Posamezna Številka 30 vinarjev. ŠlGV. 17. V d, v sredo, dne 22 januarja 1919. Leto XLV1L sb Velja po poŠti: s ca celo leto napre].. K 60-— za en mesec „ ,. „ 5.50 aa Inozemstvo . „ 70 - V Ljubljani na dom £a oelo leto naprej.. K 58-— ca en meseo „ .. K 5-— V upravi prejemu mesečno „ 4-50 ss Sobotna izdaja: === Za oelo leto.....K 10 — sainozemstvo.... _ 15 — Enostolpna petuvista (59 mm široka in 3 mm visoka ali njo prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za dva- in večkrat . „ 45 ,, pri več|lta naročilih nrtmereo popust po dogovoru. Ob sobotah dvofnl tarif. --r- Poslano: ? Enosiolpoa petitvrsia H 1-Izbaja vsa1? dan izvzemšl ponedeljek in dan po praznika ob 5. ari zjmraj. Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nlloi štev. 6/IJI. Rokopisi se na vračajo; nairankirana pisma se ne : sprejemajo. — Urednifikega teielona stev. 50. 55= list za slovenski Upravništvo fe v Kopitarjevi nliol št 6, — Bacon poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrsSe 26.311, bosn.-boro. št. 7563— Upravniikega telefona iit 50. Slabi ra£unar§i. Kakor se uradno poroča, jc ministrski Svet v Belgradu končno veljavno sklenil, da pride v državno veče iz osvobojenih jugoslovanskih pokrajin 188 delegatov. Dosedaj je znašalo število članov državnega veča iz osvobojenih pokrajin le 182, seda; Sc je zvišalo za 6. Izmed teh mandatov dobi Hrvatska in Slavonija z Medmurjem in Reko 62 mest, Istra 4, Dalmacija 12, Črna gora 12, Bačka, Banat in Baranja 24, Bosna in Hercegovina 42. Slovenija dobi 32 mandatov. To ie številka, pri kateri moramo strme objeti. Iz Zagreba so po ministru za kon^ti-tuanto dr. Km mer ju sporočili slovenskim strankam, da dobi Slovenija 3S mandatov in r. ozirom na to število so stranke dogovorno izdelale javnosti že znani ključ za slovensko zastopstvo v državnem veču. Kakor mnoge druge reči jc ministrski svet tudi ta dogovor nenadoma prevrgel. Pa to je formalnost in postranska stvar, ki ji ne pripisujemo važnosti. Čemur pripisujemo važnost, je dejstvo, da se je število slovenskih mandatov znižalo tedaj, ko se jc skupno število posls-ncev zvišalo in zlasti dejstvo, da številka 32, v primeri s številkom mandatov v drugih pokrajinah, nikakor ne odgovarja moči slovenskega prebivalstva. Poglejmo samo malo številke prebivalstva, ki danes dejansko spada v območje Slovenije, ali pa bo moralo spadati k njej po sklepu mirovne konference, in ki našim sodržavljanom izven Slovenije očividno niso znane,, ker bi sicer ne bili sestavili zgor- njega ključa. Kranjska šteje pol milijona; Štajerska po novi meji 600.000; Prekmurje v najslabšem slučaju 100.000 (dasi je v bivši Ogrski v resnici 150.000 S'ovencev); Koroška, zopet v najslabšem slučaju, 100.000; na Goriškem je samo Slovencev 150.000, ne vštevši italijanskih manjšin in Trst z okolico je štel pred vojsko skoro četrt milijona. To znaša 1,700.000 duš — isto število, katerega je .imela Bosna in Hercegovina nekako pred vojsko. In vendar je Bosna in Hercegovina dobila 42 poslanskih mest, medtem ko jib ima Slovenija samo 32. Bosno in, Hercegovino smo vzeli le za primer, ker jc paralela najpčividnejča, a prav tako zanimive dokaze neenakomerne delitve mandatov bi drjbili, če bi s Slovenijo primerjali ostale pokrajine. Naj nam gospodje ne poreko, da je tretjina naše remije zasedena po Italijanih in da ta tretjina nima pravice do zastopstva. Tako naziranje bi za vse slovenske stranke — v tem smo trdno prepričani — bil casus belli. Naj nam tudi ne očitajo, da jc to »slovenski partikularizem«; ko ugovarjamo proti taki razdelitvi mandatov v državno veče, nimamo na umu kakih strankarskih ali plemenskih koristi, marveč le pravico ljudstva v najzapadnejšem delu naše enotne države, da je pr»vtako zastopano v zakonodajalni skupščini kakor njegovi sodržavljani v drugih, srečnejših pokrajinah. Prepričani smo, da ta odločitev ministrskega sveta vendar ne bo k&nčno-veljavna in da se bo popravila, kakor zahteva pravičnost ter blagor celokupne države. Nova grozodilsfiis Tolpe plenijo v Tinjah, Kakor smo izvedeli, so nemške tolpe v Tinjah pri Velikovcu proštijo gosp. Ein-spielerja, ki je k sreči pravočasno pobegnil v Ljubljano, popolnoma oplenili. Odpeljali in odnesli šo vso živino, vso krmo, ves pridelek, vso opravo, tako da jc v prosti ji ostalo samo golo zidovje. Škodo cenijo približno na 100,000 K, V okna so nastavili strojne puške, tako da je pro-štija videti kakor oplcnjen grad. Nemške tolpe so hujskale kmete k tej plenitvi z besedami: »Vsakdo, ki hoče dokazati, da je Nemcem prijazen in da ni izdajalski Slovenec, lahko pomagalv Tako so tudi nomškutarski kmetje odnašali, kar so mogli, ker so se bali zaiiiert; pri nSmških tolpah. Divjamo v Podkloštru. Iz Podkloštre na Koroškem so nam poroča, da koroški nemški komitaši ob svojem vpadu, niso demolirali samo imetja slovenskega posestnika Mihe Keršica, ampak da enako gospodarijo tudi v pod-k!ošj.erskem župilišeu. Župnik dr, Cukala se je pravočasno umaknil boljševiškim nemškim komitašem ter svojim znanim »prijateljem« na Žilici in v Podkloštru, zato so pa raznesli ti ljudje svojo jezo nad župnikovim imetjem in nad njegovo postrežnico. Dne 5. januarja zjutraj so prihrumeli pred župnišče, vlomili vrata, ter aretirali gosp. vojaškega kurata Rudolfa Potočnika, ki jc slučajno nadomeščal podklo-šterskega župnika. Nič mu niso pomagale listine beljaškega vojaškega sveta, ki so mu jamčile prosto gibanje po ozemlju »koroške nemške republike-. Dovolj jc bdo, ker jc g. kurat Slovenec, odvedli so ga! (Ali je že izpuščen, se ne ve!) — Po tem junaškem činu so vdrli nemški komi-taši v župnijsko klet, a ker tam niso našli zaželjenih alkoholnih zakladov, so grozili postrežnici z orožjem, če jim ne pokaže zaloge- alkohola in živil. Preobrnili so celo župnišče, pometali knjige, obleko, spise križem po tleh, lomili v omare, komode pisalne mize. 'tikajoč za živili, ki jih nikdar bilo ni! Drugi dan 6. januarja je prišel pod-klošterski župan Jožef Komposch z dvema komitaškima častnikoma ter zahteval od postrežnicc ključe od štirih sob v žup-nišču. Še isti dan je bila v župnišču cela vojašnica! Tukaj zdaj gospodarijo z župnikovim imetjem nemški komilaši na način, kakor so Sc učili »-ramo ob rami- od svojih hunskih bratov ■ v »rajhu«. Kar ne morejo dati pod zobe, ali pognati po grlu pa prodajajo. Že je določen dan, da se proda na licitaciji sč ohranjeno zupnikovo pohištvo. Če se stvar že ni zgodila! Slovensko ljudstvo se sili z bajoneti, da podpisuje izjave za nemško republike! Takoj prvi dan svojega vpada so začeli kemitaši pobirati podpise! Tako svobodo je prinesla : nemška koroška republika« svojim ; ljubim« koroškim Slovencem! Od take ljubezni bo kmalu koncc vseh koroških Slovcncevl Priporočali bi Narodni vladi, da zbira sedaj, ko se . vračajo koroški begunci domov, vse tozadevno gradivo. Ameriška častnika sta sicer bila mnenja, naj bi se škoda priglasila pri okrajnih glavarstvih, toda to je na Koroškem neizvedljivo. Okrajna glavarstva v Celovcu, Beljaku, Šmohoru itd. bi se našim ljudem le smejala, če bi zahtevali kaj takega; Dolžnost vlade • bo, da sama poskrbi za cenitev škode in jo predloži ameriškemu odposlanstvu ali mirovnemu posvetu. Na vsak način jc treba takoj odločnega nastopa. Naj Narodna vlada, če mogoče, naznani nemški Vladi na Dunaj in v Celovec ta svoj sklep, preden ga izvede. dr. KorokM. »II Mcssaggero« razpravlja dne 16. t. m. o izjavi dr, Korošca napram poročevalcu - Az Esta«, ki mu je dr. Korošec dejal; » Nikdar ne bomo dopustili, da bi skoro pol milijona Hrvatov in Slovencev prišlo pod tuje gospodstvo, Vzhodni del Jadranskega morja je naš; ne tnorcuio dopustiti, da bi hrvaška obal, ali Istra, ali Reka, ali Trst, ali pa Goriška prišle pod tujega gospodarja. Branili se bomo kot levi za zadnjo jugoslovansko vas!