141 Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. -v-Ljnbljantr Ko se je zbralo blizo 70 društvenikov; tukajšnjih in vnanjih, tedaj mnogo #ez število polpravilih^Mati^iih propisano, in je predsednik dr. Jan. BTeiweis kon-A statiral, da so po takemL17. občnega zbora Matičinoga sklopi- veljavni, je pozdravil došle gospode in pričel zborovanje z nagovorom, ki se je blizo tako-le glasil: „Iz predloženega Vam programa, velečastiti gospodje, razvidite predmet današnjih obravnav; naj dodam jaz le nekoliko besed^ «. Preteklo leto je Matica izdala čvetero knjig, ki jfe imate v rokah; odbor misli, da je ž njimi zadostil vsem pravičnim zahtevam. Za letošnje leto, ksfe se kažejo narodni ravno-I oravnqgti milejši časi, namerava odbor po8ebfo°«m'--vnMlr *«a izdfanje šolskih knj ig.^ V tisku je uže v Pragi „Živalstvou s podobami,\/p^~n^novejši šolski knjigi ^.Pokornast poslovenil prof. Erjavec; v Blaznikovi tiskarni pa se tiska „Slovnica slovenska po Miklošičevi primerjalniu prof. J. Sumana. Dalje je za tisek uže tudi pripravljena „Logikau in „Dušoslovje" prof. dr. Križana. Vrh^ tega je prof. Ivan M a c u nv dodelal mnogo let pričakovani -©tklelefe- „Slovenskega Stajarja" z naslovom „Zgodovina slovenskega slovstva na Stajar-Bkem". Se ve#da tudi obširni „Letopis" s poučnimi in zabavnimi članki itd. ne bode izostal. To jejpreliminar odborovemu delovanju za letošnje leto. Ogromno delo ^zadelo j el odbor z v red bo zaostalih^ plači]/društvenikov. Temu delu se je ves žrttoval -e-tem poslu izvedeni odbornik gosp. Luka Robič, in njemu na pomoč je bil marljivi odbornik gosp. Feliks Stegnar, ker odborniku gosp. And. Praprotniku po novem letu, vkljub njegovi dobri volji, mnogotera šolska opravila niso več dopuščala, vopravilojM^jniKOvim^ zadostovati. Dolžnost mi je , imenovanima gospodoma javno tu izreči toplo zahvalo za njurJK veliki trud pri izvrševanji tega izvanrednega posla. Likvidacija, gospoda moja, je kazala, kako važni faktorji so marljivi ,in veatui poverjeniki, prav desna ^roka Matici , o in vpa kako potreben jej je_tajnik, ki-a-o ves more^kvar-frjati ^{^r^iljifu&ai^ioniiSI^V 6. točki današnjega dnevnega reda pride tajnikova služba v debato. Konečno pa še nekaj. V malo dneh vjdavila^Kocte vAvstrija/fsa* in y^nmnyinn>fiaan)tiidi Ljubljana svatbo svetlega cesarjeviča Rudolfa, ki se je pretekle dni tako ljubeznjivo obnašal do zastopnikov slovenskih občin v Trstu in Sežani, da so nam vsem srca igrala velike radosti, ko smo culi prihodnjega našega vladarja govoriti slovanski. O svečanostih, ki jih bodo veselemu godu na čast navdušeno obhajala tudi vsa narodna društva, ne more pa zaostati (Matic^L/rfašS* in bode po svoji skromni moči storila, kar literarno društvo storiti more: zapisala bode, kakor je lani storila z encikliko papeža Leona XIII., Slovanom tako milo, v svoj letošnji „Letopisu lU. dan maja, ko bo cesarjevič Rudolf v ljubezni podal svojo roko kraljevi nevesti Štefaniji. Da se bode deputacija oni dan poklonila gosp. deželnemu predsedniku in čestitala oj/vsaj Avstriji) veseli dogodbi ^ ter da bode s zastavami olepšala svoji hiši — vse to, vem, da je, častiti gospodje, tudi Vaš sklep. Zato Vas poživljam, da *ae- v potrjenje mojih besed\ VTriignntft s < svojih sedežev in z menoj zakličete: .,slava, slava lemu cesarjeviču in nj egaT prihodnji soprogi!" — In navdušeni slava- in živ^la-klici so doneli po dvorani. -e (Dal. prih.) 150 Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. Po vnagovoriL>j5redseJnikove^je odbornik in bivši tajnik gosp. Andrej Praprotnik bral poročilo o delovanji Matičinega