Št 634.
V Ljubljani, petek dne 1. decembra 1911.
Leto II.
Pomuizm itevUka t vinarjev :
MHja VMk 4*u — ta« ob mMtak ia - «k 1 «MmL «fc pon«<MJMh ob M. is-NmUm nudi: v Ljubljani v apnvaiftvM IM, adbstavljaajui m doa K 1*W; • pote |K^ MltetM K !•—, četrtletno K h -, Ml * ioMMutvo aeloletno K ds TtMon MtvUka 908.	i
mmss&sszss:™!
* NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravniStvo je v Frančiškanski ulid 9. Dopiti se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvm. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi m n»-vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, .»mitnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne«-1 oglašanju popust. Za odgovor )e priložiti namko.
:	Telefon	številka	303.	r
SSB
Nova politična situacija*.
Dunaj, 28. novembra.
Danes zvečer se vrši plenarna seja skupnega češkega kluba, ki naj reši pereče vprašanje o stališču češke delegacije v dunajskem državnem zboru glede budžetnega provizorija.
V	skupnem češkem klubu datirajo že od časa, ko je pričel bivši ministrski predsednik Gautsch svoja pogajanja s strankami, velika nesoglasja. Mladočehi žive še vedno v prepričanju, da tvorijo oni kvintesenco češkega javnega življenja, da so vpoklicani kot rojeni voditelji češkega naroda, zato so se v teh posvetovanjih gerirali tudi kakor reprezentanti češkega naroda.
Toda mladočeški — izključno meščanski — stranki se je postavila po robu mlada, a v sedanjih razmerah najmočnejša češka stranka narodnih socijalcev, ki dosega pod vodstvom energičnega in agilnega poslanca Vaclava Klofača vedno večjih poli-ličnih uspehov. Ta stranka, ki stoji od svojih začetkov sem na skrajnem opozicijonelnem stališču, je desaovi-rala že za časa Gautschevih pogajanj politiko Mladočehov, ko so se isti za hrbtom enotnega češkega kluba pogajali z Gautschem glede rekonstrukcije kabineta.
Gautsch je šel, a Mladočehi so nadaljevali s svojo taktiko in se vedno bolj približevali vladi; novi ministrski predsednik je takoj opazil to prijateljsko stremljenje mladočeške politike, vpoklical je v kabinet mladega uradnika Trnko in člana gosposke zbornice, bivšega ministra Brafa. — Tako so bili v novem Sttirgkhovem kabinetu zastopani Cehi z dvema ministroma. Radikalna struja v enotnem češkem klubu pa je takoj izjavila, da ne smatra tega vpoklica nikakim koncesijam Čehom od strani vlade, ter da zavzemlje kot doslej tudi naprej opozicijonalno stališče. Isto stališče je zavzela tudi moravska ljudska napredna stranka, ki je član njenega parlamentarnega kluba tudi profesor Masaryk. Češki agrarci dosedaj še niso zavzeli konečnega stališča a vendar vlada med njimi radi rezultatov glasovanja o draginjskih predlogih precejšnje razpoloženje proti vladi.
Situacija v skupnem klubu je bila precej nejasna, a češki delegaciji se je nudila kmalu prilika, da zavzame svoje stališče 1
Vlada zahteva svoj šestmesečni proračunski provizorij, ki tvori za vsako vlado najobčutljivejšo točko njenega obstanka. V glasovanju o proračunu izražajo stranke jasno in odločno svoje stališče napram vladi. Ges*i radikalci pa so zavzeli popolnoma naravno stališče: Sitlrgkhovi vladi češka delegacija ne more dovoliti proračuna.
* Priobčujemo ta članek, četudi se v ce-'oti ne strinjamo z njim, posebno, ker se položaj po predvčerajšnjih dogodkih v državnem zboru gotovo spremeni. Uredništvo.
Na ta način je kriza v češkem klubu stopila v jako akuten stadij! Mladočehi so za vlado in proračunski provizorij, druga močna struja pa odločno proti.