« V komentarju navaja Messaggcro« milanski govor Bissolatijn. ki jc izjavil, da so zahteve, glede katerih sc italijanski narod ne more spuščati v nikak razgovor, tudi čc bi s tem riskiral, da ne vstopi v zvezo narodov, Zveza narodov bi bila nepravična in lažnjiva, čc bi hotela začeti s kršenjem pravic italijanske domovine. Trcntin, Gorica, Trst in Istra z Reko so te svete zahteve. Dočim je Bissolati s tem izrekel minimalen italijanski program, ki je že itak izzval neštete proteste, ker se je s tem odrekel čisto italijanskim mestom, kot je Zader, pa predsednik jugoslovanskega kabineta dr. Korošec izjavlja, da ti kraji ne smejo prili nikakor pod 'tujo oblast. Te besede dr, Korošca žalijo ne samo po svoji vsebini, ampak tudi po obliki žrtve in heroizem, ki sta jih doprinesla v treh letih strašne vojske italijanska armada in .ljudstvo, in so najbolj neupravičen poizkus, kršiti zakone pravičnosti. Ponavljamo — nadaljuje »Mcssaggc-ro — da -wno bili naklonjeni k sporazumu med Italijani in Jugoslovani. Toda tak sporazum mora imeti za predpogoj pravično vpošlevanje obojestranskih interesov, Toda izjava dr. Korošca dokazuje, da sovražno mišljenje, glede katerega so dali hrvaški agitatorji v Šibeniku, Splitu in drugih pristaniščih Dalmacije, kjer so celo zabranili našim (italijanskim) ladjam priti prebivalstvu na pomoč, najbolj žalosten dokaz, ni pripisovati samo neod-gevornim faktorjem, ampak ima svoje korenine v vladnih krogih in pa odgovornih činiteljih jugoslovanske vlade.' Nasproti tej mentaliteti mora zavzeti Italija trdno stališče in pripravljena mora biti, da brani z vsemi sredstvi sadove, pri-borjene s toliko, prelitvijo krvi na Krasu in ob Pijavi proti sovražniku, v čigar vrstah so sc do zadnjih dni borili hrvaški elementi, kakor jc to dokazal najbolje članek v >Pučkih novinah« v Zagrebu, Če sc bodo Jugoslovani zavzeli kakor levp za zadnjo ,vas, Italijani s svoje strani tudi niso pripravljeni žrtvovati legitimne sadeže svoje zmage - hrvaškemu imperia-. lizmu«, Hrvatom, ki so vredni dediči avstrijske italofobije. Istra, Reka in oni deli Dalmacijc, kjer se meje po narodnosti krijejo s strategičnimi mejami, nam ne morejo biti vzete iz nikakih poštenih razlogov, toliko manj z grožnjami, ki nam ne delajo strahu, ko smo si v svesti naše dobre pravice in pa narodne solidarnosti, ki je vzdržala mnogo težje poizkušnjc. Tako 7-Messaggero«. K temu bi pripomnili, dn se italijansko časopisje očividno noče nič naučiti. Njihovo razlogovanje bi bilo pravilno, ako bi šlo za italija.nske dežele. Toda Gorica, Trst, Istra in Reka. niso bili nikdar in niso italijanski kraji; kakor smo lo že neštetokrat dokazali s statističnimi podatki. Smešno je govoriti o vhrvaškem imperializmučc Jugoslovani zahtevajo le one dežele, kjer prebivajo kompaktno Jugoslovani, in o -najsvetejših pravicah Italije-, čc zahteva Italija Dalmacijo, kjer jc izmed 650.000 prebivalcev 18.000 Italijanov! Če sc imamo sporazumeti Jugoslovani in Italijani, se mora to res zgoditi na podlagi pravičnosti, to je vpoštevati se morajo vsi momenti, ki govorijo za eno ali drugo stran. Ta pravičnost pa ne obstoja v tem, da priznamo Italiji, šc preden se vsedemo k zeleni mizi, popolne pravice do Gorice, Trsta in Istre, Čc misli Italija tako rešiti naš spor, naj bo prepričana, da sc bodo našli levi, ki bodo branili te kraje. V nedeljo so se na Nemškem vršile molitve za državno skupščino. Po dogodkih v Berlinu, kjer so boljševiški šoarta-kovci vprizorili krvavo revolucijo in povzročili v glavnem mestu Nemčije hude boje, jc cel svet z napetostjo pričakoval, v čegavem taboru stoji nemško ljudstvo. Svetovna javnost je čakala odgovora na vprašanje: Ali demokracija ali anarhija? Bili so resni momenti, danes pa jc položaj jasen. Nemško ljudstvo sc jc izreklo za demokracijo in proti anarhiji. Dve stranki sta pred vsein bili na Nemškem nosilcljici demokratične ideje, glasnici socialnega dela: Krščanski ccn-Irum ter socialna dcmokrncija. In ti dve stranki sta ostali tudi v tem volilnem boju zmagovalki. Zdelo so je — sodeč po dogodkih zadnjih dni, — da bo socialistično misleči pro-letariiat šel za Licbkncchlom, ki jc bil glasnik radikalnega socializma ter je zašel v anarhizem. Volitve so pokazale, da so Špartakovci ena najšibkejših strank v Nemčiji. Značilen je izid volitev v Hamburgu. Tam so večinski socialisti dobili 203.000 špartakpvci 27.000 in krščanski centrum pa 77.000 gl asov. In Hamburg je nemško pristaniško mesto, kjer so tja vedno najbolj vulkanska. Izmed doslej znanih rezultatov imajo večinski socialisti 114, špartakovci pa le 19 mandatov. Socialna demokracija v Nemčiji se je z ogromno večino izrekla proti anarhiji. Je pa tudi treba ugotoviti dejstvo, da je socialna demokracija izmed vseh strank najbolj napredovala in da so meščanske stranke povsod veliko izgubile. Edino krščanska demokracija, organizirana v centru, je obdržala svoje postojanke popolnoma. Posebno velja to za zapadno Nemčijo in Bavarsko. Na Bavarskem je centrum svojo večino ne le obdržal, marveč celo pomnožil. Znamenit je izid v Essenu, enem največjih industrijskih centrov Nemčije, Tu je ccntrum dobil 81.000 glasov, socialisti 59.900, špartakovci pa le 19,200 glasov. Tu se vidi moč organizacije. Podobno je v Diisseldorfu, kjer je centrum dobil 59.600 glasov, socialisti 24.800, špartakovci 36.300. Doslej je izvoljenih 46 poslancev centra. Izvoljeni so vsi vplivnejši voditelji ccntra; kakor n. pr. Erzberger. Da je centrum ravno v Poreoju dobil toliko za-slombo se ima zahvaliti svojemu socialno-organizatoričnemu delu in pa svoji proti-berlinski politiki. Medtem ko centrum in socialna demokracija slavita triumfe, so pa druge stare stranke izginile, razun konservativcev. Nastale so nove: Nemška ljudska stranka se jc ustanovila iz desnega krila narodnih liberalcev, ter iz velike industrije ter 17 onih konservativcev, ki so uganjali vsenemško politiko. Doslej jc dobila 11 mandatov, — Nemška narodna stranka se loči od nemške ljudske le v tem, da mesto velike industrije ima več velikih agrarcev. Dobila je doslej 24 mandatov, — Največ upanja na zmago je imela nova nemška demokratska stranka, obstoječa iz dosedanjih naprednjakov ter levega krila narodnih liberalcev, V kulturnih vprašanjih bo šla s socialisti in imajo v njej židje glavno besedo. Doslej je dobila 53 mandatov. Izmed 433 je doslej izvoljenih — kolikor so znana poročila — 274 poslancev. Ni dvoma, da bo od ostalih centrum dobil še lepo število mandatov, tako da lahko že sedaj rečemo: Ta veliki socialni, preobrat je krščansko demokracijo našel pripravljeno. Volive na Nemškem so merilo za krščanske in socialistične organizacije tudi drugod. Pfigrafiuii države SHS. Zagreb, 20. jan. Mirovna pogajanja so že pričeli in ne bo preteklo veliko mesecev, ko bo mirovna pogodba podpisana, Države bodo dobile svoje določene meje, in normalno živ-Ijepje se bo počasi vračalo v vse panoge državnega gospodarstva. Da pa zamorc država dobro gospodariti, je ueobhodno potrebno, da si napravi proračun, budgcl, za vse državne stroške in dohodke, da vidi sploh pravo gospodarsko stanje države. V proračunu sc vidi gospodarska moč države, in proračun je tudi podlaga za njen kredit v inozemstvu in slednjič je isti tudi velikega pomena za mednaroden političen položaj države. Radi lega bo marsikoga zanimalo, kako je budgetarno stanje dežel, ki so se sedaj združile v državo SHS, ker bomo iz tega vsaj približno videli, kako stoji z našo gospodarsko močjo v novi državi in če bomo mogli imeti poleg politične svobode tudi gospodarsko — ali če bomo prisiljeni v gospodarsko odvisnost močnejših in krepkejših držav, . Predvsem si moramo predočiti, da natančnega stanja nc moremo ugotoviti, ker izmed dežel, ki so sedaj v državi SHS, je imela edina Srbija popoln budget, ki sc nanaša na celo rtjeno ozemlje, na vse državne dolgove, dvor, vojsko, zunania za- stopstva itd., rta kratko: na Vse potrebe samostojne države. Zadnji srbski redni budgct datira iz leta 1912,-to je pred bal-kansko vojno. Za druge dežele smo vzeli v obzir budget iz leta 1913, oziroma iz let 191415. Budgct Ercegbosnc je precej točen in obsega vse stroke uprave in tudi izdatke za vojsko (ercegbosanske čete), a nima formalno izdatkov za dvor, zunanja zastopstva, mornarico, skupno armado itd. Gotovo Erccgbosna ni prinašala za te izdatke ničesar iz svojega budgela,.a Av-stro-Ogrska si jc znala že pomagati z različnimi carinskimi dohodki. Hrvatska in Slavonija sta imeli proračun samo za gotove stroke uprav^, ki so jim Mažari v nagodbi pustili kot avtonomne, T (T so notranje zadeve, uk in bogo-častje. pravosodstvo in narodno gospodarstvo, Skupni izdatki Hrvatske in Slavonije niso posebej zaznamovani, ^ marveč so v ogrskem", oziroma avstroogfskeui skupnem proračunu vsebovani. Radi tega jc. mogoče, samo približno določiti dohodke m izdatke celokupnega državnega gospodarstva- Hrvatske in Slavonije, ••. . Najtežje pa je ugotoviti državnp izdatke in dohodke za one zemlje, ki sodile zastopane v državnem zboru na- Dunaju. Te dežele sp imele samo omejeno deželno avtonomijo in vsled tega so tudi deželni proračuni v okvirju te avtonomije sestavljeni, Vsi drugi stroški in dohodki pa -so vsebovani v skupnem avstrijskem budge-tu, kjer pa niso razdeljeni po. posameznih kronovinah, ampak so ugotovljeni ..zaivšo dežele skupaj. Vsled tega je posebno tu težko določiti natanko, koliko odpad^ na Slovenijo, Istro in. Dalmacijo. Približno visočino državnih izdatkev in prejemkov priobčujemo v naslednjem za vsako deželo posebej. Pri sestavi ^sot odpadajočih na dežele bivše Avstrije smo vzeli za medlo število prebivalstva, ki so prišli v Jugoslavijo. ' ''i Stroški Dohodki .......'