PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Odprto pismo predsedniku dežele Antoniu Comelliju pred obiskom v SR Sloveniji Spoštovani gospod predsednik, čez dva dni boste vodili delegacijo dežele Furlanije - Julijske krajine na prijateljski obisk v Slovenijo. Srečali in razgovarjali se boste z najvišjimi predstavniki Socialistične republike Slovenije, spoznavali boste, kako si slovenski delovni ljudje urejajo življenje in boste pobliže spoznali osrednje slovenske kraje. V teh vrsticah bom skušal opisati občutke, ki jih imam kot Slovenec na tej strani meje ob Vašem obisku v moji matični deželi in pričakovanja, ki jih ob tem srečanju gojim. Ker upam, da: z menoj delijo enake občutke moji sonarodnjaki, se mi zdi prav, da to pismo tudi preberejo. Upam zato, da ne boste prizadeti, če se obračam na vas javno, preko časopisa. Predvsem Slovenci pozdravljamo to srečanje, ker sodimo, da bo prispevalo k večjemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju ter k poglobitvi sodelovanja in zaupanja. Več kot dvajsetletne izkušnje so nas prepričale, da so prijateljski odnosi med obmejnimi deželami temeljni pogoj za mirno in plodno življenje ljudi ob meji in da so lahko učinkovit vzvod za odnose do narodnih manjšin. Te naše izkušnje so potrdile tudi občasne o-hladltve, ki šo imele takojšen neprijeten odmev prav ob meji. Sodelovanje med SR Slovenijo in deželo Furlanijo Julijsko krajmo je že doslej bilo mnogostransko in tudi plodno, toda še ni doseglo stopnje, ki si jo večina prebivalstva želi, posebno mi Slovenci. Pravkar podpisani sporazum med Jugoslavijo in Italija odpira velike in nesiutene možnosti, da se sodelovanje na vseh -področjih okrepi in razširi. S pogodbo o meji, obveznostmi o zaščiti manjšin in s sporazumi o komunikacijskih povezavah, o pospeševanju medsebojnega gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema državama in obema obmejnima področjema, o ustanovitvi svobodne industrijske cone, o sodelovanju med lukami severnega Jadrana in o dolgoročni industrijski kooperaciji, so dani vsi pogoji, da se razvije novo obdobje v vsestranskih odnosih. Vsebina, značaj in duh sporazuma imajo tako širino in so tako projeci-rani v bližnjo in daljno bodočnost, da njihovo uresničevanje že danes narekuje nujnost sodelovanja na vseh drugih področjih, predvsem na kulturnem področju in v znanstvenem ter strokovnem sodelovanju. Ne glede na to, da bi se moral ta obisk izvršiti že pred letom in pol in bi tudi takrat imele obe strani mnogo vprašanj, o katerih bi se morali pogovoriti, si predstavljamo, da bo večina pogovorov, ki jih boste prihodnje dni imeli s predstavniki Slovenije, zadevala vsebino sporazuma in iskanje poti. kako čimprej to vsebino uresničiti. To je tudi prav, saj so nekatere pobude ostale doslej na pol poti. zato ker ni še prišlo do dogovorov med obema državama, druge pobude in uresničenje nekaterih nujnih potreb so iz istega vzroka ostale na papirju. Po drugi strani je pa realizacija drugih delov spo razuma tako kompleksna in zahtevna, da je treba takoj začeti z intenzivnim dogovarjanjem, zato da bodo v čim krajšem času uresničeni, Verjamemo, da postavlja že sam priston k uresničevanju gospodarskih delov sporazuma toliko vprašanj, da bi že to zadostovalo za razgovore.,, ki jih - boste imeli. Vemo pa, da se ob podobnih obiskih govori tudi o drugih stvareh. In prav na eno izmed teh Vas želimo, gospod predsednik, opozoriti v tem pismu. Pravzaprav ne gre za «drugo stvar», ampak za vprašanje, ki ga sporazum vsebuje in ki je doslej za marsikoga spadalo v kategorijo vprašanj, o katerih se ne bi bilo treba hitro dogovoriti. Gre za obveznosti do narodnih manjšin. Že v začetku bi rad'razblinil sleherni dvom, da varstvo narodnih manjšin 'ne spada' v delokrog dežele, da si to pravico lasti država in da za to z.elo, malo možnosti, da bi dežela Furlanija - Julijska krajina storila kaj tehtnejšega za slovensko narodnostno skupnost. Predvsem gre za politično vpra- šanje, ki se mu nihče v političnih razgovorih ne more izogniti. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da ni več tako, kot je bilo pred letom 1968, ko je vlada dosledno o-drekala to pristojnost deželi. Res ni dežela od takrat veliko storila za Slovence, toda premagano je bilo dosledno odklanjanje, kar potrjuje, da je zmagala širša in bolj korektna interpretacija 3. člena deželnega statuta. Očitek, ki se človeku ob tem vsiljuje, je, da se je dežela po letu 1968 omejila na obrobne zakonske določbe in ukrepe v korist slovenske narodnostne skupnosti in ni napravila nobenega pogumnega koraka za njeno varstvo. V novi situaciji bo dežela prvenstveno poklicana da uresničuje sporazum med Italijo in Jugoslavijo. To je tudi razumljivo ker se večina delov sporazuma tiče obmejnega ozemlja in bo njihova uresničitev prinašala koristi v prvi vrsti deželi sami. . Sam sporazum je zelo razčlenjen in obravnava različna vprašanja, toda dejstvo, da so se vsa ta vprašanja obravnavala in podpisala istočasno in dejstvo, da preveva v sporazumu želja, da pride do vsestranskega sodelovanja na vseh področjih in da se odstranijo vse ovire takemu sodelovanju, potrjuje povezanost vseh vprašanj in njihovo celovitost. Nedeljiv del te celote so obveznosti do narodnih manjšin, torej tudi do slovenske narodne manjšine v deželi. Sporazum odstranjuje politične ovire in nezaupanje med obema državama ter na široko odpira vrata tudi obravnavanju vprašanj slovenske narodnostne skupnosti in ukrepanju v njeno korist. Tudi ža to stvar je dežela poklicana, da prevzame glavno pobudo bodisi za stvari, ki jih lahko sama izpolni (seveda v mnogo širšem obsegu kot doslej) ali za tiste ukrepe, ki jih naj izpolni parlament. Zaradi vsega tega bo po našem mnenju moralo obravnavanje manj-š nskib problemov na vašem srečanju s predstavniki Slovenije imeti še večjo težo kot obravnavanje drugih vprašanj. Večjo težo zato, ker čakajo beneški Slovenci že 109 let na priznanje najosnovnejših na-rodnottnih pravic, goriški in tržaški Slovenci pa 30 let na take ukrepe države in dežele, ki bodo obvarovali njihov narodnostni obstoj. Za nas, Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini, bi bilo nerazumljivo če bi prišlo do hitre uresničitve priključkov avtocest, do u-resničevanja pobud v vodnem gospodarstvu ali celo do dogovora o uresničevanju svobodne industrijske cone in ne bi istočasno, recimo, mogli slovenski svetovalci v deželnem svetu, v goriškem in tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu govoriti v svojem jeziku, ali bi bilo učenje slovenskega jezika na obstoječih šolah Beneške Slovenije še vedno onemogočeno. Taka praksa ne bi bila samo nerazumljiva. ampak tudi nesprejemljiva. Ne bi hoteli biti razočarani nad tem, da bi poročila, ki bodo obveščala o pogovorih, ali da bi sklepi vašega obiska v Sloveniji samo govorili o pomembnosti zaščite narodnih manjšin, ne da bi za takimi izrazi zaznali obvezo, da bo dežela prevzela pobudo za globalno zaščito naše skupnosti in da bo v najbližji bodočnosti storila nekaj otipljivega. Vam in Vašim sodelavcem želimo prijetno bivanje v Sloveniji in u-spešne razgovore v korist prebivalstva dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije. S spoštovanjem BORIS RACE 12. DECEMBRA DAN BOJA ZA JUG IN ZA NOVE ODNOSE MED VLADO IN SINDIKATI VELIKO SINDIKALNO ZBOROVANJE V NEAPLJU V ZNAMENJU SOLIDARNOSTI VSEH DELAVCEV Sindikati bodo sostavili program za izkoriščanje denarja, ki ga ima vlada na razpolago, za smotrno preureditev industrije in večjo zaposlitev RIM, 6. — Sindikalne organizacije se pripravljajo na veliko sindikalno zborovanje, ki bo v Neaplju 12. decembra. Pričakujejo, da 'se bo zborovanja udeležilo 300.000 delavcev, od katerih jih bo 100.000 prišlo s severa. Spored-no s tem zborovanjem bo v vseh deželah na Jugu celodnevna stavka v industriji in kmetijstvu. Stavka in zborovanje bosta pod geslom: «Boj za nove odnose med sindikatom in vlado, ki mora dati jasne odgovore na dramatični položaj zaposlitve na Jugu». Pomen zborovanja in stavke so danes obrazložili sindikalni voditelji na tiskovni konferenci, ki je bila v Rimu. Povedali so, da bodo na tem velikem zborovanju za Jug dali pobudo za sindikalni boj, ki naj popolnoma spremeni dosedanji način vladanja in gospodarjenja v najbolj revnih predelih države. Vlada bo morala ob tej priložnosti pokazati, da je pripravljena na korenite politične in. gospodarske spremembe. Sindikalisti so še izjavili, da se industrijski delavci bojujejo proti nenadzorovani preobrazbi industrijske proizvodnje, za sindikalno nadzorstvo nad investicijami, ravnjo zaposlitve in nad decentralizacijo industrijske .dejavnosti. za preureditev proizvajalnega ustroja, kar je najtesneje povezano z bojem delavcev na Jugu, ki zahtevajo nov razvoj, ki bo sposoben, da ovrednoti materialne in človeške sile na Jugu. Kot je izjavil sindikalist Lettie-ri, so sedaj v teku pobude, ki jih srednjeročni program, vlade podpfTa, za zmanjšanje števila zaposlenih, kar bo še bolj poslabšalo položaj predvsem v južni Itabji. Zato bodo na neapeljskem zborovanju 'točno določili, kako je treba izvesti naložbe za večjo zaposlitev v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu, obenem pa bodo sestavili program za dela na Jugu, ki ga bodo poslali vladi, podjetjem z državno udeležbo in velikim zasebnim družbam. Na tiskovni konferenci so sindikati govorili tudi o vladnem načrtu izdatkov za industrijo in kmetijstvo, ki naj bi znašali približno 20.000 milijard lir, od katerih 6.000 mib-jard za dotacijske sklade za razvoj podjetij z državno udeležbo in F.NEL. 3.000 milijard za preureditev industrijske proizvodnje, 5.000 milijard za izredne posege, 4.000 milijard za kmetijstvo. Pri tem je sindikalist Lettieri poudaril, da se bodo sindikati odločno uprli ne- smotrnemu izkoriščanju teh ogromnih denarnih sredstev. Zato bodo na zborovanju v Neaplju sestavili zasilni program, da se zavaruje zaposlitev in da se ustvarijo nova delovna mesta za deset-tisoče delavcev na pedtočju javnih del, infrastruktur, kmetijst a in šolstva. Na tiskovni konferenci so sindikalisti odločno poudarili, da ne bodo več dovolili, da se zavlačujejo napovedane rešitve in da se bo moral boj z vlado nenehno nadaljevati. V odgovorih, ki so jih dali sindikalisti na vprašanja časnikarjev, je med drugimi zvezni tajnik CGIL Vignola pojasnil, da je sindikalno gibanje sedaj pred delodajalci, ki niso sposobni opravljati svoje vloge in pred vlado, ki ni v stanju, da bi nakazala, na katerih področjih je treba poseči z denarjem, ki je na razpolago. Vsedržavno zasedanje MUIS MILAN, 6. — Tukaj se je danes začelo vsedržavno zasedanje organizacije MUIS (Enotnega gibanja socialistične pobude). Zasedanja se udeležuje 300 delegatov in 200 gostov, ki zastopajo vse stranke ustavnega loka, sindikate in druge napredne in demokratične organizacije. Gibanje MUIS je nastalo, potem ko je večja skupina voditeljev in članov PSDI zapustila stranko, ki je že dlje časa zapustila dejansko socialistično politiko. Na zasedanju je imel poročilo tajnik gibanja Pilleteri/ ki je povedal, da so socialisti in da zato hočejo ostati socialisti in demokrati, ki se zavzemajo za razširitev socialističnega območja na notranjem in na mednarodnem področju. Zasedanje je pozdravil tudi milanski župan Aniasi (PSI), ki je poudaril velik pomen socialističnih in laičnih gibanj v sedanjem političnem položaju, gibanj, ki se sklicujejo na PSI. TRIPOLIS, 6. — Ameriška petrolejska družba «Occidental» je dobila od libijske vlade pooblastilo, da lahko načrpa 300.000 sodčkov nafte dnevno za prihodnja tri leta. niHiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiTtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SAMO NAVIDEZNA ODPRTOST KRALJA JUANA CARLOSA MHOŽltmARETACIJI ŠTUDENTOV IN DELA VCEV PO VSEJ ŠPANU! Popuščanje skrajni desnici - Poziv opozicijskih strank španskemu ljudstvu za strnjen nastop proti kralju in veljakom frankšstičnega režima Zahteva po imenovanju slovenskega načelnika kmetijskega nadzorništva MADRID, 6. — Kljub Francovi smrti in ustoličenju kralja Juana Carlosa, ki so ga vsi opisovali kot liberalnejšega politika, španski režim ni spremenil svojega tiranskega bistva. Dovolj je bilo, da se levičarska opozicija zgane in že je policijski represivni stroj stekel z običajno brutalnostjo. Sno-či je policija aretirala jezuitskega patra Francesca Garcia Sal-veja, ki je bil v okviru ukrepa o delni pomilostitvi pravkar izpuščen iz konkordatne kaznilnice v Zamori. Duhovnik je bil zaprt takoj nato, ko so agenti razpršili skupino mladih študentov, ki so se zbrali na železniški postaji Chamartin, da bi ga pozdravili. Skoraj istočasno so do zob oboroženi agenti vdrli tudi v dvorano madridske univerze, kjer so se študentje zbrali na nedovoljenem zborovanju. V ostrih spopadih je bilo šest mladincev huje ranjenih, več pa je bilo aretiranih. Sindika-listu Marcelinu Camachu ,ki je iimuniiiHiiiiiiiiiHiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinnmiuiiiiiiiiimimiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHm(*umimiia LEONE ZAKLJUČIL OBISK NA MALTI Predsednik Leone iimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiimHniiiiiiiiiiii» Kissinger v kratkem v Moskvi WASHINGTON, 6. — Ameriška diplomacija je' začela priprave za obisk državnega tajnika Kissinger-ja v Moskvi, ki je predviden za prihodnji teden. Namen obiska zunanjega ministra,ZDA je premakniti z mrtve točke pogajanja za omejevanje . strateške oborožitve, ki , so zastala, ko 'je Sovjetska zveza zavrnila zadnji ameriški predlog. V Washingtonu poudarjajo, da bo Kissinger predlagal sovjetskim voditeljem «nove ' prijeme», 'kar se bistveno razlikuje od novih predlogov, ki jih je državni tajnik že izključil v svoji tiskovni konferenci v začetku novembra. Jabolko spora so sovjetski bombniki «back-fire» in tako imenovane ameriške križarske rakete. Gre za orožji, ki niso na seznamu, ki sta ga Ford in Brežnjev ix>dpisala lani v Vladivostoku. Od rešitve spora je tudi odvisno potovanje generalnega tajnika KP SZ v ZDA, ki je bilo predvideno za konec leta, vprašanje pa je če je kompromis v sedanjem trenutku možen, saj ima Kissinger v svoji popotni malhi tokrat le malo adutov. RIM, 6. — Predsednik republike Leone se je nocoj vrnil z dvodnevnega obiska na Malti. Leone j a je na uradnem obisku na Malti spremljal zunanji minister Rumor. Ob zaključku obiska so v La Valletti objavili skupno sporočilo, ki pravi, da sta imela predsednik republike Leone in zunanji minister Rumor daljše pogovore s predsednikom republike in s predsednikom vlade Malte. Pogovori so se razvijali v prisrčnem in prijateljskem ozračju in so se dotaknili predvsem dvostranskih odnosov ter mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe državi.. še posebno so med pogovori poudarili, da je treba z vsemi sredstvi ohraniti mir na Sredozemlju. Zato so prišli do zaključka, da je treba pospešiti predvsem gospodarske odnose med državami podpisnicami helsinškega dokumenta in sredozemskimi državami, ki se niso udeležile konference v Helsinkih. Precejšen del pogovorov so posvetili položaju na Bližnjem vzhodu, ki ga je treba čimprej mirno rešiti. Poudarili so važnost in zadovoljstvo za nenehen dvostranski razvoj in sodelovanje na kulturnem, .znanstvenem in,tehničnem področju, kar. še bolj utrjuje soli-darost na Sredozemlju., BEJRUT, 6. —r Po enotedenskem premirju se je položaj. v libanonski prestolnici znova nevarno zaostril. Ostri oboroženi spopadi, ki so se davi vneli med skupinama muslimanov in desničarskih kristjanov, so do večera zahtevali od 70 do 80 žrtev, zaradi česar se že govori, da bo vlada znova uvedla I obsedno, stanje. bil pred nekaj dnevi osvobojen v okviru delne pomilostitve, je policija prepovedala vsakršen javen nastop, kar pomeni, da mu prepoveduje vsakršno pobtično dejavnost. Funkcionarji so zagrozili Ca-machu, da ga bodo takoj zaprli,. če si bo znova drznil na javno manifestacijo. O podobnih represivnih izpadih policije poročajo tudi iz Asturie, kjer sb bili včeraj aretirani števili delavci. Gre predvsem za rudarje, ki so se zbrali na železniški postaji v Mieresu, da bi pozdravili svojega voditelja Zapica, ki je bil tudi pravkar osvobojen. Agenti • so najprej razpršili delavce, nato pa so se odločili za množične aretacije, ko so se demonstranti zbrali na drugem mestu. Vzporedno z represivnim valom proti levici gre zabeležiti tudi nezaslišano popuščanje desnici in predvsem polvojaški fašistični organizaciji «gverilcev Kristusa kralja». Gre za organizacijo, ki je žalostno znana po svojih izpadih proti levičarskim politikom in sindikalistom. Med pogrebom znanega sindikalnega aktivista Luisa Caba Giorla, bivšega republikanskega župana Guadalajare in člana centralnega komiteja komunistične partije, je skupina zloglasnih gverilcev budno stražila, pripravljena, da poseže, če bi pogrebci uprizorili tudi najmanjšo manifestacijo simpatije s pokojnikom. Seveda pa v tem primeru policija ni imela za svojo dolžnost poseči in onesposobiti pretepače, kot tudi ni hotela preprečiti terorističnega izpada proti tehnični univerzi v San Sebastianu. Skrajneži so znesli svoj bes predvsem v u-radu patra Patxija Alluna, čigar knjige in študije o baskovskem jeziku so osnovno gradivo za poučevanje tega jezika v treh baskovskih pokrajinah. Spričo takega položaja so številne ilegalne levičarske organizacije naslovile španskemu ljudstvu poziv za miroljubno mobilizacijo vseh državljanov. Skupaj s strankami španske demokratične hunte so poziv pod-pisali zastopniki karlističnega gibanja, komunističnega gibanja, socialdemokratske stranke in delavske revolucionarne organizacije. Dokument poziva vse delavce naj strnjeno nastopijo proti naklepu sedanjega režima, da bi kljub Francovi smrti nadaljeval s politiko narodnostnega razdvajanja, ki jo vodijo veljaki frankizma. Podpisniki nadalje zaskrbljeno ocenjujejo špansko gospodarstvo in poudarjajo, da je dosedanja hberalizacija le navidezna, za njo pa se skriva namen Juana Carlosa, da ne spremeni ničesar. Ob koncu dokument poudarja, da bodo državljani pozvani k stvamejši akciji ob najbolj primernem trenutku med 10. in 16. decembrom. Izraz navidezne liberalizacije so tudi občinske vobtve, ki bodo po včerajšnjem sklepu vlade sredi januarja. Doslej so župane imenovali krajevni predstavniki «movi-mienta», odslej pa jih bodo volili. Pripomniti pa gre, da imajo po španskem zakonu volilno pravico le družinski poglavarji ter predstavniki, uradno priznanih organizacij, kar seveda ni mogoče-^stfvetiti z demokratičnimi volitvami. V ponedeljek kongres poljske delavske stranke MOSKVA, 6. — Tajnik sovjetske komunistične partije Brežnjev je danes odpotoval v Varšavo, na čelu številne delegacije, ki bo prisostvovala kongresu poljske delavske stranke. Gre za prvo potovanje Brežnjeva v tujino po zaključku mednarodne konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Kongres poljske delavske stranke, Id se bo začel v ponedeljek, bo po mnenju zahodnih komentatorjev enoglasno potrdil politiko tajnika partije Giereka, ki je med drugim dosegel znatne uspehe na gospodarskem področju. Se odpirajo krajevnemu. kmetijstvu z novim letom nove možnosti, da zaživi? Kako naj se izvleče iz dolge dobe životarjenja, ' količinskega nazadovanja tako glede števila zaposlenih, kot glede obdelanih površin? Kako naj prebrodi krizo? Potrebna je, kar že vsi priznavajo kot pogoj za premagovanje splošne gospodarske krize, skupna zavzetost in odkrito sodelovanje vseh dejavnikov, ki morejo kmetijstvu pomagati k obstoju in razvoju, v korist ustalitve krajevnega gospodarstva in tudi same ohranitve «kulturnega» okolja. Domači kmetje so storili vse, kar je bilo odvisno od njih. Vztrajali so kljub težkim razmeram, specializirali svoje delo, ustanovili vrsto zadružnih ustanov. Njihova sindikalna organizacija, Kmečka zveza, je izkoristila vse priložnosti, ki si jih je morala cesto naravnost priboriti, da je opozarjala oblasti s tehtnimi predlogi na vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti. Krivda je torej drugje, v premajhnem zanimanju krajevnih uprav ali njih popolni brezbrižnosti, v nezadovoljivem zanimanju krajevnih uprav ali njih popolni brezbrižnosti, v nezadovoljivem delovanju tehničnih služb, predvsem zaposlenih v birokratskem vodenju nenačrtne kmetijske politike, ne glede na morebitno dobro voljo posameznih strokovnjakov. Pokrajinsko kmetijsko'nadzorni-štvo bi lahko bilo že v preteklosti in bi moglo biti v bodočnosti eden izmed stebrov preporoda našega podeželja, toda le pod pogojem, da se med tem tehničnim organom in kmeti ukoreni-. ni pristnejši odnos zaupanja in sodelovanja, občutek iskrene zavzetosti za skupno korist. Ne moremo na žalost trditi, da bi mogli biti posebno zadovoljni s preteklostjo. Dolgo na nodzorništvu ni bilo sploh nobenega strokovnjaka, ki bi ovladal jezik ogromne večine kmetov v naši pokrajini. Zato ni mogel biti odnos drugače, kot nepristen, paternalističen, s kmetom vedno v podrejenem položaju. Ko je dežela prevzela pristojnost nad nadzomištvi, je bil sicer na pritisk Kmečke zveze nameščen v Trstu slovenski strokovnjak, toda razumljivo je, da ni pričakovati največje učinkovitosti od urada, kjer vodstvo in velika večina o-sebja niti ne razume ljudi, katerim bi bili dolžni služiti, še manj je realistično verjeti, da zares čutijo z njimi. Kako je tako stanje škodljivo smo mogli ugotoviti to poletje, ko je načelnik nadzorništva zavrnil slovenski dopis Kmečke zveze, ki je bila prisil jena. zato sporočiti pristojnemu deželnemu odborniku, da je ob takem obnašanju, žaljivem za kmete in za vso slovensko narodnostno skupnost, pač prisiljena prekiniti 'vsak odnos z nadzomištvom in ga opozorila obenem na. potrebo, da -se postavi vendar' ha čelo tega u-rada, tudi zaradi'njegove učinkovitosti, slovenski strokovnjak. Sedaj je torej priložnost, glede na to, da sedanji načelnik odhaja v pokoj z ' novim letom, da se izkaže ali so slovesne izjave o pravicah slovenske narodnostne skupnosti in o pravem človeku na pravem mestu zgolj prazne besede ali ne, in ali bomo z novim letom zares imeli tak inšpektorat, kot ga kmetje želijo in ga domače kmetijstvo potrebuje. Kmečka zveza je ponovno pismeno opozorila deželnega odbornika za kmetijstvo na zahtevo po slovenskem načelniku nadzorništva, zaprosila je vse občinske in pokrajinsko upravo za podporo svojim naporom, načelnike vseh demokratičnih političnih skupin v deželnem svetu pa zaprosila za srečanje, da bi jim obrazložila to u-pravičeno pričakovanje tržaških kmetov. Po vseh vaseh in predmestjih je v teku akcija za nabiranje podpisov kmetov in polkmetov z enako zahtevo. (Seznam zaupnikov Kmečke zveze po vaseh objavljamo na drugem mestu.) Če gre zares za spoštovanje slovenskih kmetov in obenem za u-činkovito delo nadzorništva v korist krajevnega kmetijstva in gospodarstva, bi ne smelo biti izgovorov ah «tehničnih» težav. LUCIJAN VOLK Moluški teroristi vztrajajo pri svojih zahtevah AMSTERDAM, 6. — Kljub prizadevanju nizozemske, vlade in posredovanju vidnih osebnosti molu-ške narodnostne skupnosti na Nizozemskem se položaj v indonezijskem veleposlaništvu in v brzcu. ki je že pet dni ustavljen pri Bei-lenu, ni premaknil z mrtve točke: teroristi še vedno trmoglavo vztrajajo pri svojih zahtevah, čeprav kaže, da so jih dolgotrajna pogajanja nekoliko omehčala in so nekoliko bolj pripravljeni na sporazum. Nizozemska vlada pa je znova poudarila, da ne bo klonila nasilju in da zahteva brezpogojno predajo teroristov. ..................... ŠOFERJI S TOVORNJAKI ZASEDLI CESTO PRED MEJNIM PREHODOM PRI FERNETIČIH Mejni prehod pri Fernetičih je bil včeraj popoldne za cele tri ure zaprt. Ta nenavaden dogodek je povzročil protest večje skupine voznikov tovornjakov, ki so skrajno nezadovoljni in razjarjeni zaradi brezkončnega čakanja na raz-carinjanje, zasedb z okrog dvajsetimi težkimi vozili cestišče preid prehodom. Kot je znano, so uslužbenci carinskih uradov sklenili, da ne bpdo opravljali nadur. Tako so tudi včeraj zaprb svoje ura- de ob 14..? uri. Njihov sklep je povzročil med številnimi vozniki tovornjakov, predvsem iz Emilije vrenje, ki se je kmalu izo-blikovalo v omenjeno odločitev. Številni med njimi so na mejnem prehodu čakab že od predvčerajšnjim in bi tako morali čakati še do torka z vsemi posledicami, ki jih takšno čakanje prinaša. Okrog 13., ure so svojo odločitev izvedli in ves promet, k: je ob sobotah navadno večji kot ostale dni, so morali redarji in agenti prometne policije že na Opčinah preusmerjati proti mejnemu prehodu na Pesku, šele po. posegu glavnega ravnatelja carinske uprave Mastropasque ter podnačelnika obmejne policije Vollona, ki sta se z vozniki dolgo pogajala ter jim obljubila, da bodo blago razcari-nib, so z zasedbo prenehab. Na sliki: zasedeno cestišče pred mejnim prehodom. PnmorskTSnevmk TRŽAŠKI DNEVNIK /H VABILO SLOVENSKEM IZVRŠUECR META V torek obisk delegacije deželnega odbora v SRS Razgovori o sodelovanju, ogled industrijskih obratov in pogovor z zastopniki italijanske manjšine glavne točke sporeda tridnevnega obiska adv. ComelUja in drugih odbornikov V torek se prične tridnevni obisk odposlanstva deželne vlade Furlani-je-Julijske krajine v SR Sloveniji, kamor bo prispela na vabilo izvršnega sveta. V odposlanstvu bodo, poleg predsednika odv. Comellija, še odbornik za industrijo Nereo Stoppar, podpredsednik deželne vlade in odbornik za načrtovanje De Carli, odbornik za finance Sergio Coloni ter odbornik za prevoze Cocianni. bo Comelli popoldne sprejel v Ljubljani predstavnike italijanske narodnosti, ki živi v SR Sloveniji. V četrtek bodo pogovore nadaljevali v ožjih delovnih komisijah, popoldne pa jih bodo zaključili na plenarnem srečanju. V četrtek zvečer se bo delegacija iz naše dežele vrnila v Trst. Odposlanstvo Furlanije - Julijske krajine spremlja skupina časnikarjev glavnih deželnih občil. SCSTANEK DEŽELNIH TAJNIŠTEV KRI in PSI za premostitev diskriminacije na levo KD nosi odgovornost za zavlačevanje rešitve krize NAROČNINA PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1976 CELOLETNA MESEČNA . 