odbora, takole se glaseče: „Slavni zbor! Delovanje Matičinega odbora je bilo preteklo leto obširno, a ne toliko po vnanjih, kakor o notranjih društvenih zadevah. Odbor je imel tri redne seje, in sicer 18. svečana, 8. maja in 10. novembra. Zraven teh rednih sej so imeli posamezni odseki, posebno gospodarski in književni od-delekF pogostoma seje in tudi ljubljanski odborniki so se shajali veelej, kedar je bilo nujno treba ukreniti kaj o raznih, vzlasti gospodarskih in književnih zadevah. ,,Matica" je preteklo leto, to je, za l. 1880. svojim udom podelila čvetero knjig, in sicer: 1) ,,Letopis'4 za 1880. leto. vredil predsednik dr. Bleiweis, čfez 25 pol; 2) ,,Kopitarjevo spomenico", uredi pni. Mam, blizo 13 pol; 3) ,,Ok<) in vid", spisal J. Znidaršič, s podobami, 7 pIH; 4) ,, Vpliv vpijančljivih pijač na po-samni organizem in na človeško društvo v obče", spiaal dr. M. Samec, ofez 3 p^le; želeti bi bilo, da bi rodo- 151 ljubi na deželi prav veliko iztisov te poučne knjige, kateri je cena le 25 kraje, med ljudstvo posebno tam razširili, kjer je pijančevanja čedalje več opazovati. Za prihodnje leto je v natisu ,,Slovenska slovnica", spisal prof. J. Suman in pa „Logika in dušo-slovje", spisal dr. Jos. Križan. Za ,,Letopis" je nabranega uže precej Jako primernega gradiva. Tudi ima „Matica" uže v rokah od prof. Ivana Macuna dovršeni prav obširftni/ rokopis „Zgodovina slovenskega slovstva na Stajarskem" in pa ,,Sloven*ko-italijanska slovnica", spisal Jos. Križman. Prof. Glowacky spisuje, kakor znano, „Floro slovenskih dežela. Knjiga ,,Prirodo-pis živalstva" s podobami, za spodnje razrede srednjih šol, izdelal dr. Alojz\ Pokornv, poslovenil Pran Erjavec, profesor na visi realki v Gorici, uže tiskana v Mercy evi tiskarni v Pragi , je uže dovršena , tedaj za prodaj za prihodnje šolsko leto pripravljena. Prof. Hubad je pisal, da je pripravljen, nabrano ,,narodno blago" pri Matici pregledati in za natis urediti. Odbor je določil, da naj se za pregledovanje nabranega ,,narodnega blaga1' ustanovi poseben odsek, ki naj se z gosp. prof. Hubadom dogovori o vredbi „na-rodnega blaga". Prof. Pleteršnik je poročil o nabiranji geografi čnih imen \^ejnajJL/Clovenske^Nda je kakih 42°/0 na-prošenih domoljubov prošnjo izpolnilo in da še več doneskov pričakuje. Gosp. Božidara Raiča je odbor naprosil, naj bi pregledal in uredil Vrazove rokopise, ki jih ima še seL&^pcfsebno jiar-ste^""" da o o obranit 1) Kaže se na ,,Matico jljr v a t s k ou, češ, da naša ni taka kakor dna. A taka obsodba je krivična, ker tukaj manjka tega , kar imenujemo „tertium compara- 158 tionis"; Matica Hrvatska stoji na drugih tleh; dajte nam novcev, dajte podpornikov toliko, 4Lakor jih ima ona, Bogme, da bomo tudi mi njej enaki; prav in lepo je, da naši nasprotniki kličete: „živfla Matica hrvatska!" a ni prav, da kličete naši: „pereat'\ Taka krivična obsodba je našemu zavodu le na kvar. 2) Tudi ne gre primerjati .naše Matice društvu sv. Mohora (kar se rado godi), ker/Jnemu društvu j& drug namen; ono je cerV-)Cvena naredba — bratovščina! in ondi so tudi drugi plačniki, to je, taki, ki dolgo štejejo, predno goldinar-Ček naštejejo, kjer pa revež sklada, se veliko naloži. In, gospoda, kakošna je agitacija pri družbi sv. Mohorja! Jaz vem, kako je bilo, ko sem bil še na deželi. S prižnice smo jo oznanjevali in hvalili; Cenam kaka reč ni bila popolno všeč, smo jo zamolčali in le klicali: toliko in toliko knjig boste dpbi^ip. pa tako po ceni itd.! In Če oznanilo ni izdalo, && smo po hišah; na svoja ušesa sem slišal: ,,saj bi se ne zapisal, imam uže dosti