— 1 Prebitek } - —rrr-TT Primanjkljaj Srbija......'130.764.712 130,710.712 54.001) j fcril Hrvatska in Slavon ja 74,017.795 74,017.795 V-^ •• Dalmaciia . . . 4 /3,271.378 57,575.114 ■ . i 25,696,264' do (i i-.. Bosna in Hercegovina xi t!0,658.389 110,701:413 43.024 . Istra in Goriško . 4 -100,186.112 JJj 3*7" , ■ 100,375.436 189,324 -v ■ • | Kranjsko .... 62,004.184 . aH '. 53,473.76fr ' .4 ■ - 8,530.418 j f1—■ t : Koroško .... I. . :' '. 12.346.681 12,323.110 . . , , . • . .• ; 23.571 ' .:•'. T i Štajersko .... 31,517.218 JI*; ,'-,,'' r-^ - _^ .L' - 51,522.522 5.304 __ J/ . j- Skupaj . . . r 624,796.469 ■ u 590,729.868.;; 34,066.601 1 dinar — 1 krona. Ako pregledamo skupne številke, vidimo, da operira ta budget s precej velikimi vsotami; seštevši stroške in dohodke, debimo ogromno vsoto nad eno milijardo. Pri takih vsotah nas primanjkljaj od 34 mi- lijonov ne sme. nič prestrašiti. Gotovo se bo po vojni proračun še veliko povečal,, a dosedanje gospodarsko stanje naših dežela nam jamči, da bomo tudi to krizo, prestali in kmalu spravili vse naše gospodarske zadeve v red. Jisg@s§svila med zaveznici. Gledje priprav za mirovno konferenco, fc pisal pariški »Le Temps« z dne 4.-jan. sledeče: Naravno je, da bo morala biti razlika med petimi velesilami, ki so sc skupno udeležile vojne in ostalimi državami. Med državami, ki so bile ž njimi zvezane ali združene, sta bili dve v vojni od vsega početka: B e 1 g i i a in Srbija. Gotovo je, da zaslužita ta dva naroda po trpljenju. ki sta ga prestala, posebne ugodnosti. Belgija je vrhutega intere-sirana pri večini vprašanj, ki jih je rešiti: To so vsi problemi, ki se tičejo Nemčije in pa pri afrikanskih zadevah. Grčija se nahaja kakor Portugalska v skupini narodov, ki so vstopili v vojsko pozneje, a vendar prelivali svojo kri na bojišču. V tem položaju se nahaja tudi Rumunija, dasi je bila njena udeležba prekinjena z mirom, sklenjenim v Bukarešti; položaj je spremenjen v toliko, da je tajna pogodba teta 1916. sklenjena med ententa in Rumunijo, izgubila svojo moč! Zanimivo je pri tem tole: kakor Rumunija tako je tudi Italija stopila v vojno pozneje, in bila še hujše lepena ko Rumunija: Analogno bi morala (udi tajna pogodba med entento. in Italijo zgubiti svojo moč. Na noben natin pa. ni Italija toliko žrtvovala za entento ko Srbija. Da jugoslovanskih zahtev ententa ne bo zapostavljala italijanskim, za to govori naslednji stavek V »Temps.U«: Poljska in Čehoslovaška republika sta priznani od zaveznik^ tako, da ne bo nobenih ovir pripustiti ju na mirovno konferenco. Jugoslavija pa je eno s Srbijo.« • V smislu tozadevnih sklepov se je, kakor smo zvedeli iz zadnjih poročil, določilo Belgiji in Srbiji po tri zastopnike na mirovni konferenci. UfiSson m vpra&sHiieTrsta. London,, 20. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: »Daily MaiU objavlja nastopno vest: Osebe, ki so v stikih z italijansko misijo, so izjavile, da je bil ministrski predsednik Orlando po svojem razgovoru z Wilsonom videti zelo presenečen zaradi stališča velikega državnika. Wilson jc. kratkomalo odklonil priznanje italijanskih zahtev po drugem ozemlju razen po Trstu in po Tridentu. Kakor znano, je zahteval Sonnino važen del Dalmacije in tudi Reko. Orlando bi se bil zadovoljil z Reko, vendar pa Wil-son niti v tej točki ni maral popustiti. Večina prebivalstva dalmatinske obali jc slovanska, ako tudi je v nekaterih mestih, kakor n. pr. v Zadru, italijanska. Tudi ua Reki jc večina italijanska, je rekel Orlando. WiIson pa mu je odvrnil, da je treba v gotovih primerih razen narodnostnih načel imeti tudi gospodarske potrebe pred očmi. Ker mOrejo imeti avstrijska Slovani dohod k moriu v:">io preko Reke, bi bilo krivično, ako bi jim tega onemogočili zaradi nekoliko tisoč Italijanov, ki bivajo v tem mestu. Ako bi; se Italijani branili priznati avstrijskim Slovanom pravico do dohoda k morju, nakopali bi si nove, nespravljive sovražnike in bi s tem spravljali Evropo v nevarnost. Kot prosta luka y rokah Italijanov, je menil Wilson, Reka nikakor ne bi nudila Slovanom zaledja zadostnih jamstev, Italijani Reke tvorijo le majhen jezikovni otočič sredi Slovanov. Ako bi priznali Slovanom le pristanišča damatinske obale, bila bi njihova le po dolgih železniških progah, omogočena trgovina občutno oškodovana. Italijani očitajo WiIsonu, da med vodilnimi načeli mirovne konference ne mara pripustiti onega po strategičnih potrebah. Posest Reke b? Jugoslovanom omogočala obvladanje Adrije. Edino oporišče, ki bi Italijanom ostalo med Trstom in Reko, t. j. Pulj, jih ne bi moglo dovolj ščitili pred mlado mogočno slovansko federacijo. Italijani so mnenja, da se Wilspn. s tem, ker lic priznava načela strategič-potreb, opira rajši na zadostno oboroženo zvezo narodov kot lia najvažnejše jamstvo za njif. :•' •* • "...... • ...... Zagreb, 21.' januarja. Ban Mihalovic je prejel iz Berna naslednjo brzojavko: Wiison jc odgovoril jugoslovanskemu ?ho-du, da je prepričan, da morajo Italijani čimprej izpraznili kraje, v katerih je jugoslovanska večino. Zamenjava ItaGjaftov po Američanih bo predmet natančnega: razpravljanja na mirovni konferenci, Iz Cašfce. .;';' ČEHI DOBE ZGODOVINSKE MEJE- Praga, 20. jan, (Lj. k. u.) Čehoslov. iislv urad poroča: »Pravo Lidu« objavlja razgovor z nekaterimi člani ameriške infor--macijske komisije. Iz razgovor^ je mogoče posneti, kako razumevajo Američani pravico samoodločbe narodov. Oni so sicer pripadniki teorije o samoodločbi narodov, vendar pa ne brezpogojno, ker priznavajo samoodločbo z nekaterimi izjemami. Ame-! ričani stavljajo nastopna vprašanja: Ali jc zagotovljen nemškemu narodu gospodarski obstoj brez Severne Češke? Na to odgovarjajo z: Da! Drugo vprašanje se glasi: Ali jc mogoč obstoj Čehoslovaške republike brez Severne Češke, kjer so Čehi v dolgih letih zbirali plodove naravnega bogastva iz vse dežele? Odgovor na to jc bil odločen: Ne! Za Američane je to zadosten vzrok, da sc izjavljajo za prispojitev Severne Češke k Čehoslovaški republiki in za ohranitev zgodovinskih mej dežele. Tc meje so postale vsled gospodarskih važnosti naravne meje in so samoposehi umevno ludi narodne meje, ako tudi bo šc v naprej obstojalo v Čehoslovaški republiki manj- šinsko nemštvo. Član ameriške komisije je sporočil, da jc predsednik Wilson zvedel o delovanju Čehov v inozemstvu, zlasti tudi o diplomatičnih spletkah osrednjih držav. Iz lega jc razvide?, da so ameriški Čehi s tem, da so čuvali ameriške koristi, delo- { vali tudi proti nemškemu in avstrijskemu imperializmu. Tako so si pridobili njegovo zaupanje. Velik vtis je napravilo na predsednika tudi dejjtvo, da so nameravano Revolucijo z lastnimi gmotnimi sredstvi omogočili. Vaše ubogo; ljudstvo, jc rekel član komisije, je doprineslo največje žrtve, zato so Wilsonove simpatije na Vaši strani. Pollsko. POLOŽAJ V VARiAVT. Varšava, 21. januarja, (Lj. kor, urad,) Poljska brzojavna agentura poroča: Kabinet Paderevski energično nadaljuje svoje