20.500 lir 2.100 lir ZA VSE NAROČNIKE : ■ brezplačno mesečnik « DAN » ■ naročnina za revijo «DAN» . • 3.000 lir VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976. VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI • bo decembra prejemal dnev- ■ nik brezplačno. NAROČNINE SPREJEMAJO : ■ Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ Raznašale! ■ Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 • V torek, 9. t.m., bo na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI okrogla miza o zakonu o mamilih in problemu narkomanije. Sodelovali bodo senator Emiho Argiroffi, odv. Nereo Battello, prof. Luigi Cancrini in dr. Giovanni Giovannini. O zavlačevanju deželne krize in dejavnosti svojih strank sta se včeraj pogovarjali deželni tajništvi PSI in KPI, katerim sta se pridružila tudi načelnika svetovalskih skupin. V tiskovnem sporočilu je rečeno, da težita stranki k stvarni premostitvi diskriminacije na levo, ki naj omogoči oblikovanje zares obnovitvenih programov. Odgovornost za zavlačevanje nosi KD, ki jo — po mnenju tajništev delavskih strank — predvsem skrbi izid njenega kongresa. Vsaka stranka mora, po mnenju KPI in PSI, ne glede na svojo ideologijo in zadržanje prispevati k reševanju krize, mimo starih in nesmiselnih formul in shem. Nadškof Cocolin v dolinski občini Sinoči je bil na prvem obisku v Dolini nadškof Cocolin. Sprejela sta ga domači župnik Grmek in škofovski vikar msgr. Škerlj. Po maši, ki jo je daroval nadškof, ga je v dvorani Mladinskega doma pozdravil župan Edvin Švab s podžupanom Bandijem in odbornikom Sancinom. Župan je naslovil na škofa sledeči pozdrav: «Spoštovani gcapod nadškof, pozdravljam Vas v trenu občine Doline. Uprava utrjuje poleg enakopravnosti mir, omikano sožitje, bratstvo med narodi v imenu teh idealov, v imenu Slovencev in Italijanov. Pozdravljamo Vaš prihod v naše kraje. Želimo Vam povedati, da Vas naši ljudje globoko cenijo in spoštujejo, ker Slovenci vidijo in čutijo v Vas svojega zagovornika. Temu spoštovanju smo se želeli pridružiti tudi mi. želimo Vam veliko osebnega zadovoljstva.» V sobi, ki jo je dal na razpolago župnik, so se nato sestali občinski možje z nadškofom in se v prijateljskem vzdušju pogovarjali o raznih problemih dolinske občine. Že v torek zjutraj bo prvo uradno srečanje s člani slovenskega izvršnega sveta, ki ga vodi Andrej Marinc, in predstavniki slovenske skupščine. Zatem bodo obiskali predsednika predsedstva SR Slovenije Sergeja Krajgherja, popoldne pa predsednika ljubljanske občinske skupščine Koviča. Ogledali si bodo tudi muzej revolucije, zvečer pa bodo prisostvovali predstavi Smetanove «Prodane neveste». V sredo si bodo predstavniki naše dežele ogledali nekatere industrijske obrate v Kranju in Velenju. V teh mestih se bodo pogovarjali s člani mestnih skupščin, medtem ko niiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiHiiiiiiiMmimnHiiiMmiiimimiiiiiiiiiniiimiiimiiiimiiiiiiiiiHnuiiiiiiuniimiiiiimiimmiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiim» ODLOČNA ZAHTEVA PO AVTONOMIJI SLOVENSKE ŠOLE Številni protesti zaradi neustrezne razdelitve šolskih okrajev v deželi V prihodnjih dneh razprava v zgoniškem občinskem svetu ■ SS obrazložila svoje stališče sindikatom ■ Solidarnost dijakov liceja «F. Prešeren» - Protesta iz Doline in od Sv. Ane Nadaljnje se val protestov zaradi samovoljne odločitve deželne uprave, ki je določila takšno razdelitev šolskih okrajev, ki ne ustreza upravičenim zahtevam po čim širši avtonomiji slovenske šole. Zgoniška občinska uprava je na svoji zadnji seji obravnavala pereče vprašanje šolskih okrajev in vzela na znanje opozicijske svetovalske skupine, da se čimprej sestane občinski, svet, ki naj izglasuje resolucijo za enotni slovenski šolski okraj. Prisotni odbornik za šolstvo M. Budin je kritiziral deželno upravo, da sama določa in vsiljuje krajevnim avtonomijam termine (do 15. t.m.) za proučitev osnutka razdelitve šolskih okrajev in je izrazil potrebo po obsežnejšem časovnem roku. Tako bi lahko koordinirali in dosegli enoten nastop vseh zainteresiranih občin, ker politične stranke nimajo enakih stališč in pogledov za rešitev vprašanja slovenskih šolskih okrajev. S svoje strani je podžupan B. Simoneta še enkrat iznesel jasno stališče socialistične skupine in izrazil nujnost, iiniiiiiniiiiimiiiiiiiiMmiiininniiiiiiiiiiiiiuinuniiiuiniiiiiiiiiiiiHiiimtiiiiniimiiimnimiiuTUiiiimiiiii / ZASEDBO ŠOLE ZA NEDOLOČEN ČAS Nadaljuje se boj dijakov slovenske strokovne šole da se občinski svet čimprej sestane in da po temeljiti diskusiji vseh aspektov tega za slovensko narodnostno skupnost izredno važnega vprašanja občinski svet enotno izreče odločno zahtevo po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Občinski svet bo sklican po hitrem postopku v prihodnjih dneh. Tudi predstavniki Slovenske skupnosti so na sestanku s predstavniki sindikalne federacije CGIL - CISL -UTI, obrazložili stališče slovenske manjšine do perečega vprašanja samostojnosti slovenskega šolskega o-kraja. Sindikalisti so za to vprašanje pokazali razumevanje in zanimanje. Dijaki znanstvenega liceja «France Prešeren», zbrani na zborovanju dne 4. decembra 1975, so potrdili resolucijo, v kateri izražajo solidarnost s šolniki, ki so se zavzeli za samostojni slovenski šolski okraj. Obenem zahtevamo — pravijo v svoji izjavi — da se napori za došego avtonomije slovenske šole ne ustavijo pri tem in pozivamo slovensko javnost in tudi italijanske demokratične sile, da se za to zavzamejo. Zaskrbljeni smo namreč nad dejstvom, da se v pooblaščenih odlokih zrcali jasno pomanjkanje pozornosti osrednjih državnih oblasti do specifičnih vprašanj slovenske šole. Zato menimo, da je nujno treba preseči občutne pomanjkljivosti obstoječih zakonskih določil in ustanoviti poseben, samostojen organ za slovensko šolo, ki naj bo pristojen ne le za upravnte posle, temveč tudi in predvsem za vprašanje kulturne vsebine, organizacije študija in odnosov z demokratičnimi komponentami naše manjšine in širše družbene skupnosti. Starši otrok dolinske občine so naslovili na občinsko upravo, na načelnike vseh svetovalskih skupin ter deželnim in pokrajinskim oblastem naslednje pismo: Na seji dne 5.12.1975 izvoljeni predstavniki staršev in ostali starši otrok dolinske šole in učiteljstvo iste šole se obračamo na vas, ki upravljate največjo slovensko občino v Italiji in ki morate sodelovati pri odločanju o šolskih okrajih, da zahtevate od deželne uprave zaščitev slovenskega šolstva v Italiji s tem, da predlagate samostojen slovenski šolski okraj, v katerem bodo Slovenci demokratično odločali o svoji šoli. Ne dopustite, da bi slovensko šolo danes razkosano na tržaški in go riški del, jutri deželna uprava raz-k( v’a na štiri dele in s tem onesposobila slovensko etnično skupnost, da koordinira posodbljenje in demokratizacijo slovenskih šol vseh vrst in stopenj. Odbor združenja staršev vrtca in osnovne šole pri Sv. Ani je na zadnji seji dne 3. decembra 1975 med drugim razpravljal tudi o predlogu deželne uprave glede teritorialne razdelitve na šolske okraje. Ugotovil je, da deželna uprava ne upošteva zahteve vse slovenske javnosti po ustanovitvi samostojnega slovenskega o-kraja. Ker se nam zdi tako ravnanje krivično in smo mnenja, da se morajo upoštevati in ščititi pravice tu živeče narodnostne skupnosti in torej tudi njenega šolstva, ponovno in odločno zahteva ustanovitev slovenskega šolskega okraja. ; i r Danes na Opčinah offilor'ffPZ Danes ob 9. uri bo na Opčinah, v prostorih Prosvetnega doma, redni občni zbor Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Člani TPPZ bodo, po poročilih in razpravi o nadaljnjih programih ansambla, izvolili nove vodstvene organe. V odmoru po poročilih bo predstavitev prve plošče TPPZ s «Partizansko balado» in njeno prvo javno predvajanje. Plošča bo tudi v prodaji. Predstavljena publikacija «Spacalov Kras» Sinoči so v časnikarskem krožku predstavili publikacijo z naslovom «Il Carso di Spacal», ki je izšla v založbi koprske «Lipe» in padovske «P. B. Studio». Gre pravzaprav za tri različne verzije iste publikacije, za samo knjigo, ki velja 18.000 lir, z dodatkom manjše litografije, ki stane 25.000 lir ter za knjigo, ki fi je dodana velika litografija in ki stane 60.000 lir. Številnemu občinstvu je monografijo o Spacalu predstavil umetnostni kritik Drago Milič. Kritik Giuseppe Marchiori je prav tako govoril najprej o Spacalu in njegovem Krasu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja Aldo Nicolaj STARA GARDA (tragikomedija v dveh dejanjih) Borut Trekman Prevod Scenograf in kostumograf Režija Edvard Zajec MARIO URŠIČ DANES, 7. decembra, ob 16. uri - IZVEN ABONMAJA. Abonenti SSG imajo popust. Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30 (razen nedelje), prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Gledališča Šolske vesti GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1975-76 Četrti abonmajski koncert V petek, 12. dec., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: ANTON KOLAR Solistka: DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. POLITEAMA ROSSETTI Teatro Stabile — Predzadnji dan: «IL FU MATTIA PASCAL», T. Ke-zieba po Pìrandellu v izvedbi genovskega Teatra Stabile. Ob 16. uri red «II. nedelja», ob 20.30 red «prosto». Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Pretti 2 (tel. 36-372 in 38-547), sprejemajo rezervacije za vse predstave. Jutri zadnja predstava ob 16. uri. AVDITORIJ DANES, 7. decembra, ob 16. uri zadnja predstava Cooperativa Teatro Orazero — Top: «SIGFRID V STALINGRADU» Luigija Candoni-ja. Izven abonmaja. Za abonente 20-odst. popust. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. Od srede, 10. t.m., «NAMIŠLJENI BOLNIK» Moliera v izvedbi dramske skupine Romola Vallija. Prevod Cesare Carboli, režija Giorgio De Lullo, scene in kostumi Pier Luigi Pizzi. Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonentom 30 odst. popusta za prve dve, 20 odst. za naslednje predstave. VERDI DANES ob 16. uri izvenabonmaj-ska predstava Rossinijevega: «SE- VILJSKEGA BRIVCA». Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni, tel. 31-948. KULTURNO ZDRUŽENJE MOST iz Trsta priredi v petek, 12. t.m., ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predavanje O SREČANJIH Z JOSIPOM VIDMARJEM Predaval bo TARAS KERMAVNER iz svojega kritičnega, a do pomena jubilantove osebnosti v slovenski kulturi nikoli zanikujočega in uničujočega stališča. Predavanje, ki ga ne smete zamuditi! Seja Sindikata slovenske šole. V torek, 9. t.m., bo odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o splošni Stavki, poročilo o dosedanji in nadaljnji akciji za slovenski šolski okraj ter razno. JAT-AIR UFI VABI TUDI TRŽAŠKE SLOVENCE NA POTOVANJE OKOLI SVETA S ŠTIRIMOTORNIM MEDCELINSKIM LETALOM BOEING 707 Potovanje se začne 7. in konča 25. februarja 1976. Obiskali bomo Delhi, Agro, Bangkok, Hong Kong, Nagoyo, Kyoto, Tokyo, Havajske otoke, San Francisco, Niagarske slapove in New York. To je nad 40.000 km dolga pot, med katero bomo preleteli 3 celine in 3 oceane, in kjer bomo spoznali ljudi najrazličnejših ras in kultur. CENA POTOVANJA 947.000 LIR 00 TRSTA DO TRSTA POVSOD HOTELI NAJVIŠJE KATEGORIJE, POVSOD OGLEDI, KI SO VKLJUČENI V CENO. i\/rn*MncT nnPT A^FVAN.TA }"5 JU SU VlUrtJUUiViNA V UJMNU. MOŽNOST ODPLAČEVANJA NA OBROKE! Podrobnejše informacije in vpisovanje pri turističnem in potovalnem uradu «AURORA» v Trstu, Ulica Cicerone 4, tel. 60-261. ZAKLJUČEK VPISOVANJA: PONEDELJEK, 15. DEC. 1975 VAS VAB! Na 7-dnevne zimske počitnice s SILVESTROVANJEM v Visoke Tatre (Češkoslovaška) z letalom od 28. DECEMBRA do 4. JANUARJA cena 3.000 NO Na 7-dnevno zimovanje v JANUARJU in FEBRUARJU 1976 z letalskim prevozom v Visoke Tatre ODHODI: 4.1., 11.1., 18.1., 25.1., 1.2., 8.2.. 15.2. in 22.2. cena 2.650 ND Bivanje v hotelih visoke B kategorije Naše zimske počitnice so namenjene tudi tistim, ki bi se radi le sankali, drsali, ali pa uživali v prijetnem zimskem okolju, na svežem zraku, na mirnih sprehodih in izletih. Vse informacije in pojasnila dobite v naši poslovalnici v Ljubljani,' Gosposvetska 4 ali po telefonu 313-230, 311-164. Dijaki slovenskega strokovnega zavoda za obrt in industrijo so tudi včeraj, kot običajno, prišli v svoje šolske prostore, vendar tokrat za spoznanje bolj umirjeno in od-ločenje, svesti si naloge, ki so si jo z velikim čutom odgovornosti naprtili z zasedbo šole, da bi še enkrat, skupaj z italijanskimi kolegi, opozorili širšo javnost na številne nevzdržne probleme celega zavoda, in na specifične probleme slovenskih sekcij posebej. Dijaki slovenske strokovne šole namreč zahtevajo avtonomijo slovenskih sekcij zavoda ter nadaljevalni dveletni tečaj za orodne mehanike. K tema dvema osnovnima zahtevama je treba prišteti še celo vrsto drugih, kot so vprašanja prostorov, učnih pripomočkov itd., kar zadeva avtonomijo ga je med zahtevami mišljena tudi -<,eva po avtonomnosti zavodske-sveta. Med včerajšnjo zasedbo, ki je potekala v popolnem redu, so bili dijaki deležni številnih izrazov solidarnosti s strani svojih kolegov drugih slovenskih šol, Sindikata slovenske šole ter sploh širše javnosti. imHrBmTT"11.. i danes razKOsano na uzasiu m su- rwuou. • .................................................................................-......n........."-....—.......................................n....» Danes, NEDELJA, 7. decembra---------------------------------------------------------------------------------- Rita delaVeC CeSare GiaC°- URBAN Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.50 — Luna vzide ob 10.38 in zatone ob 21.13. Jutri, PONEDELJEK, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M. VREME včeraj: Najvišja temperatura 9,2 stopinje, najnižja 5,4, ob 19. uri 1019,3 pada, veter 10 km južni, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 12,3 stopinje, vlaga 81-odst. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Včeraj 5. decembra se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 13-letna Gabriella Včeraj -danes SPDT vabi na tretji planinski večer, v četrtek, 11. t.m., ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. SVETOZAR GUČEK bo predaval o temi «Švedska, dežela tekačev» ob spremljavi številnih diapozitivov in glasbe. ZAAfF 30 A/AJ30UŠ/Z REALTONE NOV US SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI kino-foto^m Ribarich, 75-letni Antonio Menegon, 13-letni Paolo Bego. 79-letna Maria Zadnik vd. Mosetti, 72-letni Giovanni Liubicieh, 77-letna Carmela Lombardi vd. Vecchio, 86-letna Erminia Zanin vd. Gerin, 64-letna Armida Pellizer, 55-letna Bianca Orlandi vd. Krokonje, 85-letni Armando Lantschner. OKLICI: univ. študent Boris Udovič in univ. študentka Danica Erjavec, uradnik Franco Abbrescia in uradnica Mirella Giovannini, prista-niščnik Umberto Delpiano in delavka Ornella Gomizel, podčasnik finančne straže Luigi Allegro in uradnica Rina Revini, uradnik Bruno Somma in trg. pomočnica Itria Ni-der, delavec Gennaro Esposito in trg. pomočnica Nerina Cima, mehanik Giiuseppe Perini in študentka Nadja Sossi, čevljar Mario lacovelli in uradnica Caterina Pullio Spinelli, študent Roberto Rossitto in učiteljica Chiara Longo, fizik dr. Giorgio Castro in dr. političnih ved Ros sana Peressin, trg. pomočnik Ugo Hvala in trg. pomočnica Delia De Riz, uradnik Lucio Maltesi in učiteljica Costanza Simonato, agent javne varnosti Canio Leone in študentka Cinzia Batti, zdravnik dr. Mauro Pocecco in univ. študentka Fabiola Kobec, uradnik Aronne Godina in sanitarna asistentka Giustina Valent, upokojenec Biagio Cir- rincione in gospodinja Carla Korenjak, uradnik Gianfranco Malusà in univ. študentka Elena Favretto, pomorski častnik in uradnika Luciana Guidi, kemik dr. Luciano De Giorgi in uradnica dr. Elena Rocco, prevoznik Santo Cecchi in gospodinja Sonia Corazza, mehanik Tullio Tremili in trg. pomočnica Maria Luisa Machne, podčastnik javne varnosti Vittorio Cardinale in gospodinja Paola Cavarretta, Claudio Lentini in Zlata Buljat, upokojenec Angelo Calzari in gospodinja Lucia Stefani, uradnik Carlo Leopaldi in univ. študentka Cinzia Giancovich, reprezentant Paolo Salvi in uradnica Nevia Ramani, uradnik Beniamino Fiorenza in profesorica dr. LOTERIJA Rita Sepich, delavec Cesare Giacomo Biggi in gospodinja Matea Sta-nissa, arhitekt Massimiliano Savio in uradnica Gianna Larcher, pri-staniščnik Giuliano Cerni in kuharica Marjana Oberman, programator Livio Devescovi in frizerka Mara Narducci, letalski tehnik Guido de Baseggio in univ. študentka Livia Tlustos. Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «La maledizione». Peter Cushing in Herbert Lom. Mignon Začasno zaprt. Ariston 15.00, 18.00 in 21.00 «Andrej Rubljòv». Ruski film. Grattacielo 15.00 «Il gatto mammone» Landò Buzzanca, Rossana Podestà Gloria Guida. Barvni film. Prepo vedan mladini pod 14. letom. Fenice matineja 10.00—11.30 «Prepa rati la bara». Igra Terence Hill Barvni film. Fenice 15.00 «Stringi i denti e vai» James Cobum in Gene Hackman Barena kavbojka. Excelsior matineja 10.00—11.30 «Tor na a casa Lassy». Excelsior 15.00 «Fate la rivoluzione senza di noi». Donald Sutherland, Gene Wilder. Bareni film. Nazionale 15.00 «Bersaglio di notte». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.00 «Amici miei». Ugo To-gnazzi, Gastone Moschin, Philippe Noiret. Bareni film. Ritz 15.00 «L Africa-express». Bareni film. Giuliano Gemma, Ursula An-dress, Jack Palance. Aurora 15.30 «Due cuori, una cappella». Bareni film. Capitol 15.30 «Una romantica donna inglese». Barvni film. Cristallo 14.30 «L’isola sul tetto del mondo». D. Hartman. Bareni film. Moderno 15.00 «Flic story». Alain Delom Jean Louis Trintignant. Bareni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «L'amica di mio marito». Silvia Kristel. Bareni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «L’erede di Bruce Lee». Impero 15.00 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Vittorio Veneto 15.00 «Delitto in silenzio». Jacqueline Bisset, Christopher Plummer. Bareni film. Abbazia 14.30 «Una strana coppia di sbirri». A. Arkin in J. Caan. Bareni film. Radio 14.30 «Il vendicatore dalle mani d’acciaio». Bruce Lee. Bareni film. Astra 15.00 «Profumo di donna». Vittorio Gassman, Agostina Belli in Alessandro Momo. Bareni film. Jutri: ob 15.00 «La pupa dei gang-sters». Sofia Loren in Marcello Ma-stroianni. Bareni film. Volta - Milje 15.00 «Piedone a Hong Kong». Bud Spencer. Barvni film. SPD I. GRUDEN - NABREŽINA PROSVETNO DELOVANJE V NABREŽINI NEKDAJ IN DANES Spored: od 7. do 14. decembra Razstava dokumentov Razstava izdelkov z likovnega natečaja osnovnošolske mladine in z literarnega natečaja za srednješolske dijake. 14. decembra ob 17. uri Zaključna prireditev. Otvoritev razstave bo DANES, 7. decembra, ob 10. uri. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure in ob praznikih od 9. do 18. ure. Prosvetno društvo Kraški dom in repentabrska občinska uprava priredita v četrtek, 11. t.m., ob 20. uri v dvorani občinske kopalnice v Repnu OKROGLO MIZO O CELODNEVNEM POUKU Vabljeni starši in prijatelji mladine! Izleti SPDT organizira v nedeljo, 14. decembra, avtobusni smučarski izlet s tečajem, na Višarje za dobre smučarje, v Ovčjo vas (ski-lift Nebbria) za ostale. Prijave v Ul. Geppa 9, tel. 31-119, samo do srede, 10. decembra. SPDT priredi 21. decembra vsakoletni izlet v neznano. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 17. decembra. + Dne 4. decembra je preminil Giovanni Della Schiava Po pogrebu naznanjajo žalostno vest žena Giulia, hči Gianna, zet in vnukinje. Trst, 7. decembra 1975 (Pogrebno podjetje Zimolo) Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric MARJO MILIC Pogreb bo jutri, 8. decembra, ob 14.30 iz hiše žalosti, Salež 42, na pokopališče v Zgoniku. Žalujoči: žena Marija, hči Anica z možem, sestri Gizela in Ivanka, nečaki In nečakinje z družinami. Salež, 7. decembra 1975 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo darovalcem cvetja, č. g. župniku s Ratinare in vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ANDREJINE KARIS roj. SAMEC Posebna zahvala družinam Giorgi, Sahar, Gustinčič, Prodan, Pecile in Slobez. SVOJCI Trst, 7. decembra 1975 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; S. Andrea, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg GaribEddi 4; Al-ITgea, Godina, U. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2. BARI 68 76 38 42 9 CAGLIARI 37 36 11 79 57 FIRENCE 34 33 79 52 60 GENOVA 35 88 20 38 9 MILAN 16 30 39 34 72 NEAPELJ 14 19 65 39 42 PALERMO 12 8 34 14 81 RIM 24 45 19 37 18 TURIN 24 47 33 27 48 BENETKE 27 84 82 ENALOTTO 57 46 2 X X X 1 1 1 1 1 1 1 X KVOTE: 12 točk - 11.653.000; 11 točk . 331.000; 10 točk - 31.100 lir ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh bo dnevna in nočna služba delovala nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za .zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. tel. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225.141: Božje polje -Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: teL 213-137; Milje: tek 271-124. Razna obvestila Tržaški partizanski pevski zbor ima danes, 7. dec., ob 9. uri, oziroma ob 9.30 dopoldne, svoj drugi redni občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor. Slovensko dobrodelno društvo priredi kot vsako leto miklavževanje za osnovnošolske otroke in sicer danes, 7. decembra, ob 15.30 na sedežu v Ul. Machiavelli 22/11. Prosvetno društvo « VESNA » priredi DANES, 7. dec., ob 17. uri v dvorani ljudskega doma v Križu OTROŠKI NASTOP ,pod vodstvom Varne Hafner. Na sporedu so prizori iz basni in glasbene točke. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob težki izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE BAK Posebna zahvala č. g. Marjanu Živcu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so darovali v dobrodelne namene. Sinovi z družinami Pesek, Padriče, 7. decembra 1975 ZAHVALA Prisrčna zahvala vsem, ki so mu lajšali bolečine, ga spremili na zadnji poti in kakorkoli počastili spomin našega ljubega očeta in aeda VIKTORJA BUBNIČA Sinova Albin in Jožko ter hčerka Danica z družinama Pregarje, Ilirska Bistrica, Trst, 7. decembra 1975 KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VLšJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/TI1 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k zadnjemu počitku našo drago teto MARIJO KRIŽMANČIČ Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Družina Marc in sorodstvo Bazovica, 7. decembra 1975 TOVORNO POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH ZADNJE TEHNIČNE PRILAGODITVE ZA IZDAJO GRADBENEGA DOVOLJENJA V petek se je župan dr. Colja ponovno sestal z vodstvom konzorcija Župan repentabrske občine dr. Pavel Colja se je v petek ponovno sestal z nekaterimi člani vodstva Konzorcija za gradnjo in upravljanje tovornega postajališča pri Fernetičih. Razpravljali so o vprašanju uskladitve nekaterih tehničnih značilnosti novih objektov in infrastruktur, katerih gradnja je predvidena v okviru druge faze del za gradnjo postajališča, z zahtevki regulacijskega načrta repentabrske občine. V bistvu gre za manj zahtevne prilagoditve, ki jih bo mogoče vnesti brez posebnih težav, a ki bodo vendarle zahtevale določene spremembe v besedilu posameznih členov regulacijskega načrta. O ustrezni varianti bo razpravljal na prihodnji seji občinski svet, nakar bo občinska uprava izstavila gradbeno dovoljenje za drugo fazo del na postajališču. 'Pričakujejo, da bo dovoljenje izdano okrog božiča. Vprašanje prilagoditve načrtov za postajališče zahtevkom regulacijskega načrta repentabrske občine je bilo v središču pozornosti tudi na občnem zboru Konzorcija za gradnjo in upravljanje postajališča, ki je bil v prostorih pokrajinske uprave 2. decembra letos. Na zboru je župan dr. Colja objasnil stališče repentabrske občine v zvezi z nadaljnjo gradnjo te prometne strukture. Stališče je znano, saj je o njem na zadnji seji obširno razpravljal 1 občinski svet. Na seji je bilo med drugim poudarjeno, da je občinska uprava pogojila izstavitev gradbenega dovoljenja za drugo fazo del z neprimerno važnejšimi zahtevami, kot so izbira določenih zidakov, uvedba določenega pravilnika za ureditev kanalizacije, itd. Občinska uprava je namreč svoj čas postavila pred konzorcij — in pri tem prejela tudi ustrezna zagotovila — naslednje pogoje: da se domačinom, ki jim bodo razlaščene zemlja ali druge nepremičnine, prizna pravična odškodnina in da se ustrezni zneski izplačajo brez vsakega odlašanja; da se celotni občinski skupščini prizna posebna odškodnina, tako da bo v občini mogoče realizirati vrsto pobud družbenega in kulturnega značaja; da se iz načrta izločijo vse tiste sprem- Zveza partizanov - ANPI in SPD «Tabor» z Opčin se toplo zahvaljujeta tov. Tonetu Tumherju, sekretarju Zveze združenj borcev Slovenije in ostalim govornikom, pevskima zboroma srednje šole S. Kosovel in Tabor z Opčin za sodelovanje pri nadvse lepo uspeli nedeljski proslavi Bazoviške brigade in vanjo vključenega ruskega bataljona. Najlepša hvala vsem, ki so dali svoj prispevek za postavitev spomenika sovjetskim padlim partizanom. ne pobude, kot so hoteli, delavnice in podobno, ki naj bi se po predvidevanjih razvile izven delokroga Konzorcija za gradnjo in upravljanje postajališča; da se sprejme vrsta dvanajstih variant, ki so jih zahtevali prizadeti domačini in da se ustrezni popravki vnesejo tudi grafično v splošen načrt za gradnjo postajališča; dalje da se domačinom prizna prednost pri razvijanju gospodarskih pobud in pri zaposlovanju delovne sile na območju postajališča in končno da se v avto-portu uveljavi slovenski jezik tako kar zadeva poslovanje, kakor tudi v zvezi s postavitvijo prometnih napisov. PD Fran Venturini od Dom-ja čestita svojemu pevcu IGNACIJU SAMCU za 30 let petja. V ČETRTEK NA POBUDO DOLINSKE OBČINSKE UPRAVE Javni sestanek v Prebenegu za preureditev občinske hiše Zanimivi predlogi domačinov za rešitev krajevnih vprašanj Že leta objavljamo pod rubriko «Naše korenine» kratke življenjepise tistih naših ljudi, ki so prekoračili 80 ali 90 let. Tako je tudi z današnjo «korenino» Ivanom Jeričem z Opčin, katerega že poznamo saj je pred tremi leti z ženo Marijo praznoval 60 let poroke. Danes ga ponovno predstavljamo našim čitate-Ijem, kajti prav danes slavi svoj 90. rojstni dan. Za ta njegov veliki praznik so mu pevci domačega prosvetnega društva «Tabor», katerega član je tudi njegov sin Aleksander, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiimimiimiimumiHmiiiiimiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimmiii IZ DOLINE SEDEMDESET LET MARJANA KOCJANA V četrtek je bil v Prebenegu javni sestanek, na katerem so razpravljali o preureditvi občinske hiše. Kot so pred tednom dni govorili o tem vprašanju v Mačkoljah, je občinske uprava prejela od dežele odškodnino za požgane vasi v zadnji vojni. Ta se nanaša na Mačkolje in Prebe-neg in je odmerjena na vsakega prebivalca, vnovčljiva pa v 30 letih. Seveda to ne bo zadostovalo za preureditev obeh občinskih hiš, zato bo občina najela dolgoročno posojilo. Prebeneg je prvič gorel po kapitulaciji Italije, ko so Nemci prodirali proti Istri, požigali vasi in ustrahovali prebivalstvo. 2. oktobra 1943 so prihrumeli v Prebeneg in zažgali 12 hiš in gospodarskih poslopij, 13. junija 1944 pa so znova zažgali dve gospodarski poslopji. Četrtkov sestanek je začel občinski odbornik in domačin Marjan Žer- iiiimiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiminmiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiii Z OPČIN Ivan Jerič slavi danes devetdeseti rojstni dan sinoči zapeli podoknico ter tako o-pozorili Opence na slavje njihovega domačina. Ivana Jeriča, čeprav se ni rodil na Opčinah, štejejo Openci za svojega, saj živi v tej slovenski vasi cd mladih let. Rodil se je namreč 7. decembra 1885 v bližnjih Brišči-kih kot prvi treh sinov Ivane in Ivana Jeriča. Vsak dan ob lepem ali slabem vremenu je moral pešačiti najprej na Opčine, nato v Devinščino v ljudsko šolo. Po končani šoli se je zaposlil kot kamnosek, pozneje pa pri avstrijski železnici. Cesarja je služil samo dva meseca pri avstrijski mornarici v Pulju. V mladih letih je bil Ivan član tamburaške-ga zbora, s katerim so Openci nastopili na raznih prireditvah ter gostovali tudi po drugih vaseh, česar se slavljenec še danes z veseljem spominja. Ob prihodu Italije po prvi svetovni vojni je bil tudi Ivan, kot veliko naših ljudi premeščen v Italijo, in sicer v Iselle na švicarsko mejo. Kot zaveden Slovenec se ni hotel vpisati v fašistično stranko. Zato so ga z družino premestili že leta 1926 in je ostal v Italiji do leta 1945. Čeprav je bil v pokoju že od leta *1943 mu niso dovolili, da'Bi se takoj po drugi svetovni vojni vrnil v domače kraje. S svojo družico Marijo Orel, katero je Ivan poročil leta 1912, je tudi daleč od rojstnega kraja vedno govoril slovensko besedo ter vzgojil svoje otroke v zavedne Slovence in v ljubezni do materinega jezika. Kljub tako visoki in častitljivi starosti je Ivan Jerič še zdrav in čil ter vedno kaj dela na vrtu in večkrat ga srečujemo na raznih vaških prireditvah. Slavljenec je zvesti bralec našega dnevnika ter se čestitkam žene, otrok, vnukov in vseh sorodnikov in prijateljev pridružujemo tudi mi, ki mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let. M. M. uanes imajo pri Kocjanovih v Dolini na št. 147 veliko slavje: oče Marjan slavi svoj 70. rojstni dan. Tako v Dolini, kot po vsem Bregu in tudi v mestu samem je Marjan Kocjan zelo dobro znan, saj je več kot 40 let delal v ladjedelnicah in že več let ima za praznik sv. Petra osmico, v kateri toči odlično belo in črno vino. Marjan Kocjan ali Mario, kot ga prijatelji imenujejo, je pravi Brežan. Rodil se je v Dolini prav na današnji dan 1905. leta. Ljudsko šolo je obiskoval in dokončal v rojstni vasi, nato se je zaposlil v ladjedelnici, kjer je delal tudi njegov oče Ivan. Zaposlen je bil od 1. 1920 do 1966, dokler ni šel v zaslužen po koj. V mladih letih je pomaga) in delal pri dolinski fantovski in ma-jenci. Ko mu je bilo 20 let, je moral v vojsko in je bil prvi italijan ski mornar iz Doline. Leta 1928 se je oženil z domačinko Marijo Samec, ki mu je v zakonu povila tri otroke ter vse vzgojila v napredne in zavedne Slovence. Kot veliko naših ljudi, je bil tudi današnji slavljenec preganjan od fašistov ter poskusil tržaške zapore, tako v Ulici Tigor, kot v Ul. Coroneo. Kot zaveden in napreden Slovenec je Mario odšel v partizane, ter se boril Proti nacifašizmu v Cankarjevi brigadi na Dolenjskem na Štarjerskem V Kamniških planinah, v Kočevskem gozdu in drugod vse do osvoboditve. v rojstno Dolino se je vrnil šele 20. avgusta 1945 in se že tretji dan vrnil na delo v ladjedelnico. Tudi sin Jordan, čeprav je bil star komaj 15 let, je odšel v partizane in se vključil v garibaldinsko brigado in po osvoboditvi ostal še tri leta v Kopru pri zaščiti in nato se vrnil domov. ze borcev v vasi in postal zvesti član domačega prosvetnega društva ter bil vedno prisoten pri vsaki vaški prireditvi. Po toliko letih dela je že 9 let v pokoju, vendar ne miruje: še vedno obdeluje svoje vinograde in pomaga pri vsakem delu tudi sinu Ladiju, s katerim živi. Čestitkam otrok ter - vseh znancev in prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega je slavljenec dolgoletni naročnik, in mu kličemo «kolikor kapljic, toliko let». M. M. JUTRI NA PROSEKU Občni zbor Združenja jamskih upravičencev Jutri, 8. t.m., bo ob 10. uri na Proseku (Soščeva hiša) ustanovni občni zbor «Združenja jusarskih u-pravičencev». jul. Nato se je župan Edvin Švab, kot v Mačkoljah, oprostil, da ni še uvedena smetarska služba zaradi pomanjkanja delovne sile, kar pa se ne more tako hitro rešiti, kot se je domnevalo, zaradi birokratskih zapletljajev. Geometer Tul Idle je predstavil dva osnutka načrta. V obeh je vhod premeščen na spodnji trg. Prvi načrt je predvideval v prvem nadstropju isto dvorano kot je sedaj z dvema novima straniščema. V drugem načrtu pa je bila za tri metre daljša dvorana z manjšo sobo v prvem nadstropju, v pritličju pa b: bila manjša dvorana in stranišča. V tem primeru bi morali žrtvovati del spodnjega trga. Prisotni so se izrekli za drugi osnutek načrta, katerega bo sedaj geometer dokončno izdelal. Na dan je prišel še problem, da je del spodnjega trga zasebna last. To bo skušala občinska uprava urediti na najprimernejši način. V nadaljevanju sestanka so nekateri predlagali, da bi zagradili vaški trg, ki bi služil za razvedrilni prostor za otroke. Pereče vprašanje je tudi kanalizacija in pomanjkanje avtobusne čakalnice, kar pa bi se moralo rešiti z začetkom delovanja prevoznega konzorcija. Na koncu je izšel predlog, da bi na srenjskem zemljišču zgradili športno igrišče in park za vaške otroke, za kar naj bi pomagala tudi občina. Župan je izrazil zadovoljstvo nad pobudami, ko vaščani udarniško s pomočjo občine uredijo kak vaški problem. Zato bo uprava poskrbela za ureditev zemljišča, vaščani pa naj bi to do-dončali. Začetek tečaja slovenščine za Italijane v Boljuncu V četrtek se je pričel v šolskih prostorih v Boljuncu tečaj slovenščine, katerega je organiziral kulturni krožek za družbena vprašanja «Henrik Tuma» iz Trsta na pobudo sekcije PSI Dolina. Tečaja se je udeležilo 27 občanov italijanske narodnosti, kar je potrdilo, da je bila ta pobuda posrečena in potrebna za zbliževanje med obema narodnostnima skupinama. Tečajnike je najprej pozdravil predsednik krožka «H. Tuma» dr. Leo Kralj. V imenu občinske uprave je želel uspešno delo podžupan Marino Bandi. Besedo je prevzel še inž. Josip Pečenko, ki je poudaril, da prav te dni Slovenci proslavljamo 175. obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna. Ob tej priliki je prebral «Uvod h krstu pri Savici» v italijanskem prevodu. Pozdrave je prinesel tudi didaktični ravnatelj Stanislav Škrinjar, ki je izrekel zadovoljstvo nad to pobudo. Na koncu se je v imenu tečajnikov zahvalil vsem Gianfranco Namer in izrazil upanje, da bi take pobude pripomogle k realnemu in odkritemu medsebojnemu razumevanju in k boljšemu skupnemu sodelovanju med obema etničnima skupinama, ki živita na področju dolinske občine. Nato se je pričel pouk, ki bo trajal približno 50 ur, razdeljen na dve tedenski lekciji po približno eno uro vsaka. PD VALENTIN VODNIK - Dolina vabi na otvoritev razstave slikarja BORISA ZULJANA in na srečanje s pesnikom ACEJEM MER-MOL.IO v petek, 12. t.m., ob 20. uri v Torkli. ZADNJE SLOVO OD TREH MILIČNIKOV iiuiiiiiiiiHiiuimiiiiiiiMiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiriiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiuiiuiiiiiiiiHiiii SVEŽA GROBOVA S PREGARJA V BRKINIH Zadnja pot Viktorja Bubniča OSMICA Ivanka Zahar v Borštu štev. 57 ima osmico, kjer toči odlično belo in črno vino. V hladu in v vlažnem jesenskem dnevu so v nedeljo, 30. novembra, svojci, sorodniki ter številni prijatelji in znanci spremili na zadnji poti pok. Viktorja Bubniča, po domače «Poštarjevega». Zdaj počiva, kot je bila njegova zadnja želja, na domačem pokopališču, ob svoji ženi Ivanki, ki je umrla leta 1961 tudi zaradi posledic vojne in žalovanja po treh sinovih (Avguštin, Alojz in Silvester), ki so padli v NOB, v cvetu svoje mladosti, za svobodo in lepši jutri. Pri «Poštarjevih» so bili partizani in aktivisti kot doma in tam so imeli svoje postojanke organi ljudske oblasti, dokler niso esesovci in njihovi fašistični pomagači, ki so i-meli svoj brlog v Rižarni, maja 1944 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - TRST KLUB MLADJE - CELOVEC SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - CELOVEC SLOVENSKI USTVARJALCI NA KOROŠKEM Sodobna literarna ustvarjalnost Sodobni likovni izraz Anita Hudi - proza Valentin Polanšek - poezija Florjan Lipuš - proza Gustav Januš - poezija Ernst Arbeitstein, Jože Bo-schitz, Hubert Greiner, Gustav Januš, Valentin Oman, Jože Stefan, Rihard Vakaj, Zorka Weiss V SOBOTO, 13. decembra 1975, v KULTURNEM DOMU V TRSTU — ob 20. uri odprtje likovne razstave, ob 20.30 literarni nastop Po vrnitvi v rojstno Dolino je bil j rane na Opčinah Mario Kocjan prvi predsednik Zve-1 ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina pok. Andrejine Samec por. Karis darujejo Jolanda in Lučano Gustinčič 10.000 lir, na Schiava daruje Štefan Lovrečič r,— 9mn Ur i5000 lir za Dijaško matico. Ob drugi obletnici smrti strica Dušana darujeta Miloš in Majda Kovač 5000 lir za Glasbeno matico. V spomin tragično preminulega prijatelja in starešino tovariša gen. Toneta Marinčka iz Ljubljane, pok. konzula v Trstu Borisa Trampuža, pok. staršev, sester in brata ter namesto cvetja na grob Viktorja Bubniča darujeta Dušan in Božena Košuta 100.000 lir za PD Vesna - Križ, 50.00 lir za moški in ženski pevski zbor Vesna - Križ, 50.000 lir za TP PZ, 50.000 lir za ŠZ Bor, 50.000 lir za Dom handikapiranih otrok na Opčinah, 20.000 lir za Kulturni dom Prosek, 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk - Prosek, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu, 20.000 lir za PD I. Gruden - Nabrežina, 20.000 lir za RMV - Trst, 20 tisoč lir za Dijaško matico, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Briščikih, 20.000 lir za spomenik padlim v Samatorci, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gro-čani. V počastitev spomina očeta tov. Albina Bubniča daruje Albina Bavčar 5000 lir za TPPZ. Bogomilo Carli daruje 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na pok. Apolonijo Pečar daruje Antonija Barovina 1000 lir za j PD Lonjer - Katinara, ! Ob drugi obletnici smrti nepozabnega sina Bogdana daruie družina Zobec od Domja 10.000 lir za PD Fran Venturini. Za 30 let petja daruje Ignacij Sa- Darovi in prispevki Zora in Marinc Pregare 2000 lir. Piero in Neverina Cerkvenič 10 tisoč lir. * * * Virca Vremec daruje 5000 lir za skupnost invalidov na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Sosiča daruje Slava Kalc 2000 lir za skupnost invalidov na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ane Bak darujejo družina škerk (Veliki Repen 126) 3000 lir, Giuseppe in Olimaia Kozina 10 000 lir za skupnost invalidov na Opčinah. Anton Marc (Bazovica 63) daruje 10.000 lir za PD Slovenec iz Boršta. Ob 5. obletnici smrti Frančiške Rapotec daruje družina 10.000 lir za PD Slovenec. Ob 20. obletnici tragične smrti dijakinje Lidije Stojkovič daruje Julka Cortese 3000 lir za ŠD Polet za gradnjo nove kotalkarske ploščadi. V spomin na drago mamo Ano Bak daruje sin Albin 5000 lir za PD Slovan - Padriče in 5000 lir za ŠD Gaja. V počastitev spomina odv. Igorja Grudna daruje Marija Starčeva 10 tisoč lir za popravilo spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V počastitev spomina Milke Gruden iz Zgonika daruje družina Milič iz Zagradca 10.000 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Fani Kerše-van daruje družina Milčka škrapa 3000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Ivane Malalan daruje Angela Drasšich 2 tisoč lir za popravilo prosvetne dvo- Y spomin na pok. inž. Janeza Del- mec 20.000 lir za PD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob nepozabni dobri gospe Ani Bak daruje Karlo Drejcev z družino iz Padrič 5.000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Sveto Grgič z družino iz Padrič 5.000 lir za krvno banko. Ob priliki praznovanja 50-letnice poroke Ivana in Marije Košuta daruje vesela družba 20.000 lir za Glasbeno matico in 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Marije Križmančič daruje Francka Strahova 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V isti namen daruje Ariton Marc z ženo Ano 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V počastitev spomina Karla Križ-mančiča daruje Karlo Križmančič (Tožov) z družino 5000 lir za ŠD Zarja. V počastitev spomina Fani Ker-ševan daruje Stane Bidovec 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina tov. Ine Karis daruje Amalija Castellani 5000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Lam-berta Pertota daruje novoustanovljeni odbor sekcije Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina 44.000 lir in družina Izidor Pertot 10.000 lir za Slovensko skupnost. Nabiralna akcija za postavitev spomenika sovjetskim padlim partizanom ob nedeljski proslavi na Opčinah je sledeča: udeleženski nedeljske proslave 117.000 lir, Zveza partizanov 10.000, SPD Tabor 10.000, ŠD Polet 10.000, sekcija KPI : Op- čine 50.000, Zveza demokratičnih že-na-Opčine 10.000, Zveza upravičenih posestnikov z Opčin 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Karla Sosiča darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 5000 lir za SPD Tabor. Podporni člani darujejo za TPPZ: družina Kodrič 50.000 lir, Marjo Renčelj 5000 lir, Erminio Delfabbro (Krmin) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Lamberto Pertota daruje družina Terčon - Pertot 5.000 lir za SPD Igo Gruden. V počastitev spomina prof. Iva Sosiča darujejo kolegi 23.000 lir za šolo Fran Levstik. Namesto cvetja na grob Ane Bak darujeta Pepi in Viktorija Križmančič. 10.000 lir za ŠD Gaja. Namesto cvetja na grob Ane Bak daruje družina Žagar (Padriče 70) 3.000 lir za Dijaško matico. Poleg venca na grob Albinove mame Ane Bak darujejo prijatelji iz Padrič 12.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gročani in 10.000 lir za Dom handikapiranih na Opčinah. Ob 30. obletnici smrti drage sosede Marije, svaka Zorana, sina Karlota, tasta Antona, matere Antonije in brata, moža ter očeta Stan-kota darujejo družine Križmančič, Milkovič in Gornik 5.000 lir za TP PZ, 5.000 lir za šolo Karel Destovnik - Kajuh, 5.000 lir za Dijaško matico, 5.000 lir za ŠD Gaja, 5.000 lir za Dom handikapiranih na Opčinah in 5.000 lir za Slomškov dom. V počastitev spomina padlih borcev v španski državljanski vojni daruje Slava Čebulec 5.000 lir za spomenik padlim sovjetskim partizanom in 5.0C9 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Ane Bak daruje družina Grgič (Padriče 66) 2.000 lir za odbojkarsko sekcijo Sloga. Namesto cvetja na grob Lamberta Pertota daruje družina Legiša iz Vi-žovelj 10.000 lir za Glasbeno matico. popolnoma oropali in požgali tudi Bubničevo domačijo, kot vso vas. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Z velikim zanimanjem je sledil dogodkom v domovini in po svetu ter zavzeto bral Primorski dnevnik, dokler mu nišo odpovedale moči. Februarja prihodnjega leta bi i-mel 35 let. Po smrti svoje žene je živel pri hčerki Danici v Ilirski Bistrici, na Pregarje v Brkine, med svoje stare znance, na sveži zrak, pa se je vračal vsako poletje. Naj počiva v miru v domači brkinski zemlji. IZ DOLINE Umrla je Andreina Samec-Kariš Po dolgi bolezni, posledicah muk in trpljenja v nemških delovnih taboriščih, je v soboto, 29. novembra umrla Andreina Samec por. Ka-riš, rojena 22. 