D
!et
I H
si!
.	-f.

■ ■■ ■ ■■
iH BHJH ■« HI
- .	Iff
$0®"*	p&
$/'- >srg i?;	f'!
H Hft BB im H
«S*	«&v iW; && SM KB
: * ' ,s. ••	•-/,* : ..j ■■ :
115
P
■
■
LM

H H
M Bi
BH SH-
■ H
UL
vi
H«
Ih
iliii
VBr
IH
.
lil ddm
II
mm
-
Hf
"si:
BH
m
■H
WkM


List delavcev v vzgojno-lzobraževalnih zavodih
Ljubljana, 10. maja 1974 - številka 9
Križanka življenja
^{hitimo ali čakamo? Prvo nam je laže — drugo je morda bolj modro. Hočemo zeleno drevo! Hočemo divjo ptico! Hočemo pesem, ki no' in vrisk! Pa se zadevamo v kandelabre, gledamo na plakatih ptice brez kril, vreščimo in jecljamo tuje popevke. Ne znamo ali cemo več izgovaijati preprostih močnih besed: ljubezen, sreča, hrepenenje, življenje?
Ved P° sv°je rešujemo križanko življenja. Zmanjkuje nam znanja, spoznanj, čustev in hotenj. Radi bi vprašali mater ali očeta - pa sta * no zaposlena, vedno hitita. Redita nas. Ni to dovolj? Radi bi zakričali, da ni — pa smo že tako in tako obsojeni, da smo prezahtevna, g °Elava, razvajena, lena mladina.
sv P res feni? Kdo nas je poklical na delo? Kdo nam je pokazal plemenit cilj — in nismo šli za njim? Težko je biti sam svoj voditelj, sam liuh	~ kadar si mlad. Morda bo to težko tudi še kasneje, ko naj bi bili dozoreli, pa ne bomo, ker ni bilo dovolj tople človeške
resn>n*’ ne ^ov°y delovnega žara. Mar ne bi mogli skupaj reševati te križanke? Vsi — mi mladi in vi, naši starši, učitelji, voditelji. S tako icno vnemo kot da gre za življenje. Ali gre samo pri ubijanju za življenje? JA-MA
10'
10'
lU'
■j*
d«
rf'
vi
I«'
fi'
Uspešna petletka
rosvetno-kulturni zbor slovenske skupščine je s si Obri J16 aPr®a sklenil petletno mandatno obdo del - e’ v katerem je zavzeto in tudi uspešno prispeval vztn* P-0 .razreševaniu. problematike pomembnih podre ■i. je m izobraževanja, znanstveno-raziskovalne dejavni stran ^ m fefesne vzg°je- Obdobje, ki so mu dala pečat reform 3 Prizacfevanja za uresničitev gospodarske in druži Poln’ e’ Z-a uskladitev razvoja družbenih dejavnosti, za r ^noupra*6 ^stavnega..sistema in za dosledno uvajanje n
T •	J
ril °nie a S¥e-Dni besedi pouda-Polian ?^nik zbora Miloš nanod?-Gcenil je tudi, daje rtajveč .,0CJV š°lstva storil zbor
0braževaWa°ljŠanje vzS°jno-lz-' varnega procesa, prouče-
vanje njegove učinkoviti predno marksistično usmeijenost pa tudi za i nje kadrovskih razmer in nejši družbenoekonomsl žaj tega področja.
Na svoji zadnji seji je zbor sprejel • dopolnjena zakona o osnovni šoli in o srednjem šolstvu. S sprejetimi dopolnitvami sta oba zakona usklajena z ustavo, zato je največ sprememb glede upravljanja šol. Sprejetih je tudi nekaj novih določil o organizaciji vzgojno-izobraže-valnega dela ter o pravicah in obveznosti učencev, učiteljev in ravnateljev.
V osnovni šoli je pomembna novost glede napredovanja učencev, o katerem je bilo že toliko razprav. Učenci praviloma napredujejo v višji razred.
Ponavljajo samo takrat, če kljub organiziranemu dopolnilnemu pouku ne dosežejo minimalnega znanja. O tem odloči učiteljski zbor na podlagi pismene strokovne utemeljitve učitelja in razrednika. S spremenjenim zakonom o srednjem šolstvu je zagotovljena večja odprtost srednjih šol - učenci imajo več možnosti za prestopanje na drugo šolo in za nadaljevanje šolanja,
V obrazložitvah zakonov in v razpravi na zboru je bilo po-udaijeno, da gre le za najnujnejše spremembe in da bo treba
Podružbljena šola
Po letu 1970 smo sprejeli o vzgoji in izobraževanju več družbenih dokumentov kot v vsem preteklem desetletju. V njih smo zapisali, da sta vzgoja in izobraževanje sestavini nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja in razvoja samoupravljanja. Zato bi bilo povsem odveč poudarjati, da veje iz njih zgolj družbeno skrbništvo nad vzgojo in izobraževanjem in da smo z družbenimi dokumenti dosegli podružbljanje vzgoje ih izobraževanja. Gre za mnogo globlje spremembe. Vzgojnoizobraževalno področje prevzema z novo ustavo isti samoupravni položaj, pravice in dolžnosti kot druga področja v združenem delu. S samoupravnim organiziranjem vzgoje in izobraževanja se bistveno spreminjajo razmerja med vzgojo in družbo ter vzgojo in državo.
Temeljna organizacija združenega dela ni zaprta tehnoeko-nomska in samoupravna celota, je širša. Postaja najdemokratič-nejša oblika integracije združenega dela. Zato uveljavlja delavec svoje interese za izobraževanje v krajevni, družbenopolitični in tudi v samoupravni interesni skupnosti. V samoupravni interesni skupnosti jih povezuje z interesi delavcev, ki delajo na vzgojno-izobraževalnem področju. Interes za razredno zasnovanost vzgoje in izobraževanja in preobrazbo vzgojnoizobraževalnega sistema je skupen interes, le funkcije so razdeljene. S svobodno menjavo dela, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori se ukinja odvisnost vzgoje od države, ki je doslej reševala nenehne nesporazume med „neproduktivnim“ in produktivnim" področjem. Vsa naša dosedanja prizadevanja, da bi zagotovili večji vpliv delavcev in delovnih ljudi na politiko vzgoje in izobraževanja, vsebino, sistem, šolsko mrežo itd. so ostajala le neizpolnjena želja, ker smo področje administrativno urejali. Država je s prispevnimi stopnjami posegala v delavčev žep, zato ni. bilo funkcionabie povezanosti. Vstopanje delavskega razreda v področje vzgoje in izobraževanja je zato vstopanje zavestnega samoupravljavca, ki usklaja svoje potrebe z možnostmi, ki doživlja interes za izobraževanje kot svoj interes, interes svojih otrok in združenega dela. Bistvo podružbljanja vzgoje in izobraževanja je v spremenjenih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosih.
Proces podružbljanja je torej širši in bolje organiziran, kot bi ga radi prikazali nekateri „6ojevniki za idejno nevtralno šolo v novih preoblekah". Ti vidijo proces podružbljanja le v odnosu šola - krajevna skupnost ali šola — konkretna delovna organizacija. Odpiranje šolskih vrat družbenemu okolju in delovni organizaciji je zanje sinonim za neorganizirano vplivanje zaostalega okolja na šolo, v katerem šola dviga roke pred odgovornostjo. Pri zahtevi po večjem sodelovanju šole v krajevni skupnosti odpirajo problem zaostalega okolja, v katerem bo šola utonila. V tem vidijo oživljanje „principa domorodnosti“, ki ga je že pred vojno zavračalo napredno učiteljstvo. Pri sodelovanju šole z delovno organizacijo pa vidijo odpiranje vrat pragmatizmu, utilitarizmu in skupinsko lastniškim interesom.
Na kaj pozabljajo pri sodelovanju šole z družbenim okoljem? Hote ali nehote pozabljajo na to, da se ob zahtevi po večji povezanosti šole z družbenim okoljem in z organizacijami združenega dela nismo odrekli temeljnim vzgojnoizobraževalnim smotrom, ki so zasnovani na marksizmu in razrednih osnovah naše samoupravne socialistične družbe. Sodelovanje šole z drugimi dejavniki je zasnovano na jasnem merilu — temeljnih vzgojnih smotrih.
Ob tako jasnem smotru ne moremo govoriti o zmanjšani odgovornosti šole, o utapljanju šole v miselnosti starega in idejno pluralističnega. Delegati v svetih šol so pomočniki v vzgoji ih izobraževanju, saj vidijo v temeljnih vzgojnoizobraževalnih smotrih svojo perspektivo in perspektivo svojih otrok. Ko odpiramo vrata sodelovanju, se v njem bogatita oba subjekta. V skupnem delu se ustvarjajo možnosti za razvoj družbe in vzgoje, spreminjajo stališča, oblikuje se širše kulturno poslanstvo šole itd.
Celostno pojmovanje podružbljanja vzgoje in izobraževanja, katerega temeljni vzvod so samoupravno organiziranje in novi družbenoekonomski odnosi, nas spodbuja, da ga tudi v praksi čimprejpovsem uveljavimo.
MAJDA POLJANŠEK
V
kmalu pripraviti nova zakona, ki bosta ustrezneje opredelila vlogo in naloge osnovne šole in srednjih šol v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu - kot je ta začrtan z osnutkom resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja v SRS in z osnutkom resolucije za 10. kongres ZKJ.
Najbolj živahna in poglobljena razprava se je razvila ob osnutku zakona o visokošolski dejavnosti. -Pripravila ga je posebna komisija republiškega in prosvetno-kulturnega zbora. Ta komisija, ki jo je vodila dr.
Aleksandra Kornhauseijeva, je v treh letih temeljito razčlenila problematiko visokega šolstva. K sodelovanju je pritegnila vse zainteresirane dejavnike, tako da je pri snovanju temeljite visokošolske reforme, ki jo zrcali pripravljeni osnutek, že do sedaj sodelovalo več kot 300 sodelavcev z najrazličnejših področij. Ugotovljeno je bilo, da uresničevanje sprejetih ustavnih načel tako globoko posega v življenje in delo visokega šolstva, da zahteva ne le prilagajanje, temveč tudi novo za-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letošnji taborniški tek na Gradišču na Muti, ki ga je že štirinajstič zapored pripravil taborniški odred Bistrega potoka Muta, je zabeležil rekordno udeležbo 650 tekmovalcev - mladih ljudi. Opazili pa smo tudi večjo in vse bolj kvalitetno udeležbo šolskih športnih društev iz Mute, Vuzenice, Radelj in iz Podvelke; žal so letos manjkali borbeni tekmovalci iz Ribnice na Pohoiju. Ta tek je hkrati veljal tudi za občinsko prvenstvo v spomladanskem krosu. Največ točk so zbrali učenci osnovne šole Radlje, sledili so učenci iz Vuzenice, tretje mesto pa je pripadlo prireditelju OBP Muta. Tudi v kulturnem delu so sodelovale šole, predvsem Muta in učenke šole Radlje, ki so letos že četrtič nastopile s posebno akademsko točko. Muta pa je kot vedno nosila osrednjo težo vsega programa tudi na predvečer ob tabornem ognju. — KW
/
Uspešna petletka
(Nadaljevanje s 1. strani)
snovo vsebine in organizacije dela na tem področju. V osnutku je posebno poudarjena potreba po večjem povezovanju visokega šolstva z uporabnici kadrov in po njegovem neposrednem in bolj učinkovitem vključevanju v načrtovanje in uresničevanje nalog pri našem družbenoekonomskem razvoju. Po novem naj bi bilo visoko šolstvo bolj vključeno v celoten vzgojno-izobraževalni sistem. To naj bi se zrcalilo v njegovem tesnejšem povezovanju z osnovnim in srednjim šolstvom, v širših možnostih za vpis na visokošolske zavode in za nadaljnje študije ter v organizaciji takih študijskih oblik, pri katerih bodo študenti v resnici subjekti
dela. Veliko bolj določno kot v sedanjem zakonu so v osnutku opredeljene naloge visokošolskih zavodov pri razvijanju izrednega in dopolnilnega študija ter vseh vrst podiplomskega študija: strokovno izpopolnjevanje, specializacija, priprava na magisterij in doktorat.
Razprava je podprla zasnovane nove rešitve, poudarjeno pa je bilo, da morajo zavzeto sodelovati vsi, da bodo te rešitve tudi uresničene. Zbor je sprejel sklep, naj bo osnutek v široki javni razpravi do junija, novi zakon pa naj bi bil po možnosti sprejet še pred počitnicami, tako da bi ga lahko začeli postopno uresničevati že v naslednjem študijskem letu. MARJANA KUNEJ
Solidarnost?
Pri izobraževalni skupnosti SR Slovenije obstaja solidarnostni sklad, ki pa je zašel v težave. Primanjkljaj za doslej opravljene dejavnosti ali investicije znaša v okviru Slovenije 468 starih milijonov. Tipičen — bojimo pa se lahko, da ne edini - je primer slovenske novomeške občine, ki bi morala predpisati za šolstvo 9,1 % prispevno stopnjo, če bi hotela pokriti dosedanje dolgove na tem področju.
V razpravi na zadnji seji izvršnega odbora izobraževalne skupnosti SR Slovenije se je razvila ostra razprava v zvezi s finančno dezorganiziranostjo v našem šolstvu. Ni vselej edino odločujoče dejstvo „denaija je premalo41, pač pa igrajo vlogo tudi takšni dejavniki, kot so: smotrno razdeljevanje, kako naj se občine same finančno poravnavajo med seboj, če pa žive v gospodarsko tako različnih razmerah in potrebah, čemu dati prednost - ali učno-vzgojnemu osebju ali učnim pripomočkom in zgradbam.
Iz solidarnostnega sklada naj bi prejemalo denar 33 slovenskih občin - v sklad pa prispevajo prav vse občine. To je gotovo pošteno. Učinek s prenakazovanjem denarja bo v nekaterih primerih enak ničli (pri tistih, ki bodo iz sklada prejeli enako vsoto, kot jo bodo odvedli). Če govorimo o občinah kot o posameznikih, lahko rečemo: bogatejše občine se boje uravnilovke — kajti vseh potreb v šolstvu ni še nobena občina zadovoljila. Pa tudi če bi jih: katera bi sama od sebe odstopila denar? Seveda ne smemo obsojati vnaprej. ..
Kako je prišlo do tolikšnih
dolgov? Ali tisti, ki vodijo naše šolstvo, sploh ne znajo načrtovati in gospodariti? Res je, da so predračuni narejeni na osnovi določenih prispevnih stopenj za posamezne občine. Toda občine teh prispevnih stopenj ne upoštevajo: Ni bilo tako samo lani. Tudi za to leto je že 11 občin javno povedalo, da ne bodo odvedle v solidarnostni sklad vsega, kar je določeno po izračunih. Težko je ločiti, do kam seže samostojno odločanje in dogovarjanje občin — od kod dalje pa lahko ravnanje štejemo za samovoljo.
Največje potrebe so pri otroškem varstvu, podaljšanem bivanju (kranjska občina ima npr. od 26.000 zaposlenih kar 12.900 žensk), srednjih šolah in dijaških domovih. Kar zadeva pomanjkanje prosvetnih delavcev ali odhajanje v druge poklice, niso samo osebni dohodki tisti, ki bi jih boleli, motili in odvračali od poklica — pač pa tudi neprestano spreminjanje in negotovost. Za zbrano delo je potreben občutek miru, utrjen sistem, ki daje temelj za učno raziskovanje in načrtno delo. Tega pa v našem šolstvu ni
-	so ugotovih v razpravi izvršnega odbora izobraževalne skupnosti. Ne gre več le za usklajevanje sredstev za šolstvo
-	gre za usklajevanje izobraževanja v celoti. Po različnih predelih naše republike so prispevne stopnje44 posredovanega znanja kaj različne.
V čem je zagotovilo za izenačevanje možnosti šolanja? Ce bo sporazumevanje — tudi za solidarnostni sklad — postalo resnica, uspeh ne bo izostal.
N. MAURER
Sestanek republiških in pokrajinskih sekretarjev za izobraževanje, znanost in kulturo ter telesno vzgojo
Hitreje po skupni poti
V Kladovu in Boru je bil pred nedavnim sestanek republiških in pokrajinskih sekretarjev za izobraževanje, znanost in kulturo ter telesno vzgojo. Razpravljali so o dokumentih, pripravljenih za X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, o problemih kinematografije, izdajateljske dejavnosti, izenačevanju meril življenjske ravni študentov, o strokovnih ter znanstvenih nazivih in drugem.
Razpravo o Idejnih temeljih socialistične preobrazbe vzgoje in izobraževanja ter o dokumentu, ki govori o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije na področju znanosti in kulture je začel Vladimir Stevanovič, republiški sekretar za izobraževanje in znanost SR Srbije. Poudaril je, da so o načrtu Idejnih temeljev razpravljali repubhški in pokrajinski sekretarji že decembra. Govorili so predvsem o tem, kako uresničiti zamisli tega dokumenta, o skupnih nalogah in oblikah reforme izobraževanja in vzgoje.
Sekretar za izobraževanje, znanost in kulturo SR Hrvatske Veselko Velčič je povedal, da izvajajo na Hrvaškem ta dokument že od plenuma CK Zveze komunistov, ki je bil lanskega decembra. Na plenumu so rešili nekatere probleme in določili naloge. Sedaj pripravljajo doku-' ment o faz ali reforme in jugo-
slovansko posvetovanje o reformi vzgojno-izobraževalnega sistema ter o interesnih skupnostih.
Gojko Miletič je dejal, da je dokument o nalogah s področja znanosti in kulture, ki je pripravljen za X. kongres, najpopolnejši partijski dokument o kulturi. Je kritična ocena preteklega in sedanjega dela ter kažipot za prihodnost. Dogovoriti se moramo, kako najti najboljše rešitve za ustanavljanje novih samoupravnih kulturnih skupnosti, kako uresničiti zamisel o najbolj neposrednem vplivu združenega dela na znanstveno in kulturno politiko.
O razmerah na Slovenskem je govorila republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih-Atena. Povedala je, da je v Sloveniji že podpisan družbeni dogovor o financiranju družbenih dejavnosti. Pred tem so bile razprave z neposrednimi proizvajalci. S tem je konec proračunskega sistema financiranja, vse gre po poti dogovarjanja.
Republiška sekretarka za kulturo SR Makedonije dr. Desa Miljovska je razpravljala o založniški dejavnosti na področju družboslovja in o programih filmske proizvodnje.
Tudi v Vojvodini so začeli zavzeto izvajati težnje reforme, v skladu z dokumentom. Pri
tem sodelujejo vsi strokovni in znanstveni delavci, člani Zveze komunistov in Socialistične zveze. Sprejeli so štiri nove zakone s področja vzgoje in izobraževanja, pripravljajo nove učne načrte za predšolsko vzgojo ter za osnovno in I. stopnjo srednje šole. Še posebno si prizadevajo, da bi dosegli vsi učitelji ustrezno strokovno izobrazbo. V kulturi so zavrli „čmi val44, ustanovili so interdisciplinarno marksistično katedro, odpravili šund-literaturo itn. To je povedal pomočnik pokrajinskega sekretarja za izobraževanje, znanost in kulturo Vojvodine Laslo Varga, o vprašanjih kulture pa je govoril Vojislav Arsenijevič.
Dragan Lacič, v. d. republiškega sekretarja za izobraževanje SR Bosne in Hercegovine, je govoril predvsem o dokumentu. Njegovo osebno mnenje je, da so nekatere formulacije o preobrazbi srednjega šolstva, predvsem tiste o skupnih temeljih, precej nejasne. Za Bosno in Hercegovino, kjer je zaposlenih samo 15 % prebivalcev, ne pridejo v poštev. Zakaj se obvezno izobraževanje podaljšuje še za dve leti in ali je to obvezno — je vprašal Dragan Lacič. Poudaril je, daje treba - ob upoštevanju bistva reforme - nekatere rešitve prilagoditi razmeram posameznih republik in pokrajin.
Metodi Petkovški, namestnik republiškega sekretarja za izobraževanje in znanost SR Makedonije je govoril o praktičnih akcijah, o reformi učnih načrtov za osnovno šolo in za prvi dve leti srednje šole, ki so že sprejeti, o permanentnem izobraževanju, ustanavljanju skupnosti za izobraževanje in znanost, zavzemal pa se je tudi za sodelovanje v zvezi z reformo visokega šolstva, učinkovitega študija, analizo in izdelavo programov učbenikov itn.
Vladeta Cvijovič, republiški sekretar za izobraževanje SR Črne gore, se je zavzemal predvsem za uveljavitev tistih stališč dokumenta, ki zadevajo medrepubliško sodelovanje glede enotnega vzgojno-izobraževalnega sistema učbenikov, učnih načrtov, raziskav itn.
„Delamo v različnih razmerah, materialnih, kadrovskih in drugih,44 je dejal pokrajinski sekretar za izobraževanje SAf Kosovo Dragan Čukič. Izrazil je upanje, da bo različne proble-- me mogoče uspešno rešiti le s sodelovanjem.
Gre za enoten sistem vzgoje in izobraževanja. Veliko vprašanj zahteva skupne odgovore in sporazumne rešitve. Te pa bo mogoče najti le po poti sodelovanja.
MILI JA KNEŽEVIČ
Sklepi s posvetovanj predstavnikov prosvetnih listov________________
V Sarajevu in Zenici je bilo od letošnjega 28. februarja do 2. marca posvetovanje glavnih in odgovornih urednikov ter novinarjev jugoslovanskih prosvetnih listov iz Beograda, Ljubljane, Titograda, Zagreba, Skopja, Prištine in Sarajeva.
Med drugim so razpravljali tudi o vlogi jugoslovanskih prosvetnih listov v današnji družbi, o nekaterih vidikih tesnejšega medsebojnega sodelovanja teh časopisov pa tudi o načinu njihovega financiranja. Po poročilih in večdnevni razpravi so sklenili:	v
Prosvetni listi Jugoslavije dobivajo v današnjem razvoju vse večji pomen. Glede na to je treba upoštevati naslednje:
- Ta specializirana glasila, ki obveščajo vso jugoslovansko prosvetno javnost, si morajo nenehno prizadevati za samoupravno socialistično pot na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture in telesne vzgoje.
— Dokument Zveze komunistov Jugoslavije Idejni temelji samoupravne socialistične vzgoje in izobraževanja je hkrati tudi kažipot za delo in za kakovostno, novo usmeritev prosvetnih listov.
— Naloge in sklepi, ki zadevajo tisk in bodo sprejeti na
republiških kongresih in na kongresu ZKJ, so obvezni tudi za prosvetne časopise.
— Posebno pozornost je treba posvetiti Idejnim temeljem samoupravne socialistične pre-
obrazbe vzgoje in izobraževanja.
Nenehno je treba spremljati marksistično izobraževanje prosvetnih delavcev v vseh vzgoj-no-izobraževalnih zavodih in prenašati izkušnje vsem, ki delajo na vzgojno-izobraževalnem področju.
— V uredništvu tovrstnih časopisov je še posebno pomembna vloga komunistov in njihovo zavzeto sodelovanje.
— Pomembna naloga je tudi podružbljanje tovrstnih sredstev javnega obveščanja.
— Zaradi vsega tega je nujno, da se tovrstne časopisne ustanove okrepijo.
II.
Glede medsebojnega sodelovanja prosvetnih časopisov je bilo sklenjeno tole:
- Dosedanje sodelovanje med jugoslovanskimi prosvetnimi časopisi je bilo sicer uspešno, toda postati mora še močnejše, boljše in bdlj vsebinsko.
Mednarodni strokovni sejem »Schule '74«
Od 7. do 10. novembra 1974 bo na razstavnem centru na Dunaju strokovni sejem učil in učnih pripomočkov, šolske opreme in avdiovizualnih medijev pod naslovom „Šola 74“.
Prireditelj WIENER MESSE -AG je predvidel v ta namen približno 10.000 kv. m razstavnega prostora. Zanimanje za to prireditev se kaže v tem, da so bili predvideni prostori oddani, že pred dokončno veljavnim prijavnim rokom. Zato morajo uporabiti še dodatne prostore.
Na strokovnem sejmu „Šola 74“ bodo izvedli tudi obsežen program prireditev pod naslo-
— Prosvetni časopisi naj se ne zapirajo v republiške oziroma pokrajinske meje.
— Udeležujejo naj se tradicionalnih srečanj in navezujejo stike s prosvetnimi delavci iz drugih republik.
— Še posebno naj utrjujejo sodelovanje z uredništvi prosvetnih časopisov in nenehno izmenjavajo informacije.
— Srečanja predstavnikov jugoslovanskih prosvetnih časopisov morajo postati tradicionalna. Sestanek, dogovor ali posvetovanje naj bi bilo vsako leto v drugi republiki; na njem bi izmenjavali izkušnje in načrtovali nadaljnje delo.
Ko so razpravljali o materialnih in kadrovskih razmerah, so predstavniki jugoslovanskih prosvetnih časopisov soglasno sklenili:
— Vse časopisne ustanove prosvetnih listov so v zelo slabih materialnih razmerah; iz leta v leto se bojujejo z velikimi težavami.
— Sklenjeno je, naj posta nejo prosvetni časopisi nepa grešljiv del vzgojno-izobraževal' nega sistema.