Mladočehi so začeli pogajanja z ostalimi strujami v enotnem češkem klubu, da bi jih pridobili zase, a zastonj radikalne struje ne dovolijo vladi proračunskega provizorija. Vršila se je seja predsedstva, a sporazuma ni bilo mogoče doseči. Zato se je sklenilo določiti glasovanje enotnega češkega kluba v proračunskem odseku pred plenom kluba.
Ali kakor neizogibno dejstvo se more konstatirati, da bodo češki radikalci raje žrtvovali skupni češki klub nego, da bi se zavzeli in glasovali za proračunski provizorij.
To stališče čeških radikalcev je jasno izrazil vplivni in vodilni član stranke poslanec Choc, ki je na svojem shodu rekel: V sedanjem ministrskem predsedniku imamo Čehi svojega največjega narodnega nasprotnika. Vsi češki javnosti je znano, kako sovražno stališče je zavzemal Stiirgkh že kot naučni minister proti češkim šolam na Dunaju Kar se tiče tako imeno vanega češkega ministra Trnkf, je o njem znano, da je navdušen Čeh 1 V svoji veliki ljubezni do češkega naroda pa je pozabil naučiti svoje otroke češkega, svojega materinskega, jezika. Do vlade, ki je danes na krmilu v Avstriji, Čehi ne moremo imeti nika-kega zaupanja. To svoje prepričanje bo češka narodna socijalna stranka dokumentirala na popolnoma enostaven način in sicer tako, da bo glasovala proti proračunskemu provizonju!
To so dovolj jasne	besede, ki
dokazujejo, da se tudi v	današnji seji
plena enotnega češkega kluba ne doseže nikak sporazum.
Kakor rezultat te seje sta mogoči le dve okoliščini, prva	je: razpad
enotnega češkega kluba,	ako večna
sklene glasovati za provizorij, druga možnost pa je da se sklene svobodno glasovanje.
V	enem ali drugem slučaju bodo posamezne frakcije zavzele svoje stališče in glasovale za ali proti proračunu!
Ta kriza v enotnem češkem klubu pa je tudi za napredno slovensko javnost velike važnosti! Zato pa se bavimo z njo tolikanj obširnejše!
Kakor znano, je edini slovenski napredni poslanec iz Kranjske, državni poslanec ljubljanski dr. Ravnihar reden Član mladočeškega kluba, ki se mora po klubovih pravilih pokoravati klubski disciplini. To je poslanec dr. Ravnihar dokazal tudi s svojim glasovanjem o Rennerjevem predlogu glede uvoza prekomorskega mesa.
Premotrimo sedaj obe možnosti glede rezultatov v seji enotnega češkega kluba. Ako se raz:de enotni češki klub, tedaj bodo mladočehi na_ daljevali tudi nadalje svojo vladi prijazno politiko ter glasovali za proračunski provizorij — z njimi bo moral seveda glasovati tudi dr. Ravnihar, ista situacija pa nastane, ako enotni
klub sklene svobodno glasovanje, tedaj sklepajo posamezni klubi o svojem stališču; jasno je da bodo mladočehi tudi v tem slučaju sklenili glasovati z vladnimi strankami — z njimi pa seveda tudi dr. Ravnihar!
In sedaj nastane za slovensko napredno javnost veliko in važno vprašanje: ali more in sme edini slovenski napredni poslanec glasovati za vladne zahteve in ji dovoliti zahtevan proračunski provizorij?
To vprašanje se tiče vse slovenske in napredne javnosti, zato se zdi nam, kot neodvisnemu političnemu glasilu, dolžnost, da opozorimo ravno to javnost na omenjena dejstva!
Slovenci, zlasti narodna napredna stranka, nimamo niti najmanjšega povoda, da bi izkazovali sedanji vladi usluge. Politika sedanjega kabineta, ki jo Slovencem dokumentira justični minister Hochenburger, je za Slovence skrajno sovražna! To je dokazal s svojim frivolnim odgovovorom na Ravniharjevo interpelacijo minister Hochenburger, ki je na neumljiv način razlagal načelo XIX. poglavja državnega osnovnega zakona! Pa ne samo justični resort je, ki zavzema Slovencem skrajno stajišče, isto politiko najdemo tudi v notranjem ministrstvu, ki je soglašalo s krivičnim stališčem kranjske deželne vlade — glede klerikalnega rekurza proti ljubljanskim občinskim volitvam!