6. 1925 v Dolini, kjer je stanovala s svojim možem, po rodu iz Rovt. Pokopali so jo v torek na katinarskem pokopališču. Pokojno Andremo so poznali in visoko cenili, kot zavedno in napredno slovensko ženo, predano in požrtvovalno aktivistko med NOB, tako v Bregu kot v mestu. Neutrudno je delovala dokler so ji dopuščale moči. Zato jo bodo vsi, ki so jo poznali ohranili v lepem spominu. Po dokončanem šolanju se je izučila za frizerko in se zaposlila v Trstu. Ko se je v Bregu začelo raz- vijati osvobodilno gibanje, je bila na svojem mestu, postala je članica SKOJ, zbirala je živež in sanitetni material za partizanske borce in ga nosila v GabrOvico. S svojo sestro Rožo je bila na straži med Dolino in Boljuncem, ko je bila tam 20. aprila 1944 mobilizacija, naslednjega dne pa ju je skupina italijanskih fašistov, Nemcev in domobrancev zajela ter odpeljala v koronej-ske zapore, kjer sta bili zaprti do 1. junija, ko so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Najhujše je bilo od februarja do konca vojne, ki sta ga dočakali, izmučeni do mozga, po preganjanju iz kraja v kraj, med strašnim bombardiranjem, v samem Berlinu. Zato je bila tudi pot v svobodo, v domači kraj zelo mučna. Andreina je v najhujših trenutkih vlivala poguma svojim tovarišicam in jim dajala zadnji košček kruha. S trdno voljo je okrevala in se zaposlila kot frizerka pri Sv. Ivanu, leta 1948 se je poročila, ponovno zbolela, nekoliko okrevala ter odprla svoj frizerski salon. Hodila je od zdravnika do zdravnika, toda zdravje je pustila tam daleč v Nemčiji, kjer so ji kruti nacistični zločinci tudi preprečili, da bi postala mati. Naj ji bo lahka domača gruda. Možu in svojcem občuteno sožalje. A. B. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Klaus Eidam OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE Prevedel Scena Kostumi Glasb, oprema Koreografija Režija Ervin Fritz Demetrij Cej Milena Kuma! France Lampret Janez Mejač Emil Aberšek V torek, 9, decembra, ob 15.30 PREDSTAVA RAZPRODANA Ogromna množica prebivalcev Sežane in bližnjih vasi se je včeraj dopoldne poslovila od treh miličnikov, ki so v četrtek zvečer v tragični prometni nesreči izgubili življenje. Pred poslopjem občinske skupščine so se z občutenimi in ganljivimi besedami spomnili treh tovarišev predsednik komiteja občinske konference ZKS Vojko Škerlj, inšpektor milice iz Kopra Slavko Mežik in komandir sežanske postaje milice Vinko Strle. Moški pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta je zapel nekaj žalostink, nato pa so ob zvokih godbe milice iz Ljubljane trije avtomobili odpeljali krste s trupli miličnikov na zadnjo pot: Staneta Podvršnika v Slovensko Bistrico, Florjana Božiča v Idrijo pri Bači, Zvonka Brusa pa v Cerknico. Pred občinsko skupščino je ostala praznina, prav taka, kakršno so v srcu občutili prisotni, še predvsem stanovski tovariši treh mladeničev in vsi tisti, ki so jih poznali. V tistem trenutku, ko je pogled zrl za odhajajočimi mrtvaškimi avtomobili, se je v marsikaterem očesu utrnila solza v zadnji pozdrav tragično preminulim tovarišem. Slovenski izvedenec v pokrajinskem kmet. nadzorništvu! Seznam zaupnikov Kmečke zveze, ki bodo zbirali podpise pod zahtevo, da imenujejo v vodstvo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva slovenskega izvedenca: Col — Alfonz Guštin, št. 12; Repen — Emil Purič št. 15; Repnič — Oskar Milič št. 8; Zgonik — Milič Stanko; Salež — Jožef Perčič št. 43; Samatorca — Janko Gruden, št. 7; Praprot — Škrk Boris, št. 20; Prečnik — Franc Šemec, št. 5; Mavhinje — Egidij Pipan, št. 43; Cerovi je — Ivan Antonič, št. 34; Vižovlje — Jožef Pernarčič, št. 3; Medja vas — Jožef Radetič, št. 10; Nabrežina — Danilo Radovič, št. 79; Križ — Mario Švab, št. 344; Prosek — Drago Cibic, št. 305; Kontovel — Niko Prašelj. št. 139; Padriče — Oskar Grgič. št. 52; Trebče — Ludvig čuk, št. 53; Bazovica — Mirko Križmančič, št. 43; Gropada — Albin Kalc, št. 79; Gro-čana — Anton Petaros, št. 26; Bo-Ijunec — Josip Ota, št. 38; Dolina — Josip Sancin, št. 112; Boršt — Ljubo Petaros, št. 76; .Mačkolje — Anton Parovel, št. 50 Prebeneg — Oskar Kraljič, št. 73; Lonjer — Fabio Ruzier, št. 291. Prihodnjo nedeljo spominska svečanost na openskem strelišču Prihodnjo nedeljo, ob obletnici u-smrtitve Tomažiča, Kosa, Vadnjala, Bobka in Ivančiča prirejajo združenja VZPI-ANPI, ANPPIA in A-NED spominsko svečanost na kraju, kjer so bili ustreljeni. Svečanost bo ob 15. uri, ko bosta spregovorila Eugenio Laurenti in dr. Jan Godnič. JVIali oglasi AUTOSALONE FIAT, Rojanska ulica št. 6 — Prodaja in prednaročila novih avtomobilov. Izbrani rabljeni avtomobili: 500 '65 '69; 126 '73; A112 '71; 850 '66 '68; 850 poltovornjaki; 128 '69 '71; 128 coupé ’72; 124 '68; 124 special '69 '70; 125 special '72 avtomatična prestava; Peugeot 204 '71; Taunus 15 M ’67; prodaja na obroke; zamenjava s starimi avtomobili. Odprto tudi ob praznikih. Tel. 413-337. ČISTILNICA «La Triestina». Ul. Zo-venzoni 4 in Ul. Madonnina 38, Trst, čisti obleke, krzna, antilope, koštru-ne — barvanje vseh vrst oblek, specializirana v barvanju po vzorcu. Ob sobotah zaprto. NEMŠKEGA prepeličarja starega 4 mesece prodam. Starši s prav dobro oceno. Makuc Franc, Grič 11, Logatec. «128» '70 '73; 850 coupé '71; 500 L '70 '72; Mini '70 '72; Escori 1100 '71; 850 S. 1000 '72; 124 S. '70; 128 X 1/9 '73; 124 '70; Capri 1700 '70; 1750 '71; Sìnica '67; 132 1600 avtomatični '75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. Ul. Salici L tel. 211-489. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč lir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4. prvo nadstropje. IŠČEM prodajalko ali vajenko za trgovino konfekcije, z znanjem i-talijanskega ali slovenskega jezika. Telefonirati: 35H21. SOBI vzamem v najem tudi v o-dročnem podeželskem kraju. Ponudbe na «ADIT» P.P. 171, 61001 Ljubljana. liiiiiiitliiiiiilliiiiiiiiiiiiminiiiiiiniHiiniiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,lll,ll„ll,llllllll|lllullllllll|)|||||C Andrej Ražem (Bobe) iz Bazovice je praznoval svoj 75. rojstni dan. Ob tej priliki mu želijo njegovi prijatelji in znanci vse najboljše in na mnoga leta. PISMA UREDNIŠTVU Še o «ruskem bataljonu» Spoštovano uredništvo! Pismo Slave Čebulec -objavili ste ga včeraj | tizanom NOV in POJ. iz nemške voj-I ske, kar je bilo nedvomno tvegano | in zato tudi pogumno dejanje, se I mi je zdel potreben, ker je v poročilu Primorskega dnevnika o pr»-Katre — slavi «Bazoviške brigade» bilo reste ga včeraj v rubriki ! čeno le, da so ti ruski borci prišli «Pisma uredništvu», ki ima neute- j iz nemških taborišč, v čemer sem meljen prizvok polemike z mojim | videl zgodovinsko netočnost na ško-prvim pismom, dejansko potrjuje v ; do njih samih, glavnem moje navedbe, čeprav jim dodaja nekaj dejstev, ki jim nikakor Z vsem ostalim, kar pravi avtorica pisma, zlasti z junaštvom ve- rSASsrzjrsssteh '°vie“h padniki «ruskega bataljona» Bazoviške brigade prebegli v slovenske partizanske vrste iz nemške vojske, sem želel le poudariti vrednost njihove odločitve, da zapustijo nemške formacije 162. turkestanske divizije, in sem njihovo srčnost tudi v prvem pismu izrecno poudaril, ker sem bil sam ne enkrat priča takih junaških dejanj, pri čemer bi seveda bilo pretirano govoriti, da so bili vsi junaki; bili so pač tudi oni ljudje z različnimi last- ni ^tMkf tudMrditev, da -e povzročale toliko strahu in gorji’ V^jki B^- Iz italijanskih taborišč, ne pa iz ' zoviške, Kosovelove in Gregorčiče-nemških. so prišli le tisti nepo- ; ve brigade, da omenim le te iz 30. sredno ob kapitulaciji Italije, veli-1 divizije, s katerimi sem bil mno-ka večina jih je prihajala kasneje | go mesecev v dnevnem kontaktu, iz nemških vojaških formacij, kar niso bili nič manj srčni borci. Isto potrjujejo tudi besede, ki jih je ob velja za vse tiste borce iz enot neki priložnosti, pri kateri sem bil ; jugoslovanske 4. armade, med ka- navzoč, izrekel šef sovjetske voja- j terimi je treba posebej spomniti na ške misije pri 9. korpusu podpol- j veličasten prispevek borcev preko-kovnik Ribačenko. Iz nemških ta- morskih brigad ki so se borili za borišč v Nemčiji je bil njihov po-1 osvoboditev naših krajev in ki so beg praktično nemogoč. Tudi za zna- j v stotinah žrtvovali svoja življenja nega_ diverzanta Mihajla sama Sla-1 prav na openskih bojiščih v bojih va Čebulec - Katra pravi, da je1 za osvoboditev Trsta. Vseh se mo- pobegnil k partizanom od Banov kjer, kot mi je znano, ni bilo nobenega nemškega taborišča za ruske ujetnike, pač pa nemška kasarna. Ta poudarek, da so namreč skoraj vsi borci «ruskega bataljona» prebegli k primorskim, t. j. k par- remo spominjati in jih častiti z enako hvaležnostjo. Nobena «politična» resnica torej, nobena «čudna» resnica, ampak samo resnica Bivši borec 'J. korpusa (sledi podpis) GORIŠKI DNEVNIK SLABOSTI POKRAJINSKE PROGRAMSKE USMERITVE Glede vprašanj Slovencev ni za Gorico zanimiv samo Trst, ampak tudi Videm Predsednik Agati bi želel odgovornost za naše pravice prevroči na Rim, medtem ko jih mi pričakujemo tudi od krajevne oblasti Pokrajinski predsednik Giuseppe Agati je v svojem govoru o programski usmeritvi novega odbora opredelil stališče tudi do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ter je izrecno poudaril zaslugo demo-kristjanskega poslanca Marocca pri odprtju četrtega razreda strokovne šole. V zvezi z uvajanjem dvojezičnosti se je Agati v imenu odbora obvezal, da se bo povezal s Trstom ter skušal poiskati skupne res'tve, vsekakor bo potrebno to vprašanje rešiti s točnimi zakonskimi jamstvi. Glede razlastitve zemlje je Agati dejal, da bo potrebno preučiti vprašanje industrijske cone ter vojaških služnosti. Predsednik Agati je ugodno ocenil italijansko - jugoslovanski sporazum podpisan v Osimu ter omenil stvarne možnosti za sodelovanje. Iz tega sporazuma, je dejal, Agati, izhajajo tudi možnosti povezovanja z italijansko manjšino v Istri Predsednik Agati je nadalje povedal, da pristojni odbornik pripravlja predlog o razmejitvi šolskih okrajev, ki bodo o njem razpravljali tudi svetovalci. Kakor smo na kratko poročali že včeraj, je Agati izjavil, da bo temeljila politika pokrajinske uprave na protifašizmu, demokraciji in pluralizmu ter je napovedal ustanovitev štirih komisij, ki bodo izdelale program nadaljnjega dela. O poročilu se je razvila živahna razprava. Republikanec Marin je zaželel sodelovanje z enobarvnim odborom, ki se bo pokazalo z občasno in stvarno podporo odboru. Komunist Rizzi je najprej ugotovil zelo nejasno mejo, ki obdaja večino, zlasti še po Marinovem stališču, potem pa je dejal, da mora temeljiti protifašistična usmeritev na stvarnih temeljih, ki so zelo vprašljivi, zakaj goriška pokrajina je bila edina med krajevnimi ustanovami, ki je ob Francovi smrti izobesila zastavo na pol droga. Glede manjšinskih vprašanj je Rizzi zahteval točne obveznosti ter je zlasti zahteval povezavo tudi s pokrajino Videm in ne samo s Trstom. Glede dvojezičnosti pa je Rizzi predlagal avtonomno pobudo go-riške pokrajine, da ne bomo čakali na zakonodajna določila o uporabi slovenskega jezika v javnih organih. Rizzi je nasprotoval birokratski razmejitvi šolskih okrajev. Socialist Bukovec je dejal, da je opozicija predlagala celo vrsto zelo stvarnih zadev, v katerih ni bilo znakov demagogije, ki se jim je predsednik izognil. Zahteval je širšo protifašistično usmeritev ter zavrnil predsednikovo stališče o u-pravljanju prostora, zlasti kar zadeva vojaške služnosti. V zvezi z zahtevami slovenske narodnostne skupnosti je svetovalec Bukovec dejal, da se predsednik skuša izogniti neposredni odgovornosti s tem, da hoče to odgovornost prenesti na Rim. Bukovec je izjavil, da Slovenci pričakujemo priznanje pravic tudi od krajevne oblasti. Predlog dežele o razmejitvi šolskih okrajev bo postal stvarnost, če se tudi krajevne uprave ne bodo pojavile s svojimi stališči. Dežela je prav v zvezi s tem vprašanjem pokazala svojo neobčutljivost, kar je povzročilo odpor vseh slovenski^ političnih in kulturnih krogov., Krščansk: demokrat Reverdito je dejal, (ja je predsednik upošteval v svojem govoru predloge KPI in PSI. Zavrnil .je očitke na račun odboro-vega protifašizma in dodal, da je odborovo programsko izjavo najostreje obsojal ravno MSI-DN. • Ravnateljstvo gimnazije - liceja «Primož Trubar» v Gorici sporoča, da bo v četrtek, 11. decembra, ob 18. 'uri v prostorih risalnice učiteljišča roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Starši šole «Trinko» za slovenski šolski okraj Na sestanku staršev dijakov slovenske nižje srednje šole «Ivam Trinko» so starši sprejeli resolucijo, ki odločno podpira ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja v deželnem merilu in obsoja namero deželne uprave, da vključi slovenske šole v razne šolske okraje. Resolucijo so starši poslali pristojnim deželnim in šolskim oblastem. Na tem sestanku je bilo tudi postavljeno vprašanje telovadnice. Dijaki morajo telovaditi na prostem ker ni uporabna klet v poslopju, ki je doslej služila za oouk telesne vzgoje. Starši niso s tem seveda zadovoljni. V znak protesta proti občinski uprayi, ki ni poskrbela za drugačno rešitev, so starši izbrali šestčlansko delegacijo, ki bo prihodnje dni obiskala goriškega župana. NA POBUDO POKRAJINE IN PARTIZANSKIH ZDRUŽENJ TRETJI SLOVENSKI VEČER Danes bodo v Zdravšemi Krminski Slovenci se bodo zbrali odkrili ploščo internirancem danes v občinskem gledališču Poleg priložnostnih govorov tudi kulturni nastop K taborišču je bilo več tisoč Slovencev V Zdravščini bodo danes ob 10. uri, svečano odkrili ploščo, ki bo spominjala na več tisoč slovenskih ljudi, ki so bili v tamkajšnji predilnici, ki ni takrat obratovala, začasno internirani. Zaprle so jih italijanske vojaške in policijske oblasti po rastrelamentih na primorskem področju in od tu so jih dalje pošiljali v notranjost Italije, bodisi v internacijo, kot tudi v zloglasne posebne bataljone. Plošča z napisom v italijanskem in slovenskem jeziku bo stala na kraškem kamnu ob pokrajinski cesti nasproti tovarne. Lastniki tovarne je namreč niso hoteli na tovarniškem poslopju. Priložnostne govore bodo imeli predsednik pokrajine župan iz Zagraja, bivšo inter-niranka Ljuba Šorli - Bratuževa, zastopnik iz Nove Gorice, zastopnik ANPI, zastopnik deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibania. V kulturnem sporedu nastopata do-berdobski zbor «Jezero» in godba «Kras». Pokrajinsko vodstvo ANPI vabi slovenske in italijanske protifašiste iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiRiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiTiiiiiuuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO SESTANKU PREDSTAVNIKOV IZVOLJENIH TELES Načrtno in preudarno reševati naša odprta šolska vprašanja Najprej ustanovitev konzorcija za prevoz dijakov iz okolice v šolo v Gorico ■ Osnutek statuta pripravi občina Gorica da prisostvujejo današnji svečanosti, ki zaključuje letošnje proslave ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Številne neurejene razmere na ske uprave pogovarjali o ureditvi slovenskih srednjih šolah v Gorici, i nekaterih izmed številnih odprtih ki trajajo vsa povojna leta in so v I vprašanj. Predlogi za enoten se-zadnjem razdobju posebno opazne | stanek so se pojavili z več strani zaradi vse večjega razkoraka med 1 in smo o njih poročali še pred krat-italijanskimi šolami, ki so povečini ! klm. Rezultat je bil sestanek na urejene, ter slovenskimi šolami, I županstvu v števerjanu, ki so se ga ki so zaradi gluhosti oblasti za j udeležili župani občin števerjan, šolski pouk vedno manj primerne, Sovodnje in Doberdob Slavko Klanj-so pospešile proces dozorevaja zno- ] šček, Jožef češčut in Andrej Jarc traj slovenske narodnostne skupno-1 predsednik pokrajine Giuseppe Aga sti, ki vodi k spoznanju, da je po-1 ti odbornik občine Gorica Rranratt trebno z enotnimi nastopi in s pritegnitvijo vseh odgovornih dejavni- kov poiskati rešitve, ki bodo zagotavljale mladini boljše pogoje za učenje. V okvir teh spoznanj sodijo stavke šolnikov in dijakov' v pričetku šolskega leta ter nedavna stavka za ustanovitev samostojnega šolskega okoliša, ki bi bil najbolj pristojen za Odpravo zamudništva'v goriškem slovenskem šolstvu. Ta spoznanja so privedla tudi do sestanka, ki je bil v začetku tega tedna v števerjanu, na katerem so se predstavniki treh slovenskih občin, pokrajinske in goriške občin- PRIZADEVANJA PARLAMCNTARCfV IN OBČINE ŽE V ČETRTEK ODOBREN ZAKON O PROSTI CONI? Včeraj so se načelniki skupin sestali z županom Na goriškem županstvu so se včeraj predpoldne sestali, na povabilo goriškega župana, načelniki skupin v občinskem svetu. Tema pogovora je bil zakon o podaljšanju proste cone. Tako vladni zakonski osnutek kot štirje osnutki parlamentarcev bodo šli v razpravo že v četrtek v finančno komisijo poslanske zbornice in utegne se zgoditi, če ne bo motenj, da bo zakon v enem d^-lu parlamenta odobren že ta dan. Sestanka so se poleg župana De Simona udeležili tudi poslanec Marocco (KD) in predsednik trgovinske zbornice Lupieri ter svetovalci Tuzzi (KD), Chiarion (KPI), Wal-tritsch (PSI), Bianconi (PSDI), Paulin (SS), Luciani (PRI), Fomasir (PLI) in Coana (MSI). Poslanec Marocco je podrobno prikazal vladni zakonski osnutek, u-gotovil da skuša ta osnutek ustreči raznim osnutkom poslancev, dejal pa je da je morda moč vnesti še kak popravek. Dejal je tudi, da bi bilo treba med poslanci doseči soglasje že v prvi fazi, sicer obstaja ne-varnest, da je treba zavleči razpravo in ni gotovo, če bo stvar o-dobrena, tudi v senatu, do 31. decembra. Zastopniki raznih strank so dali nekatere predloge. V glavnem so spremir.jevalne predloge dali Chiarion in Waltritsch ter Lupieri, čeprav je slednji menil, da je v zvezi s spremembami nevarnost obstrukcije evropske gospodarske skupnosti. Tudi sedanji vladni osnutek predvideva ohranitev v letu 1948 določenih meja področja proste cone, t.j. področja med državno mejo, Sočo, Vipavo in obzidjem podgorske predilnice. Svetovalci so predlagali, da bi prišlo v to območje vse o-zemlje goriške in sovodenjske občine. Nadaljnji spreminjevalni predlog je bi) ta o malenkostni spremembi sestave upravnega sveta fonda za infrastrukture. Po predlogu vlade, naj bi bili v tem odboru člani odbora trgovinske zbornice (enajst jih je), trije zastopniki dežele, šest zastopnikov goriške občine (dva za opozicijo), eden za pokrajinsko upravo in eden za sovodenjsko občino. Spreminjevalni predlog je, da bi ostalo neizpremenjeno število zastopnikov trgovinske zbornice, dežela naj bi imela le enega zastopnika, šest zastopnikov bi ohranila goriška občina, dva naj bi imela sovodenjska, tri pa pokrajinska uprava. Posl. Marocco se je obvezal, da si bo prizadeval dvigniti določeni kontingent bencina. V števerjanu bo v torek, ob 20. uri, seja občinskega sveta. Na dnevnem redu imajo odobritev resolucije v prid slovenskemu šolskemu okraju in še ene resolucije proti ugotavljanju slovenske manjšine na Koroškem. • V petek, 19. decembra, ob 18. uri bo posl. Giorgio Santu (KD), član parlamentarne komisije za šolstvo, predaval v krožku Stella Ma-tutina o šolskih okrajih in o reformi višje srednje šole. Sledila bo javna debata. ti, odbornik občine Gorica Brancatti ter občinski tajnik iz Števerjana dr. Mrko Šturm. Na sestanku so si izmenjali poglede o ureditvi prevozov dijakov iz okolice v srednje šole v Gorico ter se v načelu dogovorili, da je to službo mogoče najbolj zadovoljivo urediti z ustanovitvijo medobčinskega konzorcija. Pokrajinska uprava po svojem značaju in svojih pristojnostih v takšen konzorcij ne bi sodila, pač pa je njena navzočnost pri določanju izbir izredno koristna, ker se bo lahko v odnosih z deželno upravo uveljavila kot neposreden sogovornik ter predvsem kot nosilec zahtev za izplačilo deželne finančne podpore. Pač pa se ureditev prevozov s pomočjo konzorcija neposredno tiče vseh treh slovenskih občin, kjer živijo dijaki, in občine Gorica, kamor dijaki potujejo in kjer se pogostoma zadržujejo tudi po ves dan. Na sestanku so sklenili, naj goriška občinska u-prava na podlagi že izdelanih statutov konzorcijev za druge storilnosti sestavi predlog za ureditev vprašanja prevozov, ki ga bodo preučili na naslednjem sestanku čez deset dni. Na tem sestanku, ki se ga bodo udeležili po trije predstavniki vsake občinske uprave skupno z občinskimi tajniki, bi krajevne ustanove morale sporočiti svoj pristop. Toda sestanek v Števerjanu je bil pomemben tudi zategadelj, ker je začel pogovor še o preostalih šolskih potrebah ter je nudil priložnost za soočanje z vprašanjem šolskim gradenj v Gorici, ki je nadvse pereče, telovadnice, izboljšanja tehničnega pouka, zagotovitev obroka hrane za dijake iz oddaljnejših krajev, ki se čez opoldan zadržujejo v Gorici itd. Predstavniki krajevnih ustanov so soglašali s sklicanjem posvetovalnega sestanka med predstavniki pokrajine in občine Gorica ter zastop- NAROCNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1976 CELOLETNA MESEČNA . 20.500 lir 2.100 lii ZA VSE NAROČNIKE : ■ brezplačno mesečnik « DAN » ■ naročnina za revijo «DAN» . . 