- V neposredni zvezi s ten1 je tudi kadrovsko vprašanje uredništva imajo prem# ustreznih kadrov.
— Glede na vse večje in vedno bolj poudaijene zahteve, # morajo biti prosvetni listi bolj angažirani v samoupravni socia listič ni družbi, je treba čimpr®) storiti vse, da se razmere tel* posebnih časopisnih ustano' izboljšajo in začno normaln0 delati.
— Še bolj pozorno kot doslej naj tem časopisom pomagaj0 republiški Sindikati delavce* družbenih dejavnosti, saj so f časopisi njihova glasila.
Na sarajevskem posvetovanj0 jugoslovanskih prosvetnih listo* so tudi sklenili, da bodo izdali * počastitev X. kongresa ZKJ ^ vso Jugoslavijo enotno številk0 prosvetnega časopisa.
vom „FORUM PAEDAGOGI-CUM“.
Naslednja zanimivost „Šole 74“ so „WORKSHOPS“. Učitelj kot umetnik — umetnik kot učitelj je naslov razstave, v kateri bodo prikazani eksponati s področja slikarstva, grafike in plastike. Razstavljeni so lahko samo izdelki, ki so jih naredili učitelji. Med razstavo bo nadzorni svet za prometno varnost skrbel za intenzivni pouk v tečajih pod naslovom prometna vzgoja44, ustrezni oddelek zvezne policije pa bo uredil park za šolski promet.
Zadnji dan tega sejma, imenovan „Dan staršev44 bo strokovno svetovanje staršem.
Fant s staro materjo — Jerome Durrot, Alžirija


0 idejnosti literarnih in drugih besedil
Pri nedavni polemiki o tem vprašanju smo se omejili na "	učbenike (še posebej za tuje
ik	jezike), ob tem pa pozabili, da
l3	bere naša mladina še marsikaj
r	drugega: od kakovostnih lite-
č-	rarnih del do obilice plaže,
ih	prenesenih tudi iz tujega geo-
2a	grafskega in družbenega okolja.
5o	Pravzaprav je njeno poglavitno
m	branje to! Besedila v učbenikih
ne pomenijo najhujše nevarnosti; težko si je namreč zamisliti učitelja, la ne bi ob njih našel nekaj vzgojnega, idejnega ali pa bi jih uporabil celo za odklone. S tem bi pljuval v lastno skledo. Da se najdejo nekatera manj ustrezna besedila, o tem pač vedno spregovorita čas in praksa. Zato bodo vedno potrebne kritične obravnave učbenikov in popravki. Pri tem je odgovornost avtorjev in recenzentov velika.
In kako jez literarnimi deli? Odlomke iz njih lahko najdemo že v osnovnošolskih učbenikih, v srednji šoli se učenci že srečujejo z večjim obsegom, na višjih in visokih šolah pa je spoznavanje literature uradno omejeno zgolj s programom, praktično pa le z zmogljivostjo posameznega študenta.
Ali naj napravimo indeks? Prepovedi delajo stvari še bolj zanimive, zato je nesmiselno prepovedovati literaturo. Pri današnji razvitosti komunikacij in sredstev javnega obveščanja, pri tako založenih knjigarnah ter knjižnicah doma in v tujini bi bilo to tudi neuspešno. Važno je idejno vzgajati v vsakdanjem življenju (tam lahko z zgledi storimo največ), vzgajati moramo čut za umetnost, tako da bodo mladi pravilno ocenjevali duhovne proizvode raznih avtorjev in dežel; do idej, ki so izrečene ali zapisane kjerkoli in kakorkoli, pa bomo zavzeli stališča glede na kakovost njihovega pomena in medija.
V literaturi ne moremo govoriti le o idejnosti; idejo lahko izluščimo iz celote, a to potem ni več umetnina, temveč le miselna abstrakcija. Umetnina
ostane pri tem okrnjena ali pa smo jo pustili čisto vnemar, saj je vedno konkretna. Izluščeno idejo lahko potem res komentiramo, a s tem smo prešli v svet ideologij. Taki prehodi so sicer včasih nujni in tudi koristni, saj tako vzgajamo učence.
Če pa ideja očitno „štrli“ iz dela, je vprašanje, če je to še sploh umetnina. Čista logika miselnega sveta ni umetnost, v umetnosti je veliko navideznih alogičnosti, včasih skrivnostnosti. To je njen čar. Ali bomo kdaj do kraja doumeh Dostojevskega, Kafko, Evripida, So-fokla?
Poleg tega poznamo literarna dela, ki bolj vplivajo na miselni svet, saj je v njih umetniško oblikovane misli laže razbrati tudi kadar gre za socialne in poUtične misli (Gorki, H. Mann, nekatera Cankarjeva in Prežihova dela, pesmi Kosovela, Seliškarja, Kajuha), mnogokrat pa zasledimo le splošno človeško moralno vrednotenje ali čisto estetsko misel ter celo estetsko igro. Zlasti .pri majhnem otroku lahko pomeni slednja odlično kvaliteto. Nikakor ne bi smeli zametovati pesmi, kot s Levstikove Gosli, Cvili-mož, Gradnikova Narobe svet, Župančičeva Lenka, a še bolj kakšna sodobna pesem ali zgodba, kjer gre le za nizanje podob in je jezik sam igriv; to otroka vzradosti, mu zbuja domišljijo, ga duhovno razgiblje, kar je vsekakor vrednost.
Ali bomo opustih pravljice? Poleg sodobnih pravljic imajo tudi klasične za otroke še vedno svoj čar. Povrh tega vsebujejo izrazit moralni nauk, čeprav le splošno človeškega, ne v našem idejnem smislu. Marsikaj pa se da nevsiljivo izrabiti tudi zanj (zlasti, kadar je govor o marljivem in vztrajnem delu, poštenosti, dobroti, kaznovanem nasilju itd.). Otrok v razgibanem fantazijskem svetu, v psihološko prefinjenih odtenkih ne pomisli na navzkrižje, ki bi ga utegnila ustvariti logična zgodovinska in sociološka raz-
laga o izkoriščanih in parazitskih, tiranskih ljudeh. Zanj je dober kralj ali princ pač toliko vreden kot dober kmet ali berač, in narobe, zlo obsoja ne glede na socialni status. Racionalnejša spoznanja pridejo vanj kasneje in postopoma, največkrat po drugih poteh in dodatnih raazlagah, ne po spontanih umetniških doživetjih, čeprav vrsta pravilno interpretiranih umetnih del prispeva svoj delež tudi k idejnemu oblikovanju. Toda prav umetnost nam daje spoznanje, da človek ne sestoji samo iz idej.
Tako bo mladostnik doživel npr. Kovičevo Zeleno pesem bolj iracionalno, s posebnimi čustvenimi vzgibi, ki jih sprožajo v njem asociacije ob opojnem letnem času, razum bo v ozadju; a pri Heinejevih Šlezij-sldh tkalcih bo večja racionalna udeležba, celo določena, nam ustrezno idejna plat bolj poudarjena.
V obeh primerih pa moramo govoriti o uspelosti umetniškega dela, torej o z besedo pričaranem svetu, kako je v jezikovni detajl in v celotno jezikovno zgradbo izvirno ujeto nekaj, kar se pojavlja v svetu, v življenju, bodisi zunaj človeka ali v njem. Tudi v življenju preočitno naglašanje neke ideje, ne da bi jo živeli, nima nobene vrednosti in prav gotovo ne rodi uspeha. Iz življenja samega moramo soditi, kaj je pozitivno in kaj je negativno, ideja se rodi iz krvi in mesa. V literaturi jo lahko prav tako iščemo in vrednotimo le iz živega gradiva — jezikovne invencije, Id je odsev nekega življenja in hkrati ustvarja novo. Le tako inkarni-rana ideja je uspešna.
To vidimo pri raznih kriminalkah, sentimentalnih zgodbah in siceršnji erotični plaži. Četudi ni z gesli zapisano, da je treba tako in tako živeti, sama živa pripoved (slogovno prikrojena nevzgojenemu bralcu) z motivi, modeli, dialogi, z vso zgradbo povzroča, da v nekritičnem bralcu nastane neka
miselnost. Tudi kakovostna umetniška dela tako vplivajo na bralca, ki ima sicer že več literarnega okusa, a je še vedno močno sugestibilen in deloma naiven. Znano je, koliko posnemovalcev je imel Werther.
Kaj človek izbere v življenju v svoj idejni svet, je odvisno od celotne vzgoje. Kako bere neko besedilo, je stvar literarne vzgoje, ki je seveda del prve.
Mladim bodo prišla ob raznih priložnostih v roke mnogotera besedila (v šoli lahko napravimo še tako strog izbor), veliko takih, ki nimajo literarne vrednosti ali ambicije in so v njih razne ideje. Kdor bo osebnostno oblikovan in dober poznavalec umetnosti, se bo znal opredeliti, v nasprotnem primeru bo prišel pod slab vpliv. Seveda otrok še ni oblikovan, zato je prav, da izbiramo in interpretiramo zanj ustrezna besedila. Z učenčevim razvojem bomo lahko delali vedno širše, interpretacijsko zahtevnejše.
Toda samo dober učbenik tudi pri otroku ni dovolj, lahko pomeni bore malo ob poplavi drugih vplivov. Veliko zamudimo ali pokvarimo že do vstopa v šolo. Kaj vse otrok vidi, sliši in doživi pred njo in vzporedno z njo! Pri današnji pestrosti življenja že zdavnaj več ne vzgaja samo šola. Dokler bomo imeli toliko plaže, do ogabnosti neokusnih likovnih, glasbenih in besednih zmazkov, bo potrebna v šolah in kulturnih ustanovah ter društvih gigantska moč, da bi pravilno oblikovali mlade ljudi.
Primeren izbor, sodobno posredovanje učne snovi za posamezno stopnjo šolanja in vzgojnost v samoupravnem socialističnem duhu so poklicne, politične in moralne dolžnosti prosvetnih delavcev. Menim pa, da nam morajo pomagati tudi drugi, sicer bo kljub dobri volji in naporom marsikaj jalovo. Napori zunaj šole pa so žal prevečkrat le kampanjski, vmes nas včasih premaga stihija, katere posledice je težko popraviti.
MIRKO KRIŽMAN
Marksizem v našem ZmJenju*
jjijaki o samoupravi
(Iz razprave na 7. kongresu ZKS)
Naša socialistična družba se razvija zelo hitro in dinamično, zato je razumljivo, da se pojavljajo poleg ekonomskih problemov ^di druge deformacije na najrazličnejših področjih družbe, ^pazne so tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Šole so se zapirale vase, namesto da bi se odprle v življenje in družbeno-ekonomsko stvarnost. V prihodnje se morajo v interesnih skupnostih povezati z dejavniki iz neposredne proizvodnje s smotrom: resničiti svobodno menjavo dela med šolami, kulturnimi, zgojno-varstvenimi ustanovami in gospodarstvom. To načelo je akt-° P°stav^en0 v novi ustavi, njegova uresničitev pa je odvisna od ravnosti vseh subjektivnih sil, posebno vseh nas, članov Zveze niunistov, ki smo odgovorni za uresničevanje ustave, elik pomen pripisujemo socialistični angažiranosti šole in šoLh Stični dejavnosti pouka. Žal pa opažamo, da je na naših vkp »idein?st pouka premalo upoštevana pri vseh predmetih -Čur 6na -*e k°lj Pri družbenoslovnih kot pri naravoslovnih. dniži?0’ da ie Premalo profesorjev, ki bi nas mlade usmerjali v reče0006 in samoupravne organe. Menim, da ne bo odveč, če gjozm> da se ponekod dogaja, da nekateri profesorji svoja reli-
samr> ---- “ui-vjic aum na uasiu suian, saj je naloga socialistične
svet uP.ravne šole vzgajati in izoblikovati mladini materialistični vnr nazor in celostno samoupravljavsko osebnost, kov Sni&^nf ^OS3 šole je organizirati način življenja otrok, dija-> mladih ljudi v povezavi z družbenimi vzgojnimi smotri, neiši Ce^ostne osebnosti v pedagoški teoriji ni nov. Pomemb-ideinot P°staja Prav sedaj, ko je tudi v naših šolah treba poglobiti osebno r učno'vzgojnem delu in ustvariti take možnosti, ki razvoj moreni 0mogočajo in pospešujejo. Celostne osebnosti si ne O 0 zamišljati brez široko razvitega samoupravljanja.
Upravnfm0UPrav-JanJu na šolah lahko povem dvoje. Prvič: samo-delavcev01^311*-S° sestav^eni bolj ali manj le iz profesorjev oziroma nem for *n druS^: vključevanje dijakov v te organe je vglav-ne kor’ ^ n°' ^esnici na ljubo moramo priznati, da tako ravnanje o življenju	namenom sodelovanja mladine pri odločanju
borskfk*0110 reševanje tega problema je izredno pomembno. Mari-omunisti in mladina menimo, da bi tudi v srednjem šolstvu
moral veljati pri konstruiranju samoupravnih organov tripartitni sistem, tako kot v višjem in visokem šolstvu. To se pravi, da bi bila v samoupravnih organih tretjina delavcev šole in profesorjev, tretjina dijakov, tretjina pa predstavnikov družbene skupnosti. Takšen sistem z ustrezno kakovostno vsebino dela bi bil najboljše zagotovilo, da bi bili tudi v praksi dijaki enakopravno vključeni v samoupravne procese z vsemi pravicami in soodgovornostjo.
Komunisti in mladina na šoli morajo v prihodnje bolj kot doslej sodelovati pri oblikovanju šolskih skupnosti, marksističnih krožkov in krožkov OZN. Prizadevati si moramo za najtesnejše sodelovanje z delavsko in vaško mladino tudi zunaj interesnih dejavnosti. Pri vsem tem pa imajo pomembno vlogo profesorji mentorji. Njihova pomoč dijakom v teh organizacijah bo učinkovita le tedaj, če bo med dijakom in profesorjem vzpostavljena pristna avtoriteta in odpravljena lažna.
Mladi se zavedamo, da je naša družbena aktivnost v omenjenih organizacijah ob učenju že tudi prispevek h kolektivnim interesom družbe in njenim moralnim vrednotam, prizadevanjem za zgodovinski razvoj k brezrazredni družbi.
Ob razmišljanju o samoupravljanju v srednjih šolah želim na kratko spregovoriti še o dveh konkretnih problemih. V srednjem šolstvu je povsem v neenakopravnem položaju mladina sedanjih poklicnih šol glede na druge srednje šole. V neenakopravnem položaju je tudi mladina srednje vzgojiteljske šole glede trajanja šolanja in možnosti napredovanja oziroma nadaljnjega šolanja. Kot je znano, trajajo skoraj vse srednje šole v naši republiki, razen poklicnih, ki so triletne, štiri leta. Le vzgojiteljska šola traja v naši republiki pet let. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se pripravlja reforma celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, v katerem bodo imeli mladi ljudje enake možnosti za pridobitev vseh poklicev. Generacije vzgojiteljic, ki so končale petletno šolo, so nekako prikrajšane. Predlagamo, da ustrezni organi razmislijo o možnosti pridobitve višje izobrazbe dijakinj, ki so končale sedanjo petletno vzgojiteljsko šolo, morda na podoben način, kot je to rešila socialistična republika Srbija.
Problemi, o katerih sem govorila, bodo rešeni le, če se bosta za to zavzeli Zveza komunistov in Zveza mladine; če bo med profesorji in dijaki resničen, pristen odnos in če bomo mladi zavestno in odgovorno uresničevali skupne družbene interese.
VOJKA MURŠEC, dijakinja
mariborske srednje vzgojiteljske šole
PORTRETI
Ustvarjalno o Kajuhu in XIV. diviziji_____
Zavod za šolstvo SRS in odbor za negovanje tradicij NOB pri republiški konferenci SZDL Slovenije sta organizirala zanimiv seminar za profesoije zgodovine in slovenskega jezika na srednjih šolah. Seminar je bil 28. in 29. marca v Velenju, udeležilo se ga je prek sto srednješolskih profesorjev ter nekaj slavistov in zgodovinarjev iz osnovnih šol, njihovi sobesedniki pa so bili udeleženci pohoda XIV. divizije na Štajersko.
Na seminarju sta bili dve strokovni predavanji in dve ekskurziji. Profesor Jože Poč-kar je predaval o vojaških vidikih pohoda štirinajste na Štajersko, o poti divizije, njenih bojih, težavah, izgubah in zmagah. Profesorica Marta Paulin-Brina pa je predavala o delovanju kulturniške skupine XIV. divizije od ustanovitve skupine do njenega uničenja. Ob tem je še posebej orisala delovanje pesnika Kajuha in seznanila poslušalce z mnogimi pesmimi in pamfleti, ki so za javnost bolj ali manj nedostopni. Oba predavatelja pa sta svoji predavanji ponazorila z mnogimi fotografijami, ki jih je posnel divizijski fotograf Janez Weiss-Belač, preden je padel. Po predavanjih se je razvila dolga in živahna razprava, v kateri so sodelovali tudi drugi borci divizije — sani-tejci. Lahko trdimo, da je bilo to pristno srečanje tistih, ki so zgodovino in kulturo ustvaijali, in tistih, ki o tej zgodovini in kulturi poučujejo mladi rod in ga na njunem temelju vzgajajo. Mnogim prosvetnim delavcem, še predvsem mlajšim je bilo do tega seminarja marsikaj nejasnega, znanega bolj pavšalno, površinsko. S seminarja pa smo odšli obogateni z mnogimi novimi spoznanji tako o vojaških vidikih pohoda kakor tudi o delovanju kulturnikov, njihovi vlogi in pomenu. Prvič smo zelo določno slišali, da je odveč vsaka dilema o tem, ali sije divizija izbrala pravi čas pohoda in ali ni bila cena previsoka. Manevrski prostor tako močne vojaške enote je bil na Dolenjskem ob drugih vojaških enotah odločno premajhen, zaledje preveč izčrpano, zato je bd pohod nujen ne samo iz pohtičnih potreb, ampak prav toliko tudi iz vojaških zahtev. In zima, kije bila s svojim visokim snegom huda ovira partizanom, je bila še hujša ovira sovražni vojski, ker ni mogla uporabiti tehnike za
hitre in dolge premike zaradi obkoljevanja divizije. Sovražna ofenziva je bila v takih razmerah veijetno hitreje zlomljena, kot bi bila v drugačnih okoUščinah. Seveda pa so udeleženci seminarja zvedeh še mnoge druge zanimivosti, saj je bila razprava zelo živahna in sproščena in je v njej sodelovalo več kot dvajset ljudi.
Tudi o ustanovitvi in delovanju kulturniške skupine smo slišali „iz prve roke“ mnogo zanimivega. Brina, ki je bila v tej skupini od ustanovitve do uničenja, je toplo človeško pripovedovala o vsakem posamezniku in tudi o skupini kot celoti. To je bila skupina brez primere v naši vojski tako po tovarištvu kakor tudi po ustvarjalnosti. Vendar pa sta vojno preživeli samo Brina in Vera Hre-ščak-Bebletjeva in še ti dve sta se morali po končani ofenzivi zaradi hudih ozeblin začasno umakniti iz borbenih vrst.
Drugi dan seminarja je bil namenjen ekskurzijam. Najprej smo si v Šoštanju ogledali Kajuhovo spominsko sobo v osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha. Sobica je pravi muzej, saj hrani mnoge originale in vse izdaje Kajuhovih pesmi. Ker je mnogo stvari v ta muzej prispevala Brina, je lahko o njih v muzeju kot najbolj avtentična priča pripovedovala tako, daje imela množico zvestih poslušalcev.
Prav tako zanimiv je bil tudi pohod k Žlebnikovi kmetiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je padel Kajuh. Tudi tu je prišlo do zanimivih razgovorov, saj je Brina pobila vsa nesmiselna prizadevanja nekaterih literarnih zgodovinarjev, ki hočejo natančno do onemoglosti opisati, kje je bil Kajuh zadet, kam, kako je padel, na katero stran se je zvrnil ipd. Edino pomembno je, da je pesnik padel 22. februarja 1944 kot slovenski partizan v boju s sovražnikom. Jože Svetina, učitelj v Zavodnju in slikar — naivec je navzočim razložil, da gre za geografsko zmoto pri pisanju o Kajuhovi smrti. Bele vode, ki so označene kot kraj smrti, so kar daleč od Žlebnikove kmetije, ki je v Šentvidu.
S prijetnimi spomini, novimi tovarištvi in obogateni z mnogimi novimi spoznanji smo se razkropili iz Velenja v vse kraje Slovenije, da bi še pristneje učili in vzgajali.
JOŽE LIPNIK
■5^

38!
Na rob:
Odpri in poglej!
Začelo se je s „coca-colo“. Staro in mlado, žejno, trezno in pijano je brskalo pod plutovino pločevinastega zamaška. Zdaj je ta brezalkoholna pijača v „sen-ci“. V senci piva pils in zlatorog. Pod zamaški se skriva sreča! Pivo teče v potokih po grlih sreče željnih občanov...
Med tisoči vnetih zbiralcev zamaškov, raznobarvnih sličic in črk so tudi šolarji. Tudi te stresa nagradna mrzlica. Žal pa ti ne zbirajo samo zamaškov. Res da kupijo pivo zaradi zamaška, sličice ali črke, skrite pod plutovino, toda pivo največkrat tudi popijejo.
V nekaterih osnovnih šolah v Sloveniji so morali učitelji že poslati domov učence, ki jim je nagradna , jgra s pivom“ tako zelo stopila v glavo, da niso mogli slediti pouku. O tem so že razpravljali v marsikateri šoli učitelji in starši, pa tudi odborniki občinskih skupščin so na sejah resno opozarjali na nič kaj dobrodošlo novost, ki iz
dneva v dan bolj prevzema in navdušuje mladino iz osnovnošolskih klopi.
Ponekod, posebno na Štajerskem, kjer je ta nagradna igra še najbolj množična, so učitelji predlagali, naj v prodajalnah, gostiščih ali točilnicah učencem sploh ne prodajajo piva, če ti nimajo pismenega „potrdila“ staršev, da so jih res oni poslali po pijačo.
Ta preventivni ukrep bi moral biti v resnici odveč, saj imajo gostinski delavci v odloku občinskih skupščin še posebej zapisano, da mladini ne smejo točiti alkoholnih pijač. Očitno pa je, da predpis sam kaj malo zaleže. Zato bi bilo priporočljivo, da bi občinski pa tudi republiški inšpektorji večkrat zavili v lokale, odpm vrata in dobro pogledali, kaj vse pijejo mladi - zaradi nagrad ali pa že kar iz navade. Pogledali in seveda — tudi kaj ukrenili.
T. Urbas
„V pionirjih, članih fotografskih krožkov osnovnih šol,“ pravi urednica Rozi Pirčeva, „smo želeli zbuditi domošljijo in jih popeljati v svet kmeta in njegovega zemljiškega gospoda. Fotografirali naj bi motive iz srednjeveške arhitekture gradov, kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Učenci so torej morali obiskati gradove, njih razvaline, muzeje, polja in kmetije ter slikati stavbe, orodja; to, kar je bilo nekdaj sestavni del življenja in dela kmeta.“ Svoje izdelke je prijavilo kar 52 šol s 614 učenci, ki so si izbrali ustrezne motive. Tričlanska strokovna komisija je določila prvo nagrado Igorju Veleiju, učencu osnovne šole Boris Kidrič iz Ljubljane za fotografijo „Zapor“. Naj dodamo še to, da je Igor Veler za fotografijo „Zapor“ prejel še posebno nagrado — plaketo fotografskega krožka Krško.
Kočevje:
Uspeh celoletne male šole______________
Pred dnevi so testirali v Kočevju otroke, ki prav sedaj končujejo celoletno malo šolo. Posebna strokovna komisija je testirala okoli 150 otrok iz Kočevja in bližnje okolice. Testi so pokazali lepe uspehe in seveda to, da so otroci sposobni za vpis v prvi razred redne šole. V začetku tega meseca bo komisija testirala tudi otroke drugih podružničnih šol na območju kočevske temeljne izobraževalne skupnosti.
Celje:
še en uspeh
Pred dnevi so na celjskem Otoku svečano odprli nov vzgojno-varstveni zavod za 120 predšolskih otrok in 36 dojenčkov. Vzgojno-varstveni zavod, ki je stal 5,4 milijona din, je bil zgrajen tildi z denarjem, ki so ga prispevali občani.
V njem je devet igralnic, večnamenski prostor in velika kuhinja, ki bo lahko pripravila dnevno kar 700 obrokov hrane za vse oddelke celjskega vzgoj-no-varstvenega zavoda ,.Anica Černejeva“.

Del ene izmed številnih lanskih skupin predšolskih in šolskih otrok pionirskega naselja nedaleč od Poreča ob popoldanski malici, ki jim je kljub izdatnemu kosilu izredno teknila. Foto: T. Urbas
Temeljna izobraževalna skupnost Krško
Požrtvovalnost rodi sadove
Sodelovanje temeljne izobraževalne skupnosti z družbenopolitičnimi pa tudi gospodarskimi organizacijami je že marsikje rodilo bogate sadove. Uspehi so vidni predvsem tam, kjer predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti še posebno prizadevno sodelujejo v družbenopolitičnih, kulturnih, športnih in drugih organizacijah na svojem območju, kot je to na primer v Krškem. Tajnica krške temeljne izobraževalne skupnosti Rozi Pirc že vrsto let dela pri počitniški skupnosti in občinski Zvezi prijateljev mladine v Krškem, zato smo prav njej namenili nekaj vprašanj.
— Bližajo se šolske počitnice. Zvedeli smo, da kljub zahtevnemu delu pri temeljni izobraževalni skupnosti še vedno najdete čas za delo pri počitniški skupnosti v Krškem. Ta skupnost ima nedaleč od Poreča pionirsko naselje, ki zaživi šele v počitniških dneh. Nam lahko kaj več poveste o tem?
»Pionirsko počitniško naselje nedaleč od Poreča smo uredili v letu 1972. Zdaj je v njem že deset počitniških hišic in pet šotorov. Lani smo imeli v posamezni izmeni, ki je trajala po 14 dni, po 60 otrok. Skupaj je letovalo na morju v našem pionirskem naselju približno 350 otrok.“
-	So bili to samo učenci osnovnih šol?
»Nekaj je bilo sicer tudi predšolskih otrok, vendar so bili v večini učenci osnovnih šol z območja naše občine.“
— Za to pionirsko naselje je verjetno med počitnicami veliko zanimanje?
»Zelo veliko!*4 Vendar moram reči. da smo dali prednost socialno ogroženim in zdravstveno šibkim učencem. Tako bomo storili tudi letos.**
— Kdo skrbi za pisano druščino predšolskih in šolskih otrok?
»Za to skrbi predvsem strokovno osebje. V našem pionirskem naselju imamo v sleherni izmeni otrok organizirano varstvo in vzgojno delo po programu. Starši so torej lahko glede tega povsem mirni.“
-	Slišali smo, da so cene za 14-dnevno bivanje otrok, skupaj z varstvom in vzgojnim delom sorazmerno nizke.
»Za to da so lahko cene nižje kot sicer, poskrbimo na več načinov. Med številnimi akcijami naj omenim samo nabiralno akcijo Društva prijateljev mladine. Lani smo namreč zbrali, preračunano v dinarjih, za okoli milijon osemsto tisoč starih dinarjev. Prispevali so jih kmetje in starši otrok s tem, da so dali zelenjavo, sadje in krompir ne glede na to, ali so šli njihovi otroci na morje ali ne.
-	Kako je s prijavami za letošnje letovanje otrok v pionirskem naselju v Rovinju?
»Tako kot vsa leta doslej je tudi letos veliko povpraševanje. Lotili smo se zbiranja denarja za gradnjo počitniških hišic. Nekatere gospodarske organizacije v občini pa tudi sklad za otroško varstvo so že obljubili, da nam bodo precej pomagali. Upamo, da bomo načrte uresničili in da bo že to poletje letovalo v našem pionirskem naselju v Poreču okoli 700 predšolskih in šolskih otrok iz naše občine.“
— Dovolite samo še tole vprašanje: Uredili ste knjižico Gubčevo izročilo, izdala in založila jo je občinska Zveza prijateljev mladine Krško. Ali nam lahko v nekaj besedah poveste, zakaj ste se odločili, da boste izdali knjigo s tako zahtevno, hkrati pa s tako zanimivo in pestro vsebino?
»Knjigo Gubčevo izročilo smo izdali decembra lani v počastitev 400-letnice hrvaško-slo-venskega kmečkega upora. Dveletno tekmovanje mladih za plaketo Matije Gubca, v katerem so sodelovali učenci osnovnih šol s svojimi prispevki, je organizirala občinska Zveza prijateljev mladine. Pionirji so obiskali kraje, prepotovali del poti kmečkih upornikov, svoje misli in hotenja pa izrazili likovno, literarno ali kako drugače.“
-	In kako sedaj ocenjujete opravljeno delo?
»Ko smo pregledovali dosežke in ocenjevali uspešnost akcije, smo ugotavljali, da so pionirji resnično doživeli veličastnost kmečkih uporov. Za to je bilo seveda treba veliko požrtvovalnosti, časa, trdne volje, pa tudi znanja. Prav zato so občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem, koordinacijski odbor za Posavje in Zveza prijateljev mladine Slovenije podelili Gubčevo plaketo 66 pionirskim odredom, ki so izpolnili vse naloge, ki jih je zahteval program tekmovanja.**
TONE URBAS
Vipava:
Novi prostori
Ob praznovanju letošnjega krajevnega praznika so v Vipavi odprli preurejen vzgojno-varstveni zavod. V njem je prostora za 130 predšolskih otrok, v starem vzgojno-varstvenem zavodu pa za osemdeset. S preurejenim vzgojno-varstvenim zavodom bo v Vipavi in bližnji okoUci, kjer živi in dela okoli 1.700 občanov, vsaj za nekaj časa ustrezno poskrbljeno za organizirano varstvo in vzgojo.
Podražitve so, posojil ni
Pred dnevi je predsednica upravnega odbora sklada za gradnjo in obnovo šol in vzgoj-no-varstvenih zavodov na območju idrijske temeljne izobraževalne skupnosti prof. DRAGA URBASOVA seznanila širšo javnost z uresničevanjem začrtanega programa gradnje in obnove šol ter vzgojno-varstve-nih zavodov na tem območju.
»Dve leti je od tedaj, ko smo na referendumu za podaljšanje samoprispevka za gradnjo in obnovo osnovnih šol ter vzgoj-no-varstvenih zavodov na območju idrijske temeljne izobraževalne skupnosti rekli svoj „da“ za to, da bomo pereče stanje na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in podaljšanega bivanja reševali s skupnimi močmi, predvsem pa odgovorno. Sem sodi seveda tudi preureditev dijaških domov v Cerknem in Idriji.
Denar, zbran iz samoprispevka, je bil zaupan upravnemu odboru sklada za gradnjo in obnovo osnovnih šol ter vzgoj-no-varstvenih zavodov. Kasneje, sredi decembra leta 1972 se je poslovanje sklada preneslo na temeljno izobraževalno skupnost Idrije. Glavni vir dohodka sklada je denar iz samoprispevka. Ob razpisu referenduma za samoprispevek je bilo poudarjeno, da bo ta denar porabljen za financiranje gradnje in obnove osnovnih šol ter vzgojno-varstvenih zavodov v naši občini, preostalo vsoto pa bo zbral sklad delno od gospodarskih organizacij, delno pa z najetjem ustreznih posojil.
Iz samoprispevka za drugo polletje leta 1972 se je steklo v sklad le nekaj manj kot
700.000	din. Tako smo skupaj s sproščeno varščino za osnovno šolo v Črnem vrhu nad Idrijo, s prenesenimi sredstvi prejšnjega samoprispevka in s prispevki delovnih organizacij imeli na voljo le nekaj manj kot
1.200.000	din. S tem denarjem smo obnovili osnovno šolo na Rebru in opravili začetna dela v idrijskem dijaškem domu.
Po lanskem zaključnem računu za leto 1972 smo imeli na
voljo le nekaj več kot
28.000.	000 din iz samoprispevka občanov, za lansko leto pa se je zbralo približno
1,954.000	din. V tem času smo opravili nekatera manjša preure-ditvena dela na podružničnih šolah na Vojskem, Zavratcu, Kanomlji in Serbeljah. Izdelani so bili tudi dokončni načrti za idrijski dijaški dom ter načrt za novi vzgojno-varstveni zavod v Idriji.
Začeta dela v idrijskem dijaškem domu so se nadaljevala, ker smo dob ih brezobrestno posojilo republiške izobraževalne skupnosti v višini 1,654.580 din, 2.120.000 din pa smo rezervirali za gradnjo vzgojno-varstvenega doma v Idriji.
Odkar deluje sklaad, so cene v gradbeništvu izredno narasle. Predvidevali smo, da bomo morali odšteti za vzgojno-varstveni zavod v Idriji 2,120.000 din, najnovejši izračuni pa so pokazali novo številko: zavod bo stal nekaj manj kot
4.000.	000 din. Pripomniti je treba, da pri nas dosledno upoštevamo program, vendar je ta, žal, časovno precej v zaostanku. Nekatere zgradbe, ki smo jih v načrtu gradenj predvidevali že za lani, gradimo šele letos. Vzrok so nenehne podražitve in predvidena posojila, ki jih nismo prejeh. Za vzgojno-varstveni zavod, ki so ga že začeli graditi, smo dah svoj denar, ker od republiške skupnosti otroškega varstva nismo dobili obljubljenega posojila. Tako bo morala počakati gradnja vzgojno-varstvenega zavoda v Cerknem, čeprav smo poiskali najboljše možnosti; pomagale so tudi tamkajšnje delovne organizacije.
Pri našem delu se zavedamo tudi odgovornosti za novo šolo v Idriji. Ob razpisu referenduma smo namreč predvidevah, da bo šola zgrajena v letu 1976 ah 1977. Ta čas je blizu. Prizadevamo si, da bi obljubo tudi uresničili in da bi stoletnico sedanje osnovne šole kar najlepše praznovali z novo šolo.**
-tu-
Krško:
Zmagovalci so domačini
Več kot 120.000 učencev slovenskih osnovnih šol se je potegovalo za uvrstitev na sklepno tekmovanje »Kaj veš o prometu**, ki je bilo letos v Krškem.
Pokrovitelj republiškega tekmovanja „Kaj veš o pro-metu“ je bila tovarna celuloze iz Krškega. Organizatorici tega tekmovanja — osnovni šoli »Jurij Dalmatin “ iz Krškega se je prijavilo 56 najbolje uvrščenih pionirjev z območnih tekmovanj.
Največ praktičnega in teoretičnega znanja o prometu so na letošnjem republiškem prvenstvu v Krškem pokazali domačini, saj so bili v ekipni konkurenci prvi pred ekipo Postojne, Murske Sobote, Ljubljane idr. Tudi v posamični konkurenci so mladi tekmovalci iz Krškega osvojili skoraj vsa najboljša mesta: SLAVKO HAFNER je bil prvi, vojko Čebular drugi, MARJAN JUNKAR pa tretji. Najboljši med najboljšimi je bil na letošnjem prvenstvu Slovenije „Kaj veš o prometu** nedvomno Slavko Hafner, saj je zbral vse možne točke. Šolarji iz Krškega so se torej na letošnje tekmovanje odlično pripra-
vili. Upamo in želimo jim, da bi se dobro »odrezali** tudi na bližnjem zveznem tekmovanju, na katerem bo barve slovenskih osnovnošolcev zastopal poleg treh iz Krškega še četrto uvrščeni Ljubo Lah iz osnovne šole v Dutovljah, ki je tekmoval za ekipo iz Postojne. Ljubo Lah in Robert Rešetič iz Dutovelj ter Postojnčana Miran Hreščak in Aleksander Milavec so namreč osvojili v Krškem odhčno drugo mesto.
Vrhpolje pri Vipavi:
Posadili so smreke in macesne______________
Učenci vzgojnega zavoda Pavel Rušt iz Vrhpolja se radi odzovejo delovnim akcijam. Tako so pred dnevi v posebni »gozdarski** akciji posadili v okolici Podkraja več sto smrekovih sadik, pri starem vipavskem gradu pa okoh 500 japonskih macesnov. Zaslužek s teh delovnih akcij bodo prihranili za izlet ob koncu šolskega leta.
•:::h


Zakaj tako?
Že nekaj let organizira aktiv ravnateljev osnovnih šol občine Maribor za svoje člane skupna, večdnevna „službena“ potovanja po domovini in v tujino. Stroške za vsa potovanja je v preteklosti krila družba.
Vsakoletne velike izdatke utemeljuje s tem, da je vodilnemu osebju potrebna neposredna oblika izobraževanja in izpopolnjevanja. Letos je na programu večdnevni odhod z avtobusom v Belgijo. Tam je svetovna razstava učil. Pred leti je bila podobna v Švici, ki so si jo prav tako ogledali ravnatelji osnovnih šol. Toda izkušnja je že pokazala, da nimajo taki in podobni ogledi za šolo, učence in šolsko delo večje praktične vrednosti, vsaj ne tolikšne, da bi opravičili svoj namen, finančna suša “ je večja, štediti je treba vedno in povsod, tudi pri didaktičnem materialu, ki je osnova za šolsko delo. Nastaja vprašanje porabe papirja, folij in drugega, če pa se poveča število malic na oddelek, nastane že pravi problem.
Družba kaže veliko razumevanje za potrebe in razvoj šolstva, vendar ne gre vsega zlorabljati. Veliko dajemo za moderno osnovnošolsko matematiko, Pri drugih predmetih so materialne možnosti bolj ali manj omejene.
Pa poglejmo resnici v oči še drugače. Govorimo o razvijanju in utrjevanju samoupravnih organov, predsednik zbora mora neposredno spremljati delo in življenje na šoli. Priprav-ijati mora gradivo za zbore, sestanke, posvetovanja, skratka, kopico dejavnosti opravlja ob svoji redni zaposlitvi in delu v razredu BREZPLAČNO. Ravnatelj pa je za svoje vodenje in upravljanje plačan. To delo sodi v njegovo poklicno dejavnost. Kako sedaj uskladiti teorijo s Prakso, besede z dejanji? Priznati moramo, da,,privilegiran" Položaj ravnateljev ne deluje stimulativno na organe družbe-nega samoupravljanja. Menim, da je izpopolnjevanje (če ga znamo ovrednotiti!) potrebno obema, ravnatelju in predsedniku zbora delovne skupnosti, uagrada za delo (potovanje ob Pomoči družbe) pa prvenstveno ds temu, ki za svoje kontinui-rfno in odgovorno delo NI
plačan.
Treba se je seznaniti z dosežki in novostmi, učnimi pripomočki in drugim, vendar bi bdo bolj smotrno in koristno,
če bi si take in podobne razstave ogledala skupina strokovnjakov - praktikov iz določenih področij. Le-ta naj bi proučila potrebe in možnosti (finančne) za nakup posameznih novitet, za denar, prihranjen^ „neogledom‘‘, pa bi opremili podporne knjižnice, kupili za socialno šibke učence druge učne pripomočke ali pa podprli številne nabiralne akcije in tako očuvali denarnice staršev pred nenehnimi izdatki. Možnosti za koristno naložbo je res veliko.
Pa še druga anomalija pri razporejanju in dodeljevanju denarja, ki je namenjen za izpopolnjevanje učno-vzgojnega osebja. Učitelji redno obiskujejo seminarje, posvetovanja in strokovne sestanke razrednih in predmetnih skupin: Čeprav trajajo po več dni, več ur, ne pripada vsem udeležencem dnevnica, problematična je tudi zagotovitev denarja za hospitacije.
Bom nekoliko polemična:
Zanimivo bi bilo ugotoviti, ali poznajo ravnatelji vsa učila, ki so na voljo pri nas, ali je vse, kar daje domače tržišče za šole, dosegljivo in ali je na voljo ustrezen denar za vse, kar potrebujejo šole in lahko kupimo na. domačem tržišču. Prav zanimiva bi bila tudi ugotovitev, koliko ravnateljev bi si želelo ogledati razstavo in se strokovno izpopolnjevati, če bi morali stroške potovanja plačati sami. In še to: ali gredo vsi ravnatelji v drugih občinah na taka službena potovanja, in ne nazadnje: KAKO ZNAMO OPRAVIČITI TAKO STIMULACIJO RAVNATELJEV DO ORGANOV DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA?
Sklicevati se na finančno politiko, ki ima za tako dejavnost (potovanja) zagotovljen denar, je prav tako nelogično kakor spoznanje, da za široke potrebe učencev, učiteljev in šol primanjkuje denarja. Vse pa potrjuje domnevo, da je napaka pri „izviru“ in ne samo pri „iz-livu“.
Prav gotovo se bodo mnogi starši, vzgojitelji, delovne organizacije in kolektivi nad tem zamislili. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kako se uporablja tisti denar, ki ga družba namensko odmerja predvsem za potrebe šolstva in uresničevanje njenega vzgojnoizobraževalnega poslanstva.
BERTA JA VORNIK predmetna učiteljica.
Pernica
jtodimo bolj prožni!
Poklicno šolstvo, 1 ttčrpen izvir novih k’ n“1 kadrov za našo p n Prakso, se iz dneva v rašča in postaja ve< membnejše. Njegovo vrednotenje in ena! poravnava v enotnem
j preamet sKrm i anj družbe. Čeprav j daleč ni vse urejen eleli, prav v zvezj s
■> , 111 šol v Ljubli;
Beznika, da nam o ave vprašanji.
Kot je znano,s poklicnih šolah hkrat izvajalci.
Zanima nas, kaj jr*1 Proizvodom x ali se dohodek vi
~'va pnpaa m, ".trokovne poi ~ za razliko [^kovnih šol in
so Z P°sebnost. N ™°rugačna delovm
muiU,ei° učitelP i
Praktik ki dela}0 pc sMiHeno v Proizvt din k° in Pwizvodi
Zi Primet
dohrNaJVečkrat šoi čevJr denarja in ne
So UnČJtel^ ki -
dohnHvd80VOmOSt-°hodka od pnizvc
za ^8rajevanje učit
skladiščniki ipd. Dosedanji financer sedaj ne priznava teh del. To ne velja za naš center strokovnih šol v Ljubljani, velja pa za avtomehanični elektro-kovinarski center v Kopru, za Litostroj, Iskro, TAM v Mariboru in druge. Jasno je, da bo treba rešiti to vprašanje prek samoupravnih sporazumov. “
- Kakšna je, po vašem mnenju, razlika med gimnazijo in poklicno šolo in kaj bi bilo potrebno, da bi se enako vrednotili?
,,Menim, da je v gimnazijah zelo pomembno povezovanje pouka s proizvodnimi odnosi v praksi. Potrebni bi bili enotni temelji nadaljnjega šolanja za leto ali dve, nato bi lahko razmislili, kako naprej. Mislim, da se tisti mladi ljudje, ki se izobražujejo po enotnih temeljih v humanistični smeri, ne bodo tako lahko vključili v življenje in delo kot oni, ki se usposabljajo za proizvodnjo. Eden od teh vidikov je praksa v gimnaziji. Pri tej zamisli bi morali ostati, morali pa bi tej proizvodni praksi dati drugo vsebino. Gimnazijci bi se morali boljs preizkusiti v neposredni materialni proizvodnji, ne v pisarnah. V dobro organizirani proizvodnji bi morali spoznati težo in vrednost fizičnega dela in materialne proizvodnje. V teh letih je to več kot potrebno. Ne gre le za to, gre tudi za primerjavo dela in drugih oblik proizvodnje.

Mednarodni strokovni sejem
učil, učnih pripomočkov, šolske opreme in avdiovizualnih medijev
7.-10. novembra 1974
na razstavnem prostoru Messegeldnde Wien 2
Zanimivosti ,,ŠOLE 74“:
-	strokovna predavanja pod naslovom „FORUM PEDAGOGlCUM“
-	zanimivi „WORKSHOPS“
-	razstava ..Učitelj kot umetnik"
-	informativni pregled dela nadzornega sveta za prometno varnost
-	šolski prometni vrtovi
Nova spoznanja — napredek — najboljša izobrazba
PRIREDITELJ: WIENER MESSE - AG - GEMEINSAM MIT DER MUSTERMESSE Ges.m.b.H. DORNBIRN - A - 1071 WIEN, POSTEACH 124, TEL.: 93 15 24, TELEX: 01-3491 (wmesse a)
j
Na poklicnih šolah pri nas je pretežna večina učencev iz delavskih in kmečkih družin, le nekaj jih je iz intelektualnih. Le-teh je malo; to so tisti učenci, ki niso zdelovali na drugih šolah in se vpisujejo k nam ne glede na svoje zmogljivosti. Na podeželju je veliko sposobnih učencev, ki se želijo čimprej usposobiti za poklic. Obstajajo socialno utemeljene pa tudi socialno neutemeljene razlike. Potrebna bi bila sistemska rešitev tega vprašanja.
Že tolikokrat kritizirani sistem poklicnega šolanja resnično skoraj preprečuje odpravo uzakonjenih socialnih razlik. Enotni skupni temelji in učni načrti v nadaljevalni stopnji bi morali biti usklajeni, kar sedaj niso.
Lahko bi - kot je navada -najprej navedla številke: koliko imamo šol, otrok, učiteljev in zgradb. Koliko odstotkov prosvetnih delavcev je premalo, da bi bila naša šola res sodobna. Teh številk je bilo dosti po časnikih in v besedah radijskih in televizijskih poročevalcev. Pa nam številke — razen izjemno nadarjenim - zelo hitro uidejo iz glave. Ostane samo bistvo: da naša šola, naše šolstvo še ni povsem zadovoljivo za vzgojo in izobraževanje še naprednejše človeške družbe, kot je sedanja.
Navadili smo se govoriti s številkami. Če znanec znanca vpraša, kako je zadovoljen z novo službo, v odgovoru navadno najprej izve, koliko znaša njegov mesečni osebni dohodek. Če vprašamo, kakšna je ta ali ona šola, nam povedo, koliko učiteljev ima višjo ali visoko izobrazbo. In potem mislimo, da vemo o šoli precej — če že ne skoraj vse. Med delovnimi ljudmi, med vsemi tistimi, ki sklepajo ali so sklepali samoupravne dogovore, ki so aktivni ustvarjalci narodnega dohodka, katerega delež se odmerja tudi za izobraževanje, pa natanko vedo — z imenom šole, vasi ali ulice in mesta, kjer stoji zares dobra šola. Takšna, ki otroke in mladino pripravi za življenje, ki je tudi sožitje, delo in ustvarjanje.
Po novem delegatskem sistemu bodo za najširšo javnost v naši skupščini lahko govorili in soodločali tisti, ki vsak dan pri skupnem delu s tovariši — naj bo v tovarnah, kmetijskih obratih, predelovalnicah, obrtnih dejavnostih - čutijo, kdo res obvlada stroko, kdo bi zaslužil odlično za pridnost, tovarištvo.
Na primer: absolvent poklicne elektro šole (odličnjak) mora, če želi obiskovati tehniško srednjo šolo, začeti znova s prvim letnikom. Menim, da je to neracionalno. Morda bi bilo dovolj dodati leto ali leto in pol, da bi si pridobil teoretično znanje. Morda bi kazalo zagotoviti tiste predmete, ki so predpisani za določen poklic ne glede na prejšnjo poklicno usmeritev. Bolj prožno bi morali urediti tudi vertikalno prehajanje. Na visoki stopnji šolanja je to urejeno; tega pa ne moremo trditi za srednjo stopnjo.
Prizadevati si moramo, da bi učencem objšali in jim pomagali do tistega poklica, za katerega imajo največ veselja in sposobnosti.
TEA DOMINKO
Vsega gotovo ne da šola — mnogo pa vendarle. Ne samo pri učnih urah, tudi pri zunajšolskih dejavnostih in pri resničnih, ne formalnih ali navideznih samoupravnih odnosih na šoli.
V takšno šolsko delo sta sočasno vključena izobraževanje in vzgoja. Enega brez drugega skorajda ni. Za vzgojo pa ni dovolj samo znanje pedagogike, pač pa prepričanje in predanost poklicu. Torej mora imeti učitelj svoj poklic rad — rad mora imeti tudi otroke. Neposredni proizvajalci, tisti, ki prispevajo delež za vzgojo in izobraževanje, to zelo dobro vedo in znajo svoje spoznanje tudi povedati: „Dobre učitelje potrebujemo!" Dobri učitelji predstavljajo dobro šolo, dobro vzgojene in izobražene mlade ljudi. Za takšno šolo ni nikoli škoda denarja.
Dobre šole imajo vedno uspeh in ugled — ne glede na to, v katerem predelu so. Prej ali slej dobijo podporo okolice, družbe in seveda tudi denar -za napredek. Že doslej je bilo tako. Z novim delegatskim sistemom in samoupravnim dogovarjanjem se bo opredeljevanje šol po njihovih resničnih dosežkih (tako vzgojnih kot učnih), ne le samo po številkah, gotovo še poglobilo. Sola je zdaj del vse družbe: proizvajalcev, ki so sočasno starši in želijo, dži bodo otroci čim bolje vzgojeni in izobraženi; ti proizvajalci pa tudi želijo dobiti čez leta čim boljše delovne tovariše, sposobne in solidarne. To dejstvo ni samo na papirju, kot radi mislimo z bojaznijo (izjemni primeri pa z upanjem). Živelo je že prej, preden je dobilo formalno, papirnato potr-
ditev. Drži bolj kot vsi širokopotezni načrti o povečanju števila učiteljev, modernih učnih pripomočkov in možnostih podaljšanega bivanja. Želimo lahko samo to, da bi raz,-gledani, napredni proizvajalci
Skupnost strokovnih šol SRS praznuje letos svojo desetletnico obstoja. Zajema 40 strokovnih šol iz poklicne kovinarske, elektrikarske, frizerske, lesne, avtomehanične, oblačilne in gradbene stroke; v sestavu nekaterih poklicnih šol so ponekod tudi tehniške in delovodske šole. Sedež skupnosti je pri izobraževalnem centru Litostroj v Ljubljani.
Na svoji zadnji skupščini, bila je februarja v Velenju, je skupnost strokovnih šol sprejela nov statut, po katerem se uveljavlja kot samoupravna strokovna skupnost po novih ustavnih načelih. Osnovo sestavlja konferenca delegatov-članic skupnosti, ki se sestaja redno dvakrat na leto pa tudi večkrat, če je potrebno.
Na novo izvoljeni predsednik skupnosti je ravnatelj centra strokovnih šol v Ljubljani Janez Železnik.
Delegati so izbrani po regijah in po sestavi zaposlenih — tako so zastopani vsi interesi. Sklepe konference uresničuje novi izvršilni odbor. Pregled dosedanjega dela je pokazal, da je skupnost doslej veliko prispevala, predvsem pri oblikovanju učnih načrtov za praktični pouk, pri samoupravnem sporazumu za delitev dohodka in osebnega dohodka ter pri strokovnem izpopolnjevanju učiteljev.
Delovni program, ki ga je sprejela skupščina skupnosti v Velenju, temelji na naslednjem:
Skupnost se je zavzela za javno razpravo resolucije o vzgoji in izobraževanju, pripravila delegatsko konferenco za VII. in X. kongres še pred počitnicami. Zavzela se bo za to, da se bo uredilo šolanje učiteljev praktičnega in strokovno-teoretič-nega pouka za učitelje strokovnih šol, prek šole, ki naj bi izobraževda tovrstne kadre. Tu naj bi učitelji-inženirji pridobili znanje o temeljnih načelih didaktike in potrebno pomoč. To naj bi bil nekak organiziran oddelek po vzorcu reške industrijske pedagoške šole, torej oddelek za industrijsko pedagogike. Skupnost želi prek vseh ustanov, Id se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, zagotoviti sistematično šolanje kadrov. Ti imajo sicer dobro teoretično znanje, manjka pa jim znanje iz pedagogike.
Skupnost strokovnih šol SRS bo še nadalje sodelovala pri dopolnjevanju samoupravnega sporazumevanja o delitvi
imeli čim neposrednejši vpliv na dodeljevanje denarja vzgojno-izobraževalnim zavodom. Da bi mnogo nekdanjih dobrih učencev naših dobrih šol odločalo o položaju šolstva in učiteljev. NEŽA MAURER
dohodkov in osebnih dohodkov ob upoštevanju specifičnosti pedagoškega in proizvodnega dela v tovrstnih strokovnih šolah, ki zajemajo šolanje za poklic in praktično delo.
Sprejeli so tudi sklep, da bo skupnost pripravila konferenco delegatov, kjer bodo obravnavali problematiko o življenju in vlogi učencev poklicnih še! v samoupravnih organih, predvsem v razredni in šolski skupnosti ter o vlogi učencev-delega-tov v šolskih svetih. Obravnavali bodo tudi sistem nagrajevanja učencev, ki je bil doslej zelo neenoten. Obstaja namreč nagrajevanje učencev v celoletnih poklicnih šolah in nagrajevanje v periodičnem sistemu šolanja. Kot smo zvedeli, nekateri obrtniki odrekajo učencem pravico do nagrade in tako izkoriščajo ceneno delovno silo. Skupnost si bo prizadevala izdelati študijo, po kateri naj bi izoblikovali sistem nagrajevanja, ki bi zajel temeljno nagrado in stimulativni del.
Slišali smo, da imajo ponekod že sedaj tudi v periodičnem sistemu šolanja dokaj dobro izdelan sistem nagrajevanja, npr. Viator-delavnice v Ljubljani. Skupnost je še sprejela sklep, da bo okrepila sodelovanje s podobnimi skupnostmi v Sloveniji in oživila povezavo z Društvom industrijskih pedagogov v Sloveniji.
TEA DOMINKO
MEDNARODNA ŠOLA -TABOR
Od 19. do 21. aprila so poteč kali v Šibeniku, Primoštenu in Reki uvodni pogovori med predstavniki organizacijskega odbora in predstavniki raznih ustanov o organizaciji letošnje ..Mednarodne šole-tabora" v Primoštenu. Te šole se bo udeležilo 150 učencev in 30 učiteljev iz tistih razredov v Avstriji, Bolgariji, Italiji, Madžarski in Jugoslaviji, kjer je potekal triletni poskusni pouk mednarodnega jezika esperanto pod vodstvom univerze iz Budimpešte. Kot opazovalci se bodo te šole udeležili predstavniki komisij UNESCO, kultumo-prosvetnih ministrstev, šolskih oblasti, pedagoških ustanov, specializiranih organizacij itd. Mednarodna šola-tabor bo od 25. 6.1974 do 3 . 7.1974, predvidoma pod pokroviteljstvom UNESCO.
Naša šola in samoupravno dogovarjanje
Delovno - po novem
Ob začetku sezone tekmovanj pod vodstvom DMFA Slovenije
Znanje se predstavi
Praznik dela - 1. maj so svečano proslavili tudi na osnovni šoli v Kočevju. V kulturnem programu so nastopili člani literarnega in dramskega krožka ter pevski zbor. Učenci 7. in 8. razreda so se pomerili v poznavanju zgodovine NOB v domačem kraju. Ob sklepu proslave je predsednik občinske zveze DPM Stane Jajtič podaril knjižne nagrade učencem za najboljši spis na temo „Moj kraj med NOB“. Foto: F. Brus
Letošnjega 6. aprila so se zbrali dijaki srednjih šol Slovenije v starodavnem prelepem Ptuju in se pomerili v znanju matematike. To pa ni edini namen tovrstnih prireditev, ki jih že več let organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov v svoji sekciji za popularizacijo matematike, fizike in astronomije. Res je, da je mladina sama dala idejo za tovrstna tekmovanja: LM Slovenije je 1. 1950 organizirala v Ljubljani prvič tekmovanja srednješolcev v matematiki, ki se je ponovilo še naslednje leto. Društvo pri teh tekmovanjih še ni Sodelovalo. Ideja so po nekajletnem presledku oživili leta 1957 člani društva s tem, da so priprarnli v Ljubljani tečaj za srednješolce — ljubitelje matematike (251 udeležencev). V naslednjem letu pa smo že tekmovali v okviru društva, od leta 1964 dalje pa tudi iz fizike v reševanju fizikalnih halog. Sekcija za popularizacijo in dvig pouka si je zadajala vedno nove in pestrejše naloge. Vsako leto je tekmovalo več dijakov. Iz Ljubljane smo prestavili tekmovanja v druge kraje Slovenije zato, da bi pridobili za sodelovanje čim širši krog ljudi - dijakov pa tudi učiteljev in jih seznanili s koristnostjo delovanja društva. Tako so bila doslej republiška tekmovanja že v Celju, Kopru (v matematiki), ter Mariboru, Novi Gorici in Velenju (v fi-
ziki). Povsod so bila tekmovanja vzorno organizirana. Gostitelji — domači učitelji in tudi učenci so pripomogli, da so se tekmovalci počutili udobno — razkazali so jim krajevne znamenitosti in ker so morali nekateri zaradi oddaljenosti v krajih tekmovanja prenočevati, so se lahko med seboj tudi bolj spoznali.
Poleg dela s srednješolci je DMFA postalo tudi soorganizator osnovnošolskih republiških tekmovanj za Vegova priznanja, ki so domena zavoda za šolstvo SRS. Ta tekmovanja so postala v zadnjem času še posebno zanimiva, saj so izbirna tekmovanja na posameznih šolah. Najbolje uvrščene tekmovalce pošljejo učitelji na občinska tekmovanja, kjer rešujejo iste naloge učenci iz različnih šol (primerjava metod pouka na posameznih šolah). Najboljši se potem zberejo na republiških tekmovanjih (v. različnih mestih sočasno rešujejo naloge, izbrane in razmnožene dan prej). V komisiji za izbor sodelujejo člani društva iz različnih krajev Slovenije.
Najboljši tekmovalci na republiških, tako srednješolskih kot osnovnošolskih tekmovanjih gredo vsako leto na zvezna tekmovanja, ki so bila doslej vsa v Beogradu, razen fizikalnih, ki so zadnja štiri leta v Sloveniji. Letos bo tako tekmovanje v Kranju.
KOLEGOM V SLOVO
Marija Wirgler (1879-1974)
Pred riedavr: :m je v visoki starosti umrla prva akademsko izobražena Sio. la profesorica in mladinska pisateljica Marija Wirgler. Ko sem pred štirimi leti zbirala gradivo o zgodovini ženskega šolstva na Slovenskem, sem jo obiskala v modernem domu upokojencev v Ljubljani. Sprejela me je zelo ljubeznivo ter mi pripovedovala o svojem življenju, šolanju in službovanju, s posebno toplino pa se je spominjala svojih del za mladino.
Rojena je bila v Novem mestu, kjer je služboval njen oče. Bil je živino zdravnik, doma z Moravskega. Kmalu po njenem rojstvu so se preselili v Krško; tam je tudi obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na uršulinski šoli, najprej v Škofji Loki, nato pa v Ljubljani, kjer je maturirala na učiteljišču in napravila še poseben izpit iz francoščine.
Dve leti je učila pri uršulinkah v Ljubljani, nato pa odšla študirat v Gradec na filozofsko fakulteto. V Avstriji je namreč šele leta 1897 izšel razglas, po katerem so smele tudi ženske na filozofsko fakulteto, in sicer kot redne ali izredne slušateljice. Dekan fakultete je odločal, ali bodo prijavljenko sprejeli kot redno slušateljico ali ne. Skupaj z Wirglerjevo sta isto leto študirali še dve dekleti. Leta 1905 je diplomirala iz matematike, prirodopis ja in fizike ter bila še isto leto nameščena na višji mestni dekliški šoli v Ljubljani. Na tej šoli je učila vse do leta 1934 ter spremljala njeno preobrazbo najprej v dekliški licej, leta 1919 v mestno žensko realno gimnazijo. Tudi ko je bila upokojena, je še vedno učila. Poučevala je matematiko, prirodopis, francoščino, nemščino, leta 1933f 34 pa je honorarno predavala „nauk o dostojnosti". Nekaj let je bila tudi prefekta v internatu Mladika. Aktivno je sodelovala pri podmladku Rdečega križa in pri ženskem društvu Atena, ki se je ukvarjalo s telesno-kulturno, socialno in gledališko dejavnostjo.
O svojem pisateljevanju za mladino je povedala, da je dobila pobudo za delo že v prvih dveh letih službovanja. Kot pomožna učiteljica na uršulinski šoli je deklice poučevala ročnih del. Če so postajale nemirne, jim je pripovedovala pravljice. Za psevdonim je izbrala dekliško ime svoje babice, ki je bila doma s Koroškega, in sicer Marija Jezernik. Leta 1927 sta izšli njeni prvi deli, in sicer Tri pravljice in O kresnička, ki je izgubil lučko. Zadnjo je predelal in uglasbil Radovan Gobec in jo izdal pod naslovom Kresniček. Ta mladinska spevoigra je bila med najbolj priljubljenimi. Leta 1929 je izšla knjiga Medvedov godrnjavček, leto kasneje pa Princesa Iza, ki je izšla leta 1948 v češkem prevodu. Leta 1937 je skupaj z Vero Strmecki izdala slikanico Zajček - Bežek, zajček — Skok, naslednje leto pa je izšlo njeno najljubše delo Beli bratec, ki je leta 1952 doživel tudi drugo izdajo. Njeno zadnje delo so Vesele uganke, ki so izšle leta 1939.
kjer je do smrti požrtvovalno delal na številnih področjih.
Poučeval je likovno vzgojo na učiteljišču, kasneje na gimnaziji pa še tehnično vzgojo, za katero je imel tudi veliko veselja, saj izvira iz rodu znanih samoukov v Baški grapi. Na šoli je zasnoval in izdelal vse kulise za predstave' dramskega krožka, bil pa je tudi spreten masker. Poleg redne zaposlitve je bil mnogo let upravnik dijaškega doma. Risal je osnutke za značke, spominska obeležja in spomenike NOV po vsej Tolminski. Seveda mu je jemalo vse to preveč časa za tisto najbolj osebno in najlepše: za umetniško ustvarjanje v oljni tehniki. Pred desetimi leti je pripravil samostojno razstavo v avli gledališča in se predstavil kot intimen krajinar z motivi starega Tolmina, njegove slikovite okolice in rodne Baške grape.
Usodnega dne je še ves dopoldan normalno poučeval, potem pa se je zgrudil; zadela ga je srčna kap. Ležal je sredi cvetja na mrtvaškem odru na svoji šoli, na steni zraven pa je viselo njegovo zadnje delo: čudovita podoba Nemškega Ruta v žarečih jesenskih barvah. Kljub slabemu vremenu ga je na tolminsko pokopališče spremila velika množica ljudi, njegovi dijaki pa so mu s cvetjem zasuli grob. Mi, ki smo dolga leta živeli in delali z njim skupaj, skoraj ne moremo verjeti, da smo ga izgubili. Živel bo le še v svojih umetniških delih, v spominu in ljubezni svojih domačih in v srcih svojih dijakov, ki se jim je razdajal do zadnjega diha.
Prof. JANEZ DOLENC
V letu 1973
Umrli so naši tovariši:
TATJANA HO JAN
Ljubo Brovč
Akademski slikar in profesor likovne vzgoje na tolminski gimnaziji Ljubo Brovč je dopolnil šele 54 let, ko se je ves predan delu in poln načrtov za prihodnost v letošnjem marcu moral posloviti od življenja.
Doma je bil s Koritnice v Baški grapi. Že v osnovni šoli je bil odličen risar, a zaradi revščine si je sam moral služiti kruh kot gradbeni delavec. Z vpoklicem v italijansko vojsko leta 1940 pa se je zanj začela odisejada, ki jo je doživelo toliko primorskih fantov. Na afriškem bojišču je prišel v angleško ujetništvo, z veliko težavo se mu je posrečilo priti v prekomorsko brigado, s katero je prek Barija prišel na Vis in od tam v pravkar osvobojeni Beograd. Na priporočilo slikarja Kuna se je še kot vojak lahko vpisal na beograjsko likovno akademijo; tako so se mu šele 26 letnemu uresničile mladostne sanje. Po demobilizaciji je končal študij na 'akademiji v Ljubljani in nastopil službo likovnega pedagoga v Postojni. Toda vleklo ga je v domače kraje. Leta 1951 je prišel v Tolmin,
1. Adlešič Vera, Ljubljana; 2. Alič Franc, Ptuj; 3. Bajec-Vadnjal Poldi, Ljubljana; 4. Bensa Andrej, Ljubljana; 5. Bre-gant-Majcen Pavla, Zgornje Poljčane; 6. Brodnik Anton, Ljubljana; 7. Cerar Marija, Ljubljana; 8. Cimerman Radmila, Ljubljana; 9. Ferjan Gustav, Idrija; 10. Gaberšček Ivan, Rače pri Mariboru; 11. Gosak Jožef, Loče; 12. Grafenauer Ljudmila, Ljubljana; 13. Grafenauer Ludvik, Fram pri Mariboru; 14. Gregorič Angela, Ljubljana; 15. Jeraj Ruža, Ljubljana; 16. Jurčec Ivan, Novo mesto; 17. Kalin Ivanka, Ljubljana; 18. Kneisel Vida, Ljubljana; 19. Kolenc Alojzij, Zagorje ob Savi; 20. Kovač Leopold, Ljubljana; 21. Kropivnik inž. Franc, Maribor; 22. Levstik Jela, Maribor; 23. Malenšek Jože, Maribor; 24. Marn inž. Karel, Novo mesto; 25. Mauer Vrezec Vida, Ljubljana; 26. Miklič Julija, Ljubljana; 27. Mlinšek Franc, Velenje; 28. Močnik Peter, Maribor; 29. Mrvar Franc, Žužemberk; 30. Munda Ivana, Ljubljana; 31. Napotnik Nežika, Celje; 32. Novak Alberta, Ljubljana; 33. Oblak Anton, Ljubljana; 34. Osana Hermina, Ljubljana; 35. Palme Marija, Ljubljana; 36. Periša Felicita, Koper (Semedela); 37. Pipan Marija, Gorenja vas nad Škofjo Loko; 38. Pirnat Viktor, Ljubljana; 39. Pivec-Stele dr. Melita, Ljubljana; 40. Potočnik Pavla, Kamnik; 41. Prosenc Milica, Ljubljana; 42. Rant Marija, Celje; 43. Repovš Ivan, Ljubljana; 44. Rupel Nataša, Ljubljana; 45. Rupnik Marija, Ljubljana;46. Sawicki Oton, Ruše; 47. Skubic Lucija, Ljubljana; 48. Strašek Ivanka, Šmarje pri Jelšah; 49. Svoljšak Marija, Dob pri Domžalah; 50. Šinigoj Marica, Vojnik; 51. Škrinjar Alojzij, Ljub-
ljana; 52. Špendal Anica, Maribor; 53. Štravs Ivana, Dol. Logatec; 54. Šti
travs Milan, Celje; 55. Šubic Ana, Ljubljana; 56. lušteršič Ana, Ljubljana; 57. Tušak Franc, Ljubljana; 58. Vanič Janko, Ljubljana; 59. Vremec Nevenka, Ljubljana; 60. Završan Frančiška, Ljubljana; 61. Zorman Marija, Zagoije ob Savi; 62. Žmavc Franja, Ljubljana.
Da je raven znanja naših dijakov dostojna, dokazujejo zlasti uspehi na zveznih tekmovanjih, saj dosežejo naši največ točk.
In koristnost takih tekmovanj? Za mladinca je pomembno, da lahko pokaže svoje znanje tudi v širšem krogu — naj bo to telesna zmogljivost (športna dejavnost) ali kakšna druga (glasba, literatura, znanje jezikov). Zato se bo društvo matematikov, fizikov in astronomov vedno potrudilo, da bodo tisti, ki sta jim matematika in fizika v zabavo in veselje, tudi prišli na svoj račun. Razumljivo je, da vsak na tekmovanjih ne uspe, s tem pa še ni rečeno, da tekmovanja niso potrebna.
Nagrade, ki jih prejmejo učenci, so v osnovni šoli Vegova priznanja in značke, zmagovalci na republiških in zveznih. tekmovanjih pa dobe knjige in učne pripomočke. Društvo skrbi, da so merila pri ocenjevanjih enotna za pripravo za tekmovanja v zveznem merilu, za primerno spremstvo in podobne tehnično programske storitve. Večino dela opravijo člani društva brezplačno, saj zadošča denar, ki ga dobimo v te namene, komaj za tehnično pripravo in izvedbo tekmovanj. V Sloveniji imamo še razmeroma malo matematične literature; za to, da se bo stanje izboljšalo, skrbi sekcija za tisk. Takoj po osvoboditvi je le kakšna brošura na slabem papirju prinesla prve domače poizkuse zunajšolske matematike. Danes izdaja društvo svoje strokovno glasilo Obzornik (od leta 1951, ko je izšla 1. številka), ki prinaša članke o novostih na področju matematike, fizike in astronomije, seznanja člane z dejavnostmi posameznih sekcij in podobno. Od leta 1959, ko je izšla L knjiga pri naši zbirki „Sig-ma“, je izšlo v tej zbirki že 24 poljudno strokovnih knjig, od katerih so nekatere doživele že več izdaj, mnoge pa so razprodane — znak, kako pomembna je tovrstna dejavnost društva. Od lanskega šolskega leta izdaja društvo list „Presek“, namenjen
učencem višjih razredov osnovnih in nižjih razredov srednjih šol. Veliko število naročnikov kaže, da si-otroci želijo tudi v prostem času matematičnega in fizikalnega berila. Kakšna bo prihodnost tega tako težko pri- | čakovanega lista, je odvisno od učiteljev. Poleg teh zbirk in revij izdaja komisija za tisk še zbirko „Matematika“, v sodelovanju z Inštitutom za matematiko, fiziko in mehaniko pri ljubljanski univerzi. Prva knjiga je izšla leta 1966 (doslej so izšle 3 knjige). Tako spodbujamo svoje člane k pisanju, bodisi poljudnoznanstvenih, bodisi priročno — matematično — fizikalnih knjig in vseh vrst učbenikov.
To je del dejavnosti društva, tisti del, za katerega javnost vse premalo zve. Večina naših članov za vso to prizadevnost ni dobila nikakršnih nagrad in priznanj, če izvzamemo nekaj skromnih nagrad, ki jih je nekaterim podelilo društvo samo. Najlepša nagrada učitelju je še vedno lep uspeh njegovih učencev pri študiju na univerzah
B. KOLENKO, tajnica DMFA
Brežice:
Vedno več bralcev
V prvih treh mesecih letošnjega leta je obiskalo matično knjižnico v Brežicah kar 3.200 obiskovalcev. Izposodili so si nekaj več kot 6.700 knjig. Med številnimi obiskovalci knjižnice je vedno več mladih bralcev, predvsem osnovnošolcev, vajencev in dijakov.
Brežiška knjižnica dobiva prav sedaj tudi novo podobo. Novi čitalniški prostori in pionirski oddelek pa bodo nedvomno privabili še več ljubiteljev knjig.
Ena od naših šol ob italijanski meji
Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije
Šola v Hrvatinih nad Koprom (ali nad Trstom, gledano z druge strani) šteje s podružnico Kolombanom (prvi trije razredi) 352 otrok in 18 učiteljev. Skoro vsako leto razpišejo delovna mesta za tri do štiri učitelje. Učitelji pridejo, pogledajo — kraj je starinsko lep z očariji-vim razgledom na tržaški in koprski zaliv tja do Pirana — zvedo, da stanovanj ni in zato odidejo. Učitelji na šoli so preobremenjeni; učne predmete poučujejo, kakor pač zmorejo, saj ni vsak za vse kvalificiran. Mar naj ukinejo telesno vzgojo, če ni telovadnice? Kaj naj store ž otroki, ki so na cesti ves preostali čas, kar niso pri pouku? Za podaljšano bivanje ni niti prostorov, niti denaija, niti učiteljev. Kakšna je šola, je vseeno, ali opisujem ali ne - saj od lepote hodnikov in klopi ni vselej odvisno znanje otrok! Od zasedbe učiteljskih mest pa je.
Kdo bi mogel poočitati, da učiteljski zbor z ravnateljem Brankom Bratožem na čelu ne skrbi dovolj za rešitev teh zadev?
Angažirali smo vse dejavnike: starše, krajevno skupnost, občino pa še temeljne izobraževalne skupnosti. Dobili smo vselej samo lepe besede,“ je dejal ravnatelj minuli teden. Iz lepih besed pa se ne da narediti niti toliko kot iz kraškega kamna - če tega umetelno zložiš in zamažeš, dobiš vsaj stajo za osliča.“ Zdaj poskušajo s samoprispevkom — pa je malo upanja, da ga bodo izglasovali. Prebivalstvo — tisto stalno — ni premožno; velika večina pa se zelo hitro menja. Sem prihajajo delavske družine (z otroki) iz dragih republik in dragih držav. Ostanejo nekaj let — in odidejo.
Ta čas hodijo otroci v šolo. Stanovanj za učitelje pa ni!
Ne manjka zazidljivega prostora; tudi turističnih sobic in hišic ne. A od česa bo učitelj živel, če bo vse leto stanovi kot turist ob našem Jadranu?
Učitelji in učenci so izjemno prizadevni tudi pri zunajšolskih dejavnostih: imajo številen literarni krožek (izdajajo „Ste-zice“), planinski, vrtnarski in likovni krožek. Tu se vzgajajo otroci, ki se v svojem vsakdanjem življenju sočasno trudijo s tremi jeziki: srbohrvaškim in italijanskim doma, v šoli pa s slovenskim, ali celo madžarskim in srbohrvaškim doma; no možnosti je toliko, kolikor jih je v naši delovni migraciji. Na šoli je še italijanski razred s štirimi učenci in učiteljico, spodaj v dolini (Hrvatini so namreč na griču) pa zdaj na tržaški zdaj na koprski strani vojaške veje. Italijanski avtomobili in v njih gospodinje, ki prihajajo sem nakupovat. Sredi vsega tega pa naši učitelji, ki se (v resnici) selijo tudi trikrat v enem letu 'd hiše v hišo, poučujejo s skromnimi učnimi pripomočki, a so trdno povezani s temi bistrimi* begajoče nemirnimi otroki.
Daleč od šole je tudi dvoranica, v njej oder in na odra ob šolskih slovesnostih Zvonko poje primorski otrok:
„Čeprav sem majhen, to že znan1’ da domovino rad imam ... Čeprav sem majhen, to že vem. da zapustiti je ne smem.“
Le kdo sliši tega otroka 7 razen njegovih sošolcev in uči' teljev? Kosovelov obraz p8 bralnih značkah je ozek i*1 bridek.