Sedanji ministrski kabinet vodi Slovencem sovražno politiko in mi naj votiramo v proračunski debati ti vladi svoje zaupanje! To ne more biti!
Volilni boj na Jesenicah.
Narodno?napredna stranka je sklenila iti samostojno v boj. Do tega jo je privedlo dejstvo, da so ne strinja z nobeno izmed strank, ki so dosedaj postavile svoje kandidate, najmanj pa s takozvano »Združeno gospodarsko stranko", ki ni nobena stranka,,ampak nekak konglomerat klerikalnih in nemških volilcev, ki kandidirajo tudi nekaj naših ljudij, ne da bi isti o tem kaj vedeli. Tej psevdo-stranki gre le za to, da pride kolikor mogoče veliko tovarniških ljudi v občinski zastop. Zalibog, da so se med te ljudi zgubili tudi nekateri bivši navdušeni naprednjaki, seveda samo zato, da bi bi li izvoljeni. Zato proč s konglomerati, proč s kompromisi. Zavedni Slovenci, pristaši narodno-napredne stranke so dovolj močni, da gredo samostojno v boj proti vsem strankam. Narodno napredni prapor naj bo čist in neo-madeževan.
Komui; je mar, da se otresejo Jesenice samopašnega robstva pogubnega klerikalizma -in da ostanejo napredne in slovenske, ta bo volil le o-ficijalno kandidatno listo narodno-napredne stranke, ki je čista brez vsakih priveskov. Računamo na zavednost naprednih volilcev in vemo, da bodo
glasovi, ki jih dobimo oddani prostovoljno in svobodno.
Zato pogumno v boj za samostojno kandidatsko listo narodno-napredne stranke.
Kandidati narodno-napredne stranke so :
I. razred.
Trevn Anton, posestnik in trgovec, Sava.
Ferjan Janez, posestnik in trgovec, Sava št 25.
Klinar Pavel, posestnik in gostilničar, Plavž.
Bizjak Luka, posestnik in lesni trgovec, Jesenice.
Legat Ivan, posestnik, Jesenice. Werg!ez Matevž, posestnik in gostilničar, Sava.
Hrovat Ignacij, mesar, Jesenice.
Humer Lovro, restavrater, Jesenice. Spicar Jakob, posojtlnični uradnik, Jesenice.
Namestniki:
Rabič Franc, posestnik in čevljar, Jesenice.
Koželj Ernest, posestnik in lekarnar, Jesenice.
Smolej Mavricij, urar, Jesenice.
Novak Jakob, posestnik, Jesenice Št. 8.
II. razred.
Dr. Frančišek Kogoj, okrožni zdravnik, v Jesenice.
Černe Miha, posestnik in pek, Sava. Višaer Karel, posestnik in gostilničar, Jesenice'
Razinger Franc, posestnik, p. d. Adamič, Planina.
Robič Matevž, poseetnik, Hrušica. Lipovec Matija, posestnik, p. d. Kosmat, Prihode.
Rožič Jože, posestnik in čevljarski mojster, Sava.
Veber Anton, uradnih državne železnice, Jesenice.
More Emil, sodavičar, Hrušica.
Namestniki:
Ravnik Janko, tovarniški delavec, Jesenice, št. 99.
Neumann Karel, gostilničar in klepar na Savi.
Rabič Anton, p. dv. Kajžovc, Hrušica. Ivan Robič, p. d, Žvagu, Plavž.
III. razred.
V	tem razredu naj volijo pristaši narodno-napredne stranke kandidatno listo socijalno-demokratične stranke.
Podobčine:
Jesenice:
Podžupan: Jože Vovk, p. d. Gregor-jovc, Jesenice.
Namestnik: Smolej Matevž, posestnik, Jesenice, št. 81.
Hrušica:
Podžupan: Kobentar Matija, posestnik, Hrušica.
*	■ApAtiLsSMseS
■j
■m 'b
Slike Iz Tripolisa.