3.000 lir VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976. VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI ■ bo decembra prejemal dnevnik brezplačno. NAROČNINE SPREJEMAJO : ■ Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ Raznašalci ■ Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 V sredo v Sovodnjah občinska seja V sredo ob 19. uri se sestane občinski svet v Sovodnjah. Na začetku seje bo župan češčut ocenil italijansko - jugoslovanski sporazum o meji in gospodarskem sodelovanju, ki so ga nedavno tega podpisali v Osimu, potem pa bo v svojih uvodnih izvajanjih poročal o dogajanju v občini, o raznih sklepih in stališčih. niki političnih strank, da bi se pogovorili o lokaciji za slovenske osnovne ter srednje šole ter pripravili predloge že do naslednjega sestanka občinskih predstavnikov, ki bo v prostorih goriške občinske uprave. Pristop k urejanju odprtih vprašanj našega šolstva je dobro zastavljen ter bo rodil sadove le ob dobri politični volji, ki bo obljube in načelne izjave, ki jih imamo že dovolj in preveč, spremenila v dejanja. Kot vedno je tudi sedaj odgovornost za nadaljnji potek akcije pri krščanski demokraciji, u-godno pa lahko nanjo vplivata tudi obe levičarski stranki/ Pri tem nas ne smejo zavesti obljube in gostobesednost, ampak se moramo dogovoriti o prednostni lestvici potreb. Določiti moramo nosilce akcije ter skleniti, kaj rešiti takoj in kaj v naslednjih razdobjih. Zavedati se moramo nevarnosti, da se, bomo znašli v - pasti- in ne bomo rešili ničesar, če se bomo lotili istočasnega reševanja vsega. «fiiiiiiiiiiiiililiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK PO SKLEPU DRUŠTVENEGA OBČNEGA ZBORA a V trgovini Narodna umetnost v nebotičniku v Novi Gorici so v petek odprli razstavo kristala in gobelinov. Svoje umetnine razstavljajo Josip Čuk iz Zagreba (kristalni unikati), Valentin Ciljan in Marija Furlan iz Šempetra ter. Milka Bud-vič in Seka Tadič iz Nove Gorice (vsi gobeline). V kulturnem programu sodelujejo SSG s Stokovo burko in številni zbori ter druge skupine V občinskem gledališču v Krminu bo ob 17. uri 3. slovenski večer. To je večer slovenske pesmi in besede, ki ga slovenske prosvetne in kulturne organizacije prirejajo, na pobudo domačinov, zato da bi zadostile kulturni potrebi Slovencev, ki žive na krminskem področju. Zamisel je padla pred nekaj leti, potem ko so se krminski Slovenci sestajali že več let zapored na skupni jesenski večerji v Sirkovi, gostilni na Subidi. Obakrat doslej je večer imel precej uspeha, prepričani smo da bo tako tudi danes. Program je zares zelo bogat. Na odru se bodo najprej pojavili pevci domačega pevskega zbora, ki so že lani prvič nastopili prav na podobni prireditvi, kasneje pa so peli še marsikje drugje. Za njimi pa bo nastopil domači furlanski zbor «A-mis dal Friul». Sledil bo priložnostni pozdrav, nakar bodo nastopili Nonet iz Sovodenj, moški zbor «Mirko Filej» iz Gorice, mešani zbor «Štandrež», moški zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine, folklorna skupina «Sovodnje» iz Sovodenj in ansambel «Taims» z Opčin. Po kratkem odmoru pa bo Stalno slovensko gledališče iz Trsta igralo Što-kovo burko «Ne kliči vraga». V petek v Gorici spet občinski svet V petek, 12. decembra, ob 18.30, bo v Gorici spet seja občinskega sveta. Poleg točk o volitvah občinskih predstavnikov v razne javne uprave, ki so ostale na dnevnem redu s prejšnje seje, bodo imeli svetovalci v razpravi vrsto novih točk. Med temi sta točki o prošnji na deželo za gradnjo avtoporta pri štandrežu, točka o odpovedi pogodbe z družbo, ki je imela nalog izvršiti cestna dela na obmejnem postajališču ter izvolitev občinskih zastopnikov v nove komisije. • Godba na pihala «Kras» iz Doberdoba vabi mlade godbenike, naj se udeležijo tečaja, ki ga že več let prireja kraško društvo. Tečaj, ki bo trajal tri leta, se bo pričel v prihodnjih dneh. Vpisovanje sprejemajo odborniki doberdobske godbe na pihala. Novembra na Goriškem 736.000 prehodov meje Ugodna menjava dinarja v številnih goriških trgovinah, državni praz niki v Jugoslaviji ob 29. novembru ter Andrejev sejem so v precejšnji meri pripomogli, da so organi obmejne policije našteli v mesecu novembru 736.300 prehodov, kar znaša 50 tisoč prehodov več kot v mesecu oktobru, Pobuda zveze - goriških trgovcev da bodo skoraj v vseh trgovinah menjali dinar po 38, je v naše mesto usmerila veliko kupcev z onstran meje, ki običajno kupujejo drugod Brez dvoma pa je zveza goriških trgovcev izbrala pravi čas, da je speljala to akcijo. Konec prejšnjega meseca so namreč imeli v Jugoslaviji tri dni praznika, kar je pomenilo Prihodnjo soboto v Doberdobu proslava 30-letnice ustanovitve PD «Jezero» Na proslavo so vabljeni vsi odborniki, člani in prijatelji, ki so v tridesetih letih obstoja spremljali in podpirali društveno dejavnost V soboto, 13. decembra, bodo v Doberdobu proslavili 30-letnico ustanovitve prosvetnega društva «Jezero». Na ta jubilejni dogodek, so se prireditelji prvič spomnili na občnem zboru društva, ki je bil pred nekaj tedni. V ta namen je odbor društva že imel razgovor z nekaterimi takratnimi pobudniki, ki so po dvajsetletnem fašističnem obdobju, prvi začeli prebujati v vasi kulturno-prosvetno življenje. Nekdanji in sedanji prosvetni delavci, so se zbrali prejšnji teden na skupnem razgovoru, da bi obudili spomine tistih dni izpred tridesetih let in obenem dali pečat iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiini MIKLAVŽEVANJE V PROSVETNI DVORANI V priredbi Komisije za dorašča-jočo mladino pri SKGZ so v petek popoldne pripravili v goriški Prosvetni dvorani miklavževanje, ki se ga je udeležilo veliko slovenskih o-trok iz mesta in iz okoliških vaši. Spored se je pričel z nastopom mlaj- ših gojencev Glasbene šole, ki so se predstavili z nekaterimi lažjimi kompozicijami. Po duhovitem prizorčku «Veliki paket», ki so ga u-prizorili otroci, je na oder stopil bradati Miklavž, ki je za vsakogar imel darilo. Podobne prireditve so v teh dneh pripravili tudi v Dolu, Sovodnjah in v drugih slovenskih vaseh. (Na sliki vidimo Miklavža in o- sobotni jubilejni proslavi. Ni bilo | Lakovič pa je vadil starejše pevce. lahko zbrati «staro gardo» ponovno skupaj po toliko letih. Malo od njih je življenjski tok zadržal v vasi. Nekateri so se nastalili v Tržiču, drugi v Trstu ali na Reki. Prva društvena zapisničarka se je izselila v Južno Ameriko. Od tistih časov je ostalo v društvenih predalih dokaj skromno gradivo in prav zaradi te pomanjkljivosti se sedaj odbor nahaja v težavah pri preurejanju društvenega arhiva. Iz razgovora, ki se je razvil v soboto zvečer je razvidno v kolikšnih težavah je deloval takratni odbor društva. Pogostoma so morali skrivati zapisnike in se sestajati skoraj ilegalno, ker so jim takrat ovirale delo zavezniške patrulje. Enkrat so celo vdrli v sedež in zmetali vse zapisnike, knjige in opremo na dvorišče in zažgali. Marljivost teh iznajdljivih ljudi se je vsakodnevno soočala tudi s pomanjkanjem sredstev za nakup gradbenega materiala, imovine in vsakovrstnih potrebščin za nemoten razmah društva. Hodili so po zapuščenih protiletalskih vdolbinah, ki so takrat bile pogosto posejane po Krasu in zbirali les ter iz njega naredili oder in plesišče. Udarniško so zgradili oder pri občinski dvorani. Ker niso imeli opornih tramov so morali čez noč hoditi v gozd in sekati bore na «črno», da jih ni zasačil gospodar pri delu. Pripovedovali so, kako so po zmagi nad fašizmom zagnano začeli z delom in kako so, kljub komaj priborjeni svobodi, kaj kmalu prišla prva razočaranja. Zagnanost in dobra volja sta bili zapoved pri vsaki prireditvi, potrpežljivost in vztrajnost pa je prevladovala v hudih dneh političnega razkola ob prihodu kominforma. Že v tisti dobi je začel delovati pevski zbor «Jezero». V okviru društva je uspešno deloval odsek za telovadbo ali «fiz-kulturno vzgojo», kot so jo imenovali takrat. Oživelo je športno društvo, dramska družina je obiskovala sorodna društva in tudi Koroško. Ob pomoči učiteljice Bian- troke na petkovi prireditvi v Go-1 ke je bil ustanovljen številen pio-rici). Inirski pevski zbor, domačin Rado Tako najdemo v blagajniški knjigi zabeleženo, da je društveni odbor dal leta 1946 1.000 lir Radu Lakoviču in 500 lir Bianki za neutrudno delo pri pevskih vajah. Ker je kmalu po osvoboditvi delovala v raznih kulturnih, športnih in političnih celicah domala cela vas, se je društveni odbor «Jezera», ki pripravlja proslavo 30-letnice u-stanovitve društva, previdno izognil pošiljanju osebnih vabil takratnim odbornikom ali aktivistom. To predvsem, da se izogne zameram ; ti nepotrebnim kritikam. Težko je po toliko letih dobiti imena vseh, ki so takrat dali svoj prispevek pri porodu društva. Zato so na sobotno proslavo vabljeni vsi vaščani, ki so v vseh teh povojnih letih sodelovali pri društvu ali na katerikoli način pomagali pri delu ali samo obiskovali -prireditve. Seveda je želja odbora, da se proslave udeležijo vsi odborniki in aktivisti, ki so leta 1945 sodelovali pri ustanavljanju društva. To bo tudi edinstvena prilika, da se po toliko letih ponovno zberejo v prostorih svojega nekdanjega društva in pokramljajo z mladino o vsem kar je v teh letih bilo storjenega na prosvetnem področju v vasi in o tem kar bo treba še storiti. Izmenjali si bodo izkušnje in obujali spomine. Mogoče bodo tudi peli partizanske pesmi kakor pred tridesetimi leti na Križadi pri Viktoriji. Škoda, da se tokrat ne bodo znašli vsi. Več jih je že umrlo, med njimi tudi prvi tajnik društva, nepozabni Karlič Buzinov — Lavrenčič. Mimo sobotne proslave 30-letnice ustanovitve društva, si prizadevajo sedanji odborniki sestajati se periodično s starejšimi aktivisti društva. Prvi pogovor, ki je bil pred dnevi, je pokazal kako so taki sestanki koristni. Naj povemo še, da so se sestanka udeležili prvi predsednik društva, Mirko Frandolič, prvi blagajnik Edvard Gergolet, bivši pevovodja Rado Lakovič ter Karel Fer-letič, Zorka Gergolet, Albert Gergolet, Jožef Ferfolja, Karel Čer nic in župan Andrej Jarc. I večji dotok kupcev, omeniti je še treba andrejevanje, ki je postalo tradicionalno tudi za kupce iz bljiž-nje Slovenije. Prejšnji mesec so pri Rdeči hiši našteli 192.115 prehodov (175.386 oktobra letos, 129.955 novembra lani) v obe smeri, od teh je bilo 105.340 (98.616, 63.047) italijanskih državljanov, tujcev pa je bilo 86.775 (76.770, 66.908). S prepustnicami je 330.279 (301.651, 287.117) italijanskih državljanov prečkalo mejo, v naše kraje pa je prišlo 213.906 (205.738, 188.555) Slovencev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Klaus Eidam OSTRŽKOVE DOGODIVŠČINE Prevedel Ervin Fritz Scena Demetrij Cej Kostumi Milena Kumar Glasbena oprema France Lampret Koreografija Janez Mejač Režija EMIL ABERŠEK V sredo, 10. decembra, ob 10. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI Vozni red avtobusov za okoliške šole: Avtobus št. 1: Jamlje ob 9.05, Dol ob 9.10, Rupa ob 9.20: Avtobus št. 2: Sovodnje ob 9.10, Rupa ob 9.20; Avtobus št. 3: Doberdob ob 9.05; Avtobus št. 4: Doberdob ob 9.05; Vrh ob 9.15; Mestni avtobus: štandrež ob 9.20. MLADINSKI KROŽEK GORICA priredi v soboto, 13. dec., ob 20. uri v prostorih Prosvetne dvorane na Verdijevem korzu 13 PLESNI VEČER Vabljeni! Prosveta Slovenska prosvetna zveza vabi predstavnike vseh včlanjenih društev na sestanek v torek, 9. dec., ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2. Na sestanku bo član predsedstva SPZ prikazal vše, kar je v zvezi s proračuni prosvetnih društev. Prosvetno društvo Briški grič v Števerjanu vabi v torek, 9. dec., ob 20. uri v dvorano na Valerišče, kjer bo Miladin Černe predvajal svoj film o letošnjem potovanju na Japonsko in na Daljni vzhod. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOU-ŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Andrej Hieng IZGUBLJENI SIN (Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško sodelovanje Bojan Stili Jezikovno vodstvo Janko Moder Kostumi Mija Jarčeva Scena Sveta Jovanovič Glasba Darijan Božič Asist, režije Helena šober-Zajčeva Režija MILE KORUN V sredo, 10. decembra, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI Goriški abonma Vozni red avtobusa za okoliške abonente: Vrh odhod ob 19.30, Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jam-Ije ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa-Peč ob 20.05. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «File story». A. Delon in J. L. Trintignant. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 14.45—22.00 «Di che segno sei?». M. Melato, A. Celentano in R. Pozzetto. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 14.40—22.00 «Life size» (Grandezza naturale). M. Piccoli in R. Rassimov. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 15.00—21.30 «CipoUa Colt». F. Nero in S. Hayden. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «R cav. Costante Nicosia demoniaco ovvero: Dracula in Brianza». L. Buzzanca in S. Koščina. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Irzic EXCELSIOR 14.00—22.00 «Due cuori e una cappella». A. Belli in R* Pozzetto. Barvni film. PRINCIPE 15.00—22.00 «Il padrino -Parte II». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Cvet 1001 noči», italijanski barvni film ob 10.00, 16.00, 18.00 in 22.00. SVOBODA «Ketlov - Robin Hood», a-meriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 22.00. DESKLE «Mali greh», italijanski barvni film ob 17.00-19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Repubblica, tel. 72-341. Prispevki Športno združenje «Mladost» iz Doberdoba daruje 19.000 lir v sklad za partizanski spomenik v Dolu. V isti namen daruje 10.000 lir avto-prevozno podjetje Marcela Vižintina z Vrha. NUDIMO BOGATO IZBIRO knjig, risank in plošč z 10-odstotnim popustom KNJIŽNA ZADRUGA SREČANJE - INCONTRO ULICA SV. IVANA 10 — telefon 31-045 — GORICA EDILSANITARIA • PLOŠČICE • SANITARNI IZDELKI • OPREME ZA KOPALNICE • ZIDNE TAPETE GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66 PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH PBIZNANII MEDM001 ^ aito mn «ni ** LA GORIZIANA GORICA — Ul Duca d'Aosta 180 — Tel 28 45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA KULTURA Plošča TPPZ s Partizansko balado Na današnjem občnem zboru tržaškega partizanskega pevskega zbora, na katerem bodo podali o-bračun dela in uspehov od ustanovitve do danes s posebnim poudarkom na nastopih v proslavo 30-letnice osvoboditve, bodo prvič predstavili ploščo z naslovom «Partizanska balada», na kateri je posnet v celoti koncertni program zbora z istim naslovom. Ta program vključuje pesmi: Slovenska pesem, Naglo puške smo zgrabili, La canzone dei partigiani reggiani, Svjaščenaja vajna, Cancion del poder popular, Doce brigada, Kmetova pesem, Bohor je vstal, Hej, pole široko, Vstajenje Primorske, Lo avrai camerata Che-serlin, La brigata Garibaldi, Pesem XIV. divizije, Oj, Tumani maji rastumani, Sa kraj Bosne, O bella ciao, Nov cvet in Na juriš. Ploščo so tonsko posneli na trak v studiu RTV Koper pod vodstvom Ivana Siliča s tonskim mojstrom Mariom Grziničem, izdelalo pa jo je podjetje S.A.A.R. Pero iz Milana. Osnutek za ovojnico je izdelal Graficenter Založništva tržaškega tiska. Na notranji strani o-vojnice in na priloženih dodatnih listih je v italijanščini in slovenščini opis nastanka in vloge Tržaškega partizanskega zbora, fotokopije priznanj ZZB Jugoslavije in tržaškega pokrajinskega odbora ANPI, predstavitev častnih članov zbora predsednika ANPI Arriga Bcldri-nija, predsednika ZB Slovenije Janka Rudolfa in legendarnega antifašističnega borca Toneta Ukmarja ter še dirigenta in animatorja zbora Oskarja Kjudra. Ovitek za ploščo «Partizanska balada» — pesmi Tržaškega partizanskega pevskega zbora IZJEMNA DRŽAVNA IN MEDNARODNA UVELJAVITEV NAŠEGA MOJSTRA Dvanajst pokalov in plaket-letošnja bera našega filmskega amaterja Aljoše Žerjala Politični «greh» filma o Vietnamu «Tovariš, tvoja hiša gori» Nagrade za fantazijo «Sentimentalno potovanje» - «Rižarna» pretresa in osvaja - Sedaj film o S. Kosovelu na 14-m m traku ČETRTI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Orkester Slovenske filharmonije in pianistka Dubravka Tomšič Dirigent Anton Kolar - Na sporedu Bravničarjeve, Beethovnove in Dvorakove skladbe Orkester SF se uvršča v sam vrh jugoslovanske simfonične poustvarjalnosti Odkar je Glasbena matica u-vedla koncertni abonma, letos je to že petič, ima naše občinstvo vsako sezono priložnost poslušati tudi po en orkester iz Ljubljane: v prvi sezoni je igral simjo-nični orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki je nato bil spet v Trstu v lanski sezoni, v tretji abonmajski razpored je bil vključen orkester ljubljanske Opere, v drugi sezoni pa je igral orkester Slovenske filharmonije; prav ta orkester pride spet v Trst letos in sicer prihodnji petek; ko bo igral v Kulturnem domu na četrtem a-bonmajskem koncertu tekoče sezone Glasbene matice. . Orkester Slovenske filharmonije prihaja k nam po vrsti novih u-spehov, ki jih je dosegel pred domačo publiko in na pred kratkim opravljeni obsežni koncertni turneji po Evropi; ti uspehi uvrščajo po mnenju kritikov in glasbenikov la orkester med najboljše simfonične zasedbe v državi, če ne celo (z orkestrom RTV Ljubljana) v sam vrh jugoslovanske simfonične poustvarjalnosti. Orkester bo v Trstu nastopil pod ' vodstvom mladega dirigenta Antona Kolarja, ki se je v zadnjih le-t.h odlično uveljavil kot temperamentni in odločna glasbena o-sebnost. Če nas torej po eni strani privabljata na petkov koncert dobro ime, ki ga ima orkester, tako da si od njega obetamo posebno u-metniško doživetje, in želja po spoznanju dirigenta ob njegovem prvem nastopu v Trstu, se po drugi strani vnaprej veselimo ponovnega nastopa pianistke Dubravke Tomšič v pričakovanju njene vrhunske interpretacije; Tomšičeva je namreč že nastopila v Kulturnem domu pred tremi leti s samostojnim recitalom in prevzela poslušalce s suverenim podajanjem Scarlattijevih, Beethovnovih, Chopinovih in Lisztovih skladb, tokrat pa se nam bo predstavila kot solistka ob spremljavi orkestra v Beethovnovem četrtem klavirskem koncertu. Ta Beethovnov koncert ob prvih izvedbah ni užival takega u-speha, kot recimo tretji ali peti klavirski koncert. Beethoven ga je napisal v-letih 1805 in 1806 in ob praizvedbi, ki je bila decembra 1808 na Dunaju, je sam igral kot solist. Sele skoraj trideset let kasneje, ko ga je igral Mendelssohn, je ta koncert naletel na pozitiven odziv občinstva in glasbenikov. Koncert sodi med najbolj lirične glasbene umetnine te vrste: lirično vzdušje ustvari že začetna glasbena tema, ki jo — v nasprotju s takratnim običajem — poda sam klavir; mehka lirika prvega stavka se v drugem prelije v bolečo izpoved v dialogu med godali, ki igrajo unisono, in solistom: Beethoven naj bi tu podal svoje občutke ob sliki Orfeja, ki skuša preprositi duhove podzemlja, naj ga pustijo po njegovo Evridiko. Iz sklepnega stavka koncerta sijeta vera in veselje do življenja: posebno v tem stavku je solistu dana možnost, da pokaže svoje izvajalske vrline. Sam orkester bo na petkovem koncertu zaigral za uvod Bravničar jevo uverturo «Kralj Matjaž», v drugem delu sporeda pa znamenito Dvorakovo Simfonijo «Iz novega sveta». Matija Bravničar, rojen v Tolminu pred oseminsedemdesetimi leti, je napisal uverturo «Kralj Matjaž» leta 1932, istega leta, ko je diplomiral iz kompozicije na tedanjem ljubljanskem konservatoriju. Kot učenec Marija Kogoja in Slavka Osterca se je Bravničar oprijel sodobne glasbene govorice in postal tako pomemben predstavnik slovenskega glasbenega ekspresionizma; pri njem pa je značilno to, da se je rad usmerjal v programsko glasbo in da je v to glasbo vpletel karakteristike slo-venskega okolja bodisi z navdihovanjem ob izvirni ljudski glasbe- ni kulturi, bodisi z izbiranjem motivov iz literarnega ali ljudskega pričevanja o življenju slovenskega naroda. O teh tesnih nacionalnih vezeh priča tudi uvertura «Kralj Matjaž». V skladbi se vrstijo veličastni, razgibani, meditativni, strumni in mračni-odstavki-, ki nam prikličejo v spomin zgodbo o kralju, ki s svojo vojsko spi pod Peco in bo nekoč prišel odrešit slovenski narod. Dvorakova Simfonija št. 9, ki jo bo v petek igral orkester Slovenske filharmonije, nosi naslov «Iz novega sveta», ker jo je Dvorak napisal leta 1893, ko je bil ravnatelj in profesor na glasbenem konservatoriju v New Yorku. Dvorak je namreč prišel v Ameriko leta 1892 in se takoj začel zanimati za tamkajšnjo folklorno glasbo, posebno še za črnske pesmi, ki mu jih je prepeval eden njegovih temnopoltih učencev. Zanimivo je, da je kmalu nato sam Dvorak, češki skladatelj, v časopisu «New York Herald» v dolgem članku ^poudarjal pomen črnske glasbe in priporočal ameriškim skladateljem, naj iščejo v njej prvin za svoje ustvarjanje. Zaradi tega skladateljevega posega so bili ob njegovi novi simfoniji seveda nekateri prepričani, da se vsa naslanja na črnske melodije in da lahko postane pravi vzor nove ameriške glasbe; drugi pa so obratno trdili, da je simfonija samo izraz skladateljevega domotožja in ponoven odraz njegove češke glasbene govorice. V resnici se v skladbi prepletata ameriško in češko glasbeno vzdušje; na novi svet spominjajo uvodna sinkopirana melodija, kratka varianta črnske pesmi «Swing low, sweet chariot», ki jo zaigra flavta v prvem stavku, glavna melodija v scherza, zamišljena kot indijanski ples, ali znamenita tema v sklepnem stavku; češki kontrast tem odstavkom pa sta recimo trio v tretjem stavku ali dru- ga tema v zadnjem stavku. Naj omenimo tu še lepi otožni drugi stavek, v katerem angleški rog pripoveduje zgodbo o Minnehahi, ženi indijanskega, poglavarja Hia-watha: ta je vsako leto žrtvoval duhovom visokega slapa eno od mladih Indijank; ker Minnehahi ni uspelo, da bi ga prepričala, naj opusti to kruto navado, je sama skočila v slap in utonila. JANKO BAN Aljoša Žerjal, naš priznani filmski amater, ' imel v letošnjem letu oogato uero trofej, ponaiov in plašeč, Ki so obogatili njegovo, sicer ze od prej bogato, zoirko priznanj v državnem in tudi v mednarodnem merilu. Poprosil sem ga, naj za dnevnik kaj več pove Kje, kdaj in za katere filme je on deležen tolikih priznanj. Kade volje mi je ustregel s tisto svojstveno hudomušnostjo, ki ga dela tako simpatičnega. Ko sem bil j um j a leta 1972 pri njem na podoonem razgovoru, je napovedal dva nova filma, ki naj bi bila v kratkem dokončana, in sicer film o Vietnamu z naslovom «Tovariš, tvoj dom gori», in pa film o Zemlji od njenega nastanka do danes z naslovom «Sentimentalno potovanje». Potem se mu je delo zaradi zamudnega iskanja gradiva in izvirnih vietnamskih poezij tako zavleklo, da je film o Vietnamu dokončal, ko je bilo vojne v tej izmučeni deželi Daljnega vzhoda že konec, film o Zemlji pa je dokončal šele letos. Morda prav zato, ker sta se tako težko rojevala, sta filma kar hitro nastopila svojo ciklično pot na razne državne festivale kratkome-tražnega filma in začela osvajati lovorike, čeprav filmu o Vietnamu ta pot ni bila tako lahka, kot bi bilo pričakovati glede na njegovo aktualno vsebino. Vmes so bili pač politični razlogi in določen odpor nekaterih festivalskih in tekmovalnih žirij do vsebine Žerjalovega filma, ki je po svojem značaju in po svojem hotenju ostra obsodba imperialistične vojne atomske velesile proti malemu, a svobodoljubnemu vietnamskemu narodu. Dogajalo se je, da je imel film v žirijah odločne nasprotnike in navdušene zagovornike za razliko od občinstva in specializiranega tiska, ki ga je povsod sprejemalo z odobravanjem in laskavimi ocenami tako glede vsebine, kot tehnične izdelave. Toda tudi v žirijah nikoli ni šlo zato, ali je film dovolj dober za nagrado ali ne, šlo je le zato, ali se mu da prvo nagrado ali drugo, kar se je včasih zaključilo tudi s salomonskim sklepom, da se ga raje ne nagradi, kot pa da se mu prisodi nagrado, ki ne bi ustrezala njegovi dejanski vrednosti. Tako je bilo na primer na državnem tekmovanju v Castrocaru, Aljoša Žerjal ob letošnjih pokalih in plaketah kjer je film iz opisanih razlogov ostal brez nagrade (nagradili pa so takrat film o namiznoteniških igralkah zgoniškega Krasa) in kjer mu zaradi nasprotujočega nastopa predstavnika vatikanskega glasila «Osservatore Romano» niso podelili niti posebne nagrade akreditiranega tiska, za katero se je potegoval. Med predstavniki tiska je zaradi tega prišlo do o-strega spora in na koncu niso nagradili nobenega od predvajanih filmov. Toda že v tem je dokaz, da je film vzbudil pozornost, polemiko in delitev članov žirij na dva tabora, kar z drugimi besedami pomeni, da se je že ob prvem javnem nastopu uveljavil s svojo humanistično in politično poanto in dražil duhove. Ne dvomim., da je bil prav to tudi Žerjalov