delovanje, da zatre razširjevanje boljševizma. Število aretiranih raste od dne du dne. Vlada nc aretira samo splošno znanih boljseviških agitatorjev, marveč je začela nadzirati tudi delovanje sovražnikov družabnega reda. Vsi privatni avtomobili v Varšavi so pod strogo kontrolo. V sobolo zvečer so preiskali več komunističnih klubov in aretirali več oseb. Komunistični list :>Sztamiar Sozialismus«, ki je v svoji sobotni številki proslavljal Lieb-knechia in Rozo Lukscmburgovo in ki je označil umor obeh za krvavo katastrofo, je.bil v soboto na povelje policije ustavljen. Javnost odobrava vse te odredbe. Mesto jc mimo. To dejstvo Je tem zna-menitejše, ker je volilno gibanje zelo živahno in ker imajo vse stranke vsak dan svoje volilne shode. Tri ekstremne slruje, ki &o se združile s imenom »Komunistična strankavio sklenile, .vzdržati sc volitev. Brez dvomu o ;e, da ž o denarna sredstva, s katerimi razpolagajo komunisti, dali ne samo ruski bbljscviki, temveč tudi njihovi nemški prijatelji. Vesli o atentatih na Pa-derevskega so neresnične. Vlada je včeraj zavezniškim državam naznanila, da je prevzela poslovanje. VOLITVE V NEMČIJI. Berlin, 20, jan, (Lj. k, u.) Glasom Dun, kor. urada se uradno naznanja sledeči izid volitev: Socialisti večine 365.564 glasov (5 sedežev); izvoljeni: Scheidemann, Fisciier, Pfannkuch, Schmidt in Heimann; neodvisni socialisti 275.915 glasov (4 sedeži); izvoljeni: Eichorn, Haase, Laukant in Luise Ziclz; nemška demokratična stranka 165.445 glasov (2 sedeža); izvoljena: Nauniann in Hartmann; nemško-nacionalna ljudska stranka 92,374 glasov (1 sedež); izvoljen: Leverrenz; nemška ljudska stranka 54.370 glasov (1 sedež); izvoljen: Kalil;. krščanska ljudska stranka 51.02i dasov ft sedež); izvoljen: Pfeiffer. Vsega skupaj je bilo oddanih 1.002.671 glasov. NARODNA SKUPŠČINA SE SKLIČE V WEIMAR. Berlin, 21. jan. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča vLokalanzeigerNače!a zveze so ta ia ta. rri-stopiti morete zvezi, ali pa tudi nc.« Zastopniki nevtralnih držav so izjavili, da bi se njih pristop k zveri z istimi pogoji kakor Nemčija ne strinjal s častjo njihovih držav. Išasna porodila. DOGOVOR MED DRŽAVAMI BIVŠE AVSTRIJE. Dunaj, 21, jan, (Lj, k. u.) Glasom Dun. kor. urada poročajo listi, da se v kratkem uradno objavi dogovor, ki so ga sklenile narodne države na bivšem- avstrijsko-ogrskem ozemlju, torej Nemška Avstrija, čeho-slovaška država, jugoslovanska država in Poljska, in ki se nanaša na neovirani prevoz blaga, ki ga ena teh držav dobiva iz inozemstva po ozemlju druge teh narodnih držav, Na Ogrsko s« ta dogovor ne nanaša, pričakovati pa je. da si? bo tudi ogrska republika pridružila temu dogovoru, Budimpešta, 21. januarja. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: vAz Est* je glede ogrskih odnošajev do dogovora, sklenjenega med Nemško Avstrijo, Čehoslovaško državp, Jugoslavijo in Poljska ^lede neoviranega prevoza blaga dobil pojasnilo, da ovirajo državnopravni pomisleki sodelovanje Ogrske pri tem dogovori«, Omenjene državo, nameravajo namreč, vdružiti v svojo suvereniteto velike dele ogrskega ozemlja, Ako bi tedaj ogrska ljudska republika sklenila ž njimi pogodbo, kjer bi pripoznala pravico do-tičnih držav, razpolagati z odvzetimi ozemlji, bi se moglo navzlic vsem pridržkom tolmačiti državnopravno pripoznanjo po Ogrih in ustvariti fa.it accotnnH z n mirovno konferenco. ZA SPOJITEV NEMŠKE AVSTRIJE Z ITALIJO. Inomost, 20. jan, (Lj. kor. u.) Glasom Dim. kor. urada poroča upravni odsek tirolske deželne skupščine, da je pred par dnevi -Bozener Zeitung"'- priobčila članek pod naslovom ^ Pismo južnega Tiroica*, kjer se zavzema za spojitev Nemške Avstrije 7. Italijo, Ta članek, ki je bil prepovedan tudi v inozemstvu, je v najširših krogih vzbudil veliko ogorčenje, Krščan-sko-sočialni Allgem. Tiroler Anzeiger«. ugotavlja v članku pod naslovom »Izdajalci na delu :, da je pisal članek »Pismo južnega Tirolca« Ettore Tolomei, ki mu je italijanska vlada poverila propagando za gori omenjeni načrt in ki je vsakemu od štirih bolcanskih listov ponudil po 5000 lir za objavo tega članka. Edinole »Boze-ner Zeitung« je podlegla izkušnjavi in do-bila za to 15.000 lir. Posredovanje entenie v Rusiji potrebno. Pariz, 20. januarja. (Lj, k. u.] Agence Havas poroča: Francoski veleposlanik v Rusiji Noulens je na mirovni konferenci izjavil, da je zavezniška intervencija v Rusiji neobhodno potrebna, da se zatre bolj-ševiški anarhizem. Prispevdlie n sklad S. L. S.! Hrvati In mi. Z ozirom na zadnji govor dr. Korošca pri shodu zaupnikov V. L. S. objavlja »Riječ SHS«, glasilo hrv.-srb. koalicije, v svoji nedeljski številki uvodnik z naslo-vo»: »Neupravičeno razburjenje«. Članek se glasi: »Govor dra. Korošca na skupštini sveslovenskc pučke stranke iziskuje razjaš-njenja sa više strana. Dr Korošec nije danas samo prvak iedne slovenske stranke; on je i potpredsjednik centralno vlade Jugoslavije. U shvačanju glavnih problema današnje naše po-itike on se, dakle, ne može odvajati od osta-og kabineta. A pogotovo ne u pitanjima spoljne politike. Jer inače, ako bi svaki vodja partije u sadašnjoj kqalicionoj vladi imao neku s v o j u politiku, značilo bi, da Jugoslavija — nema nikakve. Dakle, dr. Korošec, dok je u vladi, mora zastupati politiku vlade. Da li se toga držao, kad ie govorio na svojoi partijskoi skupštini? U koliko je bra-nio naš nacionalni program — nesumnjivo jeste. Jer, naravno, i vlada, kao i sav narod, spremna je, da do krajnih granica brani cjelo-kupnost našeg teritorija. Ali dr. Korošec je, u odbrani naše nacionalne stvari, odabrao, čini nam se, posve nezgodnu formu. On je naime izmedju ostaloga reltao i ovo: »Ako nam se ugrabi Gorica i Trst, naši delegati na mirovnoj konferenciii nemaju vlasti da pot-pišu mir, a njihova bi bila dužnost, da se od-mali vrate kuči, i da nam pomažu organizo-vati snažan iredentistički pokret, koji Italiji ne če davati da mirno spava ni danju ni noou.« • Treba, li te riječi shvatiti kao objavu vla-dine nepopustljivosti u pitanju Trsta i Gorice? Ilt kao Koroščevu ličnu polemiku sa na-šom mirovnom delegacijom i Uopče sa vodstvom naše spoljne politike? Naša delegacija još nije ni priznata i najprije treba da izvo-juje sebi pristup na mirovnu konferenciju. Kakva smisla ima, dakle, več danas na jednoj partaiskoj skupštini, opominjati na to, šta bi joj bila dužnost, u jednOm eventualnom nesret-nom slučaju?! Čini se, da je i dr. Korošec, nvura prilikom, podlegao onoj opčoj uzbudje-nosti, koja je danas zavladala' kod Slovenača i koja ih čini bezrazložno nepovjerljivima prema svakomu izvan njihova plemena. I ne samo da su nepovjerljivi, nego su, skoro bi čovjek rekao, razdraženi i protiv Trumbiča, i protiv Pašiča, i protiv Srbije, i protiv Hrvata. Zašto? Jer se boje, da brača ne če doyoljno štititi njihove slovenske interese I To je, naravno, absurd, ali absurd, u koji Slovenija čini se, vjeruje. I poziv dra. Korošca delegatima, da, u slučaju neuspjeha u pitanju Gorice i Trsta, por&ažu organizovati snažan iredentistički pokret«, bolje da ie izostao. Nadamo se, da kod nas ne če bili uzroka za iredentistički pokret. Ali, ako bi po nesreči do toga ipak moralo doči, ovako neumiesne riječi mogu po-kretu samo da škode. Prijetiti organizovanjem iredentizma, znači unaprijed protivnicima olakšati, da ga prikažu kao djelo tudjih ma-kinaciia. Mi se ioš uvijek nadamo, poznavaiuči ve-liku colitičku rutinu g. dra, Korošca, da izva-dak- iz njegovog govora nije ispravno reprodu-ciran, pa da če biti njegovi nazori od njega faraona svedeni na pravu mieru.« Če se hočemo na kratko pečati s tem člankom, se moramo najprej ozreti na njegov zadnji odstavek, ki upa z ozirom na »veliko politično rutino dr, Korošca«, da njegov govor ni bil točno podan v »Slovencu«. Kolikor poznamo dr. Korošca, moramo obžalovati, da še nima tako velike politične rutine, da bi nekaj utajil, kar je govoril, ali žasukal, kar je enkrat mislil; v tem oziru se ima še mnogo učiti od nekaterih hrvatskih žurnalistov — medtem pa .bo moral njegov govor pač ostati tak, kakor ga je govoril in kakor je bil natisnjen. . Uvodnik koalicijskega glasila je verna slika korupcijske politike, ki se že od nekdaj goji na Hrvatskem. Člankar priznava, da sta Gorica in Trst del narodnega in vladnega programa, a ko ga je dr, Korošec javno zastopal, ga takoj hiti popravljat in mirit. S puhlimi formalnostmi, z diplomatskim izvijanjem hoče zatisniti usta dr. Korošcu, ki je govoril ne kot :a g. dr. Ivan Pregelj. — Nato se je izvršila volitev štirih mandatov v pokrajinski zbor. Predlagani so bili goso, župn'k in posertnik B^až Grča, g. župnik Jožef Bud n, g. Jožef Fon in g. učitelj Po-beraj. Lista je bila sprejeta. Kot namestniki so bili izvoljeni: g. Karol Tramouš. posestnik in trgovec iz Kostanjevice, g. dr, Jožef Puntar, g, dr. J, Lovrenčfč in gosp, Bevk. H koncu se je povdarilo, da je treba urediti in nasloniti tako, da nam se ne bo krajšalo mandatov, že zaradi tega ne, ker smo bili goriški Slovenci vedno in povsod kršeni. Vsakemu takemu poskusu se je treba zoperstaviti z vso silo. Nato je g. nadsvct"ik Fon zaklmč" zborovanie. -f Trumbič o Veliki Srbiji in Jugoslaviji. Na neki konferenci franc.-srbskega društva v Ženevi je dejal predsednik «Ju-goslov. odbora« Trumbič to-le: Vprašali so nas, če želimo Veliko Srbijo ali Jugoslavijo. Vprašanje je važno in globoko. Če bi težili za Veliko Srbijo, bi hoteli povečati samo dosedanje kraljestvo; če smo pa za Jugoslavijo, smo rešili problem ustvarjenja nove države treh narodov. Krfska konferenca je rešila to vprašanje jasno dovolj, zavrgla je veliko Srbijo in izbrala Jugoslavijo, kot govori deveti člen deklaracije, da naš narod neče drugega, kot samo to, kar pripada njemu, da sc osvobodi in ujedini, zato tudi odbija le delno izvršitev problema osvobojenja iu ujedi-njenja. Mi nečemo, da se zopet postavi Srbija in Črnagora, in ne kako hrvatsko kraljestvo, ki bi postalo nova Albanija, tudi nečemo delnih problemov, kot so bo-senski, dalmatinski, istrski itd. Nego želimo, da se naš srbski,- Ifrvatski, slovenski problem vzame kot celota in se kot tak obravnava na mirovni konferenci. To je najvažnejše jedro našega narodnega razumevanja, zato dobiva naš problem tako veliko važnost in je nevaren za obstanek Avstro-Ogrske. Za to smo dolžni Srbiji zahvalo. Kot država je napravila največjo žrtev za ujedinjenje. Pripravljena je bila tudi, žrtvovati svojo držayno individualnost, da stvori edinstveno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. S tem je začela svoje največje delo in ima pravico, da jo imenujemo jugoslovanski Pijemont. -j- Imperializem ali revolucija? » Ta- gespost« piše pod tem naslovom članek o Italiji in pravi: Italija je dobila vojaško zuago, a je v gospodarskem polomu. Ta zavest bolj in bolj prešinja ljudstvo. Bankrot ni napovedan, a postal je dejstvo. Vsi znaki kažejo na to. Iz govorov, ki so se vršili na raznih delavskih shodih posnamemo lahko, da se socijalni proletarijat bliža boljševizmu. Liebknecht in Roza Luksem-burg, sta njih zvezdi, druge a la Scheide-mann ne štejejo. Zaman govore razni govorniki proti revolucijam , . . razvoj gre svojo pot. Med tem pa, ko se socializem še ni odločil, kam, je zagorela Italija v im-perijalizmu kot nikdar prej, Wilsona so sprejeli s trombami in — pozabili na njegove besede, razen milanskih dveh listov: »Corriere« in »Secolo«, Vodilni možje v Italiji so kot okuženi od aneksijonizma in nočejo jenjati na konferenci preje, nego da vtaknejo pol sveta v žep: Italija do Brennerja in cela Adrija. Italijanski listi se zgražajo z ogorčenjem, kako se zazvezniki na oni strani Adrije. ki so jo »osvobodili« oni, vedejo proti njim, kako prerokujejo vojno za Trst, Gorico, Istro, Dalmacijo, kako napadajo Itlijane v Reki . . . itd. Za kazen hočejo vzeti Jugoslovanom najlepše kose —i če bo pustila mirovna konferenca, Nekateri dalckovidci in radikalne stranke odklanjajo aneksijonizem, da bi preprečili novo vojno, navijalci hočejo anektirati za žive in mrtve, socijalisti pa čakajo mirno na neobhodni preobrat. — »Tagespost« ima prav, a za nas naj nikar ne skrbi. Iz njenega boja proti italijanskemu imperializmu gleda le — nemški pohlep. -f Dr. Melko Čingrija, bivši državni poslanec v dunajskem parlamentu, ki- je bil imenovan za jugoslovanskega poslani-, ka v Rimu, odklanja to čast radi slabega zdravja, -j- Hrvatska pozabljivost V Sarajevu so za nedeljo sklicali protestno zboro, vanje proti Lahom pod naslovom: Za naš Jadran! Pripravljalni'odbor za ta shod pa je popolnoma pozabi! na slovenske okupirane kraje. Nad tem Sfe je spodtikala že sarajevska »Jugoslavija« in v zadnji številki srbskega lista »Slovenski Jug«, ki tudi izhaja v Sarajevu, se neki Slovenec bridko pritožuje nad zapostavljanjem slovenskih zahtev. Uredništvo ožigosa to početje do-tičnega odbora ter je označa kot površnost in politiko cerkvenega stolpa. Prav ima! Če bi v Belgradu priredili protestni shod proti italijanski okupaciji, bi Slovcncev gotovo ne pozabili. -f Čehi in vprašanje Adrije. »Narodni Listy« prinašajo od prof. Kybala zanimive članke o tem vprašanju; predvsem je za nas zanimivo to-le mesto: Italija mora gledati svoje odnošaje nasproti Češki z dveh stališč. Eno je: jadransko vprašanje, a drugo: direktni, pcV.Včni, gospodarski in kulturni odnašaj. Za sedaj se ni mogoče izraziti natančno ne o enem in ne o drugem. Samo eno je gotovo, da leži v koristi Italije, da postane močna Čeho-slovaška m močna Jugoslavija^ če Italija dobro razume Svoje interese, Italija je na morju šibkejša od Anglije in Francije, zato bo prisiljena, da napravi trozvezo s Češko in Jugoslavijo, Kolikor večji bo vpliv onih dveh držav na Balkanu, večja bo potreba zveze v interesu gospodarstva in kulture. Po našern skromnem mišljenju je ledaj treba, da Italija uredi to vprašanje na podlagi pravičnosti tako, da nc bo jadransko morje »mare nostro«, ampak jugoslovan&ko-ita-lijansko. Pri reševanju tega problema pa se ne sme gledati samo na države, ampak na interese spornih mest 6amih, ki brez slovanskega zaledja ne morejo napredovati. Da ima Češka na vzhodu jadranskega morja s-voje interese, o tem ni treba razpravljati. -j- Komunike Starčevičancev. Izvršilni odbor Starčevičeve stranke prava je ime! te dni izredno sejo, o kateri je izdal naslednje naznanilo: Stranka z veseljem jemlje na znanje osnutek »Jugoslovanske . demokratične lige v Parizu ter spreiema njena temeljna načela za ureditev države SHS, ker vidi v taki ureditvi jamstvo iz moč države in orocvit vseh njenih de'ov. Zato je stranka pripravljena, pristopiti l'gi in sodelovati z vsemi hrvatskimi, srbskimi in slovenskimi strankam1', ki bodo stale na teh temeljnh načelih. Nato ugotavlja naznanilo, da jc ostal na Hrvatskem kljub državni izoremembi nrejšrjji režirn, proti kateremu dviga narod rer,ne tožbe in je uprava brez ustavnega nadzorstva. Zahteva, da se režim ua Hrvatskem in v Slavoniji temeljito izpremeni in razpišejo splošne občinske volitve na podlagi snlošne in enake volilne pravice. Odredbe Narodnega veča glede zavarovanja državljanskih pravic in usiavn'h svoboščin naj se na celem teritoriju čimpreje izvedejo. Drž. veče naj se skliče čimpreje, da eksekutiva ne ostane brez ustavne kontrole. -j- »Tuš« reškemu italijanstvu, Z ozirom na zadnje krvave izgrede proti Hrvatom na Reki in Sušaku, ki so jih 12, t. m, vprizorili reški italijanaši, je izdal italijanski poveljnik okupacijskih čet na Reki, podpolkovnik Grazioli, poziv na reško prebivalstvo, v katerem ostro obsoja nemirne elemente in naglaša, da s takimi dogodki le škodujejo stvari, kateri menijo služiti. Poziv zaključuje: »Kjer se vi je jo zastave zavezniških velesil, ki so na krvavih bojiščih potrdile svojo neomajno vero v državljanske svoboščine, se mora priznati vsem, katerikoli narodnosti pripadajo, da dobe in vživajo spoštovanje in varstvo. Moram in hočem, da sc ta pravica povsodi spoštuje.