M
CVETJE
z vertov sv. Frančiška.
&
m-
W


XXV. Maj.
V Bariči, 1908.
Z. zvezek.
K petdesetletnici lurške božje poti.
P. A. G. O 1	'r-
Naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus je povedal mej drugimi tudi to-le znano priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zernu, ketero je človek vzel, in na svojo njivo usejal. To je sicer najmanjše izmej vseh semen; kedar pa zraste, je veče, kaker vsa zelišča in je drevo, tako da ptice spod neba pridejo in prebivajo na njegovih vejah" (Matevž 13, 31, 32.). To goršično seme pomeni po razlaganju sv. pisma čudovito razširjenje sv. katoliške cerkve, ki je v začetku majhina bila, ali v kratkem času se razprostranila po vsem tedaj znanem svetu in sedaj so nje udje v vseh petih delih sveta.
Kar se more terditi o rasti in razširjenju sv. katoliške cerkve od njenega začetka do sedanjega časa, to se lahko reče tudi vsaj o nekete-iih posameznih dogodkih, ki so se v njej zveršili in močno vplivali na razvijanje njenega zunanjega in notranjega ali duhovnega življenja. K tem dogodkom se more Pač tudi po pravici prištevati, kar se je godilo blizu malega ‘niesta Lurd na južnem Francoskem pred zdaj 50 leti.
Več ali manj je vsem našim bravcem znano, da je poprej; malo znano mesto Lurd slavno in imenitno postalo po vsem katoliškem svetu po čudovitih prikaznih, ki so se tam zveršile. Zunaj imenovanega mesta se je namreč v 4. letu po razgla-šenju brezmadežnega Spočetja preblažene Device Marije kot verske resnice, t. j. leta 1858, Mati božja 18 krat osebno prikazala. Perva prikazen je bila 11. februarja tistega leta in bo torej prihodnji 11. dan letošnjega mesca februarja ravno 50 let od od tistega blaženega dne. Resničnost teh prikazni je že dalje časa po skerbnem in previdnem preiskovanju od cerkvenih oblasti poterjena. Papež Leon XIII. slavnega spomina so v hvaležen spomin tako veselega dogodka za imenovani dan vsakega leta dovolili bogoslužno opravilo ali dnevne ure za brevir in posebno sv. mašo krajem in redovom, ki so zato prosili; 13. novembra lanskega leta pa so sedanji papež Pij X., po svoji ljubezni in udanosti do božje Matere in da bi željam mnogih škofov vstregli, ravno tisti praznik na vso cerkev razširili..
Spomin svojih prikazni je zapustila Mati božja v studencu, ki je začel ob neki priliki izvirati iz tal. Voda tega studenca •toMtaaiN* ima čudodelno moč. Veliko število bolnikov v Lurdu in po drugih krajih sveta je ozdravelo po nji. — Brezmadežna Devica Marija je naročila tudi, naj ji postavijo v Lurdu kapelico v spomin njenih prikazni. To se je zgodilo. Nad votlino, v keteri se je prikazovala Marija, stoji dandenes ne majhina kapelica, temuč krasna cerkev, ki je bila slovesno posvečena dne 2. julija leta 1876. Pričujočih je bilo 35 škofov, nad 3000' duhovnikov in nad stotisoč drugih vernikov. Slavni Marijin papež Pij IX. so podelili tej veličastni cerkvi naslov manjše bazilike in dali tam podobo božje Matere po svojem zastopniku na Francoskem na slovesen način kronati.
Lurd je postal in je dandenes najimenitniša, da, svetovna Marijina božja pot. Pač se sme terditi, da ga je že na milijone romarjev obiskalo iz celega sveta in ga obiskuje leto za letom. Lurd je postal upanje najnesrečniših zemeljskih otrok, bolnih namreč ali na duši ali na telesu. Neizmerno je število grešnikov, keterim je Lurd zopet odperl dušne oči, da so spoznali svoj pogubni stan in se vernih na pot zveličanja. Al! silno veliko jih je dobilo na čudovit način tudi telesno ozdravljenje po sami rabi lurške vode. Z letom 1858 se je začela v kato»-liški cerkvi nova doba čudežev, kaker bi se bili povernili tisti
srečni časi, ko je Marijin Sin resničnost svojih naukov z nešte-■vilnimi čudeži spričeval. Lurd je postal središče blagonosnega Marijinega delovanja v prid ubogemu človeškemu rodu. Od tistega časa, ko se je v Lurdu prikazala brezmadežna Devica, se je takorekoč podvojila Marijina ljubezen do Adamovih otrok.
In ta pomnožena in vedno rastoča ljubezen presvete Device do zemeljskih otrok ni ostala brez sadu, našla je odmev v sercih njenih dobrih otrok, ker tudi med njimi raste in se množi češčenje in ljubezen do Marije od dne do dne. V mnogih, da v prav mnogih hišah se najdejo podobe lurške Matere božje, v mnogih cerkvah se nahajajo lurški altarji ali vsaj kipi lurške Dobrotnice. Ob cestah in potih so se postavile na mnogih krajih lurške kapelice, da, na čast in v hvaležen spomin Marijinih prikazni v Lurdu so se že tudi cerkve pozidale. — Petdesetletnice ali stoletnice imenitnih dogodkov se dandanašnji rade obhajajo. Če to o posvetnih dogodkih velja, toliko bolj so take slovesnosti opravičene v spomin imenitnih dogodkov cerkvene zgodovine, zlasti dogodkov, ki se posebno tičejo notranjega ali duhovnega življenja sv. cerkve. Prav in primerno je torej, da se petdesetletnica Marijinih prikazni v Lurdu slovesno obhaja po vsem katoliškem svetu. Tudi slovenski narod, ki je že od nekedaj vdan češčenju brezmadežne Device Marije, ne sme zaostati za drugimi narodi katoliške cerkve, tudi mi obhajajmo imenovano petdesetletnico.
Vprašanje pa je, kako naj jo obhajamo, kaj naj storijo posebno udje 3. reda sv. o. Frančiške v ta namen? Priporoča se vsem vernim katoliškim kristijanom, posebno udom 3. reda sv. o. Frančiška to-le:
1)	Na dan 11. februarja pri najsvetejši daritvi sv. maše s pobožnostjo pričujočim biti. Kjer je pa samo ena in ne morejo vsi od doma, naj se to stori pa dan poprej ali dan pozneje, ^li keteri koli drugi dan imenovanega mesca. Kjer je morebiti slovesna sv. maša na dan 11. februarja, bo seveda boljše in bolj primerno, te se vdeležiti.
2)	Gotovo bo po namenu sv. Očeta, papeža Pija X., ki so Praznik prikazni brezmadežne Device v Lurdu za vso cerkev Predpisali, ako verni obojega spola, zlasti pa udje 3. reda sv.
Frančiška na imenovani dan 11. februarja, ali pa keteri drugi ‘lan tega mesca, zakrament sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa Vredno prejmejo. Pri tej priložnosti naj molijo tudi pred podobo
križanega Jezusa po papeževem namenu za potrebe sv. cerkve,, posebno v tisti deržavi, v keteri se je Marija tako ljubeznivo' razodela svetu, kjer je pa dandanašnji sv. katoliška cerkev najbolj stiskana in preganjana.
3)	Naj se tisti dan in večkrat v tem letu z veselim in hvaležnim sercem spomnijo imenovanih prikazni Matere božje in vseh drugih neštevilnih milosti in dobrot, ketere je Ona tam v čeznaravnem in naravnem oziru v najobilniši meri podelila, za ketere naj Bogu in njegovi najsvetejši, deviški Materi prav pri-serčno dolžno zahvalo izrečejo.
4)	Komur čas, zdravje in druge okoliščine dopuščajo, naj se vdeleži skupnega slovenskega romanja v Lurd, ketero namer-java prirediti romarski odbor v Ljubljani 11. maja tega leta. Vsa pisma, ki se tičejo romanja, naj se pišejo pod naslovom: Upravništvo „Slovenca“ v Ljubljani. Oglasiti se je treba do zadnjega sušca.
OPOMBA.
Kot primerna pobožnost v spomin na prikazni Matere božje v Lurdu se v zasebno ali privatno rabo lahko priporočajo tudi Litanije lurške Matere božje s pridjano molitvijo, ki se najdejo v knjigi: Lurška mati božja. Šmarnice in molitvenik. Izdala in ; založila družba sv. Mohorja v Celovca leta 1904.
BI. Viridijana, devica 3. reda.1)
B1‘. Viridijana je bila rojena leta 1182 v Kasteljflorentinu na srednjem Laškem. Njeni stariši so bili sicer plemenite rodovine Attavanti, toda bolj siromašni. Svojo hčer Viridijano so v strahu božjem tako vzgojili, da je že ko deklica pobožno in spokorno živela. Dvanajstletno je vzel njen bogati stric v svojo hišo, da bi njegovi ženi v gospodinjstvu pomagala. In oba sta bila ž njo tako zadovoljna, da je smela miloščinjo deliti, kaker je hotela. Nekega dne je siromakom razdelila velik zaboj fižola; ni pa vedela, da ga je bil stric že prodal. Ko je prišel kupec drugi dan
*) Aureola serafica 1898.
po svoj fižol, se stric nad njo razjezi in tako vpije, da so sosedje hiteli h graščini gledat, kaj bi se bilo moglo zgoditi. Vi-ridijana molči in vso noč moli in prosi Boga pomoči. Zjutraj gre k zaboju in najde notri prodani fižol; pokliče strica in mu mirno reče: „Pridite pogledat, kako vam je Gospod Bog vernil fižol, keterega je prejel po osebah vbozih!" Ta čudež seje hitro raznesel in ljudje so jo še bolj spoštovali in častili. Da bi taki časti vbežala, je šla z romarji na božjo pot v Kompostelo na Špansko h grobu sv. Jakoba aposteljna; potem je romala v Rim, kjer je nekaj let prav spodbudno preživela. Nato se je vernila v mesto Florencijo. Tu je hotela živeti ločena od sveta. Tik cerkve sv. .Antona si je dala napraviti klavžo, ki je bila tri metre dolga in en meter široka. Ko je bila sezidana, je šla Vi-ridijana prihodnjo nedeljo v župno cerkev. Tu je bila pri sv. maši in se solznimi očmi je prejela sv. obhajilo. Nato je storila tri navadne obljube, pokorščine, vboštva in sv. čistosti, pred župnikom, ki je blagoslovil za njo puščavniško obleko, jo preoblekel ter jo izročil nekemu kanoniku. Ta, njen spovednik, je spremil Viridijano, ki je ponižna šla s križem v roki iz cerkve, v klavžo, ketero so hitro zazidali. Se škofovim dovoljenjem je tu zazidana živela v veliki pokori. Po letu je spala na golih tleh, po zimi na sami deski, za zglavje je imela kos lesa. No-' sila je želen pas in spokorno obleko. Živela je ob kruhu, zeliščih in vodi, malokedaj je zavžila nekoliko kuhanega sočivja; druge jedi, ketere so ji prostovoljno nosili, je precej vbogim oddajala. Vsaki dan je premišljevala Kristusovo terpljenje, ketero jo je večkrat do solz genilo. Njena edina družba ste bile dve veliki kači, ki ste jo zelo nadlegovali, zlasti, ker ste hoteli vedno ž njo jesti. Ako jima ni pustila, ste jo z repi tolkle.^ Okoli leta 1222 je prišel sv. Frančišek Serafinski v Florencijo^ obiskal je Viridijano v klavži zaperto. Sprejel jo je v tretji red *n ji dal mnogo lepih naukov, kako naj živi v svoji klavži. 34 let je preživela noter v veliki pokori; Bog jo je poveličal še Pred smertjo s čudeži. Vodo je v vino spremenila, zlomljeno nogo in roko je dečku ozdravila; na slepo deklico je roko položila in precej je spregledala. Te in še druge čudeže je storila s pomočjo božjo. Ko kač ni bilo več v klavžo, je spoznala, da bo kmalu vmerla. Prav pobožno je prejela svete zakramente; nato je kleče molila spokorne psalme in mirno v Gospodu zaspala 13. februarija leta 1242. okoli 60 let stara. Zvonovi SO'
sami oznanjevali njeno sveto smert, ker so zvonili, ne da bi jih kedo vlekel. Zavoljo čudežev, ki so se godili na njeno priprošnjo, sta papeža Klement VII. leta 1533. in Inocencij XII. leta 1694. poterdila njeno češčenje.