namen. Podobno se je filmu dogajalo tudi na drugih festivalih: prejemal je prve nagrade ali pa nobene, kakor je bila pač politična in idejna temperatura žirij. V Luci je prejel «Bronastega panterja», v Sesto Calande leta 1974 je delil ex-aequo prvo nagrado, na drugih treh festivalih je ostal praznih rok. iiiiimiiiiiiililiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiinuimiiiiii mimi m ,I,I,I,1II,,I1II1I1, V OKVIRU 111. FESTIVALA V AJDOVŠČINI Kvalitetno zborovsko petje na temo «Revolucija in glasba» Pet zborov iz Slovenije ter po eden iz Makedonije in Srbije - Najvišjo raven sta pokazala oba zbora iz Maribora ter zbor «Veljko Vlahovič» iz Niša V Ajdovščini je bil 28. prejšnjega meseca HI. festival pod naslovom Revolucija in glasba. Nastopilo je sedem pevskih zborov: pet iz Slovenije, eden iz Makedonije in eden iz Srbije. V celoti je bil letošnji festival po programu, v katerem je bilo več dobro napisanih in izvajalsko zahtevnih del Ubalda Vrabca, Petra Bergama, Maksa Pirnika, Antona Lavrina, Marija Kogoja, Marka Taj-čeviča in Blaža Arniča. Tudi izvajalska raven je odražala, na splošno vzeto, precej skrbne priprave, Poseben prispevek prireditvi so vtisnili oba zbora iz Maribora — mladinski in moški zbor «Slava Klavora» — ter mešani akademski zbor «Veljko Vlahovič» iz Niša, če jih sodimo bodisi po glasovnem materialu in pevskem '!i Orkester Slovenske filharmonije v ljubljanskih Križankah zlitju, bodisi po interpretacijah celotnih njihovih sporedov. Ne smemo pa zamolčati dejstva, da so tudi ostali zbori doprinesli z vsaj po eno zelo dobro naštudirano in interpretacijsko nazorno podano pesmijo. Moški zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine, ki je pod vodstvom Klavdija Koloinija po kratki krizi zopet krepko poprijel za delo, je prvič predstavil Vrabčevo Slovensko pesem. Po izvirniku za mešani zbor jo je namreč avtor predelal za moški zbor. Poleg Juvan-čeve Slovenska zemlja in Šafra-nekove Konjuh pianinom, je ta pesem zazvenela najbolj zlito in ubrano ter izrazno učinkovala sveže in prepričljivo. Čeprav sta bili prvi pesmi na dostojni ravni, nista dosegli niti po svojem notranjem naponu niti po eksaktnosti celotnega ansambla, v katerem smo čutili rahlo površnost zadevajočo intonacijo, enotnost petja ali enotnost dinamičnega razlikovanja — in to le posameznikov v zboru. To se čestokrat dogaja zborom pri pesmih, ki so jih že neštetokrat prepeli in se med pevce nezavedno kaj rado vtihotapi neko samozadovoljstvo kot posledica gotovosti, popusti, pa napetost, ki je osnovni element kreiranja. To velja tudi za ženski zbor «25. maj» iz Skopja, ki pri prvih dveh pesmih, Vo borba Dimitrija Šuplevskega in Bolen mi leži Rada Simonitija, zaradi posameznic ni bil v prvih sopranih tako čist v višinah, kakor lanskega leta, v fortissimu pa je zaradi forsiranja prišlo pri drugi pesmi ob koncu celo do glasovne razpršenosti, a obe pesmi sta tako enostavni. In prav zaradi tega, ker je to glasovno dober zbor, tudi zelo lepo in vešče vokalno vzgojen ter kultiviran, si ne sme privoščiti odklona od dosežene ravni, kakršno je zadržal v tretji pesmi — Što mi je milo i drago Todora Skalovske-ga; ta je bila s tehnično pevskega vidika dovršena, interpretacijsko nazorna, učinkovita. Je to dober zbor, ki si ga še želimo slišati. Vodi ga Dragan Šuplevski. Mešani pevski zbor Svoboda iz 1 Izole, ki ga vodi Mirko Slosar, sodi v tiste primorske zbore, ki svoje programe naravnavajo k sodobnejši zborovski literaturi, kar predstavlja pomembno dejstvo za popularizacijo sodobnih ustvaritev na eni, na drugi strani pa lahko posredno vpliva na nadaljnji u-stvarjalni razvoj, s svojo sposobnostjo in pogumom pa seveda tudi na delo drugih pevskih zborov. Tako si je tudi tokrat izbral tri pesmi sodobnega avtorja: Slovensko pesem, Mi kujemo in Vstajenje Primorske Ubalda Vrabca. Prvo je zbor pel spomladi na reviji «Primorska poje» v Trstu. Za razliko od takrat lahko rečemo, da je v Ajdovščini bila pevsko bolj dovršena, interpretacijsko bolj razgibana in prepričljivejša. Ta pesem, ki jo je zbor najboljše izoblikoval, sodi v vrsto neboljše izvedenih na tem festivalu. Enake kvalitete nista dosegli ostali dve, ki jima manjka še glasovne izčiščenosti, večje enotnosti v delovanju pri oblikovanju fraze, kar naj bi služilo tudi dognanejši gradnji. Pri tretji pesmi je interpretacijsko bil zelo obetaven začetek; pesem se je napetostno razvijala, a je pri Vivo začela v svojem notranjem naponu popuščati, toda ne zaradi kreativne nemoči, temveč zaradi še nedo-voljne tehnično pevske pripravljenosti, ki se je odražala zlasti ob koncu v intonativnem pogledu, v pogledu homogenosti, zlasti tenorske skupine, kakor tudi v pogledu enotnosti dinamičnega diferenciranja pa glasovnega ravnovesja. Brez dvoma je dirigent — v svoji muzikalni darovitosti — nakazal interpretacijsko zasnovo, ki bi imela lahko učinek pristno doživete tonske podobe, če ni bil zbor bolje pripravljen. Tako smo le bolj zaslutili moč skladbe, kakor jo doživeli. Sposobnost neposrednega poustvarjanja, improviziranja, predstavlja lahko višek muziciranja, toda ta dar dirigent izkoristi lahko samo takrat, kadar ima dovolj pripravljeno, «ubogljivo» skupino, v živem konsensu delujoče sodelavce. Izkoristiti je treba torej izredne sposobnosti IVAN SILIČ Več uspeha je imel film «Sentimentalno potovanje», kajti žirije se ob njem niso toliko delile po ideoioškm merilih, marveč so ocenjevale le njegovo izpovedno in tehnično vrednost. Že na prvem pmazu v Neaplju v sredini marca je prejel ex-aequo prvo nagrado za troiejo «Kamnita knjiga» (po Nerudovi pesmi). V Novali je na 5. vsedržavni reviji amaterskih filmov v letošnjem maju delil ex-aequo prvo mesto, v istem mesecu je na državnem tekmovanju v Castrocaru prejel za drugo mesto kipec «Sreorm fotogram», 28. junija so ga predvajali na tekmovanju v Sesto Calende in mu spet prisodili ex-aequo prvo mesto, 30. novembra letos pa je dobil prvo trofejo v kraju Signa pri Firencah na vsedržavnem tekmovanju in povrhu še plaketo za najboljši Komentar. Nagrade in trofeje pa je Aljoša Žerjal pobiral tudi z drugimi svojimi filmi. Za film o Čilu je prejel 28. junija 1. ex-aequo nagrado v Sesto Calende, 3. novembra drugo nagrado v kraju Marina di Pisa, 28. novembra pa zopet 1. ex-aequo nagrado v Gorici na državnem tekmovanju amaterskega filma na povabilo. Za film «Svet Klavdija Palčiča« je na mednarodnem tekmovanju v Trstu 26. in 27. junija prejel trofejo Lloyda Adriatico. Velike uspehe je žel tudi s filmom «Rižarna». 11. oktobra so ga predvajali v Vigevanu in 1. novembra v Iglesiasu na Sardiniji. Na obeh predvajanjih je dobil po eno prvo nagrado in v Iglesiasu pokal mestnega župana. Film so predvajali tudi v tržaški židovski skupnosti, prosili pa so ga tudi, naj ga odstopi za predvajanje v židovski skupnosti v Firencah v palači Medici Riccardi za proslavo 30-letrùce osvoboditve. Deset lepih in dragocenih pokalov in plaket, dragocenih zlasti za umetnika kot priznanje za njegovo ustvarjalno delo na področju amaterskega filma, krasi njegovo sprejemnico, dva pokala sta še na poti. Skupno torej 12 visokih nagrad v enem samem letu. «Tako plodne sezone pa še res nisem imel», pristavi z neprikritim zadovoljstvom in brž obme pogovor drugam, kajti samohvala je vse prej kot Žerjalova lastnost. Toda kam drugam? K filmu seveda, vendar s pogledom v naj-bližnjo prihodnost, ki je samo neprekinjeno nadaljevanje sedanjosti. Najprej namerava realizirati na filmskem traku svoje potovanje v Perzijo v lanskem letu. Film ima že v delu in z njim bo, če bo šlo vse po sreči, sodeloval na prihodnjem državnem tekmovanju v Castrocaru. Če mu bo čas dopuščal bo naredil še en film z letošnjega septembrskega potovanja po Južni Ameriki, Peruju, Čilu, Andih in na Velikonočne otoke sredi Pacifika. Pokazal mi je čudovite fotografijske posnetke s tega potovanja in ko sva prelistavala album s slikami «murales» — slikami čilskih umetnikov po zidovih v katerih so izražali svojo predanost socialni revoluciji danes prevlečene z belim cenzurnim apnom, si ni mogel kaj, da ne bi z grenkobo ugotavljal, kako moreč občutek je imel, ko se je tokrat sprehajal po izumrlem Sar> tiagu in gledal vase zaprte ljudi in slutil njihov tih odpor proti fašistični tiraniji. Film, ki je v fazi montiranja, bi želel dokončati v januarju. Načrti so pri Žerjalu vedno bistveni sestavni element njegovega življenja, njegovega nenehnega nemirnega iskanja in odkrivanja novih izraznih oblik na filmskem traku. Sedaj se pripravlja, oziroma je duševno in tehnično že pripravljen, na velik, morda za njegovo nadaljnjo umetniško kariero odločilen preskok od ozkega k normalnemu 16 mm filmu, to pa praktično pomeni od amaterskega k profesionalnemu filmskemu jeziku. In kaj si je izbral za prvo te- JOŽE KOREN (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje nu 6. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiTmiiill V SOBOTO, 13. DECEMBRA V KULTURNEM DOMU Koroški literarni in likovni ustvarjalci na obisku v Trstu Srečanje prirejata SPZ in klub «Mladje» Dokaj blizu pred nami je kulturni dogodek tistih razsežnosti, ki presegajo ozke meje našega kulturnega ustvarjanja in utrjujejo vezi, ki so na polju umetniškega izražanja plemenitile in plemenitijo duha našega naroda, ki živi izven meja Slovenije in Jugoslavije. V soboto, 13. decembra, bo obiskala Trst večja skupina koroških literarnih in likovnih u-stvarjalcev. Pri tem ne gre le za vtjudnostno vrnitev obiska tržaških in goriških umetnikov v Celovcu v lanskem letu, ali za običajno priložnost izmenjave solidarnosti med ljudmi, ki podoživljajo podobno narodno usodo, temveč predvsem za soočenje izkušenj na polju literarnega in likovnega izražanja, ki obsega nedvomno take značilnosti, ki so odraz stikov z drugačnim svetom, na meji katerega žirijo in delajo. In to bogati vso slovensko umetnost, posebej pa spočenja pobude, ki večkrat odločilno krojijo specifično usodo Slovencev izven meja matične domovine. Sobotno kulturno srečanje prireja Slovenska prosvetna zveza v Trstu v sodelovanju s Klubom «Mladje» ter Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Srečanje bo v Kuliurnem domu in bo imelo naslov «Slovenski ustvarjalci na Koroškem». Tržaški javnosti se bodo predstavili štirje književniki iz mlajšega koroškega rodu. katerih imena so tesno povezana z Mladjem in so se uveljavila in udomačila tudi izven meja slovenske Koroške. To so Anita Hudi (proza), Valentin Polanšek (poezija), Gustav Januš (pesnik in likovnik) ter Florjan Lipuš, lanskoletni Prešernov nagrajenec. Če so omenjeni literarni ustvarjalci naši širši javnosti dokaj znani, potem je treba spregovoriti nekaj več besed o sodobnem likovnem izrazu na Koroškem, ki nam ga bo v soboto prikazalo o-sem koroških likovnikov. To so Ernst Arbeitstein, Jože Boschitz, Hubert Greiner, že omenjeni Gustav Januš, Valentin Oman, Jože Stefan, Rihard Vakaj in Zorka Weiss. Vzporedno s sobotnim literarnim nastopom v Mali dvorani Kulturnega doma bo tudi odprtje razstave njihovih del, ki bo nato odprta ob urah gledaliških in drugih predstav do 30. decembra. O mladih koroških likovnikih bi lahko veliko povedali. Kritik Pavel Zdovc je o njih zapisal, da se je umetnost skupine slikarjev, ki se zbira okrog «Mladja», do neke mere pcmesiila, intclektuali-zirala, postala manj regionalna, bolj odprta in dobiva ali si nadeva svetovljanski pridih. Če torej o značilno slovenskem slikarstvu na Koroškem ne moremo govoriti, pravi Janko Zerzer ob otvoritvi njihove prve skupne razstave, se nam ponuja nadaljnje vprašanje, kako močno se sploh odraža v njihovi umetnosti svet, v katerem živijo, okolje, ki jih oblikuje ali ki ga morda sami oblikujejo. Tudi na tako vprašanje ne more biti ob vsej heterogenosti umetnikov splošnega odgovora, saj sega njihova umetniška paleta od krepkega realizma do čiste abstrakcije. Morda pa ravno v tem najdemo odgovor: kakor je slovenska družba na Koroškem, ki je še pred nekaj desetletji kazala več ali manj enotno strukturo, v zadnjem času doživela močno diferenciacijo, tako je tudi slikarstvo prestopilo odločUni prag od enotne ljudske umetnosti do u-metniškega pluralizma. DUŠAN KALC Festival v Ajdovščini «Revolucija in glasba» (Nadaljevanje s 5. 'tram) zbora, da bi bilo zadoščeno muzikalnim intencijam v kar najvišji meri. Akademski komorni zbor iz Kranja je bil glasovno najšibkejši in v prvih dveh pesmih, Pesmi XIV. divizije Sveta Marolta - Špika in Pesmi talcev Frana Venturinija, ni bilo pravega glasovnega ravnovesja ne dovoljne homogenosti, ki se je odražala v višinah into-nativno nepreciznih sopranov, izstopanju glasov v tenorski skupini, v vpadljivem glasovnem tem-nenju posameznih pevk. Popolnoma nasprotno pa je bilo pri zadnji pesmi Petra Bergama Bezimeni (Neznani), ki je vsekakor bila daleč bolj pripravljena in dovršena od prejšnjih; zbor je zazvenel zlito, deloval kompaktno pa tudi interpretacija je učinkovala plastično, muzikalno pristno občutena. Zbor je vodil Matevž Fabjan. Mladinski pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter, je imel na sporedu lepo izbran spored: Teloh Antona Lavrina, Jesensko Radovana Gobca, Metuljček Marija Kogoja, Zvezdica Maksa Pirnika in Pesme dodolske Marka Tajčeviča. O tem zboru bi imel samo pripombo na občasna premočna mesta spodnjega glasu z ozirom na celoto, kar pa je naj-brže bilo zelo težko pretehtati v dvorani, ki nima dobrih akustičnih pogojev. Sicer so se s tem o-tepali tudi ostali zbori, saj se je pri prvo zapetih pesmih čutila «presenečenost» pevcev, ki so se, razen dveh ali treh izjem, najbolj NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1976 Za zasebnike mesečno 30,00 din letno 300,00 » Za organizacije in podjetja: mesečno 40,00 din letno 400,00 » ZA VSE NAROČNIKE: ■ Brezplačno mesečnik DAN ■ Vsakdo, ki se nanovo naroči, bo decembra prejemal dnevnik brezplačno Naročnino sprejemajo: «ADIT» 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., tel. 22207, žiro račun 50101-603-45361. sprostili pri tretji pesmi. O mariborskem mladinskem zboru lahko rečemo, da je potrdil svoje kvalitete, ki jih predstavlja na vseh nastopih: izvrstno glasovno izdelana pevska skupina, ki nudi visoko izvajalsko kulturo. Akademski pevski zbor iz Niša vodi Rado Milosavljevič. Sestavljajo ga glasovno dobri pevci, ki zvene zlito in delujejo enotno, v svojih skupinah dokaj homogeno, če nekoliko izvzamemo sopransko, v kateri posameznice občasno intonativno vlečejo navzdol, kar je bilo opazno predvsem pri prvi pesmi, pa nekajkrat rahlo tudi pri drugi. Posebna odlika zbora-je v interpretativni kulturi. Zbor ni i-mel sicer nekega posebno zahtevnega sporeda — Radničko kolo R. Petroviča, Nove brazde Jakova Gotovca, Partizansko kolo Bore Rida — vendar jih je v izvrstnem petju izvajal v prvinsko občutenem razpoloženju: v pristnem duhu besede in muzike so odražale podoživeto borbenost in toplino, ki sta se druga ob drugi vzpenjali v veličastje navdušenosti in poguma v usodnih dneh trpljenja in zmage. Obudili so trenutke lepote iz naše zgodovine, trenutke hrepenenj, človeškega dostojanstva, trenutke, ko je v nas tlela nepremagljiva volja. Festival je zaključil moški zbor «Slava Klavora» iz Maribora, ki je pod vodstvom Jožeta Gregorca izvajal Pesem o delu Blaža Arniča, Črnogorsko v priredbi Petra Liparja in Pesem o svobodi Radovana Gobca. Ta zbor razpolaga z izvrstnimi pevci, ki so posebno lepi in sonorni v basovski skupini. V celoti je zbor glasovno uravnovešen, v svojih skupinah dokaj homogen, pevsko discipliniran. Kar se kompaktnosti tiče, smo zaznah nekaj malega v odstopanju posameznikov v drugih basih, najbrž pod predpostavko, da jih v nižini ne bo slišati, toda čim boljša je celota, tembolj izstopajo malenkosti .. . Kar se interpretacije tiče, moramo poudariti nazorno izoblikovano Arničevo težko pisano in skoro nehvaležno Pesem o delu, iz katere pa je dirigent izčrpal največ možnega, kar gre njemu in zboru v čast. V prvinski zagnanosti je izzvenèla Črnogorska, ki je v svoji preprosti lepoti učinkovala pristno in izredno prepričljivo. Na sporedu je bila sicer zadnja Pesem o svobodi, vendar se je zbor poslovil še z nekaj dodatnimi pesmimi na željo poslušalcev. To je dober moški zbor, ki bi utegnil i-meti uspeh tudi v Arezzu ali v Gorici na mednarodnih zborovskih tekmovanjih. J I 0™»A== = KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 4 5 B fl 6 7 8 9 10 B 11 12 13 B 14 15 B 16 B 17 18 19 B B 20 ■ B 21 B 22 23 B 24 25 m 26 M 27 B B 28 m 29 B 30 31 32 B 33 M 34 H 35 B 36 37 38 m 39 40 ■ 41 42 B 43 44 m 45 46 B 47 48 m 4é B bO B m 51 nn Rešitev v torek \ODORAVNO: L t.izsulo, polom, 6. izbrane, odlične, 11. pri-šepi tavati, sugerirati, nakazovati, 14. Petra Dobrila, 16. sosedje «našega kraja», 17. italijanski spolnik, 18. nadav, naplačilo, 20. predlog, 21. cel, 22. ime Karenme, 24. zgornja okončina pri človeku, 26. dativ, 27. ime angleške pisateljice Christie, 28. srednjeveški študent, 29. osebni zaimek, 30. odrasli samci goveda, 33. začetek nelojalnosti, 34. italijanska igralka (Delia), 35. kazalni zaimek, 36. ime treh staroperzijskih kraljev, 38. rod iz družine lobodovk, 39. zapuščene. 4L bolj tiho. 42. italijanski naftni koncern, 43. športne nagrade. 45. ata, 46. osebni zaimek, 47. hujskati, 49. najmanjše število, 50. spremljevalec apostola Pavla, 51. italijanski Tanjug. NAVPIČNO: L «naš kraj», 2. cink, 3. eden od večjih otokov v Jadranskem morju, 4. rimski bog ljubezni, 5. hiter tek, 6. prva žena, 7. minulo leto. 8. hoditi, premikati se, 9. osebni zaimek, 10. grški bog ljubezni, 12. ime italijanskega komika Bramierija, 13. oseba stare zaveze, 15. ki imajo visoko vrednost, visoko ceno, 17. aeroport, 19. južni sadeži, 21. eno od imen fašističnega veljaka Borgheseja, 23. hunski vladar, 24. jugoslovanski otok, 25. visoke i-gralne karte, 26. ime italijanskega ministra Gàttinà, 31. Odisejev o-tok, 32. pikajoč dvokrilec, 34. daljše pesnitve, 37. ameriška moda, 39. češki pesnik (Antonini, 40. ime ameriškega režiserja Kazana, 43. strel puške, 44. in tako naprej, 47. rutenij, 48. Igor Stravinski. (laka) tlimiiimnimiiiiiiiimiiiiHiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiifilliiiiilMiiniiii Filmski amater A. Žerjal (Nadaljevanje s 5- strani) mo v novi — profesionalni tehniki? Dokumentar o pesniku našega Krasa in stiske njegovega človeka — Srečku Kosovelu. Film bo imel samo slovenski komentar, začel pa naj bi ga snemati še ta mesec, seveda pretežno v Tomaju in njegovi okolici. Zamislil si je izviren pristop k tematiki, ki odseva njegovo navdušenost za Kosovelovo poezijo, njegovo poglabljanje v bistvo integralov, v pesnikov futurizem in konstruktivizem. «Poet je v svojih poezijah prižgal luč v najbolj črnih časih, jaz bom skušal najti to luč v kraškem kamnu v kraškem boru, v kraškem človeku», je razlagal, pa pri tem prav nič prikrival bojazni pred ambicioznim namenom. Toda pri Aljoši Žerjalu ambicioznost ni muha enodnevnica; njegova ambicioznost je trdna volja in umetniški nagon, ki se je še vedno doslej konkretiziral v kvalitetnih filmskih realizacijah. Zato tudi tega filmskega Srečka Kosovela pričakujemo s trdnim zaupanjem. In na koncu seveda: iskrene čestitke k letošnji nagradni beri! V ZR Nemčiji je bilo 1974 zabeleženih 21 tisoč 500 desničarskih skrajnežev, ki so bili organizirani v 120 različnih organizacijah. Od tega je bilo 11.500 pripadnikov skrajno desničarske neonacistične MPD. štiri leta prej je bilo nacističnih ostankov le nekaj manj kot 30 tisoč. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden bo dokaj monoton, brez večjih sprememb, u-spehi se bodo vrstili z neuspehi, vendar boste morah biti z razvojem zadovoljni. Prijetno srečanje, ki se bo nekoliko razpotegnilo in se spremenilo v kaj več. Nervoza. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V bodočnost glejte z zaupanjem in vedrostjo, hkrati pa ne odjenjajte, kajti od vaše vneme je odvisen končni rezultat. Bodite smotrni pri delu in vse bo prav. Tudi v družbi boste doživeli prijetno zadoščenje. Zdravje kar dobro. DVOJČKA (od 21. do 22. 6.) V splošnem bo vse potekalo tako, kot ste računali. Kljub temu ne boste z razmerami zadovoljni. Neko pismo ali sporočilo vas bo vznejevoljilo. Posebno sredi tedna vam bo šlo marsikaj narobe. Ljubosumni boste in se prehladili. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Negotovi boste in cincavi in to bo škodovalo vašim poslom. Morda bi ne bilo napak u-brati drugo pot, hkrati pa tudi krepko zavihati rokave. Oseba, na katero ste računali, bo odpovedala, krivda pa bo bolj vaša kot koga drugega. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vsakomur f f* A ) svoje, pravi star j rek. To velja še 1 ' ' posebej za vas v tem trenutku, ko ne veste, s kom bi se povezali. Niste sposobni, da bi sami izpeljali nalogo, nimate pa zaupanja v ljudi. Neko prijateljstvo se bo še ohladilo. Nervoza. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Svoje dvome boste razčistili le tedaj, če boste analizirali svoje in tudi širše razmere. Nekje je ravnotežje odpovedalo in težko ga bo ponovno vzpostaviti. Nekaj prijetnih ur, morda tudi dni. Na vsak način boljše razpoloženje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Možno je, da popravite to, kar je bilo zgrešenega in zamujenega. Nekje nekaj šepa. Poiskati bo treba vzroke in najti bo treba tudi rešitev. Svoje ideje temeljito obdelajte. Novi in boljši stiki z osebo, ki vam je pri srcu. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. • .(CjA 10. do 22. 11.) Vse i'Hr’ \ se bo spet uravnalo,' toda v začetku vam ne bo lahko. Preveč ste vezani za materialne dobrine, da bi lahko bili zadovoljni z razmerami, v katerih živite. Več optimizma in zadoščenja boste našli pri sorodni duši. Glavobol. STRELEC (od 23. do 20. 12.) Otresite se zlih slutenj in pesimizma, ker ni utemeljen. Razmere se boljšajo in to bo vplivalo na vaše poslovno življenje. Stiki s poslovnimi ljudmi vas bodo privedli tudi v družbo, ki vam bo zelo prijetna. Popazite na zdravje. io nuae pret d) /"TX KOZOROG (od 21. / V\ 12- do 20. 1.) Z lah-j koto boste opravili, Vi iy kar ste namenili. N. Toda včasih si pre- vzamete preveč nalog, ki jih vseh ne zmorete. Tudi v čustvih gredo vaše želje nekoliko predaleč in nato pride do neutemeljenega razočaranja. Zelo hude prebavne motnje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Tokrat boste lahko uveljavili svoje poglede, toda s tem še ni rečeno, da ste že na konju. Bodite smotrnejši in manj zahtevni. Boljše so perspektive za bližnjo bodočnost. To velja tudi Za vaše morebitne nove čustvene načrte. Nervoza. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odstranite iz svojega okolja neko osebo, oziroma odstranite se vi iz družine, ki ni vaša. V nevarnosti ste, da vam nepoklicani pokvarijo vse, kar ste doslej zgradili. Zanesite se nase in na svojo ožjo družbo. Stran z ljubosumnostjo. Glavobol. NEDELJA, 7. DECEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.55 Uvod v oddajo Un colpo di fortuna 13.30 DNEVNIK 14.00 Gost ob 14. uri: Mario del Monaco 15.05 II segreto di Luca 16.00 Program za mladino: NAJVEČJI CIRKUSI NA SVETU 17.00 DNEVNIK 17.10 Napoved programa za prihodnje dni 17.20 športni rezultati: Ital. nogometno prvenstvo 17.40 UN COLPO Dl FORTUNA 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: Registriran polčas 20.00 DNEVNIK 20.30 L’amaro caso della baronessa di Carini 21.40 Športna nedelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 10.55 Val d’isere: Smučarska tekmovanja: MOŠKI SPUST 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka 17.00 Zimski športi: Moški spust, prenos iz Val d’isere 18.15 Registriran polčas nogometne tekme 19.00 Detektivka: LA VIA DELL’ORO 19.50 Športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 MIDEM 75 22.00 Sedmi dan: kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.55 POROČILA 9.00 Tolstoj: ANA KARENINA, nadaljevanka 10.10 Otroška matineja: Klovn Ferdinand in konec tedna 11.15 Kmetijska oddaja 12.15 POROČILA 12.20 Smuk za moške, posnetek 14.55 Pisani svet 15.25 Vtisi iz dežele piramid 16.10 Moda za vas, praktična oddaja 16.20 POROČIL/. 16.40 Košarka: JUGOPLASTIKA - RADNIČKI, prenos iz Splita 18.20 PIONIRJI LETALSTVA 19.30 DNEVNIK 20.05 M. Kerstner: GRUNTOVČANI, nadaljevanka 21.05 Karavana: Hvar 21.35 DNEVNIK 21.50 športni pregled KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 10.30 Smuk za moške, prenos iz Val dTsera 15.40 Drsanje za Zlato pirueto, prenos iz Zagreba 16.40 Košarka: Jugoplastika — Radnički 19.30 Otroški kotiček 20.00 Pregled tedenskega programa 20.15 Zaznamovan s smrtjo, celovečerni film 21.45 Rokomet, prenos iz Kijeva PONEDELJEK, 8. DECEMBRA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 10.00 Maša, prenos v Evroviziji 12.30 Poljudna znanost: Astrologija 12.55 Tedenska knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.00 L’impero del Sole 15.20 IL SEGRETO DI LUCA 16.10 Program za najmlajše 16.40 IHTAVI BRACCIO DI FERRO’ 17.00 DNEVNIK 17.15 ARZEN IN STARE ČIPKE 19.15 Italijanske kronike in vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 SFIDA NELLA CITTA’ MORTA Film je režiral John Sturges in nastopajo v glavnih vlogah Robert Taylor, Richard Widmark, Patricia Owens itd. Film izhaja iz leta 1958 in spada med najboljša dela tega režiserja 22.10 Filmske premiere 22.25 SREČANJE Z ANTONIOM BUONOM 22.50 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 LA CASA DEL BOSCO 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Srečanja: Eno uro z Ernestom Treccanijem 22.00 - SIMFONIČNI KONCERT JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00 in 14.10 TV šola 17.20 H. Ch. Andersen: CESARJEV SLAVČEK 17.35 Čarobna žoga, risanka 17.50 Obzornik 18.05 NA SEDMI STEZI, športna oddaja 18.38 INFORMBIRO IN NEOKOMINFORMIZEM 19.00 Odločamo 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.05 H. Laxness: RIBJI KONCERT Laxness je eno, najbolj znanih imen islandske književnosti in je pred 20 leti dobil Nobelovo nagrado za književnost. Rodil se je leta 1902 in vse njegovo ustvarjanje je tematsko povezano z rodno Islandijo. Mož je veliko potoval in nanj so vplivali pisatelji različnih gibanj in tokov 21.10 Kulturne diagonale 21.40 Mozaik kratkega filma: PARTIZANSKI DOKUMENT 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.40 školjke in drugi mehkužci, serijski film 20.15 DNEVNIK 20.30 ZAVEZNIKI V NOB, dokumentarna oddaja 21.00 Sedem ljubezni done Juanite, tretji del 21.50 LEPE POZDRAVE ... — nastopa Leo Martin TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Chopinove balade za klavir; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkester in zbor; 16.00 Glasba in šport; 17.00 J. Javoršek: Pomembna osebnost; 18.05 Nedeljski koncert; 19.00 Folklora; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.10 Sodobna glasba; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.15 Orkester; 9.40 Koncert; 10.15 Melodije; 10.35 Dogodki in odmevi; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Pio šče; 14.45 Ansambel «La vera Romagna»; 16.)0 Sosednji kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.15 Na športnih igriščih; 19.00 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Najnovejše plošče; 13.20 Kič, 14,30 Dnevna oddaja satire: 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Hit Parade ; 16.50 Program z Ivo Zanicchi; 18.00 Največji pevci; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Magično ogledalo, 22.00 Orkestri SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce, 8.07 H. C. Andersen D. Flere: «Pastirica in dimnikar» - igra za o-troke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvič, drugič, tretjič; 11.10 Nedeljska reportaža: 14.05 Nedeljsko popoldne - prenosi in poročila o športnih dogodkih; humoreska tega tedna - K. Čapek Nekaj beležk; 17.50 Vladimir Čivilihin: Srebrni tiri radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Jug, umetniki pred mikrofonom; 23.05 Literarni nok TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Orkestri; 9.00 Maša; 9.45 Stravinski «A-ve Marija»; 10.15 Praznična matineja; 11.15 Mladinski oder; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Drama; 17.00 Program za mladino; 18.30 Baletna glasba; 19.10 Bogomir Magajna: «Legenda o Marti, kapitanu in barbanski Mariji»; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; , 7.40 Jutranja ^glasba; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folk glasba; 10.10 O-troški kotiček; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Program za najmlajše; 16.45 Operne uverture; 17.00 Ponedeljkov športni pregled; 17.15 Mozaik melodij in ritmov; 18.00 Glasbeni koktail; 18.35 Slovenski oktet in Koroški oktet; 19.00 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popev ke; 9.15 Godala; 10.15 Vi in jaz; 11.30 Orkestri; 13.20 Hit Parade; 14.00 Neapeljske; 15.10 Povzetek oddaje Un colpo di fortuna; 15.30 Plošče za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.35 Komorna in operna glasba; 19.30 Sončnica; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Tedenska literarna oddaja; 21.45 Italijanska folklora; 22.15 Pianist Pino Calvi, SLOVENIJA 7.00, 8.00,. 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite, pesmico; 9.40 Mali vokalni, ansambli; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Komorni koncert; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Amaterski zbori; 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Kul turna kronika; 18.20 Ob lahki glas bi; 19.40 Alpski kvintet; 19.50 Lah ko noč, otroci!; 20.00 Če bi glo bus zaigral; 20.30 Operni koncert; 22.20 Popevke iz jug. studiov; 23.05 Literarni nokturno, Z. Frece; Pe smi; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 9. DO 13. DECEMBRA 1975 TOREK, 9. decembra 8.10, 10.00, 11.20, 14.10 in 16.00 Šola; 17.10 Ovčar in njegov trop, barvni film; 17.20 Lindgren: Erazem in potepuh, nadaljevanka; 17.55 Obzornik; 18.10 Splav, film; 13.40 Mozaik; 18.45 Literatura in film; 19.10 Risanka; 20.05 Diagonale; 21.05 G. De Maupassant: Lepi striček; 21.50 Dnevnik; KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Morje, celovečerni film; 22.00 Kako bomo živeli jutri? dokumentarna oddaja; 22,30 Rokomet, finalno srečanje v Kijevu; SREDA, 10. decembra 8.10 in 10.00 TV šola; 16.15 Dvoživka in templarji; 16.55 Hokej: Jesenice - Olimpija; 19.10 Risanke; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film «Na svoji zemlji»; 22.30 Dnevnik; 22.50 Jazz na ekranu: Odetta; 23.05 Nogomet: Vasas -Barcelona; KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Nogomet, povratno srečanje osmine finala; 22.00 Mon-treux 75: Made in Austria, glasbena oddaja; ČETRTEK, 11. decembra 8.10, 10.00 in 14.10 TV šola; 17.15 Pismo; 17.50 Obzornik; 18.10 Vroča pomlad 68; dokumentarna oddaja; 19.10 Risanka; 19.30Dnevnik; 20.05 Bitka za ranjence, nadaljevanka; 20.50 Kam in kako na oddih?; 21.00 Četrtkovi razgledi: Mi, beneški Slovenci; 21.25 Po belih in črnih tipkah; 22.05 Dnevnik; 22.20 Goli Evrope; KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Le Mans, bližnjica za pekel, film; 22.00 Avtomobil skozi kamero; 22,15 Umetnost in stvarnost: kubizem; 22.35 Rokomet, finalno srečanje v Kijevu; PETEK. 12. decembra 8.10, 10.00 in 14.00 TV šola; 16.20 Smuk za moške: Madonna di Campiglio; 17.20 Morda vas zanima: Niko Goršič; 18.05 Oktet bratov Pirnat; 18.40 Svet, ki nas obdaja: Makromolekule in življenje; 19.00 Žive meje; 19.19 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.10 V vročici noči; 22.30 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola; 15.40 Madonne di Campiglio; 19.55 O-troški kotiček, risanka; 20.15 Dnev- nik; 20.30 «Plavi angel», celove černi film z Marlene Detrich; 22.00 Pesmi in plesi Jugoslavije. Bela krajina. SOBOTA, 13. decembra 9.30, 10.15 in 12.00 TV šola; 15.40 Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske; 17.15 Po belih in črnih tipkah, 17.45 Obzornik; 18.05 Kako se je kalilo jeklo, nadaljevanka: 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.05 življenje je lepo: 20.30 Zabavno glasbena oddaja: 21.40 Dnevnik; 22.00 Ko jak, serijski film. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.30 Zlata leta Hollywooda; 21.30 Napoleonove ljubezni: Josephine; 22.00 Zlata ribica, balet; 23.00 Rokomet, finale, posnetek i2 Kijeva. & Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA » Pred njo stoji skulptura «Ožaloščene domovine», delo J. Nikoladzeja. Kipar je svoje delo izdelal že v Parizu, v delavnici svojega učitelja, velikega francoskega kiparja Rodina. Nedaleč proč je grob samega Nikoladzeja, narodnega umetnika Gruzije, ki je umrl 1951. leta. Na južnem delu Panteona počiva prah Akakija Caretelija. Nad njegovim grobom so kot stopnice zloženi kamni črnega labra-dorja z eno samo vklesano besedo «Akakij». Zelo originalen je tudi spomenik klasiku gruzinske poezije Važi Pšaveli v obliki sivega kupa kamenja, ki so ga bili pripeljali iz rodnega pesnikovega kraja Pšavije. Tu so dalje pokopani še Nikolaj Baratašvili in Galaktion Tabidze in številni drugi pomembni pisatelji in družbeni delavci Gruzije. In končno, tu je tudi grob velikega ruskega dramatika Gribojedova. Pisec komedije «Gorje pametnemu» je označil goro Mtacmindo «kot najbolj poetično lastnino Tiflisa». Tu so ga pokopali 1829. leta po njegovi tragični smrti kot carskega veleposlanika v Perziji. V kamniti jami je nad kamnito grobno ploščo bronasta figura žene, ki v nepotešljivi bolečim objema z rokami križ na grobu. Na stranski plošči napis: «Um in dela tvoja so nesmrtna v spominu Rusov/ toda zakaj te je bila preživela ljubezen moja! Nepozabnemu — Nina. «Nina je bila žena Gribojedova, kot dekle pa se je pisala čavčavdaze, torej je bila Gruzinka. Bilo ji je šestnajst let, ko, je postala vdova. Potem, kasneje, se je v jami pojavil še drugi grob. Tu so pokopali nepotolažljivo Nino. Vse to je dalo povod pesniku Jakovu Polenškemu, da je dejal «Dva gorja, gorje zavoljo ljubezni in Gorje pametnemu». Prispeli smo na ploščad gore Mtacminde, ko se je žal, že začelo mračiti. Gostitelji so nam namreč povedali, da je podnevi m ob jasnem vremenu tod prekrasen razgled ne samo na mogočni Tbilisi spodaj, temveč je moč videti celo vrh Kazbeka, večno prekritega s snegom in sive gore Velikega Kavkaza. «Toda, če ne boste videli Kazbeka, pa boste videli nočni Tbilisi, ki je od tod tudi čudovit in enkraten,» nas je potolažil urednik Nikolaj. Poslovilna večerja, ki nam jo je priredil za slovo prvi sekretar tbilisijskega mestnega komiteja kompartije Gruzije P.G. Gilašvili je sprva potekala malce protokolarno in svečano, vendar so kaj kmalu odpadle vse «naškrobane togosti» in začele so se neminovne gruzinske zdravice pod vodstvom tamadana, vodje omizja Nikolaja. Tako smo morali piti na zdravje ne samo naših dežel, mest, državnikov, temveč tudi na nas same, na naše otroke in končno tudi na zdravje vseh tistih, ki so nam pripravili tako okusno in slastno slavnostno večerjo. Prav nasproti mene se je čez vso steno v posebni banketni dvorani raztezala nenavadna, živopisna in umetniško izredno kvalitetna freska, ki je v nekakšnem naivnem stilu ponazarjala, skoraj brez perspektive, stari Tbilisi. V sredini freske je stal starodavni gruzinski ljudski podobar m okrog njega je sodobni slikar naslikal, malce oponašajoč stil in motiviko ljudskih podobarjev, danes bi rekli «naivcev» burno in pestro življenje Tbilisija. Koliko figur je bilo na tej freski, koliko motivov iz vsakdanjega življenja obrtnikov, vojakov, žensk in otrok nekega nedoločenega, vendar davnega Tbilisija, ki ga seveda ni več, a je ostal na tej steni tako prepričljivo živ in v takšnem razkošju barv, da je človek samo lahko strmel in občudoval ustvarjalca te freske, za katero je dobil, kot so mi dejali gostitelji, tudi najvišje državno priznanje in nagrado. Kot običajno je poleg mene sedel kolega po profesiji, urednik Nikolaj. In ker je bil to naš zadnji večer v .Tbilisiju, sem ga poprosil, naj bi mi za slovo povedal še nekaj besed o sodobni, zdajšnji gruzinski književnosti, o katere preteklosti mi je bil že tolikanj povedal. «Dosežki sodobne gruzinske sovjetske literature,» je začel Nikolaj, «so zagotovo posledice nove družbene vsebine življenja ljudstva in dežele; bolj temeljito je postalo preučevanje klasične dediščine, zelo se je povečalo število stikov s književnostjo vsega sveta in sistematski ter organiziran značaj je pridobilo plodno kulturno-politično sodelovanje med bratskimi narodi Sovjetske zveze. Za liričnega junaka gruzinske poezije so značilna globoka razmišljanja nad perečimi življenjskimi problemi in iskanja lastnega odnosa do stvarnosti. Vse to je prispevalo nov zven k ustvarjalnosti starejšega pokolenja gruzinskih pesnikov. V sedanjem obdobju umetniške ustvarjalnosti in plodovitosti se odlikujejo pesniki kot Georgij Leonidze, Simon Cikovani, Iraklij Aba-šidze, Karlo Kaladze, Grigol AbaŠidze, Revaz Margiani, Josip Nonešvili, Huta Berulava, Otar Gelidze, Murman Le-banidze in drugi, Skupaj z njimi prinašajo svoj delež v obnovo gruzinske poezije tudi pesniki, ki so prišli na literarno poprišče v povojnem obdobju — Anna Kalandaze, Mihail Kvilividze, Muhran Mačavariani, Arčil Sulakauri, Džansug Carkviani, Otar Cilandze, šota Nišnianidze, Tarici Canturija, Tamaz Ciladze in drugi. Eden izmed najbolj značilnih pojavov v sodobnem razvoju je vsekakor aktivnost in krepitev gruzinske umetniške proze. Prvič v celotnem obdobju zgodovine sovjetske gruzinske književnosti je proza postala njen vodilni žanr. Celo ugledni gruzinski pesniki so se obrnili k njej in ustvarili nemalo proznih del, ki zaslužijo vso pozornost. V tem smislu je značilna knjiga proze novel Georgija Leonidzeja «Čudežno drevo» (1962), ki jo prežemata liri" zem in trepetajoča čustva narave. Grigol Abašidze je objavil dva obsežna zgodovinska romana «Lašarela» (1957) in «Dolga noč» (1963). K prozi so se obrnili številni pesniki. Nodar Dumbadze je postal avtor romanov «Sončna noč» (1967), «Jaz, babica, Iliko in Illarion» (1958) in «Vidim sonce» (1962). Arčil Sulakauri in Tamaz Ciladze sta objavila po nekaj knjig novel in svoja prva romana «Zlata ribica» (1966) in «Glej, končala se je zima.. .»(1967). Pomembni pojavi v sodobni gruzinski prozi so postali tudi takšni romani in povesti kot «Čudežni kamen» (1958) Konstantina Lordkipanidzeja, «Zaklad» (1958) Demni Šen-gelaja, «Vojakova vdova» (1957) in «Tajni glas» (1959) Revaza Džaparidzeja, «Zvezdopad» (1961) Itija loselianija, «Sonce mrtvih» (1960) Georgija šatberašvilija, «Tiha družina» (1958) Serga Kldiašvilija, «Cvetenje trte» (1957) Konstantina Gamsahurdije m «Kabahi» Lada Mrelašvilija. V sodobni gruzinski književnosti je odločno izraženo stremljenje, da bi premagala opisnost, ilustrativnost, she-matizem, ki so bili zelo prisotni v vrsti del povojnih let-Okrepil se je humanistični zven literature. Čedalje bolj se obrača k značajem sodobnikov, zajetim iz globin ljudskega življenja. (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT 7. decembra 197S NOGOMET D LICA Pro Gorizia bi se v Dolu zadovoljila tudi z remijem Cassano za Triestino ne bo lahek nasprotnik V današnjem 12. kolu prvenstva D lige igra Pro Gorizia na tujem, Triestina pa doma. Dolo — Pro Gorizia Goričani gredo v goste k žilavi ekipi Dola, ki trenutno deli tretje mesto z Mestrino. Enajsterica Dola je po lanskem medlem prvenstvu letos z novimi nakupi — Pinton in Dalle Carbonare (Thiene) ter Pomaro (bivši član Triestine) — precej močnejša, zato je Dolo doživel le en poraz in sicer v šestem kolu v Chievu. Ekipa ima precej solidno obrambo, saj je do sedaj dobila le štiri gole (doma le enega in sicer v petem kolu proti Mestri-ni). To jasno dokazuje, da bo naloga Goričanov precej naporna, predvsem ker je Pro Gorizia precej pomanjkljiva prav v napadu. Prejšnjo nedeljo je proti Chievu zmagala z avtogolom. V gosteh pa Goričani niso še prišli do zadetka. Trenerja Zoratti in Tumburus seveda upata, da bo prej ali slej Goričanom vendarle uspelo priti do gola v gosteh. Sicer pa bi se v Dolu Goričani prav gotovo zadovoljili tudi z belim izidom. Triestina — Bassano Današnji gost Triestine je startal katastrofalno. V prvih šestih nastopih je enajsterica Bassana osvojila le skromno točko (remi brez gola v Tržiču). To je narekovalo vodstvu, ki je izkazalo popolno zaupa-fije sposobnemu trenerju Nave, ki je tudi selektor reprezentance D hge, da je v novembrski borzi nogometašev ojačilo svoje vrste. Pred začetkom prvenstva je Bassano prodal Gramolo (Ponziani) Riga (Sam-pietreseju) in Lunardona, kupil pa Je le Mestrineria (Legnago). Zato je bilo vodstvo bolj aktivno v novembrski borzi. Kupili so stoperja Gemo (Legnago), branilca Rampaz-2a (Torino), krilca Rigonija (Vicenza), srednjega napadalca Cisca (Vicenza), ki je bil sicer prejšnjo sezono na posodo pri Audaceju. S temi nakupi si je moštvo takoj opomoglo in v zadnjih štirih nastopih zbralo štiri remije in eno zmago. Triestina mora torej paziti, kajti nasprotnik, ne bo lahka ovira. Tagliavini se ni še izrekel o postavi moštva kep mora rešiti še nekaj problemov. Monticolo in Po-litti, ki nista igrala prejšnjo nedeljo, sta ta teden trenirala, ven-uàr ni še gotovo če bosta’ igrala, kot tudi za vratarja Vaisecchi ja, ki ima gripo. Tagliavini upa, da bodo vsi trije na igrišču, oziroma, da se bo moštvo predstavilo navi1’ jačem v popolni postavi. V skrajnem primeru pa bo igralo moštvo, ki je zmagalo v Portogruaru, namesto Valsecchija pa je na razpolago mladi lanza. proge ter zadel v neko skalo (ki je štrlela iz snega) s tako močjo, da je razbil smučke, čelada pa se mu je razletela na drobne kose. Pri tem si je razbil lobanjo. Brez zavesti so ga prepeljali v bolnišnico, kjer — razen šibkega srčnega utripa — ni dajal od sebe nobenega življenjskega znaka. Danes ponoči ob treh pa se mu je ustavilo tudi srce. V znak žalovanja je francoska smučarska reprezentanca danes zapustila Val dTsere. * * * Na poskusnih spustih za smuk v okviru «Kriterija prvega snega» v Val dTseru je dosegel najboljši čas Avstrijec Klammer. Med temi poskusnimi spusti za jutrišnji smuk pa je spet prišlo dp nezgode: Švicar Collombir je padel na istem mestu kot lani. Pri tem je dobil precej hude poškodbe, saj si je zlomil hrbtenična vretenca. Padel je tudi njegov rojak Vesti, vendar si je le spahnil ramo in bo čez nekaj tednov lahko spet tekmoval. NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE Nepričakovana zmaga Ponziane V anticipirani tekmi nogometnega prvenstva D lige, je včeraj v Tržiču tržaška Ponziana nepričakovano premagala enajsterico Monfalcone z rezultatom 2:0 (0:0). Gola sta dosegla v 30’ min. Gramola in v 41’ min. Peris. V 31’ je sodnik izključil domačega igralca Di Leno. Ponziana je bila ves čas boljše moštvo in njena zmaga je bila povsem zaslužena. ÒbBOJKA Bor je v svojem prvem letošnjem prvenstvenem nastopu v moški C ligi zabeležil zmago. V Mestrah je namreč sinoči premagal CUS Benetke s 3:1 (15:9, 6:15, 15:8, 15:10). V povratnem finalnem odbojkarskem srečanju deklic za naslov pokrajinskih prvakinj je Bor premagal Konto vel s 3:2. Kontovel je kljub porazu osvojil pokrajinski naslov, ker je v prvem srečanju zmagal s 3:1. V italijanski moški odbojkarski A ligi je tržaška Novalinea premagala Lubiam iz Ancone s 3:1. KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH PETERK! Borovi člani presenetljivo na vrhu lestvice E. Sosič in R. Klobas daleč najboljša strelca Doslej so se naše naraščajniške ekipe najslabše izkazale - Katastrofa pri izvajanju prostih metov Če si ogledamo lestvice raznih, zom proti SABA zapravil to mož-košarkarskih prvenstev, v katerih ! nost. množično nastopajo naše slovenske ekipe, potem bomo ugotovili, da so v vseh ligah naše peterke pri vrhu ali celo na samem vjhu lestvice. Izjemo predstavlja naraščajniško prvenstvo. V obeh skupinah tega prvenstva «POMLAD»: Bor in še posebno Kontovel jurišata na drugi mesti v svojih skupinah. Borovce čakata še dve težki preizkušnji: Italcantieri in Ricreatori. Kontovelci pa so že na dobri poti do finalnega turnirja. Naš najboljši strelec v vseh li- so naši trije zastopniki v slabih ' gah je Poletov mladinec Edi So- vodah. V C skupini sta v derbijih po enkrat zmagala Kontovel in Polet ter s tem olajšala nalogo Interja 1904, ki ju je tako prehitel na lestvici. Prav v ligi, kjer nastopajo naj-mlajši košarkarji torej doživljamo lažjo krizo. Morda smo zanemarili svoje naraščajnike? V ostalih prvenstvih pa gre vse kot po olju. V promocijskem prvenstvu je Borova peterka, ki je stortala za obstanek v ligi, celo na prvem mestu. MLADINCI: Borovci so še vedno v borbi za osvojitev enega od prvih treh mest. Polet pa si je s pora- sič, ki je v osmih kolih zbral kar 227 točk, to je poprečno 28,3 točke na tekmo. Klobas je nastopal v dveh prvenstvih in ' doslej dosegel 233 točk. 2iK) pik je presegel tudi Klavdij Starc, ki prav tako igra v dveh ligah. Izredno slabi so naši košarkarji pri izvajanju prostih metov. Najboljši so še Borovi člani s 43:79 (in upoštevati je treba, da so doslej vedno igrali v telovadnici). PROMOCIJSKO PRVENSTVO IZIDI 6. KOLA liiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiilliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiini NOGOMET KOMENTAR MLADINSKIH PRVENSTEV Slovenski napadalci dosegli letošnji sezoni že sto golov Naše enajsterice so najbolje uvrščene v mladinski ligi Edera MLADINCI I SKUPINA C Prejšnji teden je Zarja z golom i Esperia Pio XII A - Soncini mladega Rismonda osvojila svojo! Union - l^ozz®} ^ tretjo zaporedno zmago : Zar jani so se s tem parom točk povzpeli na tretje mesto lestvice (skupine A) za Primorcem, ki je v tem kolu počival, in za Edero, ki je zaigrala neodločeno (1:1) s krepkim CGS. Slovenski derbi med Primorjem in Bregom pa se je zaključil neodločeno 1:1, Prosečani so vodili vse do zadnje minute, ko je Ferluga dosegel remi za «plave». skupina B je tokrat 0:0 2:1 2:1 Ostala dva deželna četrtoligaša igrata deželni derbi Pordenone — Ugnano. B. R. SMUČANJE V VAL DTSERU Mladi Dujon včeraj umrl VAL DTSERE, 6. — 19-letni Michel Dujon, veliki up francoskega smučarskega športa je danes ponoči umrl. Kot smo že poročali, je ta mnogo cbetajoči smučar v četrtek, med Preskušanjem novih smuči padel. U doslej še neznanih vzrokov je s hitrostjo 80 km na uro zavozil s Mladinska počivala. IZIDI De Macori - Zarja ,0:1 , CGS -Edere 1:1 Primorje - Breg-,,,,., v 1:1 ’ Domio - San Sergio 1:5 LESTVICA Edera 17, Primorec 15, Zarja in CGSTSi-De-Mačbn TiuBregTO, San Sergio 7, Primorje 5, Domio 3. NARAŠČAJNIKI V četrtem kolu povratnega dela naraščajniškega prvenstva so Zaule s tesno zmago na Muggesano prevzele vodstvo lestvice skupine A. V skupini B je Triestina gladko premagala Opicino Supercaffè in tako zvišala na šest točk svoj naskok. Kras je tudi v tem kolu visoko izgubil. V skupini C ■ je Union osvojil lepo zmago v tekmi s Rozzolom B. Na vrhu lestvice te skupine pa sta Giarizzole in Esperia Pio XII B s petnajstimi točkami. Na lestvici skupine D pa vodi Ponziana, ki je v nedeljo "remagala nevarnega tekmeca CGS. IZIDI SKUPINA A Chiarbola - Costalunga Fortitudo - Rosandra Zaule - Muggesana SKUPINA B Kras - San Marco Rozzol A - Roianese Triestina - Opicina Supercaffè Inter Sv. Sergij SKUPINA D Ponziana - Bleue Star 2:3 Ponziana - CGS- 2:0 Esperia Sv. Alojzij - Libertas 0:0 LESTVICE SKUPINA A Zaule 11, Fortitudo 10, Costalunga 9, Rosandra in Chiarbola 6, Muggesana 2. SKUPINA B Triestina 16, Rozzol A 10, San Marco 9, Opicina Supercaffè 8, Roianese 2, Kras 0. Noši napadalci so v letošnjih mladinskih prvenstvih ,dosegli 100 golov. r STRELCI ■<; V -f Stojkovič (Primorec) 9, Biagi. in Russignan (Vesna) ter Marko Kralj (Primorec) 6, Zonta in Novello (Breg) ter Zucca (Vesna) 5, Rismondo in Ivo Grgič (Zarja) 4, Guštin (Vesna), D. Kralj, Starec in Albi (Primorje) 3, Ferluga, Peroša, Milič, Persi, Rupel, Brian, Pra-šel, Križmančič in Kofol. 