« Dnevne novice. — Slovenska mirovna delegacija sc jc hotela odpeljati pretekli ponedeljek preko Dunaja v Pariz. Vsled težav pri švicarskem poslaništvu na Dunaju, bo morala ostati šc nekaj časa v Ljubljani, da uredi svoje potne liste. — Jugoslovanska umetnostna razstava v Parizu. Od Narodne vlade v Ljdbtjani je izmed slovenskih slikarjev odposlan v Pariz g. Vavpotič, da uredi slovenski del jugoslovanske razstave, ki sc bo priredila '•»mkaj ob priliki mirovnega posveta. Društvo slovenskih profesorjev, odsek za zgodovino in zemljepis, opozarja vse slovenske zgodovinarje in zemljepisce na velike naloge, ki se stavijo na nas stdaj ob začetku nove dobe naše svobode. Naše naloge so posebno važne; treba je prirediti našim sedanjim svobodnim razmeram primerno stare u5ne knjige Za zgodovino in zemljepis, večinoma pa jih spisati sploh popolnoma na novo, plasti pa se pokaže naša naloga kot nujna, če pomislimo, da je velika večina naznačenih knjig med vojno sploh pošla. Treba je torej kratkomald spisati domala vse učne knjige za vse razrede naših srednjih šol, za navedene predmeta, treba pa je tudi to nalogo izvršiti čimpreje, Zgodovinsko-zemljepisni odsek se je že lotil te težavne in odgovorne naloge ter sc je domenil z nekaterimi gospodi, da napišejo navedene knjige. Vendar pa je treba oddati še nekatere, za druge pa skr» beti, da se delo kolikor mogoče pospeši. Razen tega bo morda kazalo nekatere naj* nujnejše knjige z jcLalimi spremembami hitro ponatisniti, O vseh teh zadevah pa je potreben še temeljit, razgovor, na katerega vabi imenovani odsek vse slovenske zemljepisce in zgodovinarje, zlasti tudi zunanje, na dan 2&, januarja t, I. ob 10, uri dopoldne v zborovalnici I, drž. gimnazije v Ljubljani, T — Zdravniška vest. Na občnem zboru proste organizacije okrožnih zdravnikov, ki se je vrši! v pete!* 17. t. m. ob 4, uri popoldne je bi! izvoljeflrsa načelnika dr. Alojzij H o man iz Rateč pri Zidanem mostu, za namestnika pa dr, Peter Košenina iz Ljub' liane, — Zakaj pa ,to? Narodna vlada je izdala naredbo, po kateri se podraže cene za zdravila za 30%, 50%. in celo 100%. Ta naredba pač javno kaže, da mesto poverjenika za zdravstvo ni zasedeno, sicer bi vladi ne bilo moglo priti na misel, da izda tako naredbo. Zdravila so zadnji čas žo tako slaba, da komaj zaslužijo to ime, in sedaj naj se še tako visoko podražijo! Zakaj obdavčiti ravno bedno in bolno! ljudstvo? Nadejamo se, da bo vlada to naredbo preklicala — lekarne zaradi tega prav gotovo ne pojdejo na dražbo, — Kuj je z vojno draginjsko dokladO vpokojenemtt učiteljstvu? V Ljubljani bi* vajoči vpokojeni učitelji so dobili že v začetku januarja vojno draginjsko doklado; po deželi, saj v kamniškem okraju, pa še doslej ne. Davkarija pravi, da še nima nakazila in da brez tega ne sme izplačat^ Gosp. poverjenika za finance prosimo, bi tozadevno podrezal, da bomo tudi o©, deželi prav kmalu deležni vojno draginf* skih doklad- — Učitelji-vpokojenci v kamniškem okraju, £ — K imenom železniških postaj. Prejeli smo: Pravkar čitartio, da se je uradno sestavil imenik vseh železniških postaj v Sloveniji, Upamo, da so iz njega enkrat za zmirom izginile vse .nemške označbe naših krajev po Slovenskem, Pa tudi imena takih postaj, ki so pod prejšnjim režimom dobile nemški naziv, dasi ga nikakor n<} zaslužijo. Sera spada n, pr, tudi postaji »Boštanj« na progi dolenjske železnici^ »Boštaj/io« sc imenuje samo giad, ki sporni* nja kakor vsi gradovi, na socialno in narodno tlačanstvo prošlih časov. Oddaljen jcJ od postaje skoraj pol ure. Kraj v bližini, k4, dobrih pet minut od postaje oddaljen, sc pa naziva ^Mlačevo« (Veliko in Malo Mla-čevo; Mlačevo radi tega, ker sc je v dobi tlake vršila tu velika, oziroma mala mla-čev za grajsko gospodo). Beseda jc slovenska, Po tem kraju naj se torej ta postaja i m c n u j c , ne pa po »Bošta-nju« (V/eiscnstein), ki označuje eno samo hišo ter je od postaje mnogo bolj oddaljen kakor Mlačevo in hoče poleg tega še vzbujati videz, da jc bila tu nemška naselbina! — Vladi priporočamo, da spremeni v navedenem smislu ime postaje, kakor zahteva to kraj sam, pa tudi pravičnost in narodna čast, — -Društvo državnih uslužbencev države SHS na slovenskem ozemlju« ima svoj ustanovni občni zbor prihodnjo nedeljo dne 26, t, m. ob 2. uri popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani, na kar že danes, posebno tovariše na deželi opozarjamo. Za sestavo zadevne resolucije prosimo stvarnih prispevkov, ki jiij je poslali vsaj d o p c t k a t. j. 24, t, tm pripravljalnemu odboru na naslov tč. preii sednika g. Maksa Lillega, SHS višj. davčS upravitelja v Ljubljano. G. Lilleg sprejema tudi vse priglase za pristop k drušlvuj (Dopisnica zadošča.) K društvu, ki bo osnovano na najširši demokratični podlagi) pristopijo lahko vse strokovne stanovske organizacije z vsemi svojimi člani, pa tudj vsak aktivni ali umirovljcni najnižji in na£ višji delavec države SHS, nc glede na čili ali spol. Prispevki za resolucijo naj nc ob» segajo želja ali zahtev poedincev, temveč le posameznih strok žo obstoječih stanov« skih organizacij ter naj merijo v glavnem na zboljšanje gmotnega položaja državnih nastavljencev. Ustanovni občni zbor naj bo jasen odznak naše organizalorične do-zorclosti v mladi Jugoslaviji! — Uniforme amrade SHS po angleškem vzorcu. Do danes ai bilo še službeno določena uniforma ra armadp SHS, tako, da jo bilo videti na ulicah častnike ta va-jake v vseh mogočih uniformah in kombN nacijah iz srbske in iz bivše avstrijske uniforme. Sedaj pa bo določena enotna uni-' forma za vse vojaštvo SHS in so tudi do-gotovljene vse priprave, tako, da bo izšla tozadevna naredba že v najkrajšem času. Uniforma bo slična uniformam Angležev. — Direktna železniška zveza Pariz— Atene. »Temps« poroča, da se bo v najkrajšem času uvedla direktna železniška zveza Pariz—Atene preko Milana, Benetk, Trsta, Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Niša, Skoplja in Larise. Ni dvoma, da bo tod šla tudi direktna zveza v Carigrad. —- Nova pomorska zveza Reka—Ja-kin. S 17. t. m. je italijansko pomorsko poveljstvo uvedlo novo tedensko paroplovno zvezo med Reko in Ankono, ki bo imela postajališče tudi na Malem Lošinju. Iz Reke odhaia parnik ob petkih, iz Ankone pa ob torkih. Uubliansk«? novke. lj Revnim učenkam na šentjakobski dekliški 8 razrednlci je volila pokojna učiteljica gdč. Agneza Zupanova znatno vsoto. Priporočtijoč se zlasti bivšim učenkam molitvenemu spominu je želela blaga po-kojnica, da bi bila obdarovankam po malem olajšana letošnja zima in vojna draginja. Učiteljstvo je ustreglo želji bivše koleginje ter je na njen prvi posmrtni go-dovni dan, 21. t. m., obdarovalo s to zapuščino 26 učenk. Zaeno je vodstvo šole oskrbelo, da se je ta dan ob 8. uri zjutraj opravila v šentjakobski cerkvi sv. maša zadušnica, ki so se je udeležile vse učenke in učiteljstvo. — Naj bo pokojna do-brotnica naše šolske mladine, katero jc nad 31 let poučevala in vzgojcvala^ na šentjakobski šoli, ohranjena vsem v blagem, hvaležnem spominu. Ij Ali bo to prav? V poznih večernih urah srečavamo po ljubljanskih ulicah raz- j no drobnjad, šolsko mladino. Celo deklice, drobne in majhne capljajo okrog devete ure same proti dornu. Vračajo sc od večerne telovadbe, ki je zadnji čas baje zopet dopuščena zanje v naših telov. društvih. Vzgojitelje in starše bi vprašali, ali ni bilo nedavno razglašeno, da se mladina po šesti uri zvečer ne sme več podajati na ulico, ali pa v nujnih slučajih samo v spremstvu staršev? Kakšen bo napredek duševni, moralni in umstveni, če bo deca v nevarnih večenrh urah svobodno pohajkovali po ulicah? Kdo je odgovoren, če se mladina tako pogreza, namesto da bi se dvigala?! Kako korist ima mladež, če se ' navaja vs1ed telovadbe na politikovanje, namesto da bi se oprijela knjige? Videant consules! lj Cdsck »Trlindcstl« ima sejo v četrtek, dne 23. januarja točno ou tričetrt na dve popoldne. lj Šentpelcraki Orel opozarja na današnji fantovski večer, ki se vrši ob %8. uro v dvorani Šentpeterskega prosvetnega društva. Istočasno se vrši vpisovanje novih članov. ____ Qr » a Meso na rdeče izkaznico B bo delila mestna aprovizacija v sredo, dne 22. t. m. : in v četrtek dne 23. t. m. v cerkvi sv. Jo- ; žefa. Določen je ta-le red: v sredo dne 22. ' t. m. popoldne od 1. do pol 2. št. 1 do 200, j od pel 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol i 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do j 800. cd 3. do pot 4. št. 801 do 1000, od pol 1 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od po! 5. do 5. št. 1401 do 1600. V četrtek dne 23. t. m. dopoldne od pol 8. do 8, št. 1601 do 1800, od 8. do pol 9. št. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. št. 2001 , do 2200, od 9. do pel 10. št. 2201 do 2400, | od pol 10. do 10. št. 2401 do konca. a Kislo zr.Ije za HI. okraj. Strr.nke III. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v sredo dne 22. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je ia-3e red: od 8. do 9. št. 1 do 250, od 9. do 10. št. 251 ao 500, od 10. do 11. št. 501 do 750, popoldne od 2. do 3. št. 751 do 1000, od 3. do 4. št. 100) do 1250, od 4. do 5. št. 1251 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na osebo, kg stane 1 K 20 vin. a Kisio zelje za IV, okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelic na zelena nakazila za krompir v četrtek dne 23. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Dolo"čen jc ta-!o red: od 8. do 9. št. 1 do 300, od 9. do 10. št. 301 do 600, od 10 do il št. 601 do 900, popoldne od 2. do 3. št. 901 do 1200, od 3. do 4. št. 1201 do 1500, od 4. do 5. št. 1501 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg na ese-#bo, kg stane 1 K 20 vin. a Prebujeno raeso se dobi v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Cene j,e poizvedo v trgovini. a Sol se nakazuje stranka«n samo v ponedeljkih, sredah in petkih v mestni posvetovalnici od 9.—12. ure dopoldne. a Prodajalci sladkorja se vabijo, da se Zglase zanesljivo v petek, dne 24. in v soboto, dne 25. januarja v sladkorni centrali Dri gosp. ravnatelju Lilleg-u radi nakazila sladkorja. a Prouaja slndkorfa. Od ponedeljka dne 27. januarja do vštetega petka 31. j2nuarja so dobi na vsabo sladkorno izkaznico za januar še po en kilogram s'adkoria, ki stano 3 K 20 yin. Kdor bi shdkor dražje prodajal, bodo strogo kazroven. To velja tudi za tiste, ki bi skušali prodajati sladkor dražje pod roko. NaJnoveJSe. Jiipslavlla ni priznana! Zagreb, 22. jan. Poročevalec italijanskega lista »Idea Nazionale« Roberto Cantalupo brzojavlja svojemu listu iz Pariza dne 15, januarja: Jugoslovani v Parizu so zelo nezadovoljni, ker je mirovna konferenca priznala lo zastopnike Srbije. Včeraj so zastopniki kraljestva SHS imeli sestanek, da o tem razpravljajo. Največ nezadovoljnosti med Jugoslovani je zbudilo dejstvo, da je Črnigori priznan en zastopnik na konferenci, Slovenci in Hrvatje pjj. uradno niso priznani. Zlasti so Ogorčeni radi tega, ker je kralju Nikiti pridržano stališče vladarja. Dne 16. januarja brzojavlja' Roberto Cantalupo svojemu •listu: V znak svoje nezadovoljnosti je danes Jugoslovanski odbor poslal pariškim Jistom naslednji PROTEST: Sklep vrhovnega medzavezniškega sveta, da se na mirovno konferenco puste le zastopniki kraljestva Srbije, ne pa zastopniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, povzroča nevarnost konflikta z dalekosežnimi posledicami. Danes ni več srbske vlade, ki bi mogla imenovati delegate, da zastopajo kraljestvo Srbijo, ker danes je belgrajska vlada skupna vlada Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na isti način so vsa srbska diplomatična zastopstva Srbije pretvorjena v poslaništva kraljestva SHS, ki mu je regent srbski prestolonaslednik. Če s-e v konferenci ne bodo sprejsli delegatje kraljestva SHS. bi Srbiji ns bilo možno pristopiti mirovni konferenci! Ta možnost pa hi gotovo nc odgovarjala željam zaveznikov. Vrhovni medzavezniški svet pri svojem sklepu gotovo ni mislil na ta novi preobrat v položaju Srbije in bo gotovo pri-moran, da to stvar vnovič prouči, Ta protest je bil poslan le časopisju, redigirali pa so ga P a š i č , Trumbič in Vesnič, ki vodijo skupen boj jugoslovanskih zahtev, ki vsak dan rastejo. Na teh sestankih je še najmanj imperijalista dr. Trumbič (Op. ur.: Italijani mislijo tu na Trst in Goricol, medtem ko Vesnic zahteva popolno uničenje losidonskega pakta. Kakor poroča Cantalupo, vrhovni medzavezniški svet svojega sklepa ni i?-premesi! in vsl?d tega nezadovoljnost med JtlgosloVani raste. Kakor -poroča dalje .isti poročevalec, je dr. T r u m b i č , ki še ni bil nriznsn za zunanjega ministra kraljestva SMS, dne 16. januarja ocložil orissgo zvestobe regentu v roke pooblaščenega ministra Vesniča, BOLGARIJA IN JUGOSLAVIJA. Budimpešta, 21. janarja. (Lj. k, u.) Glasom čehoslov,. tisk. urad poroča .»Az Est« iz Prage, da je po naročilu bolgarskega ministrskega predsednika Teoclo-rova v Prago došel bolgarski zastopnik dr, Balabanov, da naprosi predsednika dr. Masaryka, naj bi prevzel posel nepristranskega posrednika pri 'uredbi odnoša-jev med Bolgarijo in Jugoslavijo. Bolgarija predlaga, naj Macedonija postane avtonomna ^država, Srbija pa republika. Na Balkanu naj bi se osnovala federativna republika, ki naj bi obsegala Srbijo, Hrvatsko, Dalmacijo, Slavonijo, Bosno, Hercegovino in Slovenijo. V tem primeru bi Bolgarija bila pripravljena, pridružiti se jugoslovanski republiki. RUMUNIJA IN JUGOSLAVIJA. • Temešvar, 21. januarja. (Lj, k, u.j Čehoslov. tisk. urad poroča: Rumunski ministrski predsednik Bratianu je odpotoval v Belgrad. Njegovemu potovanju pripisujejo veliko politično važnost. BALKANSKA ZVEZA. Stanislavov, 21. januarja, (Lj, k, u.) Ukrajinski tisk. urad poroča h Kijeva: Glasom listov se je med Anglijo in Ameriko glede norega položaja na vzhodu sklenilo, združiti balkanske narode v balkansko zvezo, ki naj bo s čehoslovaško državo in Ukrajino v ozki zvezi. Ukrajinski politični krogi krogi živahno komentirajo to vest. HRVOJ PROTI DR. PAVELIČU. Zagreb, 21. januarja. V Brdavcu je v nedeljo imel poslanec Hrvoj shod, na katerem jc napadal dr. Paveliča, Starčovi-čevo stranko in vso njeno politiko, ki se zavzema edinole za Srbe. ZAKAJ JE ODSTOPIL DR, ŠUNARIČ. Sarajevo, 21. januarja. »Jugoslavija« piše o odstopu dr, Šunariča, da jc vrgel cd sebe odgovornost, ker jc uvidel, da ne more na novem mestu delovati, kakor bi želel, Jo K 24-— Salame (Braunšv.) . kg po K 20 — la kavin nadomestek nezavit.......kg po K 530 Iakavinnadomestek v V; kg zaVitkih . kg po K 6-60 Denar naprej ali 50°/0 naplačila, ostanek po povzetju. Zavojnino računam t 9-—, a poštnino K 4-20. Kupci, ki osebno dojdejo, morejo sloboflno iz mesta kakor tudi preko meje Hrvatske vsako količino seboj vzeti. J. GIGGVIC, tvomšca suhomesuate robe n masti, Nova Uradiška, Slavonija. Za oslabelo vsled starosti, proti slabostim v želodcu iu proti izgubi telesne moči je stori vinski konjak pravo po-življenje. Pošilja dve polliterski steklenici franko z zabojčkom vred za 60 X Benedikt Hei.ll, graščak na graščini Goltč pri Konjicah, štajersko. 122 ročno delo za težake, moške, ženske in otroke izdeluje po meri za posa-mezue pare, razprodaja in razpošilja na drobno in debelo po prav nizkih cenah ČsvljorsKo ■ oospofiflrskii zadruoa r. z. z o. z. 394 na Dobračevi pri Žireb, Kranjsko IVAN KACIN Izdelovalnica harmonijev amer. izvora, izdeluje vseh vrst har-monije ter tudi sprejema vsakovrstne harmonija v popravo. — Začasno: Komenskega ul. 36/L, Ljubljana. Dobro naložen denar. Naprodaj je: 5 lepih stavb, parcel, 2 baraki, 10x40 m, bukova drva na m3. Pojasnila daje lastnik sam. Fr. Marti-nec, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Prale št. 8. 508 II za navadno mletev, dobro moč, sprejmemo za takojšnji nastop. Moj-e biti tudi invalid. Ponudbe z označbo jilnče na Brača pi. Dolanjski, Sv. Jana, Ja-strebarsko, Hrvatska. limone In pomeranče (4) razpošilja po povzetju .482 Mifiael Samida Maribor ob D,, Stolni trg 3. Kupim par močnih volov za kmetijstvo. Pogatnik, Ljubljana — Knailova uL 15. > Dražbeni oklic. Lesene barako se bodo potom javno dražbe prodale in sicer Dne 21 t. m. v Ljubljant u) na zemljišču Simona Praprotnik Jenkova ulica št. 7. ležeče 3 barake; bi ležečo ob Martinovi cesti št. 3 iu 5 (3 velike barake). Dne 25. t. m na Rožniku in v Rožni dolini (3 barake). Dne 27. t. m. Na Vrhniki (2 baraki). Dne 28. t. m. V Litiji—Hotič (več lesenih barak). Dne 29. t. m. Na Žabnlci pri Skofjl loki tik železniške postajo (l baraka). Dne 30. t. m. Na Primskovcm pri Kra nju (1 baraka). Kupnino je položiti takoj v gotovini. Komisija snide vsak dan ob 'J. uri no licu mesta. V Ljubljani, dne 20. januarja 1911' Za vodstvo stvarne tiBmobiiizacije- Jelene, stotnik. Vnirafinin* se želi vzeti v najem ali nUVUUllltD nakup, dobro idoča, ki bi imela najmanj dve ognjišči. Ponudba naj se blagovoli poslati na g. Rupar Franc, kovač v školjl loki. 520 r|»n myn ja z večletno prakso pri uilu.vlfu 'ju, vsakovrstnih parnih strojih Išče sJsaabe. Ponudbe z navedbo pogojev ae prosijo pod šiiro ^Strojnik 525" na upravo togu lista. giji na Sv. Petra cesti Silili št. 33 sinoči iz predsobo g. Mirkota Stricel kratka, težka zimska suknja, črne barve z velikim perzijskim ovratnikom. V suknji je bilo 350 kron denarja. Pred nakupom bo svari. Kdor bi kaj izvedet o tem, dobi dobro nagrado. " 528 Dnnppča CO Josip Kozlevčar, ki je bil rUylbSu M skozi 3 leta v ruskem ujetništvu v SnobeIewu v Aziji. Kdor kaj ve o n|ems naj Izvoli snoročiti tia naslov: Franc Mirti, Zagreb, Ilir,a 208. (38S) St. 51. pteT Bri4ev "138t z jako finim rezilom, že : brušena kar za tabo. Cene t,e nahajajo natančno po. sliki. Zahtevajte veliki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — = K. LUNA, Maribor št. 75. ±=Z ji—- s.-* morete dobit! z trporabo naSega 'zboruagu iuga PRrtSES. ZH PL.1TNO. Velik prihranek in malo huda pri pranin. 1 zavoj J 50 gramov X 1-—, 450 gramov 1'. 2-50. Maimpnj se raor^ naročiti'tO -ntojev! Pri naročilu 5 kg popusti Razpošilja se po povzetja. Prodajalci dobe popust. Zavod za i*vo* JJ. JUH^r Šg&R Sveže-Merije V2al0Siir'Kaaiser' pušUar. Selsnbcrgova ul. 6. 400 kg proda po 10 K Jen. Homan, iVetlovo, pošta SINČAVAS na KoroSkem. Varuhinja zanesljiva in dobrosrčna tUllUlliljU.- &e sprejme k 3 otrokom. Starost 25 do 40 let. Dobra plača. Naslov pove uprava „Slovencq,". 356 Ziata mM uro ura z verižico, nekaj damskih nogavic in nekoliko sukanca se takoj proda na Mestnem trgu 25/1, ocl 3 do 5 uro popoldne. 499 (2) flllVDl* Pisalni stroj. točno delujoč, ne Ulllbl proda. Ogleda se v zavarovulni pisarni Mestni trg 25, I. nadstr. od 3 do 5 ure popoldne. 498 (2) Nakup vojnih posojil ztji zavarovalna pisarna, Mestni trg 25, I nadstr. od S do 5 uro popoldne. I nun romanske (nemški denar za oku-LClC pirane kraje) posreduje nakup zavarovalna pisarna na Mestnem trgu 35, I nadstr. od 3 do 5 ure. 496 (2) Gospodično m sodo co mogočo z vso prehrano; plača lahko nekaj v živilih. Ponudbe pod „solnSna soba" na upr. „Slovenca" I jpp avstrijska (denar za okupirane LUu kraio). kakor tudi pravo italijanska lire se s posredovanjem zavarovalne agenture odkupijo na Mestnem trg® It. 2$. Uradno uro od 3 do 5 popoldne. 495 12) srbečico, hrasta, lisajc, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in uc maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po poŠti 5 K poštnino prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, zraven rotovža. 1212 Za neko graščinsko gospodarstvo blizu Ptuja so sprejme kateliška, trezna strogo moralna GOSPODINJA-oskrbnica katera je zmožna govoriti kak slovanski jezile iu nemščino. Starost 30 do 40 let. Znati mora nekaj kuhati ter biti izvežbana v prašičje- in kurjereji. Ponudbe pod »Gospodinja 26a< na Kien-rcicbovo auončno ekspedicilo v Gradcu Proda sc 12 novih IŠČ za ^ v nemškem jeziku s petjem in godbo. Poizve se v Ifrenovi nI.8odi —V?3pop. A 1259/18^9 s Mirim s; sklicuje!) ^HD^insIii upnilii. Franc Kukavica, trgovski poslovodja v Ljubljani, je umrl dno 22. oktobra 1918. Vsi ki imajo kako terjatev do zapuščine, so poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 15. februarja 1919 ptedp. ob 9. uri v izbi 34. ustmouo, ali pa do tfega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sedita SHS y Ljubljani, odd, I, dne ltJ. januarja 1919. Št. 074. Vsled izrednih razmer mestnemu magistratu letos ni mogoče dostaviti strankam pravočasno plačilnih nalagati o vodarni, gostaščini in krnaiski pristojbini odmerjeni na podlagi zadnje napovedi o hišni najemnini. Stranke so torej opozarjajo, da za-pada 1. februarja 1919 prvi četrtletni oiiiok voiiaiiue, gostaščinc in kanalske pristojbino, ki so naj vplača po dosedanjem predpisu pri mostni blagajnici najkasneje do 15. februarja 1919, da ne narastejo zamudne obresti. Mestni magistra! ljubljanski, due 16. januarja 1919. ! s skladiščem v sredini mesta so Išča za takoj ali pozneje proti visoki odkupnini. — Ponudbe pod „K 10,000" na upravništvo »Slovenca". 192 NA1S0UDNEJSA« NAJCENEJŠA POSTREŽB A! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0V1NF. IzŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE! na prodaj. 3294 m3 lesa brez zemlje, največ smreke. Ob trdi ravni cesti, ti km do postaje'. Matija Obran, Maribor, Ribiška ulica šfevilka 9. Razglas. Due 26. t. m., v nedeljo ob 2. uri popoldan, se bo prodajalo potom Javne prostovoljne dražbe na licu mesta l^oleg pivovarne iu orožnifike postajo na Vrhniki, posestvo obstoječo iz velike močno zidane stavbe, katera je zelo primerna za ureditev kakršnekoli trgovine, gostilEe, večje obrti ali podjetja. Zadaj poslopja prostorno dvorišče in krasen sadni vrt; ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši; tudi električna razsvetljava bode na razpolago. Poleg tega parcela 4 njive posejano s pšenico v meri ca 4000 mJ. Cenjeno Je v skupnem K 70.(100, proda pa se tudi njive na željo kupcev posebej. Resni kupci so vljudno vabijo ns> lice mesta. saruustojeu delavec kot vodja dobro opremljene delavnice se sprejme. Sta. novanje in hrana v hiši, plače po dogovoru, Frančiška iileš, Kieče, pošta Dol pri Ljubljani. jiciu^ šiviljo z večletno prakso. :-: sprejme tvrdka K. PUČNIK, Sodna ul.ca štev. 3. 514 Veiji donarmi xavo<3 v Ljubljani razpisuje mesto S URADNIKA BLAGAjMll m s takojšnjim oz. poznejšim uastopom. Plača po dogovoru. — Prednost imajo tisti, ki so te stroke vešči in zamorejo položiti kavcijo do 10.000 Iv. Opremljene prošnje je nasloviti na poštni ptctlnl štev. 2, Ljubljana, do 1. februarja t. L odstrani prav naglo dr. Flestli-a izvirno zakonito zajamčeno *Skabo-form« mazilo. Popolnojna brez duha, nc maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodbino 13 K. Zaloga za Ljubljano in okolico! Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg Pazite na varstveno znamko »Skaboforni« dobavlja takoj zastopnik Julij GriiimaM, D ur., a j II. Frči-lagsrgasse 3. j J pravo brez primesi, 100 gramov čiste teže, kos K4-—, razpošilja po povzetju 445(4) Anion jelene, Tržič na Gorenjskem. z mnogoletno iijov ko prakso VLEfgglSntOKI zmožen knjiga vodstva čn je2>ko v IJgj Ibco službo. Pisma pod »L£sa, sprejme Zadružna centrala. Oglasi se sjirejemajo Miklošičeva cesta štev. 8/1. Pri večji ^rajSčini na-Sp. Štajerskem v bližini Ctdja dobi službo poljski gozdni in lovski čuvaj. Isti bi naj bil posebno odločen in popolnoma zdrav. Dobi stanovanje z dvoma sobama, hlev za kravo in prašiče, 3 do 4 oralo zemlje, iia tej zemlji jo sadno drevje, redi si lahko na isti kravo iu prašiče iu ima prosta drva za kurjavo. Hazun tega dobi primerno mesečno plačo in pozneje tudi obleko. Oženjen z za delo sposobnimi otroci ima prednost. Lastniku bi bil najljubši Gorenjec, Notran-jec ali Korošec. Pojasnila daje Ivan Jirfcartlč, odvetnik v Celju. 3 Karožite ozorce! v zboljšani kakovosti, belo, v kosili po četrt kilogram?. Cena zaboja s 25 kilogrami (vsebujočetia 100 kosov) 110 jsron franko zabui iz Zagreba. Poštni zaboički po 4 kg za netto 28 kron franko. Dobiva uc po povzetju pri eskportnem podjetju M. Jiinkt r v Zagreba št. 33, PetrinJ- ska ulica Stev. 3. Pri naročilih r-e prosi predplačilo polovice zucpk«, Popoluiti jc s3uibenih mest za previsoma sit-e8nike aio£kc«a spola v dlei2'ni glasnici na Sfud^ncu. S to službo jc spojena pravica do prostega stanovanja brez družino, hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 k v prvem letu, 80 k v drugem letu. Po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po presfaucm strežniškem izpitu se bo kompetentremu oblastvu predlagalo, da se stre/.n ki stalno namestijo s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju zuaša 1200 k; oH 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojnino vštevših trilčtnic po 150 k, tako, ty:čar v Ljubi;»ci. JuioslovansUi tiskarna v Liubliiai-