Svetniki so bili najboij veseli, keder so obiskali presv. Rešnje Telo in pristopili k sv. obhajilu. Radi so bili tudi pri sveti maši. Pri tihi sv. maši so, razen pri evangeliju, klečali ves čas, kaker predpisuje sveta cerkev. (Rubr. Miss. tit. XVII. n. 2.), Dandanašnji se ta cerkveni predpis zelo pozablja; mnogo jih namreč še pri povzdigovanju ne poklekne. S tem pohujšujejo mladino. Bogoljubni udje tretjega reda, dajajte v tem lep zgled drugim. Pri sv. maši dostojno klečite, pri slovesni vsaj od pred-glasja (sanktusa) do konca sv. obhajila. Ko mašnik pri povzdigovanju poklekne pred presv. rešnjim Telesom in sv. rešnjo Kervijo, tudi vi globoko priklonite glavo; ko mašnik povzdigne in pokaže sveto hostijo in kelih s presv. rešnjo Kervijo, ga po-gledite tudi vi in molite na tiho se sv. Tomažem, aposteljnom: „Moj Gospod, in moj Bog“. (Jan. 20, 28.). Ko potem mašnik zopet poklekne, se tudi vi globoko priklonite. Ako bote tako delali, bote prejeli odpustek 7 let in sedemkrat po 40 dni. jffdor tako dela vsaki dan v l^čdnu, ima še popolni odpustek, eden dan v tjfednu, ako pristopi k sv. obhajilu. (Pij X. 18. maja 1907.)
P. A. F.
Nauk o čednosti čistosti.
P. M. Š.
II.	Poglavje.
Kako je bila čistost na svetu vedno spoštovana.
Preden ogledamo čednost čistosti s kerščanskega stališča, ne bo brez koristi pogledati, kako je bilo devištvo sploh spoštovano na svetu že od nekedaj.
Nič ni pretirano, ako rečemo, da so vsi narodi na svetu deržali najpopolnišo čistost za nekaj prelepega, da, prav nebeškega in čeznaravnega, kar človeka povišuje nad navadne ljudi in Bogu približuje, ter ga naredi pred Bogom pristopečjjfcega
kaker druge. Ta čednost je bila mej vsemi drugimi najbolj spoštovana, in ljudje so ji dajali čast, kaker da je nekaj božjega. Resnično je tudi to, da so splošno pri vsih narodih zahtevali čistost duše in telesa pri duhovnikih za vsaki sveti obred, za vsaki bogoslužni čin. Nekoliko drugače je bilo pri judovskem narodu. Pri njih je vladala misel, da je prava milost za človeka, ako more ovekovečiti svojo hišo; zato je imela ženitev posebno znamenitost. Ali vender so tudi oni priznavali, da je čistost velika krepost, spoštovanja vredna. Ako je res, kar piše Evzebij Cezarejski*), sta se Mojzes in Aron, od kadar se jima je Bog prikazal na gori Sinajski, vzderžala do smerti v popolni čistosti. Sam Mojzes je zapovedal, da se mora tri dni predno Bog da narodu svoje zapovedi, vsak vzderžati v čistosti. (Exod. 19, 15), Duhovnik Abimeleh ni hotel dati svetili, kruhov Davidu in njegovim vojnikom, dokler se ni prepričal o njih čistosti (1. Reg. 21, 4—6). Prerok Joel je svetoval Izraelcem, naj se s čistostjo posvete (2, 16). Ali tudi pri Judih so se nahajali ljudje, moški in ženske, ki so se svojevoljno odrekali ženitvi ter so živeli v popolni čistosti. Taki so bili sveti preroki, o keterih sem govoril v pervem poglavju. Taki so bili tudi „terapeuti“**), keteri se niso bavili z nič drugim, kaker edino z branjem sv. Pisma, s Premišljevanjem tega, kar je v nebesih, in z molitvijo; stanovali so v samostanih, v vsemu so bili slični poznejšim kerščanskim redovnikom in redovnicam. O „terapeutkinjah“ piše Pilon, da so ostajale od detinstva do starosti v deviškem stanu iz ljubezni do Božje Modrosti.
Kako vzvišeno misel o devištvu so imeli Gerki in Rimljani svedočijo nam same njih basni, ki hvalijo in slavijo Atalanto, Darpaliko, Ifigenijo in Ka sandro zavoljo njih devištva. Stari njihovi pisatelji pripovedijo, kako je amazonsko kraljico Ori-z‘jo ves svet občudoval, slavil jo in častil, bolj zato, ker se je d° smerti vzderžala v devištvu, kaker pa zato, ker je modro *n pametno vladala in premagala mnoge sovražnike. Šibile so bile tudi device; in mislilo se je, da imajo proroški duh, zato, ker so ostale device. Pravljica pa pravi, da se je poganski bog APolo zaljubil v Šibilo Kumansko in da se je hotel ž njo za-r°čiti, ali(S£ ona ni dala pregovoriti, temveč ga je prosila, da
*) Demonstratio Evang. L. 1, c. 9.
**) Gorška beseda if-Bganevvijg pomeni služabnika, postrežnika, potem Pa tudi mniha, asceta.
ostane devica še toliko let, koliker bo zernic peska v roko stisnila. Ko je prešlo to število let, se ni mogla več poročiti, ker jo je bila velika starost vso vničila, ostal ji je samo proroški duh. Slavni pesnik Virgilij opisujoč Voljsko kraljico Kamilo, ki je bila prišla na pomoč Rutuljskemu kralju Turnu, veli, da jo je kralj najlepše pohvalil z imenom devica, kar je tudi res bila. — O Pitagoru se pripoveduje, da je imel deviško hčer, k*tera si je pridružila celo versto devic in naučila jih, kako da bodo mogle obvarovati svojo čistost. Sv. Jeronim našteva mnogo primerov iz gerške zgodovine, iz keterih se razvidi, kako so oni cenili krepost čistosti. Navel bom samo dva taka dogodka. Lakedemoni in Mesenjani so bili dolgo časa prijatelji.. Neketjaj je šlo pedeset lakedemonskih deklet na neko *2ž#<!ks9a««wV ^Meso jih hoteli onečastiti, ali one so raje vse i bi izgubile svoje devištvo. Zavoljo tega se začne mej tema dvema deržavama ostra in dolgotrajna vojska, ketera se dokonča s porušenjem mesta Mamercije, kjer se je stvar dogodila. — Kedar je Nikanor porušil Tebe, zaljubil se je v neko sužnje dekle in hotel jo je postaviti za kraljico; ali dekle, ki je više cenila devištvo kaker kraljevsko čast, ga ni hotela nikaker vzeti, in ker se ni mogla drugače oteti, se je sama vsmertila.
Duhovnice Apolonove, Junonine in Dijane Tavriške so bile device. RavnO tako so bile od začetka device tudi duhovnice boginje Dijane v Arkadiiji. Pozneje šele, ko je bil kralj Aristokrat I. oskrunil mlado duhovnico Inijo, so Arkadjani, s kamenjem pobivši za to svojega kralja, odločili, da bo za naprej pri njih omožena žena duhovnica boginje. Tudi duhovnice boginje Cerere v Atenah so bile device; nje je narod izbiral in živele so na deržavne stroške, a morale so vzderžati devištvo do smerti. Veliki duhovnik (hi-erofant) na Gerškem je tudi moral biti neoženjen in vzderžati se v popoini čistosti.
Kaj naj pa rečem o rimskih vestabjkinjah ali duhovnicah boginje Veste, ki so bile od začetka samo štiri in potem jih je bilo šest, in glavna dolžnost jim je bila čuvati sveti ogenj boginje in ji žertve prinašati? Dokler so bile duhovnice in to so morale biti od mladosti, pa dokler bi dosegle svojih trideset let, je bilo treba, da ohranijo svoje devištvo neoskrunjeno; in ako bi bila ketera omadeževala svojo čistost, bi jo bili živo zakopali v zemljo. Zavoljo te Čednosti so jih Rimljani spoštovali
senijo. Mesenjani pegtnric, kaker d
kaker prave svetnice in priznavali so jim take pravice in prednosti, kakeršnih nijvžival nihče drugi. Dovoljeno jim je bilo slo-bodno razpolagati se svojim imetjem tudi v najmlajših letih, brez sodnika in skerbnika, tudi če so imele očeta še živega. Keder so šle vun po ulici, je hodila pred njimi straža, kaker pred konzuli in cesarji. Najviši deržavni dostojanstveniki, celo sami cesarji, so se jim vmeknili, ko so jih srečali in čast jim skazali. Ako je srečala vestal/kinja kakega nesrečnika obsojenega na smert, ter je prosila, da bi mu bilo odpuščeno, se je redkokedaj dogodilo, da bi ne bila vslišana. Ako je ostala ve-staljkinja devica do smerti, so njeno telo imeli za sveto, in kakor tako se je pokopalo v mestu, — kar rimske postave niso dopuščale niti samim cesarjem mertvim.
Še nekaj hočemopomniti o Rimljanih. Devic ni smel nihče vsmertiti ,zavoljo^evnštva\njih—Ako je bil kedaj vzrok ketero poguBiti, jo je oskrunil pred smertjo kervnik ali kedo drugi, samo da ni bila več devica.
V zgodovini gotovo vsih narodov in vsih časov nahajamo device posvečene božanstvu. Stari Gali so imeli druidkinje, ke-terih je en del živel v večnem devištvu. Te so bile oblečene v belo oblačilo in opasane s pasom iz kovine; prerokovale so, kar je imelo biti, in ozdravljale od nekih bolezni. — Znameniti Pisatelji pravijo, da so bile in da se še nahajajo v Kini deviške družbe redovnikov in redovnic. Stanovanja poslednjih so °lepšana z napisi, ki jih je sestavil sam cesar, kaker sin neba; aii cesar ne da takega odlikovanja razen samo tistim, ki so Preživele vsaj štirdeset let v devištvu. Ko je bila najdena Ame-r'ka, so našli take redovnike in redovnice pri Mehikanih in ^eruancih. V Indiji že od najstarodavniših časov duhovniki bu-distovske vere derže popolno čistost in ne smejo imeti žene. drugače je mej Indi brahmanske vere. Vsaki njih duhovnik se mora oženiti, ali kedar je keteri odgojil le enega sinu, mora Se odreči žen* in živeti popolnoma čisto kaker „vanaprastha“ (puščavnik v gori) — ali kaker „bikhu“ (redovnik prosjak).*)
Ako pomislimo da je bil vsem tem narodom — razen Ži-do«»m — pravi Bog „nepoznan“ (Act. 17, 23) kaker je še sedaj
*) Mi ne vtegncmo natančnlše preiskovati, koliko se vsi mnogi podatki tega poglavja opirajo na zanesljive vire; pa če tudi so le pravljice, kaker je vi-eti, vender tudi te dokazujejo, kar hoče pisatelj dokazati, namreč veliko spo-tovanje, ki je prirojeno človeštvu, do čednosti čistosti.	P. St.
Kitajcem, Brahmanom in Budistom, in da niso imeli za greh zadovoliti živinskih nagonov telesa, pa da so pri vsem tem čistost tako spoštovali, moramo reči, da je tukaj perst Božji. Njih prepričanje in priznavanje mora biti plod tistega nauka, ki ga je dobil Adam v zemeljskem raju od svojega Stvarnika, (Eccli: 17, 6), keteri je pervemu očetu ljudskega rodu naložil, da naj podučuje svoje sinove o razodetih mu resnicah in oni naj jih izroče svojim potomkom od kolena do kolena: in njih glas, ki smo ga slišali, je odmev onega pervega Božjega nauka.

«
Življenje blaženega Egidija Asiškega.
P. A. M.
III.	Poglavje.
Romanja blaženega. — Njegovo misijonsko popotovanje v Afriko. —
Vže v pervih časih kerščanstva so verniki radi romali v Palestino in v Rim. Saj človek hrepeni biti tamkaj, kamer ga vleče serce. Kedo bi pa tudi mogel tajiti, da so romarski kraji, kraji milosti? Gotovo je, da božja pot s pobožnim sercem opravljena, poživi vero, užge pobožnost, podeli tolažbo v terpljenju, daje serčnost opustiti grešne navade in pokrepča človeka, da vesel hodi naprej po poti proti nebeški domovini.
Leta 1212 je dobil brat Egidij dovoljenje, iti na božjo pot k sv. Jakobu v Kompostelo na Španjskem. Ker ni imel ničeser, je seveda terpel pomanjkanje. Nekega dne prosi miloščinjo, pa povsod ga odpode. Slednjič pride do nekega skednja, kjer najde nekoliko graha raztresenega. Ta zerna Egidij skerbno pobere, povžije, noč tamkaj prespi in je bil od Boga tako pokrepčan, kaker bi bil najbolj izbrane jedi zavžil. Tako deli Gospod svojim v veliki sili, veliko notranjo tolažbo. Blaženi Egidij je zarad tega tudi raje prebival v samotnih zapuščenih krajih, da je mogel nemoten čuti po noči in moliti.
Enkrat je srečal nekega vbožca. Poln sočutja in usmiljenja je slekel svojo kapuco ter jo dal vbogemu in dvajset dni je
hodil naprej brez kapuce. V Fikarolu, neki vasi na levem bregu reke Po mej Mantovo in Feraro, je neki človek blaženega povabil. Egidij je bil v veliki stiski, zato je povabilo vesel sprejel, ker je upal dobiti kaj miloščinje. Tisti gostoljubni človek mu pa stisne v roke kocke, kaker bi ga hotel povabiti k igri. Blaženi mu mirno in prav ponižno reče: „Gospod naj ti to odpusti11.
Tako je hodil služabnik božji po svetu in mnogi so ga zasmehovali.
Leta 1215 je šel Egidij z dovoljenjem sv. Frančiška v družbi enega tovariša kot romar v Sv. Deželo. Ko je bil prišel v Brindizi in je moral tamkaj nekaj časa čakati na barko, je dobil nekje velik verč ter nosil vodo v mesto in klical: „Kedo kupi vode?“ Za plačilo je sprejemal to, kar je za se in za svojega spremljevavca za hrano potreboval. V Sv. Deželi je z veliko pobožnostjo obiskal grob božjega Zveličarja in druge svete kraje. Tudi v mestu Akon je skušal po svoji navadi, preživeti se z delom svojih rok. Iz bička je spletal koše, nosil je merliče Pri pogrebih in donašal vodo v mesto. „Ako si5 na ta način ni mogel potrebnega živeža pridobiti, je prosil dobre ljudi prav v duhu sv. očeta Frančiška, ki je rekel: Ako ne bomo za delo Plačila prejeli, zatecimo s k mizi Gospodovi in prosimo miloščinje od hiše do hiše". Slednjič se je blaženi Egidij vernil oazaj k sv. Mariji Angeljski.
Pobožno je obiskal še slovečo božjo pot na gori Gargano, kjer se posebno časti sv. arhangelj Mihaclj, in pa Bari, kjer se časti sv. Nikolaj. Pri vsaki priložnosti je Egidij vspodbujal ljudi k ljubezni in strahu božjemu in k pokori za svoje grehe. Na °ekem potovanju je bil zelo vtrujen in lačen. Vsede se tam ob P°tu in zaspi. Ko se je zbudil, je našel ob svoji glavi pol hlebca kruha; serčno zahvali Boga, povžije kruh in pokrepčan je bil. Ako tudi nas kedaj sili naša pobožnost, napraviti kako božjo P°t, ne pozabimo lepega nauka našega blaženega. Nekedo mu ie Pravil, da hoče iti v Rim. Služabnik božji mu pa reče: „Le Pojdi, le pojdi v Rim, pa glej, da boš izvolil pravi denar, sla-^ega pa verzi proč". Blaženi mu je hotel reči, da naj se ne sPotika nad slabimi zgledi, ketere bi vtegnil videti na svetih krajih, temuč naj se spodbuja nad dobrimi, ketere bo našel.
Število bratov se je mej tem močno pomnožilo. V svoji gorečnosti za zveličanje duš je želel serafinski oče, neketere 'zmej njih poslati k Saracenom in drugim nevernikom, da bi
jim oznanjevali pravo vero in ako treba, tudi svoje življenje za sv. vero darovali. Prav pripraven se mu je zdel za ta misijon brat Egidij in ta je tudi sam kazal veliko gorečnost in pripravljenost za to. Ko je blaženi prišel v Tunis, je neki mo-hamedan pričel vpiti: „Neverni ljudje so prišli k nam, ki preklinjajo našega preroka in postavo, ketero smo od njega prejeli. Svetujem vam, da jih z meči posekajmo". Te besede so napravile velik hrup mej Saraceni. Kristjani so se bali za svoje življenje ter so prisilili brate oditi na barko in jim niso dovolili, da bi zopet skupaj prišli z neverniki in jim pridigovali. Drugo jutro so prišli neverniki na barko, da bi brate polovili. Ti so jim vkljub vsem prepovedim serčno oznanjevali sv. vero ter prigovarjali, naj se spreobernejo h Kristusu, zakaj v sv. gorečnosti .niso nič bolj želeli kot vmreti za sv. vero. Ko so pa videli, kako se jim kristjani v velikem strahu vpirajo, so se vernili nazaj k sv. Frančišku.
IV.	Poglavje.
Egidij prijatel dela.
Delo je napor naših telesnih ali dušnih zmožnosti. Vže pred grehom je stvarnik človeka za delo odločil, saj pravi sv. pismo: „Gospod je tedaj vzel človeka, in ga je postavil v vert veselja, da bi ga obdeloval in varoval" 1. Mojz. 2, 15. To delo v raju seveda ni bilo težavno, vtrudljivo in neprijetno, temuč lahko in prijetno. Po grehu je pa tudi delo zadelo prekletstvo. V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, je rekel Bog Adamu. Telesno in duševno delo je zdaj združeno s težavo in terpljenjem.
Pa prišel je Kristus doli iz nebes k nam v to solzno dolino, da bi odvzel prekletstvo, kazen za greh; zato tudi sedaj delo ni prav za prav kazen za tiste, ki so po sv. kerstu postali deležni milosti odrešenja. Težave in truda pri delu pa nas Zveličar ni hotel rešiti, da bi nas s tem ne oropal priložnosti k zatajevanju, k vajam raznih čednosti in pridobitvi mnogo za-služenja. Nam v zgled je Zveličar sam opravljal ročna dela. Tako vidimo, kako sv. vera delo posvečuje. Sv. Pavel je tudi še kot apostelj narodov opravljal službo tkalca. Cerkveni služabniki so si v pervih stoletjih vsaj deloma z delom svojih rok pridobivali za se potrebne reči. Sv. Benedikt predpisuje v
svojem vodilu ročna dela in njegov veliki učenec sv. Bernard je bil srečen, ako je mogel sukati šerp.
Tudi sv. Frančišek je delo visoko cenil. V svojem vodilu za pervi red imenuje on to milost, ako morejo bratje delati, in v svoji oporoki spodbuja brate se svojim lastnim zgledom. ,,Jaz sem delal se svojimi rokami, pravi, in hočem delati; resnično hočem, naj vsi moji bratje delajo spodobna dela".
Te besede je bi. Egidij zvesto spolnjeval. Nobenega dela, tudi najnižjega se ni sramoval, vse je storil rad in z veseljem. Za plačilo se ni dosti zmenil; delo mu je bilo vaja čednosti. Sv. apostelj Pavel opominja k delu za to, da se pomaga tistemu, ki pomanjkanje terpi. Tudi Egidij je zaslužek večinoma mej vboge razdelil.
Kako se je blaženi brat vkvarjal z delom na svojih romarskih popotovanjih, smo vže slišali. V Fabriotu, mestu blizu Ankone, kamer ga je bil sv. Frančišek poslal 1. 1214, je izde-laval pletenice za steklenice, koše in druge enake reči. Se svojim tovarišem je to nosil v mesto in prodajal. Za plačilo pa je le to sprejemal, kar je potreboval za hrano in obleko. Tako pridno je delal, da je mogel še enemu bratu obleko preskerbeti, hotel je pa, da bi ga ta miloščinja mej počitkom ali spanjem Bogu priporočila. Gotovo lep namen! Ko je prebival v Rimu, je hodil v dve uri oddaljen gozd in prinašal nazaj na herbtu hutaro derv. To je potem prodajal, ne za denar, ampak za hrano. Nekega dne je prišel iz gozda, ko ga je srečala neka žena, ki bi bila rada derva kupila. Ker je pa spoznala, da je redovnik, mu je hotela več dati, kot je bila obljubila. Egidij Pa je rekel: „Nočem, da bi me lakomnost premagala" ter ji ni dal nazaj le to, kar mu je hotela dati več, kaker sta se bila Pogodila, temuč dal ji je nazaj še polovico tega, kar je bilo vredno. Temu se je žena zelo čudila in zanaprej blaženega hrata zelo častila.
Ob času vinske tergatve je pomagal služabnik božji v vi-n°gradih, tcrgal je grozdje, ga nosil v hrame in tlačil v tiskalnici.
Nekega dne je srečal na cesti moža, ki se je z nekim drugim pogajal, da bi oklatil orehe. Ta ponudbe ni hotel sprejeti, ker so bila drevesa zelo visoka in je bilo treba precej daleč iz Rima iti do doma gospodarjevega. Zdaj pristopi Egidij ter reče: „Jaz ti rad pomagam". Za plačilo sta se pogodila en 'del orehov. Blaženi gre tedaj z onim možem, napravi znamenje
sv. križa, spleza na visoka drevesa in oklati orehe. Ker je pa za plačilo dobil toliko orehov, da jih ni mogel spraviti v žep, je slekel habit, zvezal rokave in kapuco, natresel vanje orehe, jih nesel domov in razdelil vbogim. Ob času žetve je Egidij skupaj z drugimi vbožci pobiral po polji klasje, ketero so žanjice pustile. Ko mu je hotel nekedo podariti cel snop, ga ni hotel sprejeti, „Jaz nimam skednja, da bi žito spravljal", mu je rekel. Pobrano klasje je pa mej vboge razdelil.
Drugikrat je v nekem samostanu pomagal moko čistiti, vodo donašati in kruh peči ter je zato dobil nekaj hlebov kruha.
Nekega dne je šel k studencu sv. Siksta za redovnike tamkajšnjega samostana po vodo. Ko se je vračal, je hotel nekedo od njega vode. Egidij mu odgovori: „Kako morem dati najprej tebi piti in ostalo redovnikom nesti?" Oni mož je postal zarad tega zelo razburjen in je blaženega gerdo ozmirjal. Služabnik božji je nesel vodo v samostan in bolj žalosten zarad tega, da se je oni človek tako razburil, kaker zarad tega, da mu je storil veliko krivico, je vzel velik verč, ga napolnil pri studencu, nesel v hišo svojega žalivca ter mu rekel: „Pij, brat, in daj piti komer hočeš!" Te besede so onega moža zelo ge-nile in skesan je prosil blaženega, naj mu iz ljubezni do Boga odpusti razžaljive besede. Egidij je to. rad storil; oni mož ga je pa visoko cenil in zelo častil.
Kako lepo se tukaj kaže ljubezen do bližnjega!
Ko je papež Honorij leta 1225 prebival v Rijeti, je hotel kardinalj Tuskulanski imeti blizu sebe blaženega Egidija, čigar svetost mu je bila dobro znana. Silno ga je prosil, naj stanuje pri njemu in ž njim skupaj je. Blaženi je sicer sprejel pri njemu stanovanje, hrano je pa odklonil, ker se je hotel preživiti z delom. Odklonil je pa hrano z besedami psaljmista: „Delo svojih rok boš vžival; blager tebi in dobro ti bode". Ps. 127, 2. Kardinalj ga je na to prosil, naj vender pri njegovi mizi sedi in vživa kruh, ki si ga bo pri njemu zaslužil. S tem je bil Egidij zadovoljen. Vsaki dan je šel na delo, obiral oljike in pomagal pri drugih opravilih. Ko je prišel k mizi, je prinesel seboj kruh, ki si ga je bil zaslužil v potu svojega obraza.
Nekega dne je pa tako hudo deževalo,, da ni mogel iti na delo. To je visokega gospoda zelo veselilo. „Brat Egidij", je dejal, „danes moraš vživati moje jedi". Pa prijatel dela si je znal pomagati. Šel je h kuharju ter mu rekel: „Zakaj imaš tako
vmazano kuhinjo?" „Ker nimam nobenega, da bi jo očedil". Svetnik se na to ponudi za par koščekov kruha kuhinjo pomesti. To je tudi storil. Ko je pa opoldne prinesel k mizi tako zasluženi kruh, se je kardinalj zelo čudil in obžaloval, da se mu ni posrečilo, kar je želel. Tudi drugi dan je še močno deževalo v veliko veselje kardinaljevo; pa tudi zdaj seje blaženi znal izviti. V hiši je našel nekaj vmazanih in zaerjavelih nožev ter se ponudil hišnemu oskerbniku, da hoče te nože za malo kruha vse lepo osnažiti in nabrusiti. Tako si je tudi za ta dan prislužil kruh. Bližal se je sv. postni čas in Egidij je hotel ta čas preživeti v kakem oddaljenim samotnem kraju. Kardinalj se je prav težko ločil od njega in njegovega tovariša. Poln serčnega sočutja je rekel: „Kam hočeta iti? Popotujeta, kaker Ptice, ki nimajo gnezda". Brata sta se poslovila ter prišla do neke samotne, zapuščene cerkvice sv. Lavrencija v peruških gorah blizu vasi Deruta.
Prebivavci tistega kraja takrat še niso poznali manjših bratov in zarad tega tudi niso skerbeli za vboga brata. Bila je Pa ravno tedaj v tistih krajih velika draginja; ob enem je pa zapadel visok sneg, da se niso upali iti v gore.
Ko je blaženi spoznal, da ne more dobiti potrebne hrane ne z delom, ne prosjačenjem, je rekel tovarišu: „Brat, prosiva serčno Boga, naj nama v tej veliki stiski pomaga". In noč in dan sta prosila in Bog ju je vslišal. Nekemu možu tistega kraja, keteri pa ni nič vedel za te dva brata, je prišla ta misel: „Idi k cerkvici sv. Lavrencija, morebiti prebivajo tamkaj neketeri služabniki božji". Šel je in nesel seboj kruha in vina. Ko je videl v kaki stiski sta Egidij in njegov tovariš, se je hitro vernil, pripovedoval ljudem, v kakem pomanjkanju živita dobra brata in jih prosil za nju pomoči. Ljudje so bili ginjeni, in cel Postni čas bratoma ni manjkalo potrebne hrane.
Glasno je hvalil Egidij previdnost božjo ter rekel tovarišu: ”Hrat, doslej sva Boga prosila naj nama pomaga in sva bila Vslišana; zdaj ga pa morava hvaliti in moliti za tiste, ki so nama 'ttiloščinje prinašali". Noč in dan sta nato molila za svoje dobrotnike in vse kerščansko ljudstvo.
Božji blagoslov je spremljal blaženega pri njegovem delu. v Fabrijanu je Egidij obdelaval vert in njegov življenjepisec Pravi: „Gospod je pomnožil sadeže verta, kaker je tudi sicer blagoslovil dela blaženega". Zraven tega verta je delal neki
mož, keteremu je Egidij večkrat ponudil rastlin iz svojega verta,, pa jih oni človek ni maral vzeti. Nekega dne pa, ko blaženega ni bilo na vertu, je skrivaj zlezel v vert in si nabral, kar je želel. Blizu pa je bil neki mož, Donadej po imenu,, Ta je bil nabral majhin kup rastlin, ki ga je svojemu na tleh ležečemu oslu naložil na herbet. Čeravno ta tovor ni imel velike teže, vender žival ni mogla vstati. Prestrašen se mož ozira okrog,, da bi koga dobil, ki bi mu pomagal osla po koncu spraviti. Kar zapazi onega tatu, ki je pa iz strahu pred Egidijem hitro zbežal. V svoji razburjenosti je Donadej tatu hudo ozmirjal, pa pozabil prositi pomoči. Ko se je pa vernil k svojemu oslu, je ta lahko planil po koncu, kaker bi nič ne imel na herbtu. V Četoni je blaženi tudi vertnarska dela opravljal. V vertu so rastle najlepše rastline. Ko je nekega dne opert na palico stal v vertu in molil, pride neki brat in morebiti da bi ga skušal,, prične z velikim nožem te lepe rastline sekati. Ko je Egidij to videl, ga z ostrimi besedami pokrega in iz verta zapodi. Oni je pa rekel: „0 brat Egidij, kje je tvoja poterpežljivost in svetost"? Blaženi globoko vzdihne in ponižno reče: „0, ljubi brat, odpusti mi; ti si me kar nanagloma iznenadil; nisem bil pripravljen, zato nisem mogel prav na se paziti".
Ta zgled nas uči, da se tudi svete duše prenaglijo in napake store. To naj bo v tolažbo in spodbudo za tiste malo-serčne, ki postanejo vsi poterti zarad svojih majhinih pogreškov in vso serčnost zgube. Ako si grešil, obžaluj, ponižaj se kot brat Egidij in hodi serčno naprej po poti čednosti. To je ponižnost, to kaže plemenito, blago serce.
Čeravno je pa bil Egidij tako vnet za delo, vender ni pri tem pozabil besedi Zveličarja: „Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravico", in pa: „Kaj pomaga, ako človek cel svet. pridobi, svojo dušo pa pogubi?" Pervo mu je bilo, Bogu služiti in za svojo dušo skerbeti. K temu najpotrebnišemu delu je enkrat spodbujal z naslednjo pripovedko:
„Nekedo je bil slep in ni imel ne rok ne nog. Tega je en, drugi vprašal: „Ko bi ti kedo zopet dal noge, kaj bi mu ti za to dal?" „Sto funtov". »Kaj, ke bi ti dal roke?" „Vse svoje premoženje". »Kaj pa ke bi ti dal luč oči?" »Služil bi mu celo' svoje življenje".
»Glej, predragi", mu reče blaženi, »Gospod ti je dal noge,.
r°ke, oči, in vse druge telesne in dušne zmožnosti in ti mu nočeš služiti?"
Kako moramo skerbeti za zveličanje svoje duše je enkrat Egidij na ta nenavadni nači^ učil. Neki brat je prosil blaženega, °aj zanj moli, da bi mu Bog razodel, kaj mora storiti, da mu ko dopadel. Drugo jutro reče služabnik božji: »Hočem ti povedati, pa hočem peti". Na to vzame v roke palico, dela ž njo Baker bi imel gosli v rokah, teka sem ter tja po vertu, poje 'n večkrat spregovori: „Eno enemu, eno enemu", in nič druzega. Bratu pa reče: „To stori in boš Bogu dopadel". Oni brat pa ga ni razumel, zato mu Egidij razloži: „Eno dušo moramo popolnoma enemu Bogu posvetiti".
To gorečnost za zveličanje duše in za službo božjo je pokazal bi. Egidij s tem, da je pri vseh svojih opravilih in svojem pridnem delu, tudi pridno molil. Ko je živel v Rimu je kil vsaki dan na vse zgodaj, predno je šel na delo, pri sv. maši. Ba mu je kaj časa ostalo za molitev, se je redkokedaj pogodil Za celodnevno delo. Vsako nedeljo in praznik je pristopil k sv. °khajilu in te dni je bil skoraj ves čas v cerkvi v sv. molitev 'n premišljevanje zatopljen. Tako je brat Egidij spolnjeval lepo °Pominjevanje sv. Frančiška: »Bratje, keterim je Bog zmožnost ^al delati, naj delajo zvesto in pobožno, da odženo lenobo, ki je sovražnica duše, vender tako, da ne odženo duha molitve 'n pobožnosti, keteremu morajo vse druge časne reči služiti". Ravnajmo se tudi mi po besedah: Moli in delaj! Delo naj bo naša pot k časni sreči, bramba zoper lenobo, berzda grešnih nagnjenj, šola čednosti, vir zasluženja in večnega plačila. Mo-Utev naj nam pa sprosi božjega blagoslova, naj nam daje moč, Srčnost, vstrajnost in naj nas obvaruje maloserčnosti.
Cerkvene zapovedi.
p. s. z.
\?vod.
Deset božjih zapovedi, ki smo jih lani razlagali, je dolžan Spolnjevati sleherni človek, ki pride k pameti, ker niso nič dru-^e§a, ko tolmačenje naturne postave. Naturna postava je vsa-
kemu človeku vpisana v serce in zahteva odločno od katoličana in protestanta, od krivoverca in nevernika, da po nji živi. Ako jo prestopi, se oglasi vest in mu očita, da ni prav storil.
Mi pa nismo samo ljudje, ampak smo tudi kristijani in sicer katoliški kristijani in ko taki otroci sv. matere katoliške cerkve. Zato smo dolžni izpolnjevati verh božjih tudi cerkvene zapovedi. Kaker kaže otrok ljubezen do matere s tem, da jo sluša v vseh rečeh, tako razodeva kristijan ljubezen do matere cerkve z izpolnjevanjem njenih zapovedi. Dober katoliški kristijan boš le tedaj, če boš natančno izpolnjeval cerkvene zapovedi. Ti si otrok sv. cerkve in ona je tvoja mati. Ne sramuj se svoje matere!
Mnogi, ki hočejo še vedno veljati za dobre ktistijane, izpolnjujejo vsaj deloma božje zapovedi, pa prezirajo cerkvene, posebno velikonočno in nedeljsko dolžnost in sv. post. Proti takim je treba posebno povdarjati, da ima cerkev oblast zapovedi dajati, mi pa dolžnost jih izpolnjevati ravno tako kaker božje zapovedi.
Dokler je Jezus na zemlji živel ko Bog in človek, je bil on sam najvišja oblast in postavodajavec. On sam je učil apo-steljne in učence, razlagal jim sv. pismo in dajal razne ukaze. Ko je pa dopolnil delo odrešenja in imel oditi nazaj v nebesa, je to svojo najvišjo oblast iztočil aposteljnom, ko jim je rekel: Resnično vam povem, karkoli boste zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in karkoli boste razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.1) Isto oblast vezati in razvezovati, t. j. učiti, dajati postave, soditi, je dal že poprej še posebej svojemu namestniku na zemlji, sv. Petru, z besedami: „Ti si Peter (skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev .... In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zvezal na zemlji) bo zvezano tudi v nebesih."2) Odhajajoč v nebesa, je še naročil: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdite in učite vse narode . . . Učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal, In glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta."3) Jezus je torej izročil svojo postavodajalno oblast sv-Petru in ž njim v edinosti živečim in združenim aposteljnom-In oni so to od Boga jim izročeno oblast tudi izverševali.
Že mej pervimi kristijani za časa aposteljnov je v Antiohiji nastalo vprašanje glede obrezovanja, ali se morajo pogani) ~ 'UMI" 18. 18.	2) m. 16. 18, 19.	*) Mat. 28, 18-20.
Preden stopijo v kerščansko cerkev, obrezati dati prej ali ne. Kaj so storili? Poslali so v Jeruzalem Pavla in Barnaba vprašat aposteljne. Ti so se posvetovali in na to je vstal sv. Peter, ko najvišji postavodajavec ter je odločil, da zapoved obrezovanja Poganov ne veže in naročil poslancema, naj povesta ta sklep: »Zakaj dopadlo je sv. Duhu in nam nobenega bremena več vam ne nakladati, kaker te-le potrebne reči....“') Kako jasno se tedaj sv. Peter zaveda, da ima oblast v imenu sv. Duha: „Do-Padlo je sv. Duhu in nam“!
Aposteljni so to svojo oblast izročili svojim naslednikom. Tako jo je, kaker sporoča sv. Pismo,-) sv. Pavelj dal Timoteju, Ta zopet drugim: „Kar si slišal od mene po mnogih pričah, to izroči zvestim ljudem, keteri bodo tudi pripravni druge učiti.“
Jezus pa aposteljnom in njihovim naslednikom ni samo °blasti dal, ampak je hotel, da naj jo tudi izveršujejo. Rekel jim je: „Kaker je oče mene poslal, tako tudi jaz vas pošljem.1*3) Oče je poslal Sinu, Sin aposteljne, aposteljni svoje naslednike, Vs* so pa poslani od Boga. Zato je rekel Jezus: „Kedor vas siuša, mene sluša, kedor vas zaničuje, mene zaničuje, kedor pa zaničuje mene, zaničuje njega, ki me je poslal.**4) Jezus je s tako oblastjo poslal aposteljne in njihove naslednike na evangelijsko delo in jim pri tem zagotovil božjo pomoč: „Tolažnik sv. Ouh pa, keterega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo učil vse, in vas bo opomnil vsega, karkoli sem vam govoril.**5)
Nespametno je zaničljivo govorjenje tistih, ki ne morejo UlT*eti, zakaj naj bi bil papež nezmotljiv. Tega je največ kriva aevednost, pri nekcterih pa tudi hudobija. Naša vera uči, da je PaPež nezmotljiv le, kedar odločuje ko verhovni poglavar cerkve v verskih resnicah in dolžnostih kerščanskega življenja in sicer ker ga v tem vocji sv Duh sam. Kedo bi se mogel po pravici sPotikati nad tem naukom? Le hudobija in nespamet. Jezus je zat« nad takimi izrekel svojo sodbo z besedami: „Kedor cerkve ne sluša, naj ti bo ko nevernik in očitni grešnik.**5) Če bi cer-^ev in njeni vidni poglavar in ž njim združeni škofje ne imeli Pravice in oblasti zapovedovati, kaj imamo verovati in kako krščansko živeti, ali če bi se v teh stvareh mogli zmotiti, ali ^ bil Jezus mogel zahtevati tako pokorščine do sv. cerkve? sv. Pavel ne bi bil zapisal: „Kedor se oblasti vstavlja, se
‘) Dj. ap. pogl. 15.	*) Jan. 20. 21.	k) Jan. 14. 26.
8) 11. Tira. 2. 2.	‘) Jan. 10. 16.	6) Mat. 18. 17..
vstavlja božji naredbi. In tisti, ki se vpirajo, si nakopavajo po-gubljenje.1'1) Zato se po pravici pravi: „Kedor nima cerkve za mater, ne more imeti Boga za očeta.“
Vse to velja najprej za posamezne osebe. Ali cerkvene zapovedi vežejo tudi celo deržavo in njene poglavarje ravno tako, kaker podložne deržavljane. Cerkev je bila davno poprej, kaker keterakoli današnjih deržav. Cerkev je samostojna neodvisna družba, ketere nihče nima pravice omejevati v tem, kar spada pod njeno oblast. Cerkev je prejela od Boga dolžnost učiti narode in določevati verske resnice, zavračati nasprotnike in vladati in voditi vernike. Ona ima oblast učiti ker-ščanski nauk mladino v šoli in odrasle v cerkvi ter določevati učitelje verskih resnic. Pod njeno oblast spadajo sv. zakramenti, tudi zakrament sv. zakona. Tudi v tem ima določevati cerkev in ne judovski časnikarji in brezbožni poslanci. Cerkev ima oblast dajati postave v vsem, kar se tiče cerkvenega in verskega življenja in posvetna oblast je nima ‘ovirati. Sv. cerkev ima tudi pravico soditi svoje ude in kazni določevati za prestopke proti njenim postavam itd.
Dandenes se pogosto sliši očitanje, da se duhovniki katoliške cerkve preveč mešajo v politiko. Ako je taka tožba opra-čena, naj se naznani cerkveni oblasti, ki gotovo ne bo terpela, da bi keteri cerkveni služabnik komu delal krivico. Ali prej naj dobro premislijo, ne spada li to ali ono pod cerkveno oblast, tako da duhovnik le brani, kar ima dolžnost braniti. Če hočejo neketeri odpraviti kerščanski nauk iz šole, če namerjajo sv. zakonu vzeti njegovo svetost, če skušajo sv. vero izervati z brezbožnimi postavami iz sere vernih kristijanov, če blatijo sv-čistost, če zaničujejo in zasmehujejo pobožno življenje, molitev, procesije, bratovščine, tretji red in vse, kar je sveto in božje, ali naj v takih slučajih, ki se v našem času ponavljajo dan za dnevom, duhovnik le molči? Njegova dolžnost je učiti, opominjati, svariti, pa seveda ze vso poterpežljivostjo in znanostjo. Sploh pa eden ali dva duhovnika, ki se zdita komu slaba, še nista sv. Cerkev. Če greši oseba, ni to greh sv. cerkve, ampak osebe, ki bo Bogu enkrat odgovor dajala, in pervi, ki take napake obsoja, je gotovo sv. cerkev sama. Pogreški oseb te tedaj še ne oprostijo od cerkvenih zapovedi, ampak te morajo ravno
') Rim. 13. 2.

nasprotno nagibati, da jih^še bolj natanko izpolnjuješ, ko vidiš, jih drugi prestopajo.
Jezus je sv. cerkev vstanovil, da nas zveliča; zato ji je izročil tudi oblast določevati pomočke zveličanja in dajati zapovedi, s keterih pomočjo bomo laglje v nebesa prišli. Zato je sv- cerkev v vseh stoletjih od začetka do današnjega dne po svojem poglavarju papežu za vesoljni svet, ali za posamezne kraje, in po Škotih, naslednikih aposteljnov, za dotične škofije, Jajala razne zapovedi, da se, izpolnjevaje jih, lažje zveličamo, ^a vseh cerkvenih zborih za vesoljni kerščanski svet, od per-' ega v Niceji do zadnjega v Vatikanu, je zapovedovala cerkev t- J’ sv. oče papež se škofi, kar je bilo času primerno. Ravno tako so škofje za svoje vernike, oziraje se na potrebe svojega kraja ukazavali tisto, kar so spoznali, da bo njih duhovnim °včicam v zveličanje. In cerkev se je ozirala pri svojih posta-'a!l tudi prav posebno na duhovnike. Ko je spoznala za potrebno in primerno, jim je prepovedala zakon in zapovedala neomadeževano čisto življenje. Dala je razne zapovedi glede °t>leke in noše, strogo jim naložila duhovne molitve itd.
V pervih časih so se morali kristijani očitno obtoževati grehov, delati očitno dolgotrajno pokoro; pozneje pa je cerkev z ozirom na človeško slabost to zapoved spremenila in le tiho spoved vkazala; nalagala manjšo in skrivno pokoro, pa zato |e odperla zaklade zasluženja Jezusovega in svetnikov ter prišla človeški slabosti na pomoč z odpustki.
Gotovo se še večina drazih bravcev spominja, kako je cerkev polajšala v naših časih post in posebno zderžanje od niesnih jedi, ker se je pri tem ozirala na različnost časa in Potrebe ljudi. In vam tretjerednikom ni neznano, da so ranjki Sv- oče Leon XIII. sedanjemu času primerno zlajšali vodilo tretjega reda, da bi v njem in ž njim koliker mogoče mnogim ' Ornikom naklonili velike milosti zveličanja.
Kaj vse je sv. cerkev storila za blager vernih in za nji-j °v° večno srečo, to uči zgodovina v vseh stoletjih. Treba je 0 Poznati to skerbno mater in imeti dobro voljo priznati re-soico, pa ne bo nihče mogel tožiti, da je sv. cerkev zastarela ' s voj ih napravah. Vedno se prenavlja, vedno vodi krajem in as°ni primerno ljudstva k blagostanju in zveličanju. In pri 'sem tem vednem prenavljanju je ostala zmirom edina, sveta, 'esoljna in apostoljska, prava cerkev Jezusova, ki uči vedno
in povsod Jezusov nauk, deli tiste zakramente, ki jih je Jezus vstanovil in sama sveta v svojem začetniku, svojih naukih in zakramentih vse ljudi po vesoljnem svetu od apostoljskih časov dalje k svetosti napeljuje. V resnici veljajo o sv. cerkvi besede sv. Janeza: „Videl sem sveto mesto novi Jeruzalem prihajati z neba od Boga, opravljeno kaker nevesta, ki je okrašena svojemu ženinu". Kar sv. Peter po pravici terdi o Jezusu: „Okoli je hodil in dobrote delil", isto smemo reči o sv. cerkvi: okoli hodi, po celem svetu je razširjena, pa povsod dobrote deli. Vedno preganjana brez prestanka blagoslavlja.
Ne glejmo na krivično govorjenje in lažnjivo obrekovanje nasprotnikov, ki so sveto cerkev napadali se silo in mečem že takoj v njenem začetku, cela tri stoletja, ki so jo skušali na to vničiti s krivimi nauki in nesramno lažjo krivoverstva in raz,bojništva, ne ozirajmo se na tiste, ki so služeči strastem povdarjali človeško prostost in se oklenili ošabnega Lutra, ne poslušajmo njih, ki se sklicujejo na moderni napredek in v imenu napačne znanosti cerkev zaničujejo. O vseh teh in enakih veljajo besede sv. pisma: „Lagala je hudoba sama sebi."
Mi smo otroci sv. cerkve, zato jo moramo spoštovati, ljubiti in ji biti pokorni. To naj bo naša čast in naš ponos: oklepati se terdno naukov sv. cerkve in izpolnjevati zvesto njene zapovedi.
Predpisi sv. cerkve so raznoteri, vender pa razločujemo in katekizem našteva pet cerkvenih zapovedi. Te so našim bravcem dobro znane. Pervi dve se ozirate na posvečevanje nedelj in praznikov, tretja vrejuje naše zatajevanje s postom* četerta zahteva vsaj enkrat na leto spoved in velikonočno sv. obhajilo, peta zabranjuje šumne veselice ob svetih časih. V ne-keterih krajih, kaker v Ameriki, na Angleškem in v Italiji prištevajo tem še šesto cerkveno zapoved, ki naklada podporo za cerkev in njene služabnike.
Te cerkvene zapovedi vežejo vse vernike z ravno tisto ostrostjo, kaker božje zapovedi. Kedor se pregreši proti tej alj oni popolnoma prostovoljno in v važni reči, greši smertno.
Če te zapovedi malo bolj natanko pregledamo, se moramo prepričati, da niso skoraj nič druzega, ko bolj natančno določilo* kedaj in kako moramo izpolnjevati božje zapovedi. Tako se vjemate perva in druga cerkvena zapoved s tretjo božjo zapovedjo. Jezus zahteva zatajevanje in berzdanje strasti, sv. cerkev
nalaga način in čas zatajevanja v postu, določa čas pokore, spovedi in sv. obhajila. Sv. cerkev nas se svojimi zapovedmi nc zatira, ampak nas z materino ljubeznijo in skerbjo napeljuje na to, da laglje in bolj natančno izpolnjujemo božje zapovedi. ^ natančnim izpolnjevanjem cerkvenih zapovedi se bomo še le skazali prave kristijane, prave otroke sv. cerkve.
(Dalje prfh.)
Duns Škof — blažen?!
P. H. B.
Vender enkrat! Tako sem vskliknil, ko sem v „Zvončku Sv- Frančiška11 bral, da se ima to kmalu zgoditi. Njemu bo torej dana čast oltarjev, o keterem so se v teku stoletij slišala 'n se še zdaj slišijo tako čudna, nasprotujoča si mnenja? Saj s° bili, ki so ga proglašali za krivoverca. Bili so, ki so ga 'nieli za nekakega samomorca. Slišalo se je tudi, da ga sploh n> bilo, da ni zgodovinska oseba. In $fdo more našteti vse druge Puščice, ki so letele in še lete nanj. Njega hoče sv. cerkev pojaviti na oltar, v češčenje? Da njega, pa ne tacega, kaker ga nam slikajo omenjena kriva mnenja. Kot svetega moža, kaker je v resnici bil; kot moža, kije se svojim, od zgoraj navdihnjenim Ulhom neustrašeno branil nevesto Kristusovo, sv. cerkev, in se k°ril za najlepši biser Matere Božje — njeno brezmadežnost.
Gdo pa je bil ta Duns Škot? Duhovni sin sv. Frančiška, ^den najslavnejših, Kar jih je kedaj krila raševa halja asiškega vbožca. Škoda, da so zgodovinski zapiski o njem tako redki in Pomanjkljivi, kaker o inaloketerem druzem znamenitem možu_ je bil tudi vzrok, da so se večkratni poskusi, priboriti mu Svetniško čast, razbili. Ne smejo se pa razbiti zdaj! Da se to ne zgodi, za to so se dolžni potruditi vsi pravi katoličani; pred ysemi seveda mi, otroci sv. Frančiška. Ne mislim vam pa ob-'rneje opisovati njegovega življenja. Ko se nam želja vresniči, *3° to storilo spretnejše pero. Nekaj pa se mi vender zdi podobno povedati, da bodo bravci vedeli za koga se imajo prav Prav potruditi, da bo povzdignjen na oltar.
Janez Duns Škot je bil rojen najbolj gotovo 1. 1274. Prednost božja ga je poslala v nadomestilo dvugih dveh velikih
mož, sv. Bonaventure in sv. Tomaža Akv., ki sta umerla isto leto, hitro eden za drugim. Odkod je bil? Nerešeno vprašanje! Naš sloveči zgodovinar Vading piše: „Glede domovine (Škotove) se bojujejo Irci, Angleži in Skoti. Tolikega moža slava vzbuja namreč hrepenenje v vsaki deželi, da bi ga imeli za svojega". Eni od teh imajo brez dvojbe prav, keteri, preiskave še niso z gotovostjo dognale. Vading ga prisoja Irski. Niso prazni njegovi dokazi. Ali pomisliti moramo, da je bil on sam od tam in zato je napeljal vodo na svoj mlin. Sam pravi: „Tudi meni ne bo nihče zameril, če ne bom drugim prisodil, kar mnogi pravijo, da je moje." Za nas ta boj nima pomena. Naj bo teh ali teh, naš je bil, to vemo, frančiškan je bil. Zasledujmo njegovo življenje dalje.
Izročilo pravi, da je bil v začetku zelo slabe glave. To ga je bolelo! Nekega dne je klečal na samotnem kraju in se solzami prosil prebl. D. Marijo, naj mu ona izprosi boljši razum-Mejtem je zaspal! Kar se mu prikaže nebeška Kraljica in obljubi mu, za kar je prosil; pa pod tem pogojem, da se bo ob vsaki priliki potegoval za njeno čast. Od takrat je kazal Janez čudovito bistroumnost. Ko je nekoč pasel domačo čredo, sta prišla mimo dva frančiškana. V pogovoru ž njim, sta takoj spoznala njegove izredne dari. Rekla sta torej očetu, naj pusti sinka ž njima, da se bo šolal; v to je oče rad privolil, ker je vedel, da bo otrok v dobrih rokah. Peljala sta ga torej v mesto Oksford na Angleško. Tu je sprejel redovno obleko serafinskega očeta. Tako izročilo!
Gotovo je, da je deloval kot profesor na oksfordski znameniti šoli, ki je po njem le še bolj zaslovela. Trumoma so hiteli ukaželjni mladeniči od vseh strani, poslušat njegova globoka, temeljita predavanja. Modroslovne in bogoslovne vozi® je reševal z isto lehkoto, kaker matematične, fizične in drugih ved. Pri tem pa ni pozabil na Marijo. Začel je boj za njeno najlepšo diko — brezmadežno spočetje. Ni bil pervi, ki je prišel s to mislijo na dan, toda pervi, ki jo je vsestransko znanstveno podperl ter ji dal podlago, na ketero so pozneje drugi zidali.
Ni bilo posebno varno, odločno nastopiti s terditvijo: Marija je bila brez madeža izvirnega greha spočeta. Škot je dobro vedel, da bo zadel na serdit odpor, Zato ni hotel priti v javnost le s terditvijo, ampak tudi z dokazi. Takoj so padli po njenb kot po krivovercu. Vnel se je boj, ki je trajal nad pet sto let;
dokler se ni 8. grudna 1854. zmagoslavno končal na Škotovi strani.
Ko se je vnela ta sveta vojska, je tedanji papež ni hotel zadušiti. Odredil je, naj se določi na parižki bogoslovni visoki ®°li »sorboni“ znanstven razgovor o tem. Škotu je poziv, naj °praviči svojo terditev, dobro došel. Določeni dan se je zbralo Vse polno učenjakov, ki so se bili dobro oborožili z ugovori.
Zopet pravi pobožno izročilo, ki je bilo nekedaj po Parizu splošno znano, nekaj čudežnega o tem razgovoru. Mlademu Škotu je začelo postajati malo težko pri sercu, ko je videl prihajati toliko učenih mož — nasprotnikov. Določeni trenutek je Prišel, treba je bilo nastopiti. Še enkrat poklekne pred Marijino Podobo in vzdihne: Stori me vrednega te slaviti, posvečena De-v*ca! In ona mu pokima. Pokrepčan stopi pred zbrane učenjake, meJ keterimi so bili tudi odposlanci papeževi, ter dokaže, da ne terdi brez vzroka, kar terdi. Komaj je končal, so ga nasprotno misleči kar obsuli z ugovori. Pisavec Pelbart Temešvarski, sporoča, da jih je bilo 200; in ne malo prav zvitih. On jih je mirno poslušal, jih nato z čudovitim spominom v istem redu 'zel pod roke in jih z neko lehkoto in mirnostjo do zadnjega razvozlal. Vse je umolknilo. Ako mu Marija v začetku ni prikimala, bi mu bila lehko na koncu.
Poslanci Rima so izid takoj naznanili papežu, ki je odlikoval zmagavca Škota s častnim naslovom „doctor subtilis" J- bitroumni doktor. Postal je tudi profesor „sorbone“, ki je hila od tedaj glavna terdnjava v boju za Brezmadežno. Sklenila Je vsako leto slovesno obhajati spomin brezmadežnega spočetja. ^'°f naj bi imel veliko sv. mašo, eden profesorjev pa pridigo.
rugi njen sklep je bil, da mora v prihodnje, vsak novi prodor, predno dobi stolico, priseči, da se bo potegoval za to Marijino čast.
Škot ni ostal dolgo v Parizu. Generaljni minister Gundislav, ka je 1. 1308 poslal v Kolin ob Reni. Zgodovinarji vprašujejo Zakaj je moral iz velikega mesta in njegove slavne šole v priboroma neznatno nemško mestece brez kake večje šole. On sam pa n{ Vpraševai( zakaj se je to zgodilo. Bil je se svojimi ^ enci ravno zunaj mesta, ko so mu sporočili, da je prestavljen.
eitludoma hoče oditi. Učenci mu prigovarjajo, naj gre vender P'ej Pozdravit svoje brate. Odgovori jim: „Generaljni minister Prav*> da naj grem v Kolin, ne pa brate pozdravljat!14
V	Kolin je že pred njim prišel glas o njegovi slavi. Kaker zmagovitega vojskovodjo so ga sprejeli. Kaj je ondi delal, ni dognano. Neketeri mislijo, da je bil poslan vstanovit bogoslovno šolo. Drugi pravijo, da so ga izbrali, naj zatere krivoverstvo Begardov in Beginek, ki so hoteli biti svetniki brez pokore in molitve.
Bodisi resnično eno ali drugo, ali oboje, Kolin se ni dolgo ponašal se Škotom. Umeri je istega leta 1308. dne 7. llstopada. Ker so se glede njegove smerti raztrosila v svet razna poročila, eno bolj čudno od druzega, misli Vading, da je preminul nagle smerti, ali po prav kratki bolezni. Pokopali so ga v kolinski frančiškanski cerkvi, kjer še zdaj čaka, dasiravno parkrat preložen, poveličanja na zemlji, ketero v nebesih brez dvojbe že vživa. Njegov nagrobni napis mu daje najboljše spričevalo. Bere se mej drugim:
Cerkve tu tok je zapert, studenec in pot in učitelj
živi pravice in cvet učenja ter skrinja modrosti.
Duh vzdigajoči njegov odkrival je Pisma skrivnosti.
V	nežnih še letih je bil; tedaj se spominjaj Ivana,
Bil je duhovstva vodnik, luč reda, trobenta resnice.
(Prevel F. E. B.)
Da njegov nagrobni napis ne laže, kaker mnogi drugi, se je po smerti pokazalo. Takoj so ga začeli kot svetnika častiti, in mu nadevali imena: častitljivi, blaženi in druga. Na Ogerskem, kaker piše učeni frančiškan Ferkič, so se opravljale celo cerkvene molitve njemu na čast. Odgovor po osmem branju, lekciji, se je glasil: „0 prebistroumni doktor, Janez, ki si bil zvest varih božje porodnice, daj našemu umu svojo učenost, ki ti j« bila iz nebes dana v slavo matere Kristusove1'.
To bi bilo ob kratkem življenje častiljivega Janeza DuflS Škota. Ni bilo dolgo, zato tim bolj bogato. Po pravici smemo reči o njem: „Zgodaj je končal, pa je spolnil veliko let". (Sap' 4, 13.) Ali z Vadingom: „Star je bil, ne po letih, ampak p° zaslugah".
Perva njegova zasluga pa je brez dvojbe ta, ker se je S toliko ljubeznijo in vnetostjo potegoval za čast naše nebeške Matere. Njemu se imamo zahvaliti, da jo moremo in moram0 že mi, s terdno vero, vzvišeno nad zmoto, klicati — BrezmO' dežna! Ako bi previdnost božja ne bila poslala Škota, lehk° rečemo, da bi bila ta verska resnica še denes le pobožna misel-

če si je Bog njega izbral za pcrvoborivca najlepšega bisera Marijinega, mu je moral biti gotovo ljub, drag — svetnik.
Vprašam, nismo li dolžni biti Škotu hvaležni, ker je potešil proglašenje te verske resnice? Gdo bi mogel našteti v^e Prelepe sadove, ki jih je rodilo in jih še rodi ravno češčenje brezmadežne? Ta skrivnost Marijinega življenja se je vernim ^Penda najbolj prikupila. Skoro bi rekel, da ga ni kristjana, ki Se zasluži to ime, da bi se ne imel svoji neomadeževani ne-*’eški Materi za kaj zahvaliti. In gdor je njej dolžan biti hva-*ežen, je to ob enem dolžan Škotu!
Glejte, seme, ki je je on sejal, je po dolgem času dozorelo! pa počiva še vedno skoro pozabljen v Kolinu. Letos je šest sto let, kar je padel na bojišču v čast Brezmadežne. Naravno je> da je ob šeststoletnici na novo oživela misel za njegovo Poveličanje na zemlji. Res, če keterikrat, se mora zdaj to zgo-
Tako pravi cela versta visokih cerkvenih knezev, kardi-naljev, škofov in drugih. Tako pravi nešteta možica njegovih redovnih bratov. Vsi ti so že poslali in še pošiljajo svoje Prošnje v Rim, da se to čim preje zgodi. Kaj pa vi, dragi udje tretjega reda? Ali ne gre za čast tudi vašega brata, sina istega *v' očeta Frančiška, keterega otroci ste vi? Ali ne gre za ast tistega, ki je posvetil vse svoje izredne dari v proslavo n^e’ ki jo vi tako radi častite. Da, tudi vi ste dolžni kaj storiti, Se Škotu da čast oltarja. Ne recite, kaj bomo mi, gdo se bo ?z'ral na naše prošnje! Ne pravim, da jih pošiljajte v Rim; po-uJajte jih v nebesa, k Brezmadežni. Kako sv. obhajilo, devet-nevnico, ali drugo dobro delo darujte v ta namen! Jaz si ne 1Tl°rem misliti, da bi mogla Marija preslišati glasove svojih °tr°k, ki prosijo za poveličanje tistega, ki je njo poveličal. Zato nehajmo prej, dokler ne zagledamo Škota na naših oltarjih, ^ arjenega se svetniškim bleskom; dokler nam ne bo postavno v°ljeno in zapovedano klicati: Blaženi Janez Duns Škot, Pl°si za nas!
in kako berimo.
(P. V. K.)
V svoji lepi knjigi »Poslanec Kristusov4* piše kardinalj 'bbens mej drugim tudi tole: „Če beremo misli velikih in
Kaj
dobrih ljudi, se jim s tem bolj približujemo in jih bolje spoznavamo, kaker če natančno opazujemo njih podobe. Te podob«; 1 so delo tujih rok; njih zapisane misli so pa odtisek njih duha' P®doba s časom obledi, besede pisavčeve pa ostanejo tako svež^i 1 kaker bi bile ravno kar izgovorjene. Homer še živi v svojik 1 spevih, mej tem ko je Troja že pred tisočletji v prah razpadla1 1 še vedno nam govori Cicero po svojih spisih, če tudi rimska 1 kurija, kjer je odmeval njegov glas, v razvalinah leži. Proč je 1 slava mesta Jeruzalema: pa vedno še se vzdigujejo v sladki 1 harmoniji Davidovi psaljmi iz tisoč in tisoč božjih hiš proti 1 nebesam; in milijoni kristijanov zajemajo iz njih navdušenost in veselje, upanje in tolažbo".
Prav ima sloveči kardinalj, ko pravi, da iz njih knjiž bolje spoznamo velike in slavne može kaker pa iz njih podob Kaker si dobri otroci za vedno ohranijo v spominu lepe nauk« svojih starišev, v keterih se zercali njih duh, mej tem ko je podoba le nekaj unanjega, tako nastane tudi dobra knjiga razumu pisavčevem in njegova serčna kri je v njej razlita, zat° mu je knjiga najlepši in najdragoceniši spominik, kaker je zape* že naš Vodnik:
„Ne hčere, ne sina Po meni ne bo —
Dovolj je spomina:
Me pesmi pojo".
Pisavci so pa knjige spisali zato, da se bero. Seveda vsak’ ne more vseh brati. To je zlasti dandanašnji, ko imamo tolik0 knjig, nemogoče, pa tudi nepotrebno. Mej našim priprostib1 ljudstvom jih je še celo prav mnogo, ki le redko lcedaj morej0 kaj brati, imajo pač dosti drugih skerbi in dolžnosti.
Kaj naj se pa vender bere?
Preden na to odgovorimo, vprašajmo rajše: kaj se ne s«1® brati? — Nič slabega, je kratek odgovor na to.
Protestant Hilty pravi: »Prepoved jesti od drevesa spoV nanja dobrega in hudega1) je dušeslovno popolnoma vtemeljefl0' Naša naloga na zemlji je, dobremu duhu stanovanjc dati, I,e vedno mej dobrim in slabim omahovati".2) To pravi, ko g'0' vori o ravno tej zadevi, o keteri mi zdaj govorimo, in tudi °° naravnost zahteva, da se že načeloma ne sme nič slabega brat’’
‘) Primeri: I, Mojz, 2, 17! 2) .Lesen und Reden* von Prof. Dr. C. HiW'
Da smo navedli na tem mestu sodbo vernega protestanta, n* brez vzroka.
Katoličanom se namreč jako rado očita, da so v tem °ziru prenatančni, škrupulozni, da se vsake čerke boje in bi radi videli, da bi se samo mašne bukve prebirale, drugo da je Vse od hudega. To seveda ni resnično, če tudi ne bomo tajili, ta ali oni prečerno vidi. Pretiravanje je pač nekaj, kar se P°vsod pritepe zraven. Pameten človek se nad takimi stvarmi, a*{° le ni prehudo, ne bo spotikal in se bo mirno deržal tega, ar je resnica, ki je tudi v našem vprašanju v zlati sredi.
Cerkev je pred slabimi knjigami vedno svarila, in odkar lzllajajo časopisi, tudi pred temi, kar je slabih mej njimi. Saj ndeks, nad keterim se mnogi tako radi spotikajo, ni nič dru-Zega kakcr nekak zapisnik ali recimo kazalo, ki našteva od Ccrkve prepovedane knjige, zato ker so slabe in nevarne. Ta vbogi indeitS) koliko je že prestal zato, ker stoji neizkušenim Strani!	(Dalje prihodnjič.)
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo rajni udje 111. reda skupščine ‘ganske: Ivana (Frančiška) Sturm iz Fojane; gor iške: Frančišek rj !°jzij) Uršič iz Št. Petra, Jožef (Dominik) Čubej iz Podgore, Ma-!Ja (Magdalena) Bavdaž iz Ročinja, Katarina (Marjeta) Semolič iz j rest°vice, Katarina (Elizabeta) Pavlin iz Ravnice, Ana (Marija) Drašček, P ^'kana; troj iške: Janez Petek od Sv. Andraža v Slov. gor., ^rai'čišek Kurnik od Sv. Ane na Krembergu, Ana Ošlaj iz Bogojine j 3 Ligerskeni, Jera Klemenčič od Sv. Antona v Slov. gor., Urša Plohl a Marija Petek iz Polenšaka, Barbara Čeh od Sv. Urbana p. P., ^arija Dominko iz Čerencovec na Ogerskem, Frančišek Topljak od p ■ Lenarta v Slov. gor., Elizabeta Fras od Sv. Roperta v Slov. gor., ^ahčišek Mlinarič od Sv. Petra pri Radgoni, Ivana Tribul, omož. r(;ravec in Marija Mlinarič od Kdpele, Ana Škerget (ki je bila v III.
, u 21 ]et) 0d Negove, Neža Roter od Sv. Jurija na Šavnici, Marija ^nekar od Sv. Barbare v Slov. gor., Rozalija Mavrič iz Apače, č. g. ČdJ ln ^ramkergar, novomašnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Franic a ^ocuvan, pošflkica, Simon Firbas (40 let zvest tretjerednik, 36 skerben mežnar), Anton Krambergar in Ana Satler od Sv. Bolj fenka,.
v Slov. gor., Gera Berič in Ana Rozman (ki je vedno v Bogu zbrani in vsem dober zgled 30 let v eni hiši služila na veliko zadovoljnost, Bogu pa v III. redu 40 let) od Sv. Benedikta v Slov. gor., Frančišek Jakopec (mož molitve), Liza Močnik, Frančišek Padovnik, Ana Pučko in Terezija Polič (pobožna vdova, ki je noč in dan molila) od Sv^ Trojice v Slov. goricah.
Nadalje se priporočajo v molitev: neki duhovnik v neki dušfl' potrebi in za božjo pomoč pri zverševanju stanovskih dolžnosti; 1. 2' v D. v neki važni dušni zadevi, priporoča tudi svojega g. brata z3 božjo pomoč v težavnem duhovskem stanu; A. K. v T. priporoČ3 svojega pred kratkim vmerlega očeta; bolnica Neža (Eliz.) Rogelj; J' L. v B. za zdravje, srečo in blagoslov božji, priporoča tudi moža, sebe, otroke in vso hišo, da bi v svetem miru in sporazumljenju ži' veli; P. I. za zdravje; 1. L. priporoča neko deklino betežno na nog33 za zdravje na duši in telesu; neka žena iz Nove Štifte za dar po' terpežljivosti v zakonskem stanu; priporoča tudi svojega moža, da ^ vstrajal v dobrem ter se ne dal zapeljati hudobnim jezikom, ki ^ radi izpodkopali zakonski mir; nadalje priporoča tudi svoje otroke, d3 bi rastli v strahu božjem, tudi neka stara oseba, da bi ji Bog ohranil zdravje; M. M. tretjerednica, za pomoč v mnogih bridkosti3 in težavah; neka druga tretjerednica v neki posebni namen; M. F" tretjerednik, za mir v družini.
Zahvala za vslišano molitev.
iz G. 13. l. 1908.
Neki gospod je zahteval po krivici neki znesek denarja od mene’ in ker mu nisem hotela plačati, me je tožil. Fludo sem se prestrašil3’ ko sem prejela krivično sestavljeno tožbo, tem bolj, ker je moj tožni3 najel odvetnika in je sam meščan imenitnega rodu, jaz pa sem vbog3 nepoznana ženska. V tej stiski sem se spomnila sv. Antona ter njen111 na čast začela sč svojimi otroki devetdnevnico. Končali smo rav^ na predvečer sklepne obravnave. Drugi dan sem šla k obravnavi I3 nikogar nisem vprašala, kako in kaj naj govorim; imela sem terdh0 zaupanje, da me Bog po priprošnji sv. Antona reši iz te stiske. ^ češčen bodi v svojem služabniku sv. Antonu in češčeno bodi p^ sveto Serce Jezusovo in brezmadežna mati Marija, Bog je razsvd1 sodnika, da je spoznal krivičnost obtožbe in mene oprostil. Osramoče|1
ie tožnik se svojini odvetnikom zapustil sodno dvorano. Stotisočkrat' hvala Bogu in sv. Antonu! s. M. T. tretjerednica in ud sv. Antona.
Nadalje naznanjajo svojo zahvalo: T. K. na N. v. presv. Sercu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu, in sv. Antonu za velike milosti v dušnih in telesnih potrebah in sv. Apoloniji za zboljšanje zobne borzni; J. Z. v D. za zlajšanje bolezni noge in večkratno pomoč v dušnih in telesnih potrebah; M. F., da se mu je zacelila huda rana, k se je se zaupanjem obernil k presv. Sercu Jezusovemu, k Mariji, Sv- Frančišku in sv. Antonu Padovanskemu; N. P. v T. za rešitev iz Velike nevarnosti in dobljenje neke pravde.
Za kitajski misijon
So poslali nadalje (v Kamnik): Ana Drenove za kit. dečka (Jožef): 30 neka druga oseba za kit. deklico (Neža): 20 K; neimenovane °Sebe iz ljubljanske okolice po: 10, 1,2, 1 K; J. U.: 10 K; k nam: ne>nienovana iz Ternja pri sv. Petru na Krasu: 4 K; Frančiška Fa-^anel iz Gorice: 5 K; neimenovana za dečka, ki naj se kersti Anton ad.: 20 K; Uršula Ruprecht iz Šmihela pri Pliberku: 20 K za dek-,'c°> ki naj se kersti za Uršulo; Fr. Nastran (p. Železniki>: 3 K; ne-'"'cnovana iz Celja: 20 K za misijon in 20 za deklico, ki naj se ersti na ime Marjeta; naravnost P. Baptistu je poslala Katarina ranipuš iz Biljane: 20 K za kit. deklico.
Zahvala našega misijonarja.
Kakor lansko leto, tako se tudi letos naš misijonar s hvalnim sercem obrača na svoje dobrotnike. „Vi in sodelujoči ^doserčni dobrotniki", tako piše, „ste prav za prav resnični ^tajski misijonarji. Mi tukaj, smo le nekaki posredovavci pri 'zVeršitvi skupnih sv. želja in namenov. Vi nam podajate Sredstva za sejanje, gradivo za zidanje, orožje za boj — za ^ sv. misijonski boj. Za vsak napredek pri tem sv. delovanju ^re toraj pred Bogom perva zasluga in plačilo vam, ne nam“. 0 je lepo spričevalo, keterega so dobrotniki lehko veseli. Ne ^°re jim biti žal, za to, kar so v pretečenem letu vergli v mikensko torbico. Tudi dobri Bog je se svojim blagoslovom po-
terdil, kako ljuba mu je njih skerb za te res vboge ovčice Gdo bi si bil mislil, da bo naše priprosto ljudstvo, ki ni bogatft spravilo skupaj 1634 K 68 h v enem letu? To je res častno in vse hvale vredno! — Poročilo o celoletnem delovanju je sijonar obljubil, ko bo količkaj časa dobil. Ob enem prosi, polo očetovske skerbi za svoje verne, naj bi blagi dobrotniki tudi naprej ne stiskali rok, ampak jih, če mogoče, še bolj odperli« ter pridobili novih podpornikov. Potrebe so velike in mnoge.

Rimsko-frančiškanski koledar za lefo 1908.
Mesec februarij.
1.	sobota: bi. Andrej, sp. 1. r. P. O.
2.	nedelja: 4. po razglašenju Gosp. Svečnica. P. O.
3.	pondeljek: bi. Odorik, sp. 1. r.
4.	torek: sv. Jožef Leoniški, kap.
P. O.
5.	sreda: sv. japon. mart. 1. in 3. r. 6 četertek: sv. Agata, dev. mart.
7.	petek: bi. Anton Strcnkonski.
8.	sobota: sv. Janez Matski.
g. nedelja: 5. po razlašenju Gosp. bi. Egidij Marija od sv. Jožefa, sp. 1. r.
10.	pondeljek: sv. Skolastlca, dev.
11.	torek: prikazni M. B. v Lurdu.
12.	sreda: sv. Peter Nolasko, sp.
13.	četertek : sv. vstanovniki reda služabnikov Marijinih.
14.	petek: skrivnosti britke poti n3' šega Gospoda J. Kr.
15.	sobota: sv. Romnald, spoz. 	
16.	nedelja: septuag. 1. predpepe!(1
17.	ponedeljek: sv. Hilarij, šk.
18.	torek: molitev našega Gosp. J.^('
19.	sreda: sv. Konrad, sp. 3. r. P. ^
20.	četertek: sv. Rajmund Penaforts^1
21.	petek: sv. Angela, dev. 3. r. P- ^
22.	sobota: sv. Marjeta Kort. 3- 1 I’. O.
23.	nedelja: seksagezima, 2. pepelnična.
24.	pondeljek: sv. Petra stol v A"1,
25.	torek: sv. Matija, ap.
26.	sreda: bi. Sebastjan, sp. 1. r.
27.	četertek: sv. Ignacij, šk. m.
28.	petek: bi. Janez Triorski, m. (
29.	sobota: bi. Tomaž Korski sp. 1--(
P O. pomeni popolnoma odpustek za vse v cerkvah 3 redov sv. Frančišk3' P. O. ,.	„	„	le za ude 3. reda sv. Fr.
(P. O.) popolni odpustek v kapucinskih cerkvah.