bukev, a zavoljo kaplana se zapišem". Večkrat pa tudi kaplani in župniki goldinar založijo; če ga nazaj ne dobijo, je domovini zapisan. — Kako se pa za Matico agitira? Matica izda svoje knjige in : ti o kf časnik prinese notico: ,,Matica slovenska je izdala svoje knjige; potem jih presodi po debelosti in če slučajno med čveterimi zapazi kako drobnejšo knjižico, — cfez vse napravi pogubno črto rekoč ,,Funfkreuzer-bibliothek". Gospoda, če taka krivična sodba ne diskreditira ,,Matice" , kaj pa jo more še bolj! Zato pravim, da 3) vsaj več škoduje ,,Matici" naši krivična malenkostna kritika, ki celS papir in črke kliče na pomoč. Mi bi sami radi tiskali z najlepšimi črkami na najlepšem papirji — le denarja Matici dajte več! Tako pa smo razpisali tisk in smo delo oni tiskarni izročili , ki nam je po enakih pogojih nižje ceno nastavila. In da je ona obsodba krivična, kaže dopis tiskarne Blaznikove odboru, ki temeljito dokazuje, kako zloben je napad na njen tisk in papir. — Pa tudi to je Matici na veliko škodo, ker se 4) zoper odbor govori — in celo* od take stranT^ od katere bi se kaj takega ne pričakovalo. Oglejmo si odbornike po vrsti, kdo pa so? (Govornik našteva možake, ki se trudijo vsak na svojem mestu iskreno za to, da odbor po propisu MatiČinih pravil izvršuje različne posle in odbija prav s trte raz-vijane ugovore nekaterih, da odborniki sami ne spi-sujejo knjig , ki jih Matica izdaja, ter vpraša, ali jih ^spisuje Matica Ifrrvatska, društvo sv. Mohora itd.). NLn ^anestr podirlfor, zidajmo rajjC, agitirajmo pridno za Ma-jkicoii pa bo krepko napredovala. Kakor za družbo sv. /Monofj^ agitirajo duhovni, tako je poklicana svetna in-teligencija, da agitira za Matico, naš prvi literarni zavod. Komur njene knjige niso všeč, naj pošlje boljših spisov, odbor jih bo sprejel in po pravilih društvenih dobro plačal. Na g. dr. Tavčarjev ugovor, ki se čudi, da je g. Kržič brez vse provokacije od nasprotne stranke besedo poprijel, odgovori g. Kržič, da ravno občni zbor je pravo mesto, da se udje odkritosrčno pogovorijo o. zadevah, ki se tičejo koristi ali škode društva, in da^/od-bor je dolžan opravičiti svoje^delovanje prav v tisti točki dnevnega reda, ki se glasi sporočilo o delovanji odbo-rovem". — Predsednik sklene debato med g. Kržičem in g. Tavčarjem s tem, da željo izreka, naj bi sloga vladala med rodoljubi, ki jih (^.Maticai5^as^združuje v isti •eHjwvU^/w*yv\« * (Dalje prihodnjič.) 167 Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881, v Ljubljani. (DaJje.) Na poziv predsednikov: ali še kdo želi o ,,poročilu" tajnikovem govoriti, se oglasi g. prof. Raič, ki začne svoj govor s tem, da hvali preteklo leto po Matici izdane knjige, potem pa kaže, da se je od 1. 1875. do 1880. zmanjšalo število udov za 707, premoženje Matieino pa za 5627 gold. To pa izvira v prvi vrsti od tod, da se društvena pravila ne izvršujejo natančno, vzlasti se zanemarja §. 3., ki izrecno določuje , da se izbriše iz vrste Matičarjev vsak, kdor redno ne plačuje svojega doneska in ga vsaj v prvi polovici vsacega leta ne odrajta. Ce se dajejo knjige takim, ki ne plačajo nič, se s tem škoda dela Matici. Govornik kaže na veseli napredek Matice hrvatske in povdarja potrebo, da se pravila naše Matice prenaredijo po zgledu Matice hrvatske. Ce so nekateri poverjeniki Mati-čini — pravi dalje — malomarni in ne storijo po pravilih izrečene dolžnosti o razpošiljanji knjig in nabiranji letnih doneskov, naj se odstavijo in drugi namestijo. Mnogo je tudi Matičarjev, ki niso zadovoljni z različnim jezikom, katerega vsak pisatelj po svoje