NEŽA MAURER

RADIO IN ŠOLA
Koepinga se prav lepo zahvaljujemo za pisemca in vse lepo, kar so nam sporočili. Prosimo vse druge, tako Slavka Ariha, Angelco Meglič, Janka Megliča, naj nam oprostijo, ker nismo
Prišlo je pisemce
Te dni se nam je iz švedskega mesta Koeping oglasila tudi tovarišica Terezija Hlepova. V tem kraju uči naše otroke. V zadnjem pismu nam je sporočila marsikaj zanimivega o naših otrocih in njihovem delu na . Švedskem. Preberimo nekaj odstavkov iz pisma:
„Sedaj smo zelo zaposleni," piše tovarišica Hlepova, „ker se pripravljamo na proslavo materinskega dne, ki bo združena s sklepno proslavo in sprejemom učencev v pionirsko organizacijo. Hkrati bodo učenci tekmovali v znanju učne snovi. Sedaj nas najbolj mučijo vaje. Nimamo svojega prostora. V šoli med poukom ne moremo imeti vaj z učenci, po pouku pa ne smemo vaditi. Tako ,van-dramo‘ od ene družine k drugi in vadimo. To mi vzame veliko časa, pa bo že šlo. Tudi otroci imajo s tem veselje. Radovedni so, kako bodo postali pionirji. - Pošiljam vam tudi nekaj otroških spisov. Otroci radi pišejo, čeprav pišejo kakšen spis tudi po trikrat. — Rada bi vas vprašala še to, kje bi se lahko pozanimala za film o Kekcu. Tako rada bi ga pokazala otrokom!"
To je le nekaj odlomkov iz pisma tovarišice Hlepove, v katerem se nam tudi zahvaljuje za nekaj knjig, ki jih je poslala naša mladinska radijska redakcija. Pravi, da jim bodo knjige prišle prav, posebno zdaj proti koncu šolskega leta, ko si bodo lahko privoščili malo več zabavnega branja. Kot ste lahko
ami prebrali, bi radi otroci na Švedskem videli film o Kekcu. Morda bi kdo izmed bralcev lahko svetoval, kako bi jim lahko izpolnili to željo.
Kot smo že omenili, je tovarišica Hlepova priložila svojemu pismu tudi nekaj otroških spisov. Tako opisuje Jože Meglič, ki obiskuje 2. razred, svojega očeta:
„Moj oče je doma iz Mlač blizu Loč. Na Švedskem je že devet let. Ime mu je Jože. Dela v tovarni avtomobilov ,, Volvo" v Koepingu. Je strojnik. Dela v izmemh. En teden dela od pol šestih do dveh popoldan, drugi teden pa od dveh popoldne do enajstih zvečer. Tudi mama dela v „Volvo", ima enak delovni čas, samo da dela v nasprotni izmeni. Tako čez teden nista nikoli skupaj doma. Veselimo se sobote in nedelje, ko sta oba doma. Nekateri delavci delajo samo podnevi, to je od sedmih zjutraj do štirih popoldan. Nekateri pa delajo samo ponoči od desetih zvečer do šestih zjutraj. - Moj oče je priden tudi doma. Živimo na deželi, kjer imamo nekaj zemlje. Oče pridno dela na njivi in okrog hiše. Ob praznikih nas zapelje kam k jezeru, kjer lovimo ribe in se kopamo. Želim mu, da bi bil zdrav in da bi še naprej tako pridno skrbel za nas. “
Zvonko Breznik iz 3. razreda pa pravi, da nam bo sporočil nekaj o švedski hrani. Takole piše:
.Napisal vam bom nekaj o tem, kaj Švedi radi jedo. Na Švedskem je zelo razvit ribolov. Švedska ima veliko jezer, lepe gorske reke iti velik del morja. Tu je znana ljudska jed ,siT. To je ribja solata. To so surove
ribe, ki so vložene v sladek kis in čebulo. Tudi jaz imam rad to solato. - Švedi pojedo veliko krompirja. Pri vsakem večjem obroku je krompir. Dajejo ga celo h klobasam. Na splošno imajo radi sladko hrano. Ne marajo nič kislega. Popijejo veliko kave in čaja. Alkohol je mladim ljudem prepovedan. Gostilne tu ni. V hotelih ne dobite same alkoholne pijače, ampak morate naročiti tudi hrano. “
Marjan Bestjak, iz 4. razreda pa piše o ljudskih običajih na Švedskem:
,,Švedi praznujejo veliko praznikov, največ cerkvenih. Najbolj se veselijo praznika, ki se imenuje „midsomar'\ po na-
še „sredina poletja". To je 22. junija. Takrat je dan najdaljši, noč pa najkrajša. Tega dneva se najbolj veselijo. Za ta dan pripravijo zabave in to najraje ob jezerih. Tam postavijo dva kola v obliki križa, ki ga okrasijo z zelenjem in cvetjem. Popoldan se zbere mnogo ljudi in plešejo okoli tega stebra. Prostor okrasijo z brezovimi vejami. Breza je švedsko narodno drevo. “
Tovarišici Hlepovi in vsem našim mladim prijateljem iz
Dobro jutro, otroci!
K poslušanju današnje knjižne ocene bi rada povabila predvsem vse deklice, ki niso več deklice pa tudi dekleta še ne in jih zanima sto drobnih vsakdanjih stvari, predvsem pa rade prisluhnejo sebi in svojemu doživljanju.
Take črtice o deklicah v puberteti ' boste našle v zadnji zbirki knjižnice Sinji galeb. Naslov knjige je „Popki“, napisala pa jo je Breda Smolnikar. V knjigi je zbranih 19 črtic, pisane so v prvi osebi, vsaka pa opisuje drobno doživetje, na primer: klepet po šoli, šolski zdravniški pregled, prvo ljubezen, Fanikin rojstni dan, kako si je Zdenka porezala trepalnice, da bi ji zrasle lepše in daljše, mamina spominska knjiga, srečanje s starim prijateljem in spoznanje, da je že odrasla, ker bi se ne mogla več tako igrati in pestovati kot nekoč in druga drobna doživetja. Knjiga je avtobiografska, to pomeni, da je pisateljica napisala svoja doživetja. Ta so obenem vsakdanja in jih doživlja vsaka izmed vas, zato se vam bo zdelo ob branju knjige najbolj čudovito to, da prebirate črtice o sebi. Navadno je tako: če nas knjiga pritegne, potem poiščemo še katero knjigo istega avtorja. Da bi vam olajšala iskanje, naj povem, da je Breda Smolnikarjeva poleg te napisala še dve. Prva je izšla leta 1963, njen naslov pa je „Otročki, življenje teče dalje", druga, ki je
In tu naj se vam predstavijo naši šolarji iz Stockholma, nižji oddelek v razredu sobotne slovenske šole. Od leve: Bojan Kožuh, Marijan Vodovnik, Ankica Radosavljevič, zadaj Robert Mlakar, zraven Ankice Robert Popek, Lilijana Radosavljevič, Bojan Mezner. Spredaj Marko Zima in najmlajša v razredu Petra Popek (7 let).

ARMADA SMO VSI
★ ★ ★ ★ ★
Ob vsakem trenutku
Nosilci oblasti v naši zahodni sosedi so popustili vajeti. Desni skrajneži so to izkoristili in se ‘Otili slovenske šole pri Sv. ‘vanu pri Trstu. Prvič so storili oekaj podobnega pred leti, a so 'fiteli smolo. Bomba ni eksplodirala. Drugič se jim je posre-'ll0- Ker ni bilo nikogar v Poslopju tudi ni bilo žrtev, olicija je začela preiskovati. Našla ni ničesar. Morda seji bo Posrečilo odkriti krivce ali pa tudi ne. Proti atentatu je nastopila celo italijanska vlada.
ista ustanova torej, ki. se ni ^stavila pred zahtevami po elih jugoslovanskega ozemlja, saj upamo lahko, da ji zdaj ni seeno, kaj se dogaja v njeni ^demokratični" Italiji. Že za-Jjui mednarodne javnosti ji ne °re biti vseeno. In navsezad-le — tudi na znotraj ne, kajti Prav nič prijetno ne more biti, ? se posamezne politične sku-P ne uveljavljajo z bombnimi entati, usmerjenimi predvsem tem ne^0*žn0 prebivalstvo. V hi,;- P™16™ gre še za nekaj t.Med žrtvami bi bili i otroci. Torej zares nedolž-fa,. '';rtve- Pasti bi morale, ker u<!tr - nemu P°hlepu noče biti dpmeZ,eno' hasti, ker resnično nou0kratična italijanska jav-nikn ne c*ov°ii novim črnosrajč-Do°m (Pravzaprav niti niso
izmeril•ni?Vi’.saJ Je marsikateri v čac, Pripadal črni desnici rokah-v’ j ie imela vso oblast v vsak™* da bi zločin spet postal In tKfnevna družbena praksa, niso U’ kl sarno P° naključju iahko^81^1 morilci otrok, si
Plaščem™0^0 ,skrivaihe pod
Veda h >>derciokracije“! Se-
p° s;otemnk/acijo si razlaSaj° izkušnji • tem govore bogate stiti r e 12 Preteklosti. Izkori-Prihr,HeSmčno demokracijo za prmod na oblast, nato pa
zadušiti vsako najmanjšo svobodomiselnost. Upajmo, da italijanska vlada to ve, da torej ne bo dopuščala razraščanja že davno obsojene miselnosti, zaradi katere je do konca druge svetovne vojne in še po njej umrlo okrog petdeset milijonov ljudi. Upamo lahko tudi, da bo novi fašistični prerok Giorgio Almirante poklican na odgovornost zaradi žaljivk, ki jih je v neposredni bližini jugoslovan-sko-italijanske meje izrekel na račun slovenskega naroda. Je pa demokratični Trst 1. maja manifestiral. Tudi za sožitje med narodoma, ki živita na istih tleh, za mir, zoper fašizem in njegove metode.
DELO IN
PRIPRAVLJENOST
Tovariš Tito je nekoč dejal: „Delajmo, kot da bo sto let mir in bodimo pripravljeni, kot da bo jutri vojna." In delali smo ter bili pripravljeni. Zato smo v izgradnji domovine naredili neverjetno veliko. To velja tako za materialni temelj družbe kot za družbeno nadgradnjo. Niti za trenutek se nismo ustavili. Gradimo naprej - in še naprej smo pripravljeni. Ob mednarodnem političnem razvoju smo spoznali, da moramo biti priprav* Ijeni. Zato smo se odločili, da postanemo vsi branilci domovine. V vsakdanjem življenju smo uvedli splošni ljudski odpor kot naš poseben, najbolj ustrezen obrambni sistem ob najtesnejšem sodelovanju z Jugoslovansko ljudsko armado. Pri tem smo ostali ves čas zvesti svojim načelom: smo za mir med državami, za sožitje med narodi.
Pripravljeni smo vsi. Tudi mladina in drugi prebivalci na območju občinske skupščine
Radovljica. Odšli smo tja in se na konferenci Zveze mladine pozanimali, kako je z obrambnim usposabljanjem. Zvedeli smo, da je sodelovanje med mladimi civilisti in vojaki iz kasarne v Bohinjski Beli vzorno. Vojaki sprejemajo učence osnovnih šol v svojem začasnem bivališču. Za popolno seznanja-
imajo za to na voljo dobro urejen klub. V njem se fantje v uniformah, ki imajo aktivno radi glasbo, lahko predajajo svojemu konjičku, poskrbljeno je za delovanje na drugih kulturnih področjih ter za mo-ralno-politično vzgojo vojakov. Klub je odprt popoldne in tedaj lahko — ne da bi poprej
Tudi dekleta spoznavajo orožje
nje mladih ljudi z njihovim življenjem seveda to ne zadošča, posebno če imamo v mislih šolanje prihodnjih vojaških strokovnjakov. Zato bodo jeseni sprejeli na obisk gimnazijce z Jesenic, čeprav spadajo ti dijaki po kraju šolanja v drugo občino. V radovljiški občini ni gimnazij, v jeseniški ni vojašnic. V vojašnico bodo prišla tudi bolj odrasla dekleta, kar bo srečanje popestrilo, fantje - gimnazijci pa bodo od blizu videli vojaško življenje in se morda potem laže odločili za poklic v armadi.
Obiskovalci vojašnice' si ogledajo vojaške jaje, seznanijo se z orožjem. Spoznavajo življenje vojakov v prostem času, ki
obvestili vodstvo o svojem prihodu - pridejo vanj mladinci, ki neposredno sodelujejo z občinsko konferenco Zveze mladine. Ob prizadevnem uveljavljanju vojakov na kulturnem področju je omogočeno trdno kulturno sodelovanje med njimi in mladimi civilisti. Zato lahko na različnih proslavah nastopajo skupaj. Med oblikami, prek katerih se mladina radovljiške občine seznanja z življenjem vojakov, je tudi potujoča razstava fotografij, ki bo- obiskala vse osnovne šole.
Če je sodelovanje vojakov in. civilistov močno že na kulturnem, je razumljivo, da je toliko večje na športnem. V mesecu mladosti je predvidena vrsta
športnih prireditev, v katerih bodo sodelovah vojaki iz Bohinjske Bele in tisti iz radovljiške enote. 24. maja bo tek po ulicah Radovljice, ki postaja tradicionalna prireditev (letos bo tretjič). Gre za množično manifestacijo, v kateri lahko sodeluje vsaka organizacija. Za moške sta predvidena dva teka, v obeh bodo sodelovali vojaki.
POKAŽI, KAJ ZNAŠ!
Kot smo na tej strani Prosvetnega delavca že večkrat poudarili, so pri izvajanju koncepta splošnega ljudskega odpora izredno pomembni pohodi. Ponavadi se jih udeležujejo tudi vojaki. Zadnji pohod v radovljiški občini je bil 27. aprila na območju Krope, organizirali pa so ga v čast obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, in sicer z imenom „Od spomenika do spomenika". Vojaki so med pohodom poskrbeli za prehrano mladih navdušencev. Na startu je bilo 36 ekip, vsaka je štela po tri člane med njimi je bik) vsaj eno dekle. Udeleženci pohoda so opravljali naloge iz orientacije ter reševali test iz zgodovine narodnoosvobodilnega boja. Pokazali so, kaj znajo iz prve pomoči in kako streljajo z zračno puško. Ekipe so prijavili mladinski aktivi, vojaki, planinci in taborniki. Vojaki so nastopali seveda le s svojimi predstavniki brez deklet. Na cilj je prišlo 34 skupin. Tehnični podatki tekmovalne progre pohoda so tile: bilo je šest nadzornih mest, ki so jih morali tekmovalci poiskati po vrsten redu, zračna dolžina je znašala 12.000 m, višinska razlika 310 m, vse je bilo treba prehoditi v dveh urah in pol, kar je planinska hitrost hoje. Končni rezultati so bili ocenjeni na podlagi točk, ki so bile vnaprej določene. Če ekipa na primer ni našla samo enega nadzornega mesta, je bila prikrajšana za precej ocenjevalnih točk.
V mesecu mladosti se bodo mladinci radovljiške občine udeležili še drugih družbenopolitičnih pomembnih manifestacij, ki bodisi posredno ali neposredno utrjujejo njihovo
njihovih pisem objavili v časniku Prosvetni delavec. Objavljena bodo po radiu in upamo, da jih bodo slišali vsaj nekateri svojci v domovini.
B. Š.
izšla leta 1967 pa ima naslov „Mali mozaik imen".
Pisateljica Breda Smolnikar je otroška leta preživela v Depali vasi pri Domžalah in spomini v ,,Popkih" so vezani prav na to okoheo.
Za konec pa še odlomek iz „Popkov“:
„V sobo so nas klicali po štiri hkrati. Srce mi je močno utripalo. Sleči se do golega! Še pred mamo se nisem hotela, zdaj pa me bodo videle tri deklice, sestra in še zdravnik. Na srečo pa je bil vsaj zdravnik star kot zemlja. V moji skupini smo bile Jurčkova Johana, Mesarjeva Meta, Šuštarjeva Zdena in jaz. Ko nas je sestra poklicala, nam je naročila, da se moramo sleči. Ob steni so stali štirje stoli.
Začeli smo odlagati obleke. Skrivaj sem pogledovala druge tri. Zdena se je slačila, ne da bi bila kam pogledala. Pač pa sta Johana in Meta švigali s pogledi na desno in levo. Nazadnje sem ostala v sami srajčki. Tudi druge tri se niso slačile naprej. Srce mi je močno bilo. „Dajmo no, slecite se! Vse dol, pa hitro!" nasje priganjala sestra .. .“
M. S.
domoljubno zavest in s tem obrambno sposobnost domovine. Vključili se bodo v prireditve akcije „Po poteh partizanske Ljubljane" in sprejeli Titovo štafeto, ki bo v občini Radovljica 11. maja. Štiri dni kasneje poteče rok za oddajo literarnih prispevkov na temi „Kaj pričakujemo, ko vstopamo v Zvezo mladine Jugoslavije" in ,,Med vojaki", ki je namenjena razmišljanju o vojaških poklicih ter življenju v vojašnicah. 15. maja je določila občinska konferenca Zveze mladine kot zadnji rok tudi za dva likovna natečaja. Naslov prvega: „Mladi ob delu" — in drugega „Mladi, vključujmo se v obrambne priprave". Priznanja za najboljša dela bodo podelili na Bledu na proslavi dneva mladosti 25. maja. V počastitev dneva mladosti so v občini pripravili tudi kviz na temo ,,Aktualni družbenopolitični dogodki v letošnjem letu", na katerem bodo tekmovalci odgovarjali na vprašanja o kongresih ŽK v posameznih republikah, o volitvah, sprejemanju nove ustave pa o neuvrščenosti, o mednarodnem položaju,. o odnosih s sosedi itd. Zadnjega maja in prvega junija se bo okrog sto mladih občanov Radovljice udeležilo osrednje proslave ob petdesetletnici zloma ORJUNE v Trbovljah. V juliju bodo pripravili vsakoletni dvodnevni pohod po poteh Cankarjevega bataljona. Sodelovale bodo vse organizacije, ki združujejo mlade, med njimi bodo močne vojaške ekipe.
Mladina občine Radovljica se torej pripravlja. Živi in dela kot da bo sto let mir, hkrati pa je budna kot da bo jutri vojna. Radovljičani pa niso sami. Tako kot oni se pripravlja vsa slovenska in jugoslovanska mladina. Ne v militarističnem duhu, kajti pri nas nihče ne mara vojne. Pripravlja se na obrambo pred tistim, ki bi si drznil prestopiti meje naše domovine. Sprejela ga bo taktično pripravljena in ob moralni moči, podobni tisti, ki je bila značilna za borce narodnoosvobodilnega boja. Saj to je njen prvenstveni moralni vir.
J. H.
pod reflektor|em
PIŠE:
SILVO TERŠEK
živeti
z umetnostjo * v
Tretja, petnajsta, osemnajsta... Je preštet kdaj lesene, škripajoče stopnice? Za zaprtimi vrati se tke pričakovanje. Glas zvonca so požrli veliki, stari prostori v prav tako stari hiši ob Resljevi cesti v Ljubljani; tega dne ni imel pouka. Precej let je minilo, odkar je drgnil dijaške klopi v šentviški gimnaziji. Peto leto mineva -samo pet let poučevanja. Kdo bi si mislil, da bo postal profesor. Starši so arheologi, nekaj sorodnikov se udinja umetniškemu življenju, on pa se
v prosvetarski službi niti malo ne počuti utesnjenega. Bi se moral? „Vsak sam odloča o svoji utesnjenosti. Če si zna urediti življenje in pouk v šoli zanimiv, se tudi osebno dobro počuti. “
Vsa vrata so odprta. V tisočerih stvareh je težko opaziti eno samo. Vidim njegov, v brado uokvirjeni obraz. Natančnega števila let bi mu ne mogel določiti. V deževnem popoldnevu je v sobi skoraj mrak. Knjige na vseh štirih straneh so
kakor tapete. ,Moje življenje so,“ pravi in mi ponudi stol. „Brez knjige, Vsaj najbolj drobne, ne morem na pot!“ Od nekod se sliši otroški klepet. Na tla pade pločevinasta posoda. Ženski „psss“ se skotali po preprogi in spet sva sama v poltemi.
Otroške želje so se skozi puberteto pretočile v zrelostno odločitev: postal bom umetnik ali umetnostni zgodovinar. Družina arheologov je družina popotnikov. Sarajevo, Beograd, Ljubljana ... Pot ga je pripeljala do diplome. Minilo je sedem let in življenje je nadaljeval tam, kjer se je nekoč oddahnil. Bilo je pač obdobje, ko se je moral odločiti za študij ali poklic svobodnega umetnika. Z umetnostjo se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih. Že takrat se je - lahko pohvalil s samostojno razstavo. Umetnostna zgodovina in umetnost ne potujeta z roko v roki. Toda poklic profesorja umetnostne zgodovine zahteva celostno poznavanje tovrstne snovi. Koristno je poznati „či-sto“ umetnost, tehnološko stran slikarstva, grafike, skulpture, arhitekture... Omenjeno zahteva tudi eksperimentalni poizkus. Josip Korošec se je začel ponovno ukvarjati z likovno umetnostjo. Ob njej je sproščal lastna umetniška nagnjenja in brez dvoma precejšnje sposobnosti. Lahko bi se pohvalil s kopico umetniških uspehov.
Živi za svoje delo kakor živi noč za dan. Mlad je in z mladimi mu ni težko živeti. In če ga vprašaš, če so med njimi takšni, ki so „skregani“ z umetnostjo?
,JWlad človek bi ne smel biti z ničemer skregan; z ničemer kar je pozitivno, kar je nujno in je sestavni del razvoja in življenja. Brez dvoma mlad človek samemu sebi ne sme dovoliti, da bi bil proti pozitivnemu razvoju, proti napredku in življenju. Nisem še srečal ljudi, ki bi bili „a priori“ proti umetnosti. Spoznal sem precej takih, ki so kazali do umetnosti minimalno zanimanje. Tukaj naletim na svoja hotenja, na prosvetarsko dolžnost: zbuditi
v mladem človeku večje zanimanje za zdravo umetnost...“
Na gimnaziji v Šentvidu pris Ljubljani poučuje estetsko vzgojo, pravzaprav umetnostno zgodovino z estetskim uvodom. „Estetika je nekaj drugega kot umetnostna zgodovina;' zgodovina glasbe, literature. . . Estetika zasleduje zgodovinski razvoj določene veje umetnosti. Torej naslov predmeta, ki ga poučujem v gimnaziji, popolnoma ne ustreza.
Gimnazija naj bi omogočila mlademu človeku kar najširšo vzgojo, naj bi razvila splošno izobraženega Človeka. Prav umetnostna zgodovina pa daje omenjeni vzgoji, precejšnjo širino. Omogoča, da postane mlad človek - kulturen. Pogosto je človek, ki živi v mestih in je pretrgal vez s strogimi etnološkimi in etnografskimi tradicijami podeželja, s te plati popolnoma osiromašen. Prosvetni delavci se srečujemo s
problemom: kako doseči, da bo mlad človek spoznal, da mu je to znanje potrebno. Postajamo suhoparna potrošniška družba, ki vse bolj odriva osnovne človeške lastnosti. Ljudje se največkrat zadovoljujejo s popolnoma cenenimi (kičastimi!) stvarmi. Najnevarnejše je, če nam postane omenjena cenenost - smoter.
Menda se le ni mogoče iznebiti občutka, da družba namenja še vedno premalo pozornosti šoli. Šola je pogosto materialno zapostavljena. Ni dvoma, da je kultura izredno pomemben del civilizacije. Prav šola pa je tudi ena izmed kovačnic kulture.
,Naša družba je v želji, da bi še ekonomsko bolje razvila, da bi pospešila tehnološki ritem razvoja, mnogo premalo prispevala h kulturni in šolski izobrazbi ...“
Človek potuje, vidi, primerja in razmišlja. Razumljivo je, da
d.!6.k
Igl liuctoh. Vedno M*}**^* 'i*-jlo, ki !• nl««m !n-nU«mjP0Wft.- - j L Ikala družb« in »#m v«llko>ra-pitati. Pitala *•<"
«. I-	V !* ,
raOSoi vedelo odgovore no vpraionio?«	" -
potUi«. odgovorila no v«o vofatolJSr Pio--J
- ~-vlln. odaovor.!"kl bi
mt£Knxssss£i i
t	:*%, rpornanjo IlUOgo, kor lTie.lo«rmg. Zanlnra I
„l!la;	povedel., o uijd.. N.
i, da že nirem vedela, kam bi M ligi U. PravlmAj;, in i. ni bllovež v meni In prav ra rodi t.p.JigiF
.SSPi*-
GIMNAZIJ
I
_ _ ,n £. „1 bilo vei v meni In prav lanaai rego/^F «
, v
/	.letdtl noae. Drvu« ‘td* °l*d°l0',l'|*1.*iWI- 1
Vem zaptr	■
za vedno I ne bom ti za vedno I težko se
601! ne TfAk '-f
kot sem ueA: -.T
ŠENTVID
//,
Zame ne bom glede h‘adno ko In ne prei za vednoi
največ razmišlja o stvareh, ki jih pozna in bi jih želel spremeniti. O neznanem dandanes nimamo niti časa razmišljati.
„Za pouk estetske vzgoje na gimnaziji imamo letno na voljo nekaj več kakor trideset učnih ur. Upoštevati je treba ure, ki iz najrazličnejših razlogov odpadejo. Naše možnosti so stisnjene v ozek manevrski prostor. Največja napaka pa je v tem, da je pouk estetske vzgoje na gimnaziji samo dve leti. Slovenija je s tem v zvezi na jugoslovanskem šolskem dnu. Drugod imajo tovrstni pouk tri ali štiri leta. Omeniti pa velja, da dijaki sami pogrešajo pouk estetske vzgoje v tretjem in četrtem razredu gimnazije.
Pri mladem človeku ni lahko doseči, da vidi v nekem umetniškem delu tudi resnično umetniško vrednost, da jo zna ločiti od cenenosti... Ob skromnem številu učnih ur in obširnosti gradiva pa pride človek do spoznanja: bolje je naučiti dijaka eno stvar dobro kakor več stvari slabo in površno. Potrebno je pač doseči, da bo postal dijak, ko bo „dozo-rel“, porabnik kulturnih vrednot. Želimo, da bo znal uživati ob dobro napisani knjigi, ob kvalitetni razstavi, glasbi... Dokler človek nima nekih osnov, lahko predstavlja zanj umetnost ali neko umetniško obdobje, umetniški element, samo koketiranje z umetnostjo.
Tudi zaradi tega seznanjamo naše dijake s starejšo umet-nostp v Sloveniji, prirejamo ekskurzije, kjer se mladi srečujejo s srednjeveško, baročno in tudi prazgodovinsko umetnostjo. Brez tega bi modeme umetnosti ne mogli resnično razumeti. Z dijaki obiskujemo tudi druge dosegljive umetniške vrednote, razstave doma in v tujini. Samo teoretično prikazovanje lahko naredi umetnostno zgodovino abstraktno in mladim nedosegljivo ...“
Beg iz lastne - šolske utesnjenosti. Rešitev je tudi v modernizaciji in popestritvi pouka. Prihodnje leto bodo imeli na šentviški gimnaziji popoln kabinetni pouk; več možnosti za praktično delo. Omeniti je treba dijaške raz-
stave. Prostor za to so imeli že doslej, letos pa bodo dobili še razstavne panoje. Brezplačno jih bo izdelala tovarna ,JkIobi-lia“. Pred nedavnim je eden izmed razredov pripravil samostojno razstavo, o kateri je povedal profesor Korošec same spodbudne besede. Dijaki so se začeli pogovarjati o umetnosti kot o resnični vsakdanjosti. Dijaki so stalni gostje številnih razstav doma in v tujini. O nekaterih vprašanjih polemizirajo s svojim profesorjem, ki mu ob takšnih priložnostih nikoli ni žal časa. Njegov barometer osebnega zadovoljstva pa nikakor ni v tem, da bi odhajali dijaki po gimnaziji na študij umetnostne zgodovine. Srečen je, če jih srečuje na razstavah, če živijo z umetnostjo, kot živijo s športom ali čim drugim.
„Likovni krožki pri nas niso nekaj obveznega, vsiljenega in strogo programiranega. Če srečam skupino dijakov, ki je imela namen ustvarjati, ker bi jim to dajalo neko posebno osebno zadovoljstvo, sprejmem skupino v „krožek“. Dijaki ustvarjajo popolnoma svobodno; izbirajo likovne načine in teme. Ostanem samo njihov strokovni svetovalec. Ob tem ni niti najmanj pomembno, če ima oblikovana stvar umetniško vrednost ali ne...“
Kaj pa gimnazijsko glasilo ,,Utrinki"? Morali bi vzeti v roke eno ali dve številki. Glasilo je sožitje literarnega, likovnega in 'celo glasbenega ustvarjanja. V njihovem glasilu sodelujejo najvidnejši slovenski umetniki .. . Dijaku umetnost ni več „mit“, ni nedosegljiva. Postaja nekaj, v čemer najde mlad človek osebno zadčvoljstvo, tudi bogastvo lastne notranjosti . . .
Tudi ob slovesu nisem pre-štel lesenih stopnic.
SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
PIŠE: DR. ANA KRANJC
Programirano učenje v funkciji neformalnega izobraževanja odrasiih
(Nadaljevanje)
Človek, ki se sam uči, nima težav s pridobivanjem znanja. Tako ali drugače se prikoplje do njega, in če je dovolj vztrajen, si pridobi izobrazbo tudi v razmeroma kratkem času. Na poti do znanja pa naletijo učenci na toliko težav, da se jih prebije po neformalnih poteh do cilja le nekaj. Drugi omagajo že prej in sodijo pod „osip“. Raziskave kažejo, da so poti za pridobivanje znanja največkrat nepopolne. Odrasli se morajo učiti po učbenikih iz rednih šol. Recimo, da so imeli pri učenju programiran učbenik, toda ta je bil pripravljen za pridobivanje znanja z učiteljevo pomočjo. Živa motivacija na začetku je usahnila, sposobnosti niso zadoščale za uspešno izobraževanje, saj niso vedeli, kako bi jih uporabili. Običajen ----ramirani učbenik jih ni
vodil skozi izobraževalni proces načrtno in postopoma.
Kandidati pravijo, da jim manjka razumevanja snovi, pogrešajo vsaj občasne razlage. Če bi snov razumeli, bi potrebovali manj ponavljanj, kot pa jih predvideva nepopoln programirani učbenik. Število potrebnih ponavljanj je relativno, spreminja se glede na druge funkcije, ki jih programirani učebnik bolj ali manj uspešno opravlja. Čim bolj so omejene, tem manj ponavljanj je potrebnih.
Odrasli se pri samoizobraže-vanju pritožujejo, da jih od učenja odvrača nezanimivo podana snov. Razbita programirana vsebina naniza več posameznih enot, vsako osvajajo posebej, poveznosti med njimi pa ne zagledajo; pravi smisel gradiva se izgublja. Razbita vsebina jih ne zanima, učenje je ovirano. Programiranemu učbeniku so dali prednost pred
običajnim šolskim učbenikom, ker se jim je zdel v začetku bolj zanimiv, vsaj pričakovali so, da bo tako. Objektivistične enote programiranega gradiva so na prvi pogled take, kot bi bile same sebi namen, kot bi povsem odstopale od resničnega življenja, potreb, navad in izkušenj. Od vsega tega pa je odvisno, koliko bo učni program za odrasle zanimiv. Na videz neživljenjski, razdrobljen učni program odbija odraslega še bolj kot otroka, saj je njegovo učenje neposredno povezano z življenjskimi potrebami.
Posamezne elemente programiranega učenp je mogoče obvladati s ponavljanjem in temelje predvsem na reprodukciji. Otrokovi naravi tak način izobraževanja ni toliko tuj kot odraslemu, ki v vsem odkriva smisel in notranjo povezanost. Pri samoizobraževanju ni možnosti, da bi vsaj učitelj osmislil izobraževalne programe. Problem naj reši programirani učbenik. Periodične sinteze, navajanje nekaterih zgledov in ilustracij za boljše razumevanje ne bo prekinilo toka osvajanja
oziroma ponavljanja snovi, zajete v programiranem gradivu.
TFŽAVF
ZARADI NA VIDEZ
ENAKOVREDNIH ENOT
Posamezna enota v programiranem učbeniku je zaokrožena celota, težave nastanejo tedaj, ko je treba v osnovi razločevati pomembnejše gradivo od manj pomembnega. Pri običajnem pouku v šoli opravi to učitelj. Sproti opozarja, m kaj morajo biti učenci pozorni. Pri neformalnem izobraževanju se oseba izgubi v množici na videz enakovrednih enot. Med osvojenimi pojmi ne nastane potrebna hierarhija, zato jih učenec osvoji le površinsko. Gradivo, ustrezno pripravljeno za programirano učenje, bi tudi to vlogo učitelja uspešno nadomestilo. Primerna grafična oprema bi medsebojno diferencirala nadrejene in podrejene pojme. Nekatere vodilne misli bi povezovale skupine posameznih elementov programiranega učenja. Nekaj dodatnega besedila s posebnim opozorilom ali razlago bi dokončno priklicalo
pozornost odraslega, čeprav bi se moral učiti sam. Seveda pa moramo imeti vsak smoter pred seboj že na začetku - pri sestavljanju gradiva za programirano učenje. Namenoma ga moramo pripraviti za neformalno izobraževanje in že vnaprej odstraniti vse morebitne težave, ki bi se utegnile pojaviti med izobraževanjem.
Velikost posameznih elementov programiranega učenja je arbitrarno določena. Iz same snovi največkrat ne bi mogli sklepati, kolikšne naj bi bile posamezne enote. Zato se lahko spreminjajo, odvisno od stopnje prilagojenosti, skupini udeležencev - učencev in ravni obravnavanja neke snovi ter zastavljenih vzgojno-izobraže-valnih nalog. Odrasli se uče bolj kampanjsko, vedno iščejo neki globlji smisel snovi. Celostne naloge jih bolj pritegnejo, ker se jim zde bolj življenjske. Vse to so razlogi, da bodo imeli raje večje enote programiranega učenja.
Večji elementi bodo bolj vsestransko vplivali na odrasle.
ki bodo sodelovali v izobraževalnem programu, pospeševali bodo tudi razne vzgojne vplive, razvijali individualne sposobnosti, interese, odnose do pojavov in stališč. Kratki elementi pa bodo še naprej ostali nevtralni in nemi, brezbarvno posredujoč razdrobljeno znanje.
Pri manjših enotah programi) ranega učenja je smoter zabrisan, ker se nam zdi konkreten ‘ delček znanja izoliran in H' trgan. Učenec bi težko odkril koliko se njegov namen pokriva s splošnim namenom učbenika- 1 Vodilna funkcija ostaja ? izobraževalnem procesu še naprej neopredeljena, nejasna & nazadnje tudi neuresničena. \ programiranem učbeniku je namen največkrat premalo jd) sen, odrasli pa se v svoji odvisn1 vlogi pri samostojnem izobraže-vanju ne dokopljejo do njega- ' Tudi to je v redni šoli opravljai 1 učitelj, avtor programiranega t, učbenika pa ni v snovi dovofJ , pokazal konkretnih smotrov & nalog.	.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kaj je glasba?
Tokrat sem prosila za odgovor dr. Andreja Rijavca, docenta na filozofski fakulteti -oddelku za muzikologijo.
Takole je odgovoril:
„Kaj je glasba? Mislim, da je to najtežje glasbeno vprašanje, na katerega so v preteklosti in v
našnji človek, posplošujemo, vsaka posplošitev pa vsebuje veliko napačnega. Končno gre za nekakšno etiketiranje. Torej tudi etiketiranje tega, kar naj bi bilo za današnjega človeka „lepo“. Morda bi bilo laže, če bi rekli: v čem se današnji čas razlikuje v ocenjevanju lepega od preteklih dob? Kaj je tisto v
sedanjosti nenehno in vedno znova odgovarjali in nikoli odgovorili. Dvomim, da bi moja definicija kaj prispevala in da bi kvalitativno presegla tiste, ki so bde do sedaj izrečene, ampak bi samo kvantitativno dodala svoj Prispevek. Pa kljub temu morda akole: glasba je določen način elovekovega izpovedovanja, izražanja, način, ki je včasih tudi Ufnetniški, kar pa ni vedno nujno, niti potrebno. “
n Večkrat slišimo str anašnja glasba je v krizi.
„Glasba v krizi? Mislin gtasba sploh ni v krizi, t vldi]o samo tisti, ki ne zrni azvoja, ki se ne morejo j °°diti in iščejo svoje este up^P^stvo, da ne rt fadje, samo v preteklosti s edanje pa se mi zdi pi ,ma nedialektično. Prav čnJe ^,metnost odsev svt jf,a' torej današnji čl l e gtesbene utehe v prt s“’ le možno dvoje: ali a Se današnji umetnik , TrPa se današnji človek r Pa so skoraj vt v„v, Zad, da so avantgarda in ^ega duha in umetniške UkniJ0 drugi .smrtniki ra7,krat,Sele kasneje dohiti ni Jne ‘' Morda pa je take 'današnja glasba v krizi, vek‘ kačjemu, današnji
čl0v*kav k*: na. ••
stil n	naj bi m
Uo Pojem lepote?
W
sploh t vprašanjem: Današni° ’današnji čk veka mi P°vprečnegc vprašan^ m' S tem se te vreT Zaplete- Gre za zelo , n<jtenie današnjih različno. Ce rečen
glasbi, kar naj bi bilo ,lepo‘? Današnji človek je celosten pojem zaradi tega, ker je dospelost okusa najrazličnejših družbenih slojev različna. Kakor lahko govorimo o tej različnosti, o raznih subjektivnih okusih, tako lahko govorimo tudi o najrazličnejših glasbah'.
Če bi naredili anketo, bi se takoj pojavilo vprašanje, katero glasbo ima kateri od anketirancev v mislih. ,Glasb' je dandanes, v dvajsetem stoletju, z vse bolj razvitim komunikacijskim sistemom, ogromno. Lahko rečemo, našteto! Nešteto je glasbenih kultur in tudi glasbenih nekultur. Kakor imamo torej najrazličnejše družbene sloje in najrazličnejše vrste glasb, tako imamo najrazličnejša vrednotenja, kar cel konglomerat na-ziranj, ki so mešanica preteklih in sodobnih pogledov. In zopet moramo narediti posploševanje, etiketiranje, in poizkusiti ugotoviti, v čem se današnje vrednotenje glasbe loči od preteklega. Postavlja se vprašarije: ali je ,lepo ta' res tisto merilo kakovosti glasbene umetnine, .lepota', kakršna se pojavlja od grških teoretikov naprej? Kaže, da se to merilo spreminja in da se je, posebno v dvajsetem stoletju spremenilo. Celo pojem .lepega' prenehuje biti vedno merilo estetske kakovosti, estetske sprejemljivosti.
.Lepota' je sicer še vedno merilo estetskega vrednotenja (ker smo rekli, da imamo razne okuse, sloje in glasbe), ampak v splošnem in posebno v umetni glasbi prenehuje biti tisto merilo, kot je bila v preteklosti.
Pojavljajo se drugačna merila, pri katerih se v estetsko vrednotenje vedno bolj vpletajo intelektualni, razumski elementi. “
MARIJA GOMBAČ
Partizanska pesem na programu letošnjega Festivala Kurirček
»Slovenski glasbeni dnevi«
novost v ciklu abonmajev Slovenske filharmonije
Dejavnost festivala KURIRČEK poteka že več kot 10 let v vseh naših republikah in pokrajinah. Kot družbena organizacija na področju kulture spodbuja in vrednoti umetniško ustvarjanje za otroke in mladino, ki je inspirirano s temami iz NOB in ljudske revolucije. V vrstah sodelavcev festivala se iz leta v letozbirajo književniki in drugi umetniki, znanstveni delavci, pedagogi, založniki, borci iz NOB ter mnogi drugi družbenopolitični delavci, ki sodelujejo na raznih kulturnih manifestacijah v raznih krajih po naših republikah ter na rednem strokovnem simpoziju ob sklepnih festivalskih prireditvah v Mariboru
V manifestativnem delu festivalskih dejavnosti so v ospredju tiste s književnega področja, saj je med nalogami, ki jih uresničuje Festival Kurirček - v njegovem statutu na najvidnejšem mestu - propagiranje dobre literature, posebej še tiste, ki bo mlademu bralcu dobra spodbuda za zdravo rast v duhu socialističnega domoljubja. Festival Kurirček organizira literarne nastope; književniki skupaj z borci NOB oziroma oficirji JLA obiskujejo šolarje, bero jim svoja dela, razpravljajo z njimi o mnogih zanimivih temah, borci pa oživljajo spomine na čas NOB.
Festival Kurirček vsako leto tudi redno razpisuje svoj literarni natečaj. Le-ta zajema zadnja leta krajšo prozo, pesem in dramski prizor - s tematiko iz NOB oziroma ljudske revolucije. Prej je bil ta književni natečaj pestrejši in je poleg omenjenega zajemal tudi roman, povest, dramo, romansirano biografijo. V nekaj letih, ko je natečaj užival naklonjenost založnikov, so žirije odbrale za nagrade lepo število uspešnih del, med katerimi so izšla nekatera v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini.
Festival Kurirček spodbuja, organizira in sodeluje pri izdajanju nekaterih knjig.
Za izjemne umetniške stvaritve s tematiko iz revolucije podeljuje festival Kurirček ..priznanje partizanskega kurirja", ki so ga doslej prejeli književniki in likovni umetniki: Seliškar, Bevk, D. Maksimovič, B. Čopič, S. Janevski, A. Mar-
tič, I. Šubic, J. Vidic in še nekateri.
V manifestativni del sodijo tudi razstave (knjižne in likovne), gledališke in glasbene prireditve, koncerti (vokalni in instrumentalni), akademije in razne druge kulturne prireditve. Posebno mesto v sklopu sklepnih prireditev festivala Kurirček v Mariboru ima vsakoletni strokovni simpozij. Med doslej obravnavanimi temami so bile pretežno literarne. Podobe junakov v romanih in povestih iz NOB, tematika iz NOB v revijalnem tisku, Patriotizem v sodobni književnosti za otroke in mladino, zgodovina in socialna tematika v novejši mladinski književnosti. Teme NOR v osnovnošolskih berilih in v programih obveznega branja; likovnemu področju je bila posvečena tema Ilustracija otroških in mladinskih knjig s tematiko iz ljudske revolucije (v povezavi z likovno razstavo). Letošnji Festival Kurirček bo tako v svojem manifestativnem kot v študijskem delu posvečen partizanski pesmi
Že lani je bil objavljen razpis novih skladb na pesniška besedila o partizanih - za otroške in mladinske zbore Najboljše prispevke smo razmnožili v posebni knjižici in jo podarili pevskim zborom. Hkrati z razpisom vabimo na srečanje s partizansko pesmijo mladine in otroške zbore, ki bo ob sklepnih prireditvah Festivala Kurirček - decembra v Mariboru. Pogoji razpisa so bili objavljeni v prejšnji številki Prosvetnega delavca
Tudi strokovni simpozij bo na temo partizanska pesem. K sodelovanju smo povabili več znanih glasbenih strokovnjakov s slovenskega, hrvatskega srbskega in makedonskega območja, da bi bila tema obravnavana na čim višji strokovni ravni. Strokovno vodstvo simpozija je prevzel univ. prof. dr. Dragotin Cvetko.
Festival Kurirček ima v načrtu, da bi zbrano in obravnavano gradivo tudi objavil v posebni publikaciji, ki bi lahko rabila nadaljnjemu raziskovanju tudi s širšo zastavljeno .tematiko, in končni sintezi, ki je potrebna in prej ali slej zaželena.
-s/
Nastop učencev ZGBI v Mestnem gledališču Ljubljanskem
Ob H. kulturnem tednu mladih je imel tudi zavod za glasbeno in baletno izobraževanje svoj koncert, in sicer letošnjega 15. aprila ob 15. uri v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Spored je bil zelo pester, saj je vseboval solistične točke za klavir (Škerjanc, Chopin), kitaro (Villa Lobos), flavto (Ca-sella), violončelo (Boccherini), violino (Saint-seans). Nastopili sta tudi dve solopevki in trobilni kvintet.
Svoj program je pripravila tudi plesna skupina za svobodni ples ..Studio" ki je prikazala današnji utrip življenja, z vsemi njegovimi bolečinami in nečlo-
veškimi odnosi. Glasba: Fanille Fudge - je podpirala celotno zamisel s fragmenti Beethovna v jazzovski povezavi. Z drugim plesom je prikazala ..epopejo o človeških vrednotah, ki ohranjajo življenje kljub absurdom vojne in nasprotij. Je upor in krik proti krivici..." Glasba -Rink Floyd: Atom srce mati. Skupna koreografija je bila pod vodstvom Žive Kraigherjeve in B. Schmidt.
Edini problem na tem koncertu, in to zelo velik, je bil: neakustična dvorana, ki nikakor ni primerna za take nastope.
MARIJA GOMBAČ
KAJ JE UČITELJ?
V prvej številki letošnjega „Popotnika“ izrazil se je naš štajerski tovariš, da bi nam hotel napisati definicijo ,JCaj je učitelj? “ - ko bi imel humori-stiško žilo.
No — jaz se nisem pretipal, tudi se nisem dal družim pre-tipavati, imam li homoristiško žilo ali ne. Ker se pa od nas zahteva dandanes toliko najrazno-vrstnejših opravil, ki nam izvabljajo čestokrat nasmeh iz ust, premišljeval sem, kaj je prav za prav učitelj.
Šolski zakoni zahtevajo od učitelja, da naj bode uzor v šoli, v družini, v občini, on bodi uzoren na očitem in na skrivnem. Noben korak, ki ga storiš, nobena beseda, ki jo izustiš, naj ne bode brez haska za obči bla-
gor. Učitelj delaj kot mravlja od zore do mraka, liči in blaži mlada srca, da postanejo kedaj iz šibkih bitij rabni in vestni državljani. Zares vzvišen poklic!
Kaj je učitelj? Rdsseger pravi, da je naš stan isti stan, ki v sredini naroda živeč, vsled izkušenj izobražen, za bodočnost deluje, veliko stori, stan, ki je jako važen, pa slabo plačan, stan - za katerega se malo kdo meni.
Prav je pogodil Rosseger, govoril nam je iz srca, a za definicijo so besede njegove predolge, in zato menim, daje naj-iimesnejša definicija, kar sem jih kedaj slišal: „Učitelj je deklica zavse!“
Učiteljski tovariš 1894 str. 203.
Zamisel o organizaciji ,.Slovenskih glasbenih dni", ki bodo v prvi polovici maja na sporedu v Slovenski filharmoniji, se je pravzaprav ponujala kar sama. Trenutno imamo v Sloveniji izredno uspešno produkcijo in reprodukcijo v glasbi; celo vrsto dobrih skladateljev, ki dosegajo uspehe tudi zunaj Slovenije, izvrstne soliste in dva najboljša orkestra v Jugoslaviji: rtv in Slovenske filharmonije. Pri vsem tem pa nimamo nobene podobne manifestacije, kot sta na primer v Beogradu „Bemus“ v Zagrebu ..Zagrebški bienale"... Zato se je umetniško vodstvo Slovenske filharmonije odločilo za novost v svojih abonmajskih ciklih: organizirati .festival", kakršnega imajo nekatere naše republike in mnoge države po svetu. Letošnji „slo-venski glasbeni dnevi" bodo se-
stavljeni iz sedmih koncertov, program pa bo zelo raznolik.
Vodstvo Slovenske filharmonije upa in želi, da bodo že naslednje leto nastopali na tem festivalu tudi tuji gostje, kot na primer na ..Varšavski jeseni". Posamezne koncerte bodo ponovili drugod po Slovenskem, npr. v Mariboru in Celju, godalne kvartete pa tudi v manjših krajih. Ves ta čas bo v mali dvorani Slovenske filharmonije odprta razstava portretov in karikatur slovenskih glasbenikov slikarja Boruta Pečjaka. Slovesno odprtje razstave bo pravzaprav začetek ..Slovenskih glasbenih dni".
Upajmo, da se ta festival ne bo spremenil v nekakšno „tri-buno" slovenskih ustvarjalcev in izvajalcev.
MARIJA GOMBAČ
KTUALNO O DANAŠNJI UMETNOSTI
Pot k napredku
Umetniške stvaritve slikarstva in kiparstva že od nekdaj zbujajo občudovanje, ker idealno posnemajo naravo, pa tudi zato, ker so delo človeških rok. Taka dela imajo tudi danes najvišjo ceno, četudi ima ljubitelj na voljo izdelke aparatov za posnemanje. Od nekdaj veljajo besede občudovanja: ta je odličen risar, ta „ima roko". Renesančni mojster Giotto je zahteval od dobrega slikarja spretnost, da s prosto roko nariše idealno napet krog.
Spretnost in veščinarstvo sta zvesta pravi umetnosti, tudi artizem ji ni tuj, saj daje poseben čar temu poslu. Z zgledom pokažimo, da ne mislijo vsi tako. Predstavljajte si, v kakšni zadregi je bil direktor drame, ko je prišla k njemu v ložo skupina cirkuških delavcev! Podali so si roke in pričel se je prisiljen pogovor. Cirkusantom je bilo jasno, da so njihove spretnosti tudi umetnost. Gledališki ravnatelj pa je bil v veliki zadregi. Zdelo se mu je bogokletno, da si artisti upajo primerjati visoko kulturno poslanstvo s cirkuško akrobatiko. Verjetno pa je po trenutnem šoku pomislil na vse kaj drugega.
Vse prevečkrat enačimo spretnost reprodukcije s spretnostjo roke. Človek se ne uči samo prenašati neko vidno predstavo na podlago slikarskega materiala, ampak spoznava svoj odnos do sveta skozi čutila. Tako dojema mnogo bolj občutljivo kot tisti, ki opazujejo površino. Šele takšen, pravi postopek zaposli vsega človeka in ga usposobi, da je lahko kos številnim, tudi industrijsko dobljenim oblikam. Tak človek ima izoblikovan odnos do simetrije, vertikalnosti, horizontale, idealne linije, kroga, orientira se v prostoru z vso čutljivostjo, pravimo, da je postavljen v svet. Šele sedaj se zmore spoprijeti z nalogami, lahko umetniško opazuje.
S takšno delovno prakso pridobljene izkušnje mu dajejo specifičen strokovni pogled na vse, kar postavimo predenj. Zna se odzivati, saj pozna predmetni svet pred seboj, svoje sposobnosti, svet in samega sebe. Zanj pomeni vsak korak v prostor, vsak pogled na barvni svet nov doživljaj. Svet mu postaja tako zanimivejši in lepši. Mnogi bi radi vodili človeštvo k napredku po poti mimo človeka.
Res pa je, da bosta filozofija in umetnost vedno tisti manifestaciji človekove bitnosti, ki bosta opozarjali, da je edina pot napredka skozi človekove lastnosti, posebne sposobnosti in danosti.
IGOR PLEŠKO
Slikar, olje na platnu, Boris Berdzin (SSSR)
IZBER ITeMedNoVIMI KnJ IGAMI
Priročnik o delu šolskih športnih društev
Šolski šport pomeni danes mnogo obetajočo vejo na drevesu telesne kulture našega ljudstva. Gre za približno 80.000 učencev in učenk, ki se redno vadijo pod vodstvom strokovnjakov. Nad celotno dejavnostjo bdijo profesorji telesne vzgoje, ki jim ne gre samo za tehnične športne dosežke, temveč prav tako za vzgojo, navajanje na samoupravno delo v društvih in pridobivanje trajnih navad na področju telesne kulture.
Šolski šport pomeni za naš čas in prostor novo upanje: mladini omogoča sodobne oblike telesnega utrjevanja in jo navaja na bogatenje prostega časa, privržencem vrhunskega športa pa omogoča pravočasno specializacijo. Lahko bi rekli, da pomeni šolski šport več zdravja, več kulturnosti na tem področju, hkrati pa tudi jamstvo za boljše dosežke na športnih tekmovanjih.
8mo šele na pol poti, kajti šolska športna društva so zajela le del mladine. Upoštevajoč dognanje, da je treba mladini od prvega dne šolanja do biološke polnoletnosti omogočiti telesno utrjevanje, igranje, treniranje ali kako drugo obliko tovrstne aktivnosti vsak dan, si bo treba še in še prizadevati, da bi ustanovili šolska športna društva na vseh šolah. Trije profesorji telesne vzgoje: Ivan Križnar, Martin Rozman in Janez Virk - strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje s športno dejavnostjo na šolah, so napisali 140 strani obsegajoč priročnik z naslovom Šolsko športno društvo. Tako smo dobili knjigo, v kateri so podane smernice za ustanavljanje, delovanje in vodenje šolskih športnih društev.
„ V prvem poglavju smo opredelili cilje in naloge ŠŠD,“ je zapisano v uvodu. Tu mislijo na kulturne odnose med učenci-šport-niki, na vzgojni pomen doseganja dobrih uspehov pri učenju in športu, na samoupravno organiziranost ter na povezanost prostovoljne in redne šolske telesne vzgoje.
V	drugem poglavju priročnika posredujejo avtorji napotke za ustanavljanje in delovanje šolskih športnih društev in še posebej za naloge posameznih članov upravnih odborov. V tem poglavju je poudarjeno povezovanje s starši in vključevanje društva v družbeno življenje kraja.
V	tretjem poglavju posredujejo navodila za strokovno delo v društvih. Mentorji, trenerji in drugi strokovni delavci bodo našli v tem poglavju napotke za organiziranje izletov, tečajev in tekmovanj, pa tudi pravila za tiste športne panoge, ki so vključene v reden program šolske telesne vzgoje.
V	priročniku prevladujejo strokovna navodila za delovanje v šolskih športnih društvih, dejavnost pa je usmerjena k oblikovanju celotne osebnosti, sposobne za življenje in delo. „Harmonična umska, telesna, moralna, estetska in družbena vzgoja zahteva uravnoteženost med posameznimi dejavnostmi," je zapisano v poglavju o smotrih. Všeč nam je misel o prizadevnosti, ki ni mišljena samo za športno uveljavljanje, pa misel o premagovanju težav. Ne gre za precenjevanje športa pa tudi ne za podcenjevanje. „Pra-vilno usmerjen šport prispeva k skladnemu razvoju učencev. Tak šport jih pripravlja fiziološko na napore in podpira njihovo telesno in duševno ravnotežje; hkrati krepi njihovo voljo, njihov karakter in sposobnost socialnega prilagajanja. “
Zelo prepričljive so tudi misli o pripravi mladine na smotrno porabo prostega časa v mladosti in v zrelosti. „Da bi se ukvarjali s športom v vseh obdobjih življenja, morajo dobiti učenci smisel in nagnjenje za tako aktivnost že v zgodnji šolski dobi. Zato je naloga šole, da izdela take učne načrte in razvije take pedagoške metode in oblike dela, da bo pognalo veselje do športa globoke korenine."
V	poglavju o samoupravnosti v organiziranem prostem času beremo: „S tem ko navajamo učence, da vodijo šolska športna društva ob pomoči mentorjev, jih sami seznanjamo z vlogo in delom, ki ga v naši socialistični družbi zahteva od nas razvoj samoupravnih odnosov. Aktivnost ima tako pomembno vzgojno vrednost, saj navaja učence na zdrave delovne navade, na odgovornost za prevzeto delo, na princip dogovarjanja in medsebojnega razumevanja, na korektne odnose, na spoštovanje naše revolucije itd. S tem postajajo šolska športna društva pomemben element vzgojno izobraževalnega procesa v našem šolskem sistemu in je zato razumljivo, da imajo svoje mesto v šoli. “
Priročnik, ki ga je izdal zavod za šolstvo SRS, je namenjen predvsem šolam, potreben pa je tudi vsem učiteljem telesne vzgoje, mentorjem in učencem, ki delajo kot funkcionarji v šolskih športnih društvih.
DRAGO ULAGA
Noši razgledi______________________________________________
Iz 8. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo:
—	Ciril Cvetko: Možnosti kulture
—	Znanstveniki o znanosti (letošnji Kidričevi nagrajenci)
—	Rudi Lešnik: Kakršna družba, takšna vzgoja in učitelj
—	Jože Trček: Nekaj psiholoških vidikov nove matematike
—	Naj ne bo pozabljeno (Ob 30-letnici prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev na osvobojenem ozemlju v Semiču)
—	Vojan Arhar: Plemenito in koristno poslanstvo
—	Moč in izročilo (pogovor s skladateljem Radovanom Gobcem)
—	Neprimerne špekulacije (Stališče italijanskih komunistov)
—	ZR Nemčija: boj z „novo matematiko"
Nove strokovne knjige
1.	Beogradske osnovne škole u socijalističkoj izgradnji. Zbornik radova. Beograd, Pedagoški muzej 1974.
2.	Jože Potrč: O socialistični etiki in morali. 2. izdaja. Maribor, Založba Obzorja 1974.
3.	Metodični pristup pripovjednoj prozi. Sarajevo, Zavod za izda-vanje udžbenika 1974.
4.	Manja Kovačevič: Obrada pejsaža u književnem djelu. Zagreb, Školske novine 1974.
Celotni Shakespeare v slovenščini
Te dni je izšla štirinajsta knjiga Shakespearovih zbranih del v slovenščini. S tem je sklenjen krog celotnega Shakespearovega dela. To je verjetno prvi klasik iz svetovne književnosti, ki ga imamo v celoti predstavljega s prevodom. Ne more biti naključje, da je to prav Shakespeare, ki ga sicer poznamo predvsem kot vrhunskega dramatika, manj pa kot pesnika, čeprav je Janez Menart že pred leti poskrbel za imeniten prevod Shakespearovih Sonetov. Bogata zakladnica misli in poznavanja človeške nravi je tisto jedro, ki ga Shakespeare obvlada v vrhunskem merilu, pri čemer je poetična beseda (tudi v dramatiki!) že sama po sebi kategorija presenetljivih izraznih možnosti. Ob mnogih imenih, ki jih s prevajalstvom Shakespeara srečujemo v slovenščini, je opravil pionirsko delo Oton Zupančič z dramskimi prevodi. Njegovo delo je nadaljeval v duhu sodobnega jezika Matej Bor ter dal levji delež k popolnitvi dramskih prevodov. Poudariti je treba, da ohranjajo njegovi prevodi ob vsem razumljivem posodabljanju glede jezika vso poetično polnost, vsebinsko polnokrvnost in zanesljivost.
Štirinajsta knjiga Shakespeara prinaša epsko pesnitev „ Venera in Adonis" v tekočem in gibkem prevodu Janeza Menarta, „Lukre-cijo" je živo prevedel Jože Šmit, „Tožbo zaljubljene", „Zaljublje-nega romarja", ,,Pesmi za razne napeve" ter „Feniksa in grlico"pa Janko Moder. Navedena pesniška dela bodo slovenskemu bralcu odkritje, saj Shakespeara po tej strani (v prevodih) doslej kar nismo poznali. Prevajalsko delo Shakespeara je bilo izredno težavno, odgovorno, a tudi nujno in utemeljeno. V celotnem prevodu Shakespeara pride znova do veljave spoznanje, da je tudi dandanes veliki umetnik povsem aktualen - ali pa morebiti še bolj, pa naj bo preobleka prostora in časa oddaljena za več kot 350 let. Ker štirinajsta knjiga sklepa Shakespearova dela, je bilo prav, da je v tej knjigi pridjana razprava Walterja Raleigha, ki velja za enega priznanih shakespearologov; tako nam angleški avtor pregledno in dojemljivo tolmači vse bistvene pojave v zvezi s Shakespearovim delom. Prav je tudi, da je priključena razprava ,.Shakespeare in Slovenci" Dušana Moravca, čeprav je to delo izšlo pred leti pri Slovenski matici, vendar je v zdajšnjem natisu avtor nekatere reči dopolnil. Mirko Jurak je s svojim prispevkom „ Vloga in pomen virov za Shakespearovo dramatiko"obogatil vedenje o Shakespearu s posebnega vidika. Viri, ki pojasnjujejo Shakespearovo delo, so torej smotrno odbrani in bistvenega pomena. Morda bi ne bilo odveč, če bi tem študijam pridružili še katero IGOR GEDRIH
Z računalnikom na prvi sprehod
Živimo v dobi znanstveno tehnične revolucije, v času naglega razvoja znanosti in tehnike. Pomembno mesto v tem razvoju imajo elektronski računalniki. S svojimi prav zastrašujočimi zmožnostmi in ogromnim elektronskim „spominom", vtisnjenim na magnetni trak, nam že po najmanjšem časovnem presledku postrežejo z zaželenimi podatki, do katerih bi se truma specializiranih strokovnjakov dokopala po napornem delu morda šele v nekaj urah, tednih, mesecih ali pa celo po več letih ...
Elektronski računalniki postajajo nepogrešljivi sodelavci oziroma sijajni delovni pripomočki malone na vseh pomembnejših področjih človekovega delovanja: v znanstvenih ustanovah, bankah, industriji, upravi, prometu, pri vsemirskih poletih itd., saj prihranijo človeku mnogo zamudnega dela in dragocenega časa. Navzlic temu so za povprečnega zemljana skrivnostno in malone povsem neznano področje. Zato ni čudno, da ima marsikdo področje računalništva zgolj za domeno izbrancev, ki so posvečeni v tehnične „misterije“elektronike in kibernetike.
Da bi odstranila to nepotrebno in nadležno kopreno, ki povsem brez razloga zastira slehernemu občanu, zlasti pa mladini vpogled v bistvo računalništva ter onemogoča, da bi se le-ti vsaj v osnovah seznanili z nastankom, razvojem, ustrojem, načinom delovanja in uporabnostjo računalnikov, sta Tomaž Kalin in Peter Likar napisala krajše in zelo pregledno poljudnoznanstveno delo „Z RAČUNALNIKOM NA PRVI SPREHOD". Knjižico je izdal zavod za šolstvo SR Slovenije, založila pa dopisna delavska univerza v Ljubljani.
Avtorjema se je kljub nelahki temi posrečilo razumljivo povedati, kaj so pravzaprav računalniki, kako delujejo, v čem je njihova tolikokrat poudarjena pomoč človeku in kakšna prihodnost se obeta ljudem ob tako „pametnih" strojih, ki se na zunaj vse bolj manjšajo, glede na zmogljivosti pa vedno bolj izpopolnjujejo.
Zelo dobrodošla v tej knjižici sta zlasti slovarček manj znanih strokovnih pojmov ter kratek zgodovinski pregled dosedanjega razvoja računalništva. Delo, ki je bogato ilustrirano z ustreznimi fotografijami Marjana Smrketa in veselimi risbami Boža Kosa, je namenjeno predvsem mladini pa tudi vsakomur, ki se želi o računalništvu vsaj v glavnem poučiti. Škoda, da avtorja nista dodala vsaj skromnega seznama domače strokovne literature s področja elektronike in kibernetike, kar bi zahtevnejšemu bralcu olajšalo nadaljnje prodiranje v skrivnost računalnikov in računalništva. Knjižica „Z RAČUNALNIKOM NA PR VI SPREHOD “ stane 18 din. Priporočamo!
V. T. ARHAR
Knjiga
o naši republiki
Pred dnevi je izšla v štirih jezikih — slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini reprezentativna fotomonografija „Slovenija". To je za sedaj tretja knjiga v seriji devetih monografij, ki jo izdaja založba Jugoslovanska revija. Knjige bodo predstavile našo državo (izšla je že .Jugoslavija") in vsako republiko ter pokrajino posebej (svojo monografijo je dobila tudi Makedonija). Šedaj pripravljajo knjige o Hrvaški, Srbiji in Črni gori. Kot je povedal glavni urednik Jugoslovanske revije Nebojša Tomaševič, gre ustvarjanje „po demokratični poti". Gradivo pripravi vsaka republika in pokrajina sama, besedilo napišejo domači književniki.
Avtor knjige o naši republiki je ugledni slovenski dramatik in publicist Primož Kozak, ki je iz znanstvene tematike vseh področij življenja in iz raznih zgodovinskih obdobij ustvaril harmonično celoto. Podatki in dejstva, ki so v podobnih delih suhoparno nagrmadeni, so v tej monografiji vtkani v našo starejšo in novejšo zgodovino doživeto, skladno z občutji in vednostjo sedanjega časa. Prepletajo se kot zgodba, ki teče skozi resničnost in gradi zgodovino našega naroda in kulture. A vtor ocenjuje našo zgodovino kot človek in literat, kot znanstvenik - raziskovalec in filozof. Knjiga je s sliko in besedo v resnici prva dostojna predstavitev naše republike sedaj in v preteklosti. Našim ljudem, ki žive zunaj meja Slovenije, bo odprla pogled na preteklost in novo ureditev.
;,Slovenija" je ilustrirana s približno 2000 kakovostnimi, prvikrat objavljenimi barvnimi fotografijami, ki jih je posnel Ilijaz Bešlič. Izšla je v 10.000 izvodih, natisnili pa so jo v Firencah. Zanimanje za knjigo je že sedaj izredno. Naročilo jo je veliko gospodarskih organizacij, ki imajo poslovne stike s tujino, sekretariat za informacije pa jo bo razposlal tudi v naše informacijske centre in klube zdomcev v tujini. Na izjemen način predstavljena problematika in čudovita oprema bosta prav gotovo pritegnili vsakogar, ki bo začel listati po knjigi, da je ne bo samo površno preletel temveč tudi natančno prebral od strani do strani.
MARJANA KUNEJ
MIŠU
Če je mladostnik začel uporabljati droge, je tveganje, da bo s tem nadaljeval, precejšnje. To seveda ne pomeni, da postane vsak, ki je pokadil pipo hašiša, toksikoman, večina jih po enem ali dveh poskusih preneha. Pač pa je mladostnik s tem izpostavil neke vrste tveganju, ki je pri trših drogah, kot so opiati in centralni stimulansi, še veliko večje.
Cronholm (Švedska)
Resnično vzgojno-izobraže-valno delo je postalo vsebinsko, pedagoško in psihološko tako zapleteno in razvejano, da bi zahtevalo teamski prijem. Danes bi težko našli še kak poklic, v katerem bi moral en sam človek ob tako neznatni pomoči od zunaj poznati toliko različnih stvari in opravljati toliko funkcij, kot jih opravlja vesten učitelj. Da te zahteve presegajo moči in sposobnosti enega človeka, je v družbi še premalo priznano.
doc. dr. France Strmčnik
Gotovo poznate Levstikove nagrajence za leto 1973
Za izvirno leposlovno delo igrivo ljubkih živalskih zgodb „Mi-ška spi“ je prejela nagrado znana pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič. Njene živalske pravljice ohranjajo oblike ljudskega pripovedništva, poživljene pa so s sodobnimi domislicami in duhovitimi bodicami. Otrokom je posebno dragocena vedra razposajenost, ki preveva celotno knjigo.
„Kraljična na zrnu graha“ (Andersenova pravljica), takšna, kakršno spoznamo v ilustracijah Marije Lucije Stupica, nam kaže spremenjen pogled mladih na likovne razsežnosti. Z neposred' nostjo in mladostno radoživostjo ilustracije približajo prefinjeno pravljico domišljiji današnjega otroka. Žareče barve delujejo vedro - obenem pa spretno karakterizirajo glavne junake.
Levstikovo nagrado za poljuf neznanstveno delo s področj3 humanističnih ved je prejel M. ko Matičetov za zbirko pravlj<£ „Zverinice iz Rezije". To velik0 zbirateljsko delo in oben^ prelitje rezijanskega narečja knjižno slovenščino je prih** žalo ljudske umetninice jancev tako otrokom kot strokovnjakom in ljubitelj®^ ljudskih pravljic. „Zverinice Rezije" so nam s svojo lahko-J no vedrino približale tudi svof domovino - Rezijo.
Nove vsebine iščejo nove oblike
Sestanki pedagoškega društva v Ljubljani, prepleteni s pogovori o aktualnostih na področju vzgoje in izobraževanja in popestreni s strokovnimi predavanji, so že od nekdaj tradicija. Povezovali naj bi pedagoške delavce vsega ljubljanskega območja, jih aktivirali in seznanjali s preteklimi in sedanjimi dogajanji v našem in zamejskem šolstvu.
Eden takih sestankov, pravzaprav občni zbor tega društva, je bil letošnjega 22. aprila. Obžalovali smo, da se ga ni udeležilo več pedagoških delavcev, predvsem mlajših učiteljev... Zakaj? Društvo je ob prenehanju mandata svojega odbora pripravilo pravcato majhno slovesnost. Za dolgoletno delo v društvu se Je zahvalilo prof. Venceslavu Čopiču, vzgojitelju, učitelju in mentorju številnih generacij slovenskih učiteljev. Osebnosti, kakršnih danes v učiteljskih vrstah skorajda ne najdemo več. Človeku neizčrpne delovne moči, ki je znal spodbujati, svetovati in poučevati s pisano in govorjeno besedo. Dvainšestdeset let pedagoškega dela ga ni upognilo, ne odvzelo vedrosti in svežine. Lik in življenjsko pot Venceslava Čopiča je na tem večeru s topli-nii besedami orisal Ivan Berce, predsednica društva Danica Golli pa mu je izročila spominsko darilo. Besede Venceslava Čopiča so nas zadele v živo. Učitelj, ki je razdajal svoje znanje ljudem po vsej naši deželi, preživljal svojo življenjsko pot v krajih od Dževdželije do Maribora, je prizadeto govoril o našem premajhnem poznavanju Koroške in njenih ljudi, z grenkobo razglabljal o tem, zakaj učitelji nočejo poučevat v oddaljene kraje na Slovenskem, „ko je Slovenija tako majhna, vsi kraji pa enako lepi" Premalo spoznavamo kraje in ljudi, učenost pobiramo iz knjig, namesto da bi pogledali življenje od blizu. Zato tudi ne vidimo njegovega bogastva, učitelj in šola se odtujujeta resničnemu življenju, okolišu, kjer delata. Ne čudimo se torej, da ostaja mladina mnogokrat praznih mk...
Koliko vemo o naših rojakih v zamejstvu? Vse premalo, gotovo pa veliko manj, kot so vedele starejše učiteljske genera-eije. Pedagoško društvo je že toni povabilo v goste prof. Janka Messnerja s celovške gimna-ztje; njegove besede so naslikale
precej bolj črno podobo o življenju naših ljudi v Avstriji in njihovem boju za obstanek, kot pa smo si jo mogli ustvariti iz časopisnih in radijskih poročil. Premalo vemo, zato se ne odzivamo spontano, ob pravem času in s tisto odločnostjo, ki bi pomagala našim rojakom. Tokrat nas je s slovenskim šolstvom v Italiji seznanil Andrej Šavli, znani pedagoški delavec in zaveden primorski učitelj.
Poslušali smo podatke o šolstvu v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Tri pokrajine s tremi različnimi dimenzijami možnosti. O pravem šolstvu lahko govorimo pravzaprav le v tržaški in goriški pokrajini. Na Goriškem je bilo lani 10 otroških vrtcev (297otrok), 15 osnovnih šol (503 učenci) in tri srednje šole. Največ šol je na Tržaškem 108 učnih zavodov, v katerih je približno 4.595 otrok. Vprašanje šolstva pa je povsem nerešeno v videmski pokrajini. Beneški Slovenci si morajo pomagati tako, da organizirajo v društvih tečaje za slovenski jezik.
O delu ljubljanskega pedagoškega društva je ob koncu mandatne dobe sedanjega odbora spregovorila Danica Golli. Želja in prizadevanja, da bi društvo še bolj zaživelo, so privedla sedanji odbor do zanimivih ugotovitev. Pedagoška društva so bila nekdaj žarišča pedagoške dejavnosti v kraju, kjer so delovala. Predavanja, ki so nekdaj privabljala veliko učiteljev, so postala nezanimiva, sodobna sredstva obveščanja bolj uspešno in ekonomično seznanjajo prosvetne delavce o novostih. ^Veliko vsebin in oblik dela so prevzele druge organizacije.
Društvo je že doslej iskalo aktualne vsebine in oblike društvenega dela. Predavanja in pogovore je posvetilo predvsem: individualizaciji pouka, novostim v programiranem pouku, vedenjsko motenim otrokom ter metodičnim novostim v začetnem branju in pisanju. Organiziralo je srečanja z avtorji novosti, posvete o predmetniku ter sistemu napredovanja pedagoških delavcev in drugo. Ob koncu so izvolili nov odbor pedagoškega društva in mu priporočili, naj skrbno prouči in tudi zagotovi možnost, da bi imela stališča, ki jih sprejme pedagoško društvo, resničen vpliv. MARJANA KUNEJ
Odbor Male Grohaijeve slikarske kolonije Škofja Loka Smederevska Palanka, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Društvo likovnih pedagogov Jugoslavije
RAZPISUJEJO
v okviru JPI „LEPOTA V ODKRIVANJU - RADOST V USTVARJANJU"
Malo Groharjevo slikarsko kolonijo 1974
»Bratstvo Škofja Loka - Smederevska Palanka«
Delo kolonije bo v dneh od 31. maja do 2. junija 1974 v SMEDEREVSKI PALANKI (Srbija)
Škofja Loka je z občino Smederevska Palanka v Srbiji pobratena. Letos bo prenesla kolonijo v Srbijo. S tem želi vključiti v delo kolonije še več pionirjev — likovnikov iz drugih republik in navezati še tesnejše prijateljske stike med pionirji — likovniki Jugoslavije.
Ker bodo pionirji — likovniki gostje pionirjev domačinov, se bodo lahko seznanili z življenjem in delom ter kulturno — zgodovinskimi zanimivostmi v krajih Smederevske Palanke.
Pionirji — likovniki bodo lahko pri delu uporabljali tele tehnike: akvarel, tempero, gvaš, barvne krede, portal.
Risalne liste v velikosti 50 x 70 cm bo priskrbel organizator, drug pribor pa naj udeleženci prinesejo s seboj (po možnosti tudi stojalo).
Ob koncu kolonije bodo dela razstavljena. Vsi udeleženci bodo prejeli spominske diplome.
Vodstva šol naj prijavijo po tri najboljše pionirje likovnike od 5. do 8. razreda osnovne šole.
Prijave pionirjev iz Slovenije pošjite do 15. maja 1974 na naslov: ODBOR MALE GROHARJEVE SLIKARSKE KOLONIJE -SEDEŽ GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA.
Potne stroške za pionirje od doma do Ljubljane naj bi krile šole, spremljevalci pa še stroške bivanja v Smederevski Palanki.
Pokrovitelj:	Predsednik kolonije:
SRETAN VLADISAVLJEVIC	za Slovenijo
Smederevska Palanka
predsednik skupščine občine	LOJZE MALOVRH, prof.
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR VRHNIKA
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto: - učitelja za razredni pouk ,
v šol. letu 1974/75 poučevanje 1. razreda Pogoj: uspodobljenost za pouk MOM.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
OSNOVNA ŠOLA TINJE NA POHORJU
razpisuje delovna mesta:
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU
-	učitelja za telesno vzgojo (z dopolnjevanjem zemljepisa zgodovine) PRU
-	dveh učiteljev razrednega pouka (1., 5. r.) PRU ali P Ugodne avtobusne zveze s Slovensko Bistrico. Nastop dela septembra.
Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi.
Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu OSNOVNE ŠOLE BELTINCI razpisuje delovno mesto:
- učitelja razrednega pouka na matični šoli za določen čas od 1. septembra 1974 do 31. avgusta 1975, U
Gostje s Smederevske Palanke na sprejemu pri predsedniku občinske skupščine Škofja Loka
VZGOJA,VARSTVO
»Otrok in glasba«
„Knjigo berite ustvarjalno! To ni knjiga receptov. Knjiga ne rešuje problemov, temveč jih le nakazuje in hkrati tudi daje nekatere možnosti za rešitve, ki so izvedljive v določenih okoliščinah. Knjiga naj vas ne utopi v iskanju novih poti, temveč naj vam da novega, ustvarjalnega poleta." Tako je v uvodu k svoji knjigi OTROK IN GLASBA s podnaslovom Metodika predšolske glasbene vzgoje napisala avtorica Mira Voglarjeva.
