa z' gumijastim podplatom. Trpežen za vsak štrapac, Za dnevno uporabo nenadomestljiv. Vrsta 3222 Evo čevljev za otroke, ki trgajo vse, kar jim pride na noge. Vel. 27—34 Din 39.—. 35—38 Din 59.—. Vrsta 1845-52 Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najboljšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz semiša —zado voljili pa tudi najfinejši okus. Vrsta 29. Lahek čevelj, v katerem se udobno fr dobrega črnega ali rjavega boksa. Vrsta 3925—03 Za gospodinje, ki rabijo močno obutev. Iz boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Vrsta 3162—00 Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z ne-raztrgljivim gumijastim;' podplatom. VeL 27—34 Din 39.—, 35—38 Din 59.—. Vrsta 193 ‘-jT Trpežen čevelj iz črnega ali rjavega b°0(Ifc z nepremočljivim gumijastim podpu* Primeren za vsakega, ki predvsem zan trpežnost čevlje(v. ■ o orrtsa tzt,, e e,' Vrsta .1845—05 Soliden in lahek čevelj iz najfinejšega laka. Najbolj prikltden za svečane prilike. Vrsta . • ir Soliden čevelj iz rjavem ali, črnega bnksa za dnevno uporabo. Prikladen za športni kostim. Isti iz laka Din 99.—. Vrsta 2842—05 Čeveljčki iz finega laka. Isti iz rjavcga‘ali črnega boksa za isto ceno. Podplat, iz najboljšega krupona. Vel. 27—34 Din 49.—, vel. 35—38 Din 69.—. Vrsta. Uid5—05 Okuscikitubliel: 0 '■ I1 i • -i;>v t alf črnega telečjega boksa. Prikladen za praznik in nedeljo. Vrsta'9875—05 Zelo okusen salonski čeveljček iz najboljšega laka z visoko peto. DANES SMO V STANJU OBUTI CELO DRUŽINO ZA TOLIKO DENARJA. KOLIKOR JE LANSKO LETO STAL 1 PAR ČEVLJEV. PREDITE V NAŠE PRODAJALNE. — PREPRIČAJTE SE. • - T p -4 MOŠKE NOGAVICE; ŽENSKE NOGAVICE: Močne za štrapac .... Din 5.— Močne za štrapac .... Din 8.— Debele volnene .... Din 7.— Fine flor...................Din 19.— Fine flor .................Din 10.— Iz čiste svile..............Din 25.— Naifineiši flor.............Din 15.— Iz Bemberg svile .... Din 35.— OTROŠKE NOGAVICE fine iz sukanca: vel. 2—4 Din 8.—, vel. 5—8 Din 10.—. vel. 9—11 Din 12.— NAŠ ODDELEK ZA NEGO NOG VAS BO OSVOBODIL NEPRIJETNIH ŽULJEV. Vrsta 39(>7 Ceve'j iz dobrega črnega boksa z {J® nvočljivim gumijastim podplatom. De>° mu človeku za praznik in nedeljo. Vrsta 5662-00 Otroški čeveljčki iz finega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 27—34 Din 69.—, vel. 35-38 Din 89.—. Stran *. HfufSSHEt *V E Č E R NI K« fJu?rS V Mariboru, dne 8. X. i%