suče; umestno bi bilo, da „Matica slovenska", naša akademija, izdaje vse svoje knjige v enoličnem slovenskem jeziku; da se pa ta enoličnost doseže, naj se vsi rokopisi, predno gred6 v tisek, priredijo po izvrstni slovnici prof. S u man a, in Matičin odbor naj pri razpisu nagrad za poslane mu članke pove to pisateljem. Zarad toliko različne pisave, ki se nahaja dandanes v spisih slovenskih, smo posebno mi školniki mnogokrat v zadregah, če dijakom kaj popravljamo, kar se ne vjema s pisavo tega ali unega časnika, na katero se dijaki sklicujejo. Konečno stavi prof. Raič predlog: naj bi se a) pravila Matice slovenske prenaredila po pravilih Matice hrvatske, — glede b) na premoženje pa naj se ravnd po zgledu jugoslo-venske akademije. Da bode sedaj nam prijazna vlada prenarejena pravila na korist našemu literarnemu društvu potrdila, ni dvomiti. Za prof. Raičem oglasi se odbornik in blagajnik gosp. Ivan Vilhar in razjasnuje premoženje Matieino, katero kaže, da ni prav nič v slabejem položaji kakor je bilo prejšnja leta. Razjasnilo blagajnikovo se je glasilo blizu takole: Gospod predgovornik ima na videz prav, če trdi, da se je premoženje Matice prva leta hitro in krepko množilo, zadnja leta pa znižalo, a v istini ni po vsem tako. Na primer se je 1. 1865. in 1866. kupilo sl3.840gld.67kr. in 19.200 gld. obligacij in ta nominalna svota se je v račun vzela. Na tak način se je premoženje za 5359 gold. 37 kr. po-vekšalo, a to ni bilo od več ali manj Matičinih udov odvisno. Tako so se prejšnja leta še druge obligacije za 20.310 gold. z izdatnim dobičkom v račun vzele, ta dobiček bi bil imel prav za prav še le leta 1879., ko so se obligacije prodale, koliko toliko v račun priti, namesto da se je to leto po prodanih 26.750 gold. nominalne vrednosti 4483 gold. 22 kr. manj dobilo in ta primanjkljej v račun vzel. A celo ta diferenca bi izginila , ako bi se cela vrednost od banke ,Slovenije" kupljene hiše v račun vzela namesto samo one svote, katera se je kar brž v gotovini izplačala. Gospodarstvo, vedno skrbno in strogo varčno, je gledalo na to, da se je ,.papirja" znebilo in premoženje v nepremakljivo blago preložilo, in to se mu je konečeo tudi z jako lepim vspehom — z dobičkom pri obligacijah in pri nakupu bankine hiše posrečilo. (Dobro-klici.) (Dalje prihodnjič.) 175 Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. (DaJje.) Po govoru gosp. blagajnika V i Ih a rja, ki dokazuje ugodni finančni stan Matice, omenja predsednik nanašaje se na govor prof. Raiča, da predloga njegovega o premembi Matici ni h pravil po zgledu Matice hrvatske danes ne more zboru dati na glasovanje, ker ni bil, kakor pravila zahtevajo, odboru poprej naznanjen , odbor pa si ga „ad notam*' vzame in ga bode temeljito prevdaril ter potem ukrenil, kar bo na korist društvu. Tudi nasveta o pravilih j u gos laven ske akademije ne bode prezrl. Kar se tiče enoličnega si-)venskega jezika v Matičinih knjigah in da bi enaki pisavi kažipot bila prof. Sumanova slovnica, je lepa ideja, al malo je nade, da bi se kedaj ali vsaj kmalu uresničila, kajti prof. Sumanova blizo 30 pol obsegajoča slovnica, katera se zdaj na stroške „Matice" tiska, ne more biti poprej pisateljem merodajna, dokler je nimajo v rokah in ni kot šolska knjiga v srednje šole vpeljana. Al se bodo pa tudi potem vsi pisatelji udali edinostni pisavi, je še veliko vprašanje glede na znano svojeglavnost nekaterih , ki nepravilnih oblik še danes nočejo zapust ti , če tudi jim je uže mnogokrat dokazano bilo, da so neopravičene novotarije. Sicer naj je gosp. profesor uverjen , da tudi predlog