Knjiga Otrok in glasba je prvo delo te vrste v Sloveniji. Namenjena je vsem, ki uvajajo otroka v svet glasbe. Izdala jo je Državna založba Slovenije v lepi opremi in na kakovostnem papirju. Delo je razdeljeno v devet poglavij: Načela predšolske pedagogike v glasbeni vzgoji, vpliv dednosti, okolja, vzgoje in otrokovih lastnih dejavnosti na glasbeni razvoj, smotri predšolske glasbene vzgoje, metode predšolske glasbene vzgoje, petje pesmi, poslušanje glasbe, igranje na male instrumente, izvajanje glasbenih didaktičnih iger.
V slikovni prilogi knjige nam avtorica prikazuje male improvizirane instrumente, ki bodo marsikoga spodbudili, da bo naredil tak instrument sam.
Prvi začetki te knjige so bili ustvarjeni že pred 20 leti, ko so nastale prve pesmi. Približno pred 15 leti so se izoblikovale glasbeno-didaktične igre, potem pa je obseg avtoričinega dela in ustvarjanja nenehno naraščal. Načrtna in intenzivna priprava knjige je trajala tri leta. Največja ovira in težava pri pripravljanju knjige je bilo pomanjkanje časa za nepretrgano delo glede na druge obveznosti, ki jih ima prof. Mira Voglar. Vse svoje proste dneve in počitnice teh treh let je položfla med strani te knjige. Pri delu je naletela prof. Mira Voglarjeva tudi na tehnične probleme, saj je morala delo pripraviti v treh izvodih, okrog 400 notnih primerov pa ročno napisati. Ker je knjiga izšla v majhni nakladi, je tudi precej draga, vendar vsebina in tehnična oprema opravičujeta denar, ki ga odštejemo zanjo. Zbudila je veliko zanimanje, saj je bila v oktobru in novembru po številu nakupov med vsemi knjigami na tretjem mestu. V veliko pomoč bo pri pouku glasbene vzgoje na vzgojiteljskih šolah in pri delu vzgojiteljic na področju glasbene vzgoje v vrtcih. Delo ob tej knjigi bo zahtevnejše, pa tudi bolj kakovostno. Da so se knjigi odprla vrata šol, domov in vrtcev ter knjižnic potrjujeta dva drobna utrinka. Vzgojiteljice iz vrtca Tončke Čečeve v Celju so poslale avtorici knjige lutko, otroško risbo in pismo, v katerem ji sporočajo, kako hvaležne in vesele so ob tej obogatitvi na področju predšolske dejavnosti. Tudi vzgojiteljice iz vzgojno-varstvenega zavoda Jarše v Ljubljani so poslale prof. Voglarjev! otroško risbo in čestitko ob izidu knjige.
Prof. Mira Voglarjeva je tudi avtorica plošče Pleši pajacek, ki je razveselila vse vrtce. Skupaj z Marto Pavlinovo sta pripravili majhno ploščo z desetimi pesmimi, ki bo izšla v knjigi z naslovom Od jeseni do poletja. Opremljena bo s pripombami, notnimi zapisi in gibalno ritmično obdelavo. Izšla bo verjetno to jesen.
NAS PrAAuk SVETUJE
'P'?	II
5Ve
Se o uvrstitvi upraviteljev nižje Hguniziranih šol
VPRAŠANJE: V skem „Večeru“ je na vpra. ® uvrstitvi upraviteljev .Š^niziranih šol odgovorila jS? izvršnega sveta hRIH-Atena tole: „Uvršč Prosvetnih delavcev v poko razrede je zadeva org Pokojninskega in invalids ™ar°vanja, Id morajo pri upoštevati delo, ki ga je
n-.. —“ nciuMinji uprav unLl orSoniziranih šol pom “ftovijamo, da smo bili tPokojitvi krivično razvršči nLJ!1- kategorijo delo y srJorej enako kakor uč ne rfnJ° strokovno izobra finn* m dodatna vodstv [n organizacijska c u’ [d jih morajo oprat Prantdji vseh šol in ne s /e °rganiziranih. S tem
bili upravitelji teh šol postavljeni v manjvreden položaj, in sicer na raven razrednega učitelja, katerega dolžnost je v glavnem samo poučevati in opravljati delo s tem v zvezi. Upravitelji pa smo ne glede m nižjo ali višjo organiziranost šole morali opravljati enako zahtevna vodstvena opravila, za kar pa nismo pri pokojnini dobili nikakršne odmene.
(T. L.)
ODGOVOR: Po prejšnjih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki še niso poznali uvrščanja izključno po merilu osebnega dohodka, temveč po kategoriji delovnega mesta, na katerem je zavarovanec delal določeno dobo pred upokojitvijo, so bUi organi socialnega zavarovanja vezani na ugotovitve pristojnih prosvetnih organov glede uvrščanja prosvetnih delavcev. Odločala je torej kvalifikacija, ki so jo zahtevali tedanji predpisi za posamezna delovna mesta v
prosvetni službi. Za delovno mesto upravitelja nižje organizirane šole se je po tedanjih pred-pisih zahtevala samo srednja strokovna izobrazba, kar je za mariborsko območje izrecno potrdil tudi tedanji Okrajni ljudski odbor v Mariboru v svojem razpisu z dne 29.12. 1962, podobno pa tudi drugi tedanji pristojni organi. Pri tem so bili organi socialnega zavarovanja po takrat veljavnem pravilnilai o kategorizaciji delovnih mest vezani na odločitve pristojnih organov o kvalifikaciji, ki se je zahtevala za posamezna delovna mesta v javni upravi, in je niso mogji samovoljno spreminjati. Zato so pritožbe glede uvrščanja prosvetnih delavcev v pokojninske razrede naslovljene na nepravi naslov.
K temu je treba še dodatno pojasniti, da tudi po sedanjih predpisih ni več možnosti za popravo nekdaj priznanih pokojninskih razredov. Po predpisih o obnovi postopka se namreč lahko uporabijo v ob-
novljenem postopku prejšnji predpisi — ki so poznali uvršča-
nje po kategoriji delovnih mest — samo v primeru, če od izdaje prejšnje odločbe pa do vložitve predloga za obnovo postopka ni minilo več kot pet let. Če je minilo več kot pet let, je treba uporabiti predpise, ki veljajo ob Možitvi predloga za obnovo postopka. Ti — torej današnji — predpisi pa kategorije delovnih mest več ne poznajo, ker se odmerjajo pokojnine že veliko let izključno po doseženem osebnem dohodku.
Pokojnine, ki so bile priznane po kategoriji delovnih mest, bi bilo torej mogoče popraviti le tedaj, če bi se ustrezno spremenili ali dopolnili pokojninski predpisi. Ker je v zadnjem času vedno več vesti o novih spremembah pokojninskega sistema, bo morda takrat čas ponovno pregledati tudi to vprašanje, ki je tudi po našem mnenju nekolikanj upravičeno. Dr. Lev Svetek, Direkcija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
V	letošnjem letniku Cicibana objavlja prof. Voglarjeva pesmi za razne priložnosti, saj vemo, da vsaka priložnost pripelje k petju.
Na rtv Ljubljana so ji tudi obljubili, da bodo izšle na plošči pesmi, ki so namenjene mlajšim šolarjem, a so primerne tudi za predšolske otroke.
In še mimogrede: prof. Mira Voglar je bila šest let vzgojiteljica. Vsa tista leta in njeni sedanji stiki z vrtcem ji pomenijo spodbudo in vsebino za ustvarjalnost.
V	uvodu k svoji knjigi je avtorica izrazila tole željo: „Želim vam, da bi čim večkrat doživeli lepoto glasbe, to vas bo z otroki tesneje povezalo kot karkoli drugega."
ZMAGA GLOGOVAC
GIMNAZIJA KOPER r a z p i s-u j e delovni mesti:
-	učitelja slovenskega in nemškega jezika, P
-	učitelja geografije, P
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri DEKLIŠKEM VZGAJALIŠČU V VIŠNJI GORI razpisuje prosta delovna mesta
-	4 vzgojiteljev ali vzgojiteljic za vodenje dekliških skupin, rekreativnih dejavnosti, krožkov ipd., za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo
-	medicinske sestre za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo Na voljo so samske sobe; po preteku poskusne dobe tudi stanovanja v novih stanovanjskih enotah. Prometne zveze z Ljubljano (25 km) so ugodne.
Pogoj:
-	višja ali visoka izobrazba Posebni pogoji:
-	psihološki preizkus
-	starost nad 25 let
-	enoletna poskusna doba
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Založba MK
najnovejši Leksikon opernih zgodb
— prijetno presenečenje za ljubitelje glasbe
Smiljan Samec:
Operne zgodbe
Edinstveno delo, pravi leksikon, obravnava izčrpen izbor iz domače in tuje zakladnice operne glasbe od začetkov do danes:
150 skladateljev in 333 njihovih opernih del
V tem dragocenem vodniku po tujem in domačem opernem svetu najdemo, obravnavane po slovenskem abecednem redu naslovov, pomembnejše podatke za vsako izmed teh oper posebej: slovenski in izvirni naslov, kdo je avtor besedila, kdo skladatelj, krstna uprizoritev, vsebina po dejanjih, osebe, ki v delu nastopajo itn.
Poleg tega je priročnik OPERNE ZGODBE obogaten še z abecednim seznamom skladateljev in z vsemi pomembnejšimi podatki o njih.
Knjiga OPERNE ZGODBE, opremljena z barvnim ščitnim ovitkom in s številnimi ilustracijami, je vezana v platno in velja 158 din.
Ta dragoceni priročnik lahko kupite v vseh knjigarnah ali pa ga naročite pri zastopnikih in poverjenikih na šolah, pri akviziterjih oziroma neposredno pri založbi Mladinska knjiga, Oddelek za prodajo po pošti, Ljubljana, Titova 3/III s priloženo naročilnico.
NAROČILNICA PD-1
Podpisani(a) .....................................................
stanujem..........................................................
naslov iz osebne izkaznice .......................................
zaposlen(a) pri (naslov) .........................................
štev. osebne izkaznice.................izdane od .................
naročam knjigo OPERNE ZGODBE, Smiljana Samca.
Znesek 158 din bom poravnal(a) - naenkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 79 din - takoj po prejemu računa na tekoči račun Mladinske knjige, Ljubljana 50101-601-16733.
Datum:	Podpis:
OSNOVNA ŠOLA OTLICA
razpisuje prosta delovna mesta:
-	ravnatelja, U, PRU, P
kandidat mora izpolnjevati pogoje po veljavnih predpisih o šoli oziroma izobraževalnih organizacijah
-	učitelja za matematiko in fiziko, PRU ali P
-	učitelja za slovenski in srbohrvatski jezik, PRU ali P
-	učitelja za angleški jezik in knjižničarstvo, PRU ali P
-	učitelja za zgodovino in zemljepis, PRU ali P
-	učitelja za biologijo in kemijo, PRU ali P (1 /2)
-	učitelja za pouk glasbene vzgoje, PRU ali P (1 /2)
-	učitelja za tehnični in likovni pouk, PRU ali P (1 /2)
-	učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P (1 /2)
Kandidati naj pošljejo prijavo s potrebnimi dokumenti najkasneje 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Otlica 65270 Ajdovščina.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni najpozneje 20 dni po tem, ko bo potekel rok za prijavo.
Na voljo so samske sobe in stanovanje.
Nastop službe je 1. septembra 1974.
prosvetni delavec
r ;	;	;	!	\
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor — Glavna in odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predaj 355-VlI.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 30 din za posameznike, za šole in druge ustanove 55 din - Št. tek. računa: 50101-678-47093 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
\___________________________________________________________/
»Novi filmi 73«
Ob obilju tiska, ki v svojem porejeno vsebino. Tako poeno-leposlovnem in sorodnem po- tem konceptualnost lahko dračju povečini doživlja bogato olajša filmskovzgojno delo. reklamo, je večkrat vredno Kakor je možno pri večjem pomisliti tudi m tista dela, ki se delu filmskih listov zaslediti pojavljajo brez tiskovnih konfe- take težnje, pa povsod ni tako. renc, reklam v časnikih in pi- Prav gotovo je najbolj prikladna semskih prospektih. Edino m- razdelitev taka: uvod (s širo-pačno je, da nekaj tega ne zašle- kimi možnostmi obravmve), dimo niti med objavljenimi no- režiser (kot nosilec ustvarjalne ticami; tako ostaja to in ono celote) z dosedanjim delom, vredno delo malone nezmno. obravmvani film po vsebini. Med takimi deli, ki so bila mtis- problemski in miselni osnovi, njem, kaže opozoriti vsaj m preostale možnosti obravmva-nekatere mtise; tokrat mj bo nja filmskih komponent, sklep, beseda o ,JVovih filmih 73“ Kajpak je v okviru že kar ša-Scene.	blonsko začrtane konceptual-
Že mslov opozarja, da je nos ti možno še vedno obilo iz-zbirka petdesetih listov mme- raznosti za avtorsko posredovanjem ljubiteljem filmske umet- nje. Tako začrtana shema (ki je nosti, prav gotovo pa še posebej pač le em izmed možnih!) bo filmskovzgojnim delavcem. Gre lahko mletela m ugovor, češ, za premišljeno sestavljen zbir vsak izmed kritikov si lahko filmov, ki jih vrtijo kinemato- kroji podajanje po svoji zamisli, grafi po vsej Sloveniji, vsak iz- Z vidika namembnosti filmskih med filmov pa je bil deležen listov pa tudi z gledišča film-dojemljive kritike tako, da je skovzgojnega dela, ki terja po-gradivo uporabno tudi za film- enostavljenost v emki koncep-skovzgojno delo. Seveda ne gre tualnosti (zgolj v tem!), je pač za „recepte“, marveč za kri- mjprimernejše le, če se kritiki tičm stališča in oporišča za podredijo tovrstnim zahtevam, vrednotenje in usmerjanje. Ka- Te v bistvu ne morejo prav nič kor letnica 73 opozarja, da je prizadeti avtorske misli in mož-bilo možno videti te filme že nosti. Tudi praksa drugod bi lani, pa to nikakor ne pomeni, pritrdila takim zahtevam, da teh filmov ni mogoče videti Za nekoga, ki se ukvarja s letos na programu, ali celo, da filmskovzgojnim delom, pa bo nekaterih filmov še nismo imeli pomembnejše, koliko in kako možnosti videti (npr ,,Mac- obravnava posamezni avtor beth“ Polanskega, „Šepetanje film. Čeprav se določenim so-in kriki“ I. Bergmana). Tu je. razmerjem pač ni mogoče iz-seveda vrsta filmov, ki so si jih v ogniti, pa je med povirni filmi večjih mestih že lahko ogledali, 73“ /e ne]caj takih, kjer bi brez drugod pa jih še vrtijo oziroma ovir trdili, da so kritike nepo-bi jih lahko znova videli (npr. polne, ne dovolj razvejane v kri-Fossejev „Kabaret“, Nicolsovo tičnih možnostih in razlagah,
,Meseno spoznanje", Tarkov- tudi površne. (Npr. pri filmih skega .Andrej Rubljov", Deli- „Cvetje v jeseni", ..Ljubezen na čeva ..Sutjeska", Papičeva odoru", .JPredstava Hamleta v ,,Predstava Hamleta v Spodnji Spodnji Mrduši", .Andrej Rub-Mrduši", Klopčičevo ..Cvetje v Ijov" - pri slednjem filmu je jeseni" itd.) Med sodelujočimi avtor podal drugje obsežnejšo kritiki so: Rapa Šuklje, Boštjan in mnogo tehtnejšo obravnavo.) Vrhovec, Stanka Godnič, Tone Na srečo pa je zato večidel Frelih, Aleš Erjavec, Miša filmskih listov kritično na višini Grčar, Božidar Okorn, Vladimir in metodološko ubranih. Kaj-Kocjančič, Tanja Premk, Silvan pak je treba vedeti, da imajo Furlan, Vladimir Koch, Mirjana filmski listi določen obseg, na-Borčič, Dorica Makuc, Janez ravna je usmerjenost, kjer pač Povše. Gre torej za imena, ki film dobre kakovosti dobi več ali manj stalno spremljajo ustrezen obseg glede m speci-filmska dogajanja bodisi v tisku fiko sporočila in specifiko film-ali pri radiu-televiziji.	ske izraznosti, šibkejši filmi pa
Pri filmskih listih je važna manjši obseg - razen, če vmes zasnova, zato bi kazalo o tem n‘ posebnih razlogov za širšo vsaj nekaj spregovoriti. Prav obravnavo! Petdeset filmskih gotovo je urejanje filmskih listov .Novih filmov 73" bo listov terjalo od posameznih šolnikom v močno oporo, kri-kritikov kar se da enoten kon- tične opombe za del filmskega cept, kajti navsezadnje v celoti gradiva pa nikakor ne zmanjšuje ne gre za prosto komponi- jejo pomena in vrednosti te rano gradivo o filmu, marveč za izdaje, metodološko urejeno in raz- IGOR GEDRIH
Obvestilo
Maturantke 4. č letnika 1953/54 učiteljišča v Ljubljani bomo imele srečanje v soboto, 8. junija ob 18. uri v klubskih prostorih hotela Slon. Na srečanje vabimo tudi profesorje, ki so poučevali v letniku. Nujno potrebujem število udeležencev zaradi naročila večerje. Prijave pošljite na naslov: Lojzka Bernik, Škofja Loka, Groharjevo naselje 33
Lično, pestro in domiselno
Ob letošnjem svetovnem dnevu invalidov je pripravljalni odbor pri obalni konferenci SZDL organiziral v avli koprskega gledališča razstavo izdelkov in sodobnih učnih pripomočkov, ki jih uporabljajo pri usposabljanju invalidnih otrok, pa tudi uspehov in dosežkov, ki so jih v svojih društvih ali zvezah dosegli odrasli invalidi.
Razstava je seznanila obiskovalce s tem, kaj vse zmorejo invalidi na svojih delovnih mestih, na športnem področju in mlajši šoloobvezni invalidi v posebnih osnovnih šolah in centrih pod strokovnim vodstvom specialnih pedagogov - defektologov.
Razveseljivo je, da so po dolgem času uporabile isti razstavni prostor kar tri posebne osnovne šole, ki že več let delujejo na naši obali. Tako so učenci posebne osnovne šole Valdoltra, v kateri se šolajo in usposabljajo telesno-invalidni otroci, s svojimi likovnimi in drugimi izdelki' izpovedali, da prav nič ne zaostajajo za vrstniki, ki delajo v navadni osnovni šoli. Tudi slušno in govorno
prizadeti učenci iz centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu so razstavili lične, pestre in domiselne izdelke. Pridne roke učencev, posebno osnovne šole iz Strunjana, kjer se šolajo in usposabljajo laže duševno nezadostno razviti, so pripravile za kritične oči obiskovalcev zelo lepe izdelke iz železa, lesa, bakra, sintetike, volne in klobučevine. Vsak vbod, vsaka pentlja in vsak odtis, narejen z udarcem kladiva, izpoveduje, da so ti učenci zelo delavni, da so njihovi prsti spretni. Razstavljeni predmeti potrjujejo, da znajo tudi oni vztrajati pri delu, ki jih osebnostno dviga, in osrečuje. Ob delu, ki jih veseli, izgubljajo občutek manjvrednosti, ki je tako značilen za to kategorijo otrok.
Popoldne je bila v gledališču še svečana akademija, na kateri so sodelovale tudi vse tri šole.
Prav bi bilo, da bi nas take razstave še kdaj razveselile ne samo v Kopru, temveč tudi v Izoli in Piranu.
ŠTEFANIJA CVITAN
Pomagajmo lačnim v Sahelu!
V mesecu marcu začeta akcija zbiranja pomoči za lačne v podsaharski Afriki, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije, še vedno traja. Doseženi rezultati so dobri, saj so omogočili republiškemu odboru Rdečega križa Slovenije, da je pripravil pošiljko 10.000 kg mleka v prahu za Tuarege, ki so pribežali iz Nigra in Malija; zbrani so v alžirskem Tomanrasetu. Pišiljka 2.260 kg vitergina, ki ga je prispeval kolektiv tovarne „LEK“ iz Ljubljane, pa bo poslana, zahvaljujoč brezplačnemu prevozu, ki sta ga Rdečemu križu Slovenije odobrila Inex-adria-avio promet iz Ljubljane in Ethiopian air lines, v prizadeta območja v Etiopiji. Manjša količina vitergina je bila že v začetku aprila poslana Rdečemu križu Nigra za Tuarege v taborišču Lazaret pri Niameyu.
Skupna vrednost do sedaj zbranega denarja in materiala je ocenjena na več kot 420.000,00 dinarjev.
Ogromne potrebe na ogroženih predelih pa opozarjajo, da vsa pomoč, ki je zbrana v svetu, do sedaj še vedno ne zadošča. Zato Rdeči križ Slovenije ponovno poziva vse, ki še niso dali svojega prispevka, naj se akciji priključijo, darovalcem, ki so to že storili, pa izreka javno zahvalo.
Denar nakažite na žiro račun št. 50103-678-51579 (za pomoč Afriki).
REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
Obvestilo
Absolventke učiteljišča, letnik 1953/54, razred b, vabimo po 20 letih na srečanje, ki bo 15. junija 1974 v Ljubljani.
Udeležbo sporočite do 30. maja 1974 na naslov: Nosan-Maležič Francka, Gorenjska cesta 37, 61310 Ribnica, ali na telefon št. 061 87-057. Osebno boste obveščene o času in zbirnem mestu srečanja.
Srečanje v Škofji Loki
25-letnica mature
Maturantke, maturanti IV. a, b, c letnika, ki smo končali učiteljišče v Ljubljanf v šolskem letu 1948/49, se bomo zbrali v hotelu TRANSTURIST v Škofji Loki v soboto, dne 15. junija 1974 od 15. ure dalje. Obveščajte sošolce!
Informacije in prijave: JELOVŠEK Ciril, Podlubnik 20, Škofja Loka, telefon 61-370 pop. ali 61465 dopoldne.
OSNOVNA ŠOLA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA, Matjaževa 4
razpisuje delovna mesta:
—	učitelja biologije in kemije, PRU ali P
—	učitelja tehničnega pouka, PRU ali P
—	učitelja telesne vzgoje (moški), PRU ali P Nastop službe je 1. septembra 1974.
Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja'15 dni po objavi.
kinematografi prikazujejo
LET MRTVE PTICE je najnovejši slovenski film. Režiral ga je Živojin Pavlovič, scenarij pa je napisal Branko Šoemen. Prekmurska s svojo večno potrebo po zdomstvu — iskanju kruha drugod - s panonsko pokrajino, ki sama po sebi vpije po delovni sili, je hvaležna tema za sodobno družbeno dramo. Scenaristu in režiserju se je posrečilo prinesti v film tisto poetičnost ozračja in tragičnost usod, ki ju poznamo že iz književnosti. Film verjetno ni najboljši med onimi, ki jih je ustvaril Pavlovič, odkriva pa nam režiserja v nekoliko spremenjeni, mogoče bolj umirjeni podobi, čeprav je še vedno raziskovalec tragičnega v človekovem življenju. Vendar pa lahko scenariju zamerimo, da izzveni to „tra-gično“ ob koncu filma bolj v prazno, kot pa bi bilo treba. Motivacija konfliktnih situacij, ki jih povzročajo predvsem ženske, je prešibka, da bi prenesla težo, ki Hm je po dramaturški zgradbi filma določena. Nepričakovani strel je premalo utemeljen, zato tudi smrt izzveni v
iidgi^uu pusiauc mauj
tragično. - mb
ANA MED VOLKOVI je film, ki je izredno bogat simbolov, kakršne poznata španska likovna in filmska umetnost-Režiser Carlos Saura, ki je verjetno eden najboljših španskih režiserjev, je s svojo simboliko, ki spominja na Bunuela, razkrival ob razčlembi medsebojnih odnosov neke družine špafl' sko družbo. V njej oblast orne* juje človekovo svobodo in ga silr, da svoje življenje še vnaprej oblikuje v mejah, ki jih dovoljuje španska cenzura. Zanjo pa so religija, spolnost in politika prepovedana področja. V Sauri' nem filmskem izrazu je zajetf tradicija španskega slikarstva, k> izredno ekspresivno prikazuje razmere in ideje. Film priporočamo za pogovor v višjih razredih srednjih šol. — mb
ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VlDlŠ je film Roberta But; lerja. Namenjen je doraščajoč* mladini, ki naj bi se zabavala oh fantastičnem izumu srednje' šolca. Marsikdo se bo pri gled^' nju filma sicer smejal, vendar ni žlahten hunjpr. Ves film )* zgrajen na preveč obrabljenih prijemih situacijske komik®' Izrazna sredstva niso domiseln®' Film ne daje ničesar, razeh smeha v prazno. — mb
PUSTOLOVCA V ZRAKl' je zanimiv italijanski pustolo'j ski film, Id obeta v začetku bo*j malo, nato pa simpatičn obravnava nesmisel, ki ga por®r pohlep. Film se odlikuje V drobri igri in zanimivi režiji-mb