V zadnjem času so Italijani pred Tripolisom dosegli spet nekaj uspehov. Do teh uspehov je Italijanom mnogo pripomogel zrakoplov, ki jim je izkazoval dobre siužbe. — Prva naša slika kaže laški vojni zrakoplov pred Tripolisom, druga pa vojaško mašo na prostem.
Namestnik: Brauc Jože, posestnik, Hrušica.
Plavškl Rovt:
Podžupan: Klinar Andrej, p. d. Štefon, Plavški Rovt.
Namestnik: Urbas Janez, posestnik, Plavški Rovt.
Planina:
Podžupan: Hribar Anton, posestnik, p. d. Peridel, Planina.
Namestnik: Robič Šimer, p. d. Grmon, Planina.
Volilci! storite svojo dolžnost in zmaga bo naša.
Iz slovenskih krajev.
Iz Preske nam pišejo 28 novembra: Občmske volitve bodo za občino Medvode 4. in 5. decembra. Faj-mošter Brence je zopet pozabil svoj duhovniški poklic. Agitira in se peha, pa zmerja samostojne volilce, V nede-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 Milijonov kroa. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4Vi*/« brez odMtkt rentnega davka.
LISTEK.
*iCHEl. /.liVACO:
Ljubimca beneška.
Dve solzi sta se potočili počasi po velem licu starega doža, ki je sklonil glavo.	*
— Boljše bi bilo zame, da se mi nikdar ne bil vrnil spomin! ... Ah da, spominjam se! . . . In spominu, ki se dviga liki mrtvaška zarja iz moje noči, vidim zgolj žalost, smrt m strahoto . . . Moj sin! Moj sin! je nadaljeval ihte. Ah, on gotovo zdihuje globoko kje v temni ječi! . . . Moj sin!... Roland, Roland, kje si!
Skalabrino je hotel izprCgovoriti, povedati vse, kar je vedel, Rolandov beg, njegovo dolgo borbo, njegov upor proti Foska-liju ...
Ta hip pa sta stopila dva moška v sobano.
Prvi je bil stari Filipo.
Drugi je bil Žaneto.
Žaneto je stopil naravnost k Škalabrinu, rekoč:
— Nujno moram govoriti z gospodarjem.
— Zakaj?
— To pismo imam zanj.
— Daj ga sem!
Skalabrino te vzel pismo — pismo, ki ga je pisal Aretino po narekovanju Dandola ob njegovi smrtni postelji. Prehitel ga je z očmi; komaj se je premagal, da ni zakričal od razburjenja ...
— Vidva, je dejal Žanetu in Filipu, pazita na gospo . . . ne pustita je ven , ne ganita se od nje . . .
Nato je prijel starega Kandiana za roko:
— Vedeti hočete, kje je vaš sin! Dotakniti se ga hočete, videti ga z rokami, s poljubi ... ker ga ne morete videti z očmi . . . Dobro, pojdite z mano . . .
— Moj sin! Moj sini je vzkliknil dož z zasoplim glasom.
Pojdiva I Pojdiva! . . .
— Oče, ne zapustile me! je zaihtela Leonora.
— Pojdiva! Pojdiva! je ponavljal Skalabrino, vlekoč starčka s seboj, dočim je z očmi še enkrat priporočal Filipu iti Žanetu, naj pazita skrbno.
Leonora, še vedno na kolenih, je naslonila glavo na stol; njena krepka natura se ni mogla dalje braniti onemoglosti; začela je jokati . . . jokati brez konca.
Filipo pa je z močjo, podesetorjeno od razburjenja, zagrabil Altienjevo truplo in ga zavlekel iz hiše
XXXVI.
Foskarljeya kazen.
Vrnimo se zdaj na Most Vzdihljajev.
Foskari je sedel priklenjen na kamnitem stolu, kamor je bil on pred devetimi leti priklenil doža Kandiana, da mu naloži strašno muko oslepljenja.
Toda tudi zdaj ga ni zapustil njegov ponos.
Njegov pogled, prepojen z divjim izrazom sovraštva, se je upiral v Kandiana.
Krinka veličastne vedrosti, s katero je toliko časa zakrival svoj obraz, je bila padla.
Zdaj, ko mu ni bilo treba več skrivati, se je kazala njegova besno častihlepna natura v še krepkejšem relijefu.