zarad enolične pisave Matičine bode odbor vzel v resen pre-vdarek. Odbornik gosp. Praprotnik ne vidi Matičine koristi o tem, da so vsi njeni odborniki izk! j učljivo le pisatelji, kajti Matica ima oskrbovati tudi gospodarske stvari, ker je posestnica dveh hiš in ima sicer denarnega posla dovolj, za vse to pa potrebuje tudi nekaterih mož, ki so izvedeni v teh zadevah. Vrhu tega ni v pravilih Matičinih nobenega §., ki bi ukazoval, da odborniki morajo spisavati Matičine knjige, in bi se odbornikom neki monopol nagrad v roke dajal. — Prof. Raič pravi na to, da ni mislil, da vsi odborniki morajo biti pisatelji, ampak bodi jih le večina, kakor pri Matici hrvatski. Gosp. Novak misli, naj bi se poverjenikom odločil čas, do katerega imajo Matičini blagajnici od-rajtati nabrano letnino, da je potem še mogoče določiti število, koliko naj se vsake knjige natisne. Kdor svojega doneska ne odrajta ob pravem času , naj ne dobi knjig in naj se iz imenika društvenikov izbriše. Odbornik gosp. Luka Robič na to odgovarja blizo takole: Takim društvenikom, ki ne plačajo letnine, se ne dado odslej več knjige. Al določiti število, koliko njih bode plačalo, je težko, kajti gospodje poverjeniki pobirajo še le tadaj letnino, ko jim dojdejo Matičine knjige za razdelitev. Nad 269 družbenikom, ki so prejeli knjige, se je pisalo, da naj plačajo zaostalo letnino, a komaj 70 jih je dozdaj plačalo. To pa veljd zdaj za trdno načelo, da kdor ne plača letnine, ne dobi Matičinih knjig. — S tem je bila razprava o tajnikovem poročilu končana. iIZj^^4)Uc Ko je odbornik gosp. Ivan Vilharjjjral jačjjn od 1. januarija do konca decembra 1880. L, ki ie/natisnen bil predložen -atera-, pop-rimo gosp. L. Kobic -besed07^ tako: Kakor je znano, izterjeval je likvidacijski odbor od društvenikov stare dolgove. Dolga" je bilo od mrtvih in živih velika svota. Od tega dolga se je^žtfrjalo do zdaj 1066 gold. in pričakovati je še nekaj od poverjenikov, kakor tudi od drugih udov, kateri še niso odgovorili. Mnogim ustanovnikom, kateri imajo.-doplačati po 30 ali 40 gold., pisalo se je, naj o o lajcU^jb, ali jih je volja doplačati ali ne. Vspeh je dozclaj majhen, akoravno je bilo dela dosti. Dolg se je nakopičil najbolj od leta 1872. in 1873. — ob času nekakega literarnega chabrusa — takrat se je velikoudx>v valasti m-Stajarokc-ga vpisalo, kateri pa niso potem več plačevali. Od ustanovnikov bi imela Matica dobiti še do 700 gold., od letnikov mnogo več; morebiti da &e še kaj dobi, ker zmerom še prihajajo plačila. .^Odbornik gosp. dr. J. Zupanec: Ko sem bil jaz blagajnik Matičin, -objavtlt smo v „Novicah" zmerom, fc kdo je plačal letnino ali doplačal ust^vnino. To §Lyje . zadnja leta opustilo, po mojem mnenji gotovo nej_na korist -Ma-tiek Jaz bi bil za to, naj bi ee vsaj enkrat na mesec priobčili v „Novicah" vsi, kateri so kaj vplačali. Marsikdo bi potem, ko bo v časniku plačnike bral, se spomnil da je on še svoj .delež dolžan in/potem plačal. — Predsednik obljubi, da 1 se tudi ta predlog -bfTodboru predložil v prevdarek. ' (Dalje prih.) 182 Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. (DaJje.) O proračunu za leta 1881. vpraša prof. Raič, kako to, da se v proračunu nahaja pod štev. 3. svota 50 gold. za knjižničarja, kar po §. 35. lit. f. dru štvenih pravil mora ob enem biti tajnik. V obče se mora knjižičarstvo v bolji red spraviti, ne le, kar se tiče čitanja knjig v Matičinem stanovauji v odlo čenih urah, in pa i z p o soj e vanj a knjig na dom. — Blagajnik gosp. Vil h ar razjasni v proračun vpisanih 50 gold. za knjižničarja s tem, da uže mnogo let stoji navedena svota v proračunu, a nobeno leto se ni izplačala, ker noben odbornik, ki je knjižnico imel v svojih rokah, ni zahteval plače za to opravilo. — Gosp. dr. Stare želi razjasnila o honoraru 210 gold. za likvidacijski odbor. Blagajnik gosp. Vilhar in predsednik pojasnujeta ta strošek za veliko delo, ki sta 183 ga odbornika Robič in Stegnar v likvidacijskem odboru na-se vzela stopivši na mesto tajni ko vo, ko se je gosp. Praprotnik odpovedal tajništvu. — Na ugovor gosp. dr. S tare t a, da bi se bila med 40 odborniki vendar lahko dva našla, ki bi bila to delo prevzela brezplačno , poprime odbornik gosp. G r a s s e 11 i besedo tako-le: Slavni zbor! Leto dni jg^retek^o, kar je meni čast, biti članom odbora „Maticey^. Nisem imel prej prilike presojevati, koliko posla VimeJ/je) in ima likvidacijski odsek. Med 40 Matičinimi odborniki je polovica vnanjih, na katere se nikakor ni moglo računati, da prevzamejo ovo delo. M-d tukajšnjimi čltfni Mati-činetia odbora je znanstveni in gospodarski odsek ustanovljen. Od kakega člana znanstvenega odseka ni bilo zahtevati, da bi bil delo likvidacije prevzel, ostala je tedaj le še peščica članov gospodarskega odseka. Odkritosrčno morftm izpovedati, da se velikanskega dela likvidacije lotiti ni nikomur brezplačno poljubilo, kajti ta silno zamotani posel temeljito izvršiti treba je bilo neprestane delavnosti, pa tudi posebnega računarskega znanstva. Ne vem, kdo med odborniki bi bil ta posel prevzel, razen gosp. odbornika Robi ca, kateri ima vso sposobnost in potrpežljivost za tako delo in tako majhno nagrado. Likvidacija taka ni nobena igrača. VrhJ| tega je pristopilo tudi ppravilstvo^raJ> nikovo in treba je bilo za dvojni posel dvojne moči, ki jo je odbornik Robič našel v pripomoči odbornika gosp. Stegna rja. — ^ojp^D_ra^8 ell ij^v-ejoru^o^ ročilu dodajL gosp. R o b i č^^^opazek^~t^r pravi: Ko bi bil vedel, koliko bo dela, lotil bi se ga ne bil, tudi^C če bi se mi dalo 600 gold. in še več nagrade. Od zjutraj zgodaj in v pozno noč sem delal za en goldinar na dan in še ne bi bil mogel opraviti vsega, ko bi ne bi pomočnika imel v gosp. Stegnarji. Tri cele mesece poprej, predno se je v istini začela likvidacija, sem pa delal zastonj , od meseca avgusta \. 1. pa do zdaj proti mali nagradi, pozneje s pomočjo g. Stegnarj a, a se enkrat odkritosrčno rečem, da bi mi ljubše bilo, da bi se ne bil lotil likvidacije. Po gosp. Robiču se oglas! gosp. Stegnar blizo tako-le: Ako se je hotela likvidacija točno izvršiti, treba je bilostrogo postopati, da se je vsaj nekoliko prišlo do ej^Tuosp. Robič je delal od 8. ure zjutraj z malim prestankom do 8. ure zvečer, zato pač smem vprašati, kdo od Vas gospodov bi bil toliko dela prevzel za en goldinar na dan. Tudi jaz sem se trudil vsak dan, po 3 in 4 ure, in mislim, da se tudi moj trud nikakoršno ni odškodoval. — Gosp. dr. Starejše izgovarja, da ni hotel oporekati nagradi, katero sta gospoda Robič in Stegnar za likvidacijsko delo dobila, ker dobro ve, kako težko delo sta gospoda prevzela; al njima bi se bilo delo lahko zdatno olajšalo, "ako bi njima bili tudi drugi odborniki pomagali. — Predsednik se čudi, da gosp. dr. Stare, ki ga o likvidacijskih operatih moremo smatrati za strokovnjaka, tako računarsko delo, kakor ga je prevzel gosp, Robič, in katero mora, kakor Nemec pravi, „aus emem Guss" iti . hoče razdeliti na deset ali dvanajst r6k , če tudi *pojma nimajo o likvidacijskem poslu. — Ker v vsej debati ni bil o proračunu za leto 1881. noben predlog stavljen, je predsednik naglasij, da je odobren./ i° ^|QJ^» §• 9^,Matičinih pravil »a bilftzdaj volitj^tm^ udjL) ki- prdwoQQ}& račun 6 (govčnem gospod^rstvg/M^ tirnem. Kerj,zbor prepusti predsedniku^imenovanje 4*e&~ imenuje gosp. Ivana Hribarja, prof.TCe-lestino in gosp. Fr. Kadilnika. / (Konec prihodnjič.) 191 Društvene stvari. Občni zbor Matice slovenske 27. aprila 1881. v Ljubljani. / (Konec.) Zadnja točka zborovih obravnav je bila razpis tajnikove službe s 600 gold. letne plače. V v^mejiu^tfdTibTovem vp^ročal/je^ odbornik gosp. P. Grasselli med drugim tako-Le: Po §. 37. Matičinega opravilnega redase, da se Matici prihranijo stroški, ne razpiše (sluzba>tajnilTova, dokler se najdejo odborniki, ki so pri volji opravljati tajnikevo službo tako, kakor velevajo §.35., 39. in 40. opravilnega reda. Tako ^p/« fl mi alti te§rw§.^gpdjlo,y^?-je] nekoliko let. A zadnja leta ^liSaJLetT^pri občnih zborih^ad mL.Tluri-h drugtrcnikftv in sploh v javnosti glasovi, naj bi se opustilo tajniko-vanje po tem potu in naj bi se nastavil stalen f plačan tajnik. Da je stalen tajnik potreben, o tem pač ni treba veliko govoriti, kajti za njega nastavljenje govori pač najbolj današnji položajTdrfeva. Ali je plača s 600 gld. primerna ali ne, o tena bodo morebiti gospodje raznih misli, akMatica za zdaj ni možna boljše plačati tajnika. Ko se bodo denarstvene razmere zboljšale, utegne se plača tajniku povišati. V prvi vrsti ima tajnik, kateri se ima zdaj v službo vzeti, biti opravitelj Matične pisarne, bavil se bode za zdaj le bolj z mehani&aim delom, katero pa more biti natanko, kajti od njega je odvisen ugoden napredek društva. Zato je treba, da se tajnik najde ob gotovem času v pisarni, kar je neobhodno potrebno. Nasvetoval bi tudi, da bi se služba j& zelo" kratkim obrokom natečaja razpisala. Gosp. Ivan Hribar misli, da bode plača s 600 gld. dosti premajhna. Ce mora tajnik knjige voditi, opravljati vse korespondence, sploh izvrševati vsa opravila za Matico ," tedaj se ne bode našel noben literarno izobražen človek, kateri bi to .službo dalje časa obdržal, ampak dobili bodemo le dlo^efear^a nekoliko časa. Ce hočemo , da bode tajnik duša Matici, kakor je tajnik ftfrvatski Matici, — če hočemo, da bode tajnik sam iskreno deloval na to, da se društvo razcveta, potem je treba, da se letna plača od 600 gold. na 1000 gold. poviša, zato stavim predlog, da sej služba ta+ntfea s plačo 1000 g^ld. razpiše. _ <^^m Gosp. prof. Raič je nasprotnega mnenja ter pravi, da je mnogo izobraženih in za učiteljstvo aprobiranihy«. kandidatov, ki so brez službe. To se lahko razvidi iz „Verordnungsblatt des Unterrichtsministeriums". Ti se bodo prav radi za \sluzho~ fajnikovi5V)glasili. In ako primaknemo šer/Tstih 50 gold., kateri so uže ftaktf stavljeni v proračun za knjižničarja, cegar posel bode tudi tajnik opravljal, -iakfr U)odeJ^Žobih 650 gold.; ako se njemu izroči tudi posel kSrektur in se^m^i^če tudi zdaj ne, a pozneje odloči prosto stanovanje^^Lmsab Matice,""-potem ni dvoma, da bodemo dobili literarno izobraženega tajnika. Hrvatske Matice tajnik gosp. bibliotekar Kostrenčič ima samo 400 gold. plače od iffrvats^e^ Matice, alt on je v srečnem položaji, da s§lužbo^tfjegovo 192 v biblioteki večinoma opravljajo drugi uradniki biblioteke. Ako tedaj damo našemu bodočemu tajniku 650 gld. in mu prepustimo zaslužek korekture Matičinih knjig, ^potera- dobimo gotovo literarno izobraženega tajnika. Konečno bi le izrazil željo, naj bi se bodočemu tajniku od strani odbora naročilo tudi to, da mnnogokrat poroča, kaj da je vse v Ikjajj ž n i ci^taTKniT^ikakor je to storil velezasluženi profesor Vavru leta 1874., da Matičarji vsaj zvedo, kaj in koliko knjig imade Matica v svoji knjižnici. Konečno. poprimerfroročevalec gosp. G r a s s e 11 i -besedo in pretresa mnenja govornikov.« Glasovi o tajniku, -v- praW -V- kateri so se izjavili tu", slišali so ee uže tudi v Matičinem odboru. Tudi tam se je reklo, da je plača premajhna. Izgovarjalo se je tudi v odboru, da bode težko najti takega tajnika, kateri bi tudi z večo plačo za zmerom posvetil svoje moči Matici Gospod Hribar je te misli, da bi se z 1000 g^ld. letne plače dobil tajnik, kateri bi ne Mstrezal samo določbam opravilnega reda, nego storil za Matico še dosti več. Jaz pa mislim , da z 1000 gMd. tudi ne more izhajati literarno izobražen mož, kateri bi se popolnem na Matico navezal, posebno Če ve", da se ta plača ne J&^b^rgjfgla zdatno povišati, in če ve, da po aftdanjih^Tpr^vnlh in opravilnem redu Matiea bode moral opravljati tudi mnogo služeb, katere se njemu, kot znanstvenem možu, ne bodo posebno prilegale. Tajnik, kateri se bode zdaj v službo vzel, ne bode v prvi vrsti znanstven tajnik, ampak skrbeti bode najprvo moral, da se red v knjigah, kateri se je zadnji čas vvel, tudi vprihodnje vzdrži. Če bi bil pa tajnik mož, kateri bi se ie pečal z znanstvom, potem bi bilo treba, da se plača za vse druge posle še poseben delavec. Drugače pa dvomim, da bi hotel tajnik oskrbovati vse posle, katere mu nalaga §. 35. opravilnega reda. Ako se pa pravila in opravilni red pre-narede, potem je mogoče, da se*^ rfmisltt'gospodov na-svetovalcev kaj doseže. ^l^žba-H^JniK&se oddž" zdaj le na tri leta; ta doba se pa zna tudi skrajšati, in to proti odpovedi, tedaj je vsako leto možno odnošaj prenarediti. Naša Matica pa po mojem mnenji sedaj ni v financielnem položaji, taAega tajnika plačati, kateri bi ob tem živel, nego služba ostane mu vsaj do$4daj le postransk dohodek. Mi potrebujemo narodnega izobraženega človeka, kateri bode vodil knjige in korespondence in bode ^zdržaval zavez z znanstvenimi pisatelji. Zgled gosp. prof. Raiča, kateri je kazal nafrirvatsko Matico, katera ima tajnika, ki dela le za malo denarno žrtvo, nLma primere za našo Matico. Jaz bi iskreno želel, da bi dobila tudi naša Matica tako moč, literarno izobraženo moč — katero nam naj Bog da! — kakor je tajnik[^rvatske Matice, da za malo denarno žrtvo tako vspešno deluje za svoje društvo. Reklo se je tudi, naj bi se tajniku prihranila korektura Matičinih knjig. No, gp^jp^aX_toje_posel, za katerega se malokdo puliAPred-"Tog^naj se^n^pravT~n"oVTž k a ž~^EirjT^TttatTcTTieK njiž-nice, z veseljem pozdravljam, in ne dvomim, da bode Matičini odbor novemu tajniku naložil, da ga od leta } 1874. nadaljuje in da se priobčuje potem v „Letopisu". ^Iz navedenih razlogov ne odstopim od predloga, kate* f,rega sem stavil po naročilu Matičinega odbora. Kedar /bode dozorel predlog, da se prenarede pravila na korist Matici, in kedar se bode premenil delokrog taj-%nika, kateri je sedaj obrisan v §. 35 opravilnega reda, ^tadaj se bo moglo tudi misliti na večo plačo. Dotie pa postanem pri predlogu, naj se tajnik nastavi s plačo /600 gold. Pri glasovanji je bil predlog o razpisu tajnikove službe z letno plačo 600 gold. z veliko večino sprejet. i/ Ker nikdo v zboru pričujočih drustvenikov ni stavil v obravnavo nobenega posebnega nasveta, sklene predsednik dr. Bleiweis sejo s zahvalo društvenikom, da so v velikem številu došli v zbor in se njegovih obravnav iskreno udeležili. — g, V odbor so bili z veliko večino glasov izvoljeni j gospodje: Karol Klun,^dr. Poklukar, Ivan Tom sič, prof. Wiesthaier, dr. Strbenec, dr. Tonkli, dr. Jeglič in Karol Savni k.