2, Rožem, Goica, Grgič D., Edvin Kralj, Verša. Pipan, Klun, Luca, Kralj, Kraljič, Milkovič, Guštini, Potleca, Košuta, Kalc. Krasna, Trobec, Kalin, Ghezzo, in Batič po 1 zadetek. 0:0 SKUPINA C Giarizzole in Esperia Pio XII A 15, Soncini 12, Edera 11, Union 8, {.'g Rozzol B 5, Inter Sv. Sergij 0. l-O. SKUPINA D Ponziana 16, CGS in Esperia Sv. 0:6 Alojzij 14, Esperia Pio XII B in 3:0 Bleue Star 9, Libertas 4, Campa-3:1 nelle 0. Uì|iiiiiiiiiiiii lijiiimniinnifin,mu,unni min um uni n um tiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin im n nun n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiniuiiiiiiii 2. ŠPORTNI DflN V ORGANIZACIJI NSŠ «FRAN LEVSTIK» V soboto bo na Proseku tekmovanje nižješolcev Na sporedu bo poligon, med dvema ognjema in kros ZAČETNIKI Prejšnjo nedeljo so bile odigrane nekatere zaostale tekme začetniškega prvenstva. V skupini A je Rosandra premagala Domio z visokim 6:0, Fortitudo pa vodeče Zaule s tesnim 1:0. V skupini B so Giarizzole premagale Edero s 3:0, verjetno je; da se bo ta tekma ponovila zaradi tehnične napake sodnika. V skupini C je Sistiana nasula Primorju kar 7 golov, vodeči Rozzol pa je premagal San Vito s 6:1. IZIDI SKUPINA A Fortitudo - Zaule 1:0 Domio -• Rosandra ,0:6 SKUPINA B CGS - Giariarizzole 0:3 Inter Sv. Sergij - Edera 1:3 SteCÉ -^Ponziana... „ 0;3 SKUPINA C Primorje - Sistiana 0:7 Rozzol - San tifo 6:1 Opicina Supercaffè - Portuale 0:0 LESTVICE SKUPINA A Fortitudo 12, Zaule 11, Chiarbola 9, Rosandra 6, Breg 5, Muggesana 3, Domio 0. SKUPINA B Giarizzole in Edera 10, Ponziana in CGS 8, Esperia Pio XII in Inter Sv. Sergij 5, Stock 0. SKUPINA C Rozzol 12, Sistiana 11, Triestina 9, Opicina Supercaffè 6, Portuale 5, San Vito 2, Primorje 0. ZANIMIVOSTI 22. decembra zapade rok vpisovanja za naraščajniško prvenstvo. Vpisovanje bo po pošti (in ne na federaciji) na naslov FIGC, Settore Giovanile, C.P. 520 — 34.100 Trst, IZKLJUČITVE Za 2 nedelji Roberti (De Macori), Ruggero (E-speria Sv. Alojzij). Za 1 nedeljo Botteri, Renco in Lodi (De Macori), Ghezzo (Zarja), Stella (Chiarbola), Bobul (Soncini), Gargiulo (Bleue Star). Jolo Inter 1904 - Alba 94:53 CGI - Viilesse 56:50 Bor - CUS IB:64 Edera - Itala 58:81 Sagrado - Arte 50:51 Počitek: POM Tržič IZIDI 7. KOLA Arte - POM Tržič 66:59 Bor - CGI Milje 77:77 Itala - Viilesse n. o CUS - Sagrado 76:88 Alba - Umanità n. o. Barcolana - Edera 54:53 Počitek: Inter 1904 in Farnetti 8; Andrej Pegan 6; Guštin in Andlovič 4. PROSTI METI: Bor 55:121. NARAŠČAJNIKI SKUPINA C IZIDI 6. KOLA Don Bosco - Ricreatori 67:52 Kontovel - Polet 54:48 Ferroviario - Inter 1904 76:63 IZIDI 7. KOLA Polet . Ferroviario 51:73 Inter 1904 - Don Bosco 80:39 Ricreatori - Kontovel 66:61 LESTVICA Ferroviario 14, Inter 1904 8, Polet in Kontovel 6, Don Bosco in Ricreatori 4. DANAŠNJE KOLO (7. 12.) Ferroviario - Ricreatori; Kontovel - Don Bosco (11.00 na Kontove-lu); Polet - Inter 1904 (9.30 na Opčinah). NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Bukavec 186; Klavdij Starc 127; Prašelj 58; Ban 42; Zupmn 18; Majevski 12. POLET: Vitez 155; Sosič 97; Grgič 60; Piccini 24; Berdon 16; Ga-1 jelčič 11; Petje 8, Filipčič 3; Volpi 2. PROSTI METI: Kontovel 60:140; Polet 55:134. 42:44 86:62 45:60 55:61 SKUPINA D IZIDI 6. KOLA Servolana - Pali. Trst Flaminio - Bor Počitek: Libertas Trst IZIDI 7. KOLA Libertas - Bor Servolana - Flaminio Počitek; Pallacanestro Trst LESTVICA Pallacanestro Trst 10; Flaminio 8; Bor 4; Servolana 2; Libertas Trst 0. NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Koren 68; Mesesnel in Slo-bee 47; Mazzucca 46; Dovgan 44; Gombač 22; Canciani 20; Brana 10; Andrej Pegan, Jančar in Kerpan 2. PROSTI METI: Bor 23:74. edko miimiiiuiiiiiMii munii iiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiimiiiiiiiu NAMIZNI TENIS ZA TEKMO Z ZRN LESTVICA Bor, Sagrado, Itala Gradišče in Radici Arte Go 10; CGI Milje 8; Inter 1904 in Umanità Go 6; POM Tržič, Viilesse, CUS Ts, Edera Gorica in Barcolana 4; Alba Krmin 0. DANAŠNJE KOLO (7. 12.) Inter 1904 - Arte Gorica; POM Tržič - CGI Milje; Edera - CUS; Sagrado - Barcolana; Alba - Bor (11.00 v Krminu); Umanità - Itala; Počitek- Viilesse. NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Guštin 60; Kralj 56, Kraus 50; Vatovec 41; Fabjan 39; Klobas in Kapic 35; Hrvatič 31; Lisjak 29; Mazzucca 14; Pertot 12; Marassi in Sirk 4; Oblak 2. PROSTI METI: Bor 43:79. MLADINCI IZIDI 7. KOLA Juventus - SABA 47:84 Pali., Trieste - Servolana 95:58 Italsider - Polet 66:53 Scoglietto - Don Bosco j 84:65 Inter 1904 - Bor prek. pri 77-:61 IZIDI 8. KOLA Servolana - Dori Bosco , 50:73 Pali. Trieste - Scoglietto ’’ 124:79 Bor - Juventus 79:56 Inter 1904 - Italsider 87:66 SABA - Polet 65:57 LESTVICA Inter 1904 16; Pali. Trieste 14; Bor 12; Italsider 10; Polet 8; SABA 6; Scoglietto in Juventus 4; Don Bosco 2; Servolana 0. DANAŠNJE KOLO POLET - BOR (11.00 na Opčinah); Juventus - Pali. Trieste; Italsider -SABA; Don Bosco - Inter 1904; Servolana. NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Klobas 198; Vatovec 106; Ražem 94; Sancin 63; Košuta 50; Žerjal 39; Luksa 29; Paro vel 22; Perko 10; R. Furlan 6; Mazzucca 5; Sestan 4; Marassi 3; Siega 2. POLET:Edi Sosič 227; Vitez 86; Taučer 80; Tavčar 56; Danev 45; Škabar 26; Kalin 3. PROSTI METI: Bor 78:148; Polet 71:148. Sonja Miličeva ponovno v državni reprezentanci Italijanske barve bo branila v četrtek v Trstu V soboto bo na Proseku srednja fola Fran Levstik organizirala 2. sPortni dan za slovenske nižje sred-Pje šole. Nastopil bo torej dober del Paših srednješolcev, ki se bodo pomerili v poligonu, med dvema og-hjema in v teku čez drn in strn. Poligon je namenjen najmlajšim dijakom, ki obiskujejo prvi razred. Vsaka šola bo lahko prijavila po eno moško in eno žensko ekipo, sestavljeno iz desetih dijakov, oziro-fna dijakinj. Zmagala bo reprezentanca šole, ki bo določeno progo pretekla v najkrajšem času. Člani naj-nnljših ekip bodo nagrajeni. V igri med dvema ognjema se bodo pomerili dijaki in dijakinje osta-hh dveh razredov. Tudi tokrat bo ekipo sestavljalo deset članov. Vsaka šola bo lahko prijavila največ po dve moški in dve ženski ekipi. Or-Sanizator bo sestavil izločilne sku-Pine, najboljše ekipe pa se bodo potem spoprijele še v finalnem turnirju. Da se tekmovanje ne bo pre-Več zavleklo, bodo vsako tekmo i-pali na čas. Če bi se tekma ' ne končala, bo zmagala ekipa, ki bo lrnela na igrišču več članov. Tudi Pri tem tekmovanju ne bo manjkalo nagrad, ki so jih organizatorju Posredovale razne organizacije. . Krosa se bodo lahko udeležili dijaki vseh razredov, ki bodo razdeljeni v tri starostne skupine. Edina omejitev pri vpisovanju je ta, da se krosa lahko udeležijo le tisti dijaki, ki se niso udeležili poligona, oz. igre med dvema ognjema. Organizacijo krosa, ki se bo odvijal po proseški gmajni (v bližini spomenika pad-lim) je organizator prepustil atletski sekciji športnega združenja Bor, ki bo tako v letošnjem šolskem letu organizirala tudi prvo medšolsko tekmovanje za dijake nižjih srednjih šol. Proga bo dolga 800, 1000 in 1200 metrov za dijakinje, za dijake pa 1000, 1200 in 1400 metrov. Nagrajenih bo prvih šest dijakov v vsaki skupini, najboljša šola v moški in ženski konkurenci pa bo dobila pokal. Točen urnik posameznih tekmovanj bomo sporočili kasneje. Upajmo, da bo za ta športni dan odziv dijakov vseh šol zadovoljivejši kot na dosedanjih tekmovanjih in bo ta športni praznik naše srednješolske mladine čimbolje uspel. INKA Poraz Olimpije V L jugoslovanski zvezni nogometni ligi so včeraj odigrali dve anticipirani srečanji 17. kola in sicer z naslednjima izidoma: Partizan — Olimpija 1:0 Hajduk — Beograd 4:2 OBVESTILO SPDT organizira v nedeljo, 14. decembra IZLET za srednješolsko mladino na Grmado. Zbirališče ob 8. uri pri vhodu glavne avtobusne postaje. Povratek popoldne. Vodja Izleta bo Duško Jelinčič. Športno društvo Zarja iz Bazovice priredi v sredo, 10. t.m. v Bazoviškem domu družabni večer z Aljošo Žerjalom, ki bo ■predvajal nekaj svojih uspelih filmov. Sledilo bo nagrajevanje fotografskega tekmovanja. VABLJENI! «POMLAD» SKUPINA B IZIDI 6. KOLA Servolana - POM 89:76 Don Bosco - Inter Milje 45:65 Pali. Trieste - Kontovel 87:49 IZIDI 7. KOLA Inter Milje - Pali. Trieste 69:83 Kontovel - Servolana 75:48 POM - Don Bosco 82:67 LESTVICA Pali. Trieste 14; Kontovel 10; POM Tržič 8; Servolana 6; Inter Milje 4; Don Bosco 0. JUTRIŠNJE KOLO (8. 12.) Pali. Trieste - POM Tržič; Don Bosco - Servolana; Inter Milje - Kontovel (11.00 v Miljah). NAJBOUŠI STRELCI KONTOVEL: Ivo Starc 111; Čuk 97; Klavdij Starc in Ban 74; Perini 35; Nabergoj 6; Kosovel 1. PROSTI METI: Kontovel 54:130. * * # SKUPINA C IZIDI 6. KOLA Libertà® - Italsider 30:57 Bor - Flaminio 82:70 Italcantieri - Ricreatori 55:61 IZIDI 7. KOLA Flaminio - Italcantieri 92:63 Ricreatori - Libertas 103:26 Italsider - Bor 35:70 LESTVICA Ricreatori 12; Bor in Flaminio 10; Italcantieri 6; Italsider 2; Libertas Trst 0. NAJBOUŠI STRELCI BOR: Bruno Furlan 149; Udovič 141; Race 124; Trevisan 45; Dovgan 26; Mesesnel 20; Fabij Maz Kot smo že poročali, se bo v četrtek (11. t.m.) italijanska namiznoteniška izbrana vrsta pomerila v tržaški športni palači z reprezentanco Zah. Nemčije v okviru mednarodnega tekmovanja za evropski poka! narodov. Selektor državne reprezentance je prvotno sklical tri igralke, ki naj bi branile italijanske barve, in sicer La Gioio, Cardina-lijevo in Saporettijevo. Ta izbira se je domačim izvedencem takoj zdela nerealna, saj so pristojni organi povsem spregledali uspehe in formo Krasove igralke Sonje Miličeve, ki je pred kratkim porazila omenjene izbrane igralke. Še bolj pa nas je presenetilo, da federacija ne štedi s stroški in ne skliče za nastop v Trstu zaslužne domače predstavnice Miličeve, ki je v zadnjih dveh letih osvojila v mednarodnih nasto-pih edine prestižne zmage za italijansko reprezentanco. Nenadoma pa je v teh dneh pred1 sednik deželne federacije Martinom telefonsko obvestil Krasove voditelje, da FITeT vabi Miličevo, da brani ugled državne reprezentance v srečanju z Nemčijo. Upamo, da je ta dobra novica sad spoznanja odgovornih selektorjev, da je bila izključitev slovenske igralke povsem krivična, ne pa da je to vabilo posledica odstopa kake druge igralke. Sedaj mora Sonja odločiti, če v skladu s svojimi študijskimi obveznostmi sprejme vabilo in po tolikem času spet obleče državni dres. Želimo, da bi se odzvala in si ne bi tako zaprla vrat za bodoče nastope v reprezentanci. - bs - * * * Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v Manchestru je zmagal Jugoslovan šurbek. V finalu je premagal Angleža Douglasa z 2:1, potem ko je v polfinalu odpravil tudi svojega rojaka Stipančiča. KOŠARKA V 1. jugoslovanski zvezni moški košarkarski ligi je ljubljanska Olimpija doma klonila beograjskemu Partizanu z razmeroma nizko razliko petih točk. 9. kolo tega tekmovanja je namreč dalo te izide: Olimpija — Partizan 97:102 Lokomotiva — Zadar 84:73 Bosna — Metalac 97:82 Beko — Borac 83:75 Rabotnički — Industromontaža 85:87 Tekmi Crvena zvezda — Željezni-čar in Jugoplastika — Radnički bosta danes. Srečanje med Jugoplasti-ko in Radničkim bo danes prenašala tudi jugoslovanska televizija in sicer z začetkom ob 16.45. t.m. predavanje prof. Vikija Krev-sla. Predavanje bo še posebej poučno in zanimivo, ker nam bo Krev-sel po kratkem uvodu predvajal dva zanimiva filma. Najprej si bomo o-gledali prijateljsko tekmo med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki je bila odigrana dvajset dni pred pričetkom evropskega prvenstva ter film situacijskega treninga Jugoslovanov pred samim prvenstvom. Razne izseke igre bo spremljal tudi komentar, kar bo seveda še toliko bolj poučno. Da bi naši trenerji odnesli od tega predavanja čim več, bo na koncu sledila še diskusija in tudi pojasnila k morebitnim nejasnostim. Po končanem predavanju bo na stadionu «1. maj» še prijateljka tekma med Borom in študentkami VŠTK iz Ljubljane, ki usmerjajo odbojko pri prof. Krevslu. Vse odbojkarice'ter odbojkarje in še posebej trenerje vabimo, da se udeležijo tega zanimivega predavanja, ki bo na stadionu «L maj» v torek, 9. t.m. s pričetkom ob 18. uri v dvorani PD Slavko Škamperle. F. G. Na mednarodnem rokometnem turnirju v Tbilisiju je moška reprezentanca Jugoslavije premagala Romunijo z 29:24. HOKEJ NA LEDU Včeraj je v nadaljevanju jugoslo-vanskega prvenstva v hokeju na le- -du v Ljubljani domača Olimpija v nezanimivi tekmi premagala Slavijo s 4:1. TENIS STOCKHOLM, 6. — Šved Borg in Romun Nastase sta finahsta mednarodnega teniškega turnirja «Ma-sters» v Stockholmu. Prvi je v polfinalu premagal Asha (ZDA) s 6:4, 3:6, 6:2 in 6:2, drugi pa Vilasa (Arg.) s 6:3, 6:3 in 6:4. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 7. decembra NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primorje — Viilesse * * * 14.30 v Nabrežini Aurisina — Vesna 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Zarja * * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah Primorec — Don Bosco * * * 14.30 na Padričah Gaja — Union * * * 10.30 na Proseku Kras — GMT # # # 14.30 v Doberdobu Mladost — Falco * * * 14.30 v Štandrežu Juventina — Poggio « * * MLADINCI 10.30 v Trebčah Primorec — Domio * # * 9.15 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio — Primorje • « * 11.00 v Dolini Breg — CGS • * # 12.30 Trst, Sv. Sergij Libertas — Vesna # # * NARAŠČAJNIKI 12.00 na Padričah Roianese — Kras * * « 8.00 v Trstu, Sv. Sergij Inter S. Sergio — Union NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 9.00 v Parmi Kras — Julia Ts 17.00 v Parmi Kras — Bacigalupo Terni KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Krminu Alba — Bor * * * MLADINCI 11.00 na Opčinah Polet — Bor « « * NARAŠČAJNIKI 11.00 na Kontovelu Kontovel — Don Bosco « « « 9.30 na Opčinah Polet — Inter 1904 JUTRI PONEDELJEK, 8. decembra 1975 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 8.00 v Parmi Kras — Esperia Como 11.00 v Parmi Kras — CSI Milan KOŠARKA POMLAD 11.00 v Miljah Inter Milje — Kontovel * * # NARAŠČAJNIKI 9.30 v Škednju Servolana — Bor NOGOMET MLADINCI 14.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja * * * NARAŠČAJNIKI 12.30 v Trstu, Sv. Sergij Union — Giarizzole * # # ZAČETNIKI 11.00 v Miljah Muggesana — Breg 10.45 v Trstu, Ul. Flavia San Vito — Primorje ................................................................... ROD MODREGA v TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA H 90 c/> H V košarkarskem prvenstvu «Pomlad» je sinoči Bor premagal Libertas Trst z visokim izidom 81:42; v prvenstvu naraščajnikov pa je Pallacanestro Trst odpravil borovce s 107:44. ODBOJKA V TOREK V TRSTU Predaval bo V. Krevsel Z željo, da bi se naši odbojkarski trenerji dobro strokovno izpopolnje- zucca 14; Štefan Pegan 10; Slobec vali, organizira ZSŠDI v torek, 9. Z VSEH VETROV Uganke SOVJETSKA ZVEZA Kaj je sredi Volge? Kateri otrok pride z brki na svet? Kaj je poleti oblečeno in pozimi golo? INDIJA Katera žival lahko pogoltne lastno glavo? Kaj je mnogo čistejše brez umivanja, prav z umivanjem pa se umaže? KOREJA Mrtvo drevo vstane in se nagiba? Kaj ima vedno debel trebuh, če je jedlo ali ne? INDONEZIJA Kaj hodi po treh nogah in vidi na štiri oči? SIAM Zaprto je videti kot bambusova palica, odprto pa kot velika prevrnjena košara? Pojasnilo — Zakaj psu vedno moli jezik iz gobca? — Najbrž ima prekratko glavo! Modrosti — Pravica je na naši stranski poti — — Živel je od danes do jutri Pogreb bo pojutrišnjem — — Življenje bi dal za to, da bi ostal živ — — Knjiga je največji sovražnik nepismenih — — Opazil sem, da ljudje ljubijo take misli, ki ne silijo k razmišljanju — — Kdor ima denar, si pravico lahko kupi, medtem ko sme tisti, ki nima denarja, pravico iskati — Zbral: MILAN PAHOR DANES častni gost Dl ETER MARŽ srebrna čelada avstrijskega konjskega športa POSEBNOST NA HIPODROMU ob 14» uri JUTRI MALA ZIMA 2080 m: EATON - VOBARNO 2100 m: DIGESTIVO - LAUREATO NEAPOLIS V mladinskem nogometnem prvenstvu bo danes Primorec igral z Do-miom, Breg pa s CGS. Na sliki: obe ekipi (Breg in Primorec) med nedavnim derbijem PROTI MRAZU: OGREVANA TRIBUNA WHISKY IN 2GANJE PO POLOVIČNI CENI Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PR S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 » 57 23 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 am. ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30—, letno 300— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 L|o\3liana. Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca’ trgovski 250. finančno- upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokraim itanie pri S.P.I. Stran S 7- decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst IRST L6™ POŽAR ARTEMIO v vse kraje, tudi t TOVORNI PREVOZI ENEL ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO IMETNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 1. decembra 1975 v smislu zakonskih določil in pravilnika bo s 1. marcem 1976 možno predložiti v izplačilo v višini 102% nominalne vrednosti pri običajnih poverjenih blagajnah vrednostne papirje iz naslednjih serij: naziv posojila 7% posojilo 1971 - 1986 za 200 milijard lir Coulomb Serija štev. 15-57-77-81-87 101-139-150-168-173 Vrednostni papirji, ki bodo predloženi za izplačilo, bodo morali biti opremljeni s kuponi, zapadlimi od 1. septembra 1976 dalje. Znesek manjkajočih kuponov se bo odštel od kapitala. AMAR Ul. del Bosco 6 Tel: 741946 auto stile Ul. U. Foscolo 10 TRST Tel. 796456 BENCIN JE DRAŽJI! Lahko Vam takoj vgradimo plinsko inštaldcijo v katerikoli avtomobil po zmerni ceni, 80 - 60 - 50-LITRSKI REZERVOARJI — ČISTEJŠI MOTOR — NEZMANJŠANA MOČ MOTORJA — MANJŠA PORABA GORIVA OPOZARJAMO VAS NA NAGRADNO ŽREBANJE Aut. Min. 40 4/163295 dd. 4.10.75 VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO,12/1 TRST- TEL. 813301 -J Uk NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO S. p. A. TRST — Ul. F. Venezian, 2 — Tel. 35-457 — 60-273 ......'•••■. ' ..................... ■-.............. -'<. Urniki veljavni od 1. decembra 1975 M/n «AMBRSABELLA» Odhod: Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned. £ ■ moquette * iialplast Trg Ospedale 7 < BI - > preproge ■ ST HEWLETT JlOl PACKARD /.cjiiii elektronski računalniki Trgovina CRASSO TRST Galerija ROSSONI (Korzo Italija - Coin) Tel. 64-267 Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 8.35 Izuia pr. 9.20 9.20 — — 9.20 9.20 Piran pr. 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 Umag Novigrad pr. 10.35 10.35 10.35 — 10.35 10.35 pr. — — 1.1.25 — — Pulj pr. — 13.20 — 13.1)0 — — Povratek: Pulj od. — 14.30 — 15.00 — — Novigrad od- — 14.10 — — — Umag ori. 15.00 17.20 15.00 — 16.00 15.00 Piran od. 15.50 18.15 15.50 18.15 15.50 15.50 Izola od. 16.20 18.45 — — 16.20 16.20 Koper od. 17.00 19.25 17.00 19.25 17.00 17.00 Trst pr. 17.35 20.00 17.35 20.00 17.35 17.35 Na M/l «EDRA» so v prodaji cigarete in žgane pijače brez carine. Z 12-urnim predobvestilom je možen izlet v Istro tekom dneva z osebno izkaznico. M/n «DIONEA» Odhod iz Trsta v Milje 9.30 12.15 odhod, iz Milj v Trst 10.00 15.25 KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 H sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Umik: 8.30 - 12.30 16.00 — 17.00 Ob sobotah zaprto CERTI NAO" Dioffia/ter EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE NOVI zastopnik RENAULT vam na razpolago F. Z ACARI A Trst, Trg Sansovino 6 tel. 725-390 SERVIS IN REZERVNI DELE' Ut. Lazzaretto Vecchio 24 tel. 62853 -4 VSAKIH 10 DNI ŽREBANJE: 7 DNI POČITNIC VKUUČNO S POTOVANJEM 100 LITROV BENCINA- BONI ZA NAKUP 1/ PRIHODNJIH DVEH ŽREBANJIH BOSTA IZŽREBANI POČITNICE IN POTOVANJE V: E 1 KONČNI DOBITKI: BARVNI TELEVIZORJI NAONIS 20% POPUSTA Trgovina z gramofonskimi ploščami DECIBEL Narodna ulica 116 — OPČINE IZREDNA PRAZNIČNA PONUDBA od 9.12.1975 do 8.1.1976 20% POPUSTA v v BOŽIC.. . glasba če kupite avto ESCORI do 20. decembra boste vedno imeli s sabo brezplačno družbo avtoradia na pobudo «NUOVA CONCESSIONARIA» Ul. Caboto 24, Trst sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CR EMC AFFÉ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše ffiaricaM ^ PRIMO ROVIS PRAŽARNAt UL PIGAFETTA 6/1 - Tel 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750 575 Imate namen obnoviti opremo ... ■ ia ni pohištvo paolo ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, kot vedno, jamčimo hk. prihranek in k. kakovost D0MJ0 137 TRST PO IZREDNIH REKLAMNIH CENAH 1 od 26 vrst DARWIL QUARTZ COMPUTER, največja zbirka ur na tekoči quartz in na svetleče se diode. DARWIL najavlja IZREDNO RAZSTAVO . ,L za danes, 7. decembra, od 15.30 do 20. ure ZLATA PALAČA - TRG SV. ANTONA NOVEGA, 4 - I. IN II. NADSTROPJE Razstavljene bodo, in to prvič, novosti za leto 1976 po presenetljivih cenah: ure, kakovostno zlatarstvo, dragulji, srebrnina, hišne in okrasne ure. Za vsakega obiskovalca smo pripravili prijetno DARILO DARWIL Eden izmed tisočih draguljev, ki bodo razstavljeni na nedeljski razstavi.