Ponos je gospodoval v njegovih ostro zarisanih črtah.
Njegovo orlovsko oko se ni umeknilo Rolandovemu pogledu; bilo je polno divje veličine, ki je nikoli ni kazal tako očitno, dokler je izvrševal v Aenetkah kraljevsko oblast.
Toda silua in jasna preprostost Rolapdovega vedenja je še prekašala Foskarijevo dostojanstvo.
Sodnik in obtoženec, obadva sta bila vredna drug drugega.
— Foskari, je. dejal Roland, besede bi bile brez pomena. Jaz predstavljam tu človeka, ki ste ga uničili v polnem cvetu njegove sreče, samo da zadostite svoji žeji po samodrštvu. Jaz stojim tu kot sin Kandiana, ki ste ga vi prijeli, oslepili ga ter ga vrgli zapuščenega in revnega na samotno cesto, obsodili ga v bedo in ga pahnili v blaznost. Razumejte me dobro: jaz nisem sodnik. Sin sem. Kaj mi imate odgovoriti?
— To, da ravnate prav, če maščujete svojega očeta.
— Res, Foskari, sovražim vas kot človeka, ki je pogubil
starega moža, ki ni storil nikomur nič žalega. Moja volja je, pripraviti vam isto muko, ki jo je moral trpeti moj oče zaradi vas Foskari, poglejte me dobro. Moj obraz se bo vam prikazoval v brezkončni noči vašega kesanja. Kajti oslepljeni boste, kakor je bil oslepljen moj oče, vrženi na samotno cesto, kakor je bil vržen moj oče, ter izročeni posmehovanju in beraštvu, kakor moj oče!
Foskarija je izpreletel dolg drget.
Za hip Se je upognila njegova duša.
Toda takoj je našel svoj stari ponos ter se ozrl na Rolanda s svetlim pogledom, polnim sovraštva.
Rolandove oči so plamenele.
Mignil je z roko.
Nekdo je pristopil.
— To je krvnik! je zamrmral Foskari. Z Bogom, luč belega dne!
Ta hip se je zaslišal od vhoda glasen vzkrik. Možje, ki so stali okrog Rolanda, so se razmeknili; prikazal	se je starček opirajoč se	na velikana, bivši	dož Kandiano ob	roki Skalabrinovi,
bližaje se sinu in kličoč ga s pretresljivim glasom, da so skoraj vsi ti divji hribovci vztrepetali in se razjokali.
Celo krvnik se je umaknil od Foskarija.
—	Moj sin! Moj sin!	je klical	starček.	Slišim tel Našel
sem tel	Moj sin! Moj sini
Trenotek nato se je vrgel Roland kakor blazen,	pijan	od
nadčloveške radosti, v naročje svojega očeta.
Njiju dolgi objem so spremljale brezzvezne besede.
V	tem trenotku sta pozabila na vse drugo. Roland se ni vprašal, kako se je vrnil očetu razum. Stari dož ni izkušal izvedeti, kako se je zgodilo, da je njegov sin gospodar v doževski palači.
Nazadnje pa se je nekdo dotaknil Rolandove rame.
Roland se Je ozrl kakor prebujen iz sanj.
Hribovec, ki se ga je bil dotaknil, mu je pokazal Foskarija, rekoč:
— Ni prav, da mu podaljšamo smrtno uro.
Roland se je zdrznil; strastno je prijel očeta	za	roko,	pri-
vedel ga pred Foskarija in dejal zadihavaje se:
-------------------------------- (Dalje.)
ljo je imel lepo pridigo največ o teh volitvah: Ne volite nobenega liberalca, ne demokrata, nobenega, ki taji Boga, ki taji vero, nobenega, ki ni z duhovščino, veste, z našo duhovščino, no ja z menoj! ... V ponedeljek je bila poroka popoldne, dasi je bila določena dopoldne ob devetih Mesto, da bi plačal brenčeči fajmošter ženinu zamudo časa, moral mu je ta plačati 7 K 30 v, pa še posebej »ofer*. Naš božji namestnik ima tudi hranilnico in kakor vidimo, predvsem za to, da lahko strahuje neubogljive, pa v hranilnici zadolžene kmete. Nekemu možu je že zaukazal, naj vrne dolžnih 200 K. Mislil si je, da ga spravi v zadrego in na tem vzgledu oplaši vse dolžnike. No zgodilo se je drugače. Kmet mu je takoj vrnil 200 K, zahteval pa je, da mu je tudi fajmošter vrnil, kar mu je bil sedaj dolžan, namreč vnaprej plačane obresti in delež In mož je zahteval še več. Odpovedal je svoje jamstvo še štirim drugim tovarišem za svoto okolu 2000 K, češ, če jaz nimam kredita za 200 K, ne morem biti porok za 2000 K. Kmet je imel prav in se ni dal pregovoriti po prestrašenem fajmoštru. Ta slučaj nam daje veliko misliti. Ali je hianilnica v nevarnosti, ker iztirjava posojila? Ali je božji namestnik tako grd, da bi pripravil poštenemu človeku rad stiske? Ali je hranilnica za to, da bi imela politično in gospodarsko vjete vse te, ki so z njo v zvezi? Ali je morebiti navedeni slučaj strašenje radi volitev? Kje je potem državni pravdnik? Možje volilci. premislite to in še mnogo, mnogo drugega, s čimer se vam krati samostojnost in pravice. Fajmošter Brence naj gre v cerkev, še raje v pokoj! Mi pa si volimo kot samostojni in ponosni možje može in samostojne občinske odbornike!
Kmet.
Iz Maribora »Narodov" dopis o svinjarju odvetniškem uradniku Ferdinandu Jeschenagg-u je tukajšnje slovenske kroge zadel jako mučno. Dopis je zločinca označil samo z začetnico J. in še pripomnil, da je ta doktor in odvetniški kandidat rodom iz Kranjskega. Ker je Jeschenagg obskurni malo poznan individuum, so vsled tega vsi sumi padli po gospodih z začetnico J., ki so doktorji, odvetniški kandidatje in vsled svojega socijalne-ga stališča po Spod. Štajerskem dobro znani. Da še napravi konec različnim ugibanjem, kdo bi bil ta J., konštatiramo, da osumljenec zločina po § 128 kaz. z. ni doktor, da je Nemec, odvetniški uradnik v nemški odvetniški pisarni dr-ja Faleschi-ni-ja v Mariboru in da sliši na ime Ferdinand Jeschenagg.
DNEVNE VESTI
Nemški Gradec v nevarnosti.
Gradec je imel do zadnjega časa samo enega slovenskega odvetnika. Koncem letošnjega leta so vpisani v listo štajerske odvetniške zbornice že štirje slovenski odvetniki s sedežem v Gradcu. To je privedlo graške Nemce do raz-motrivanj in jih prepričalo o tem, da pomnožitev slovenskih odvetniških pisarn v Gradcu ni slučajna ampak le plod slovenskega naskoka na Gradec. Čemu se neki Nemci tako silno razburjajo. Saj vedno trdijo, da v Gradcu Slovenci sploh ne eksistirajo, dočim se jih vsled pomanjkanja družabnega življenja vsako leto nebroj potopi v nemškem morju. Štirje slovenski odvetniki so pripravili Nemce v tak strah, da ne vedo, kaj naj store. Dobro vemo, da je ta strah prazen in da ima gonja »Gr. Tagblatta* popolnoma drugo ozadje, vprašanje je le, če bo imela kaj uspeha.
MALI LISTEK.
MILAN SKRBINŠEK:
Epizodne vloge — kritika in režija.
(Dalje.)
Torej ravno epizodne in »skoraj* epizodne vloge so v drami vzrok one mogočne gonilne sile, ki tvori dejanje. Iz te obojestranske važnosti najdaljših ter krajših in najkrajših vlog pa sledi, da zahtevajo epizodne figure ravno-tako močno razvit umetniški čut, kakor zastopanje prvih ensembelsklh pozicij. Epizodni igralci ne bi smeli biti nič manj umetniki, kakor junaki ali ljubimci — saj so na večjih gledališčih stavljeni s temi tudi v eno vrsto. Posebno močni talenti pa morajo biti epizodni igralci v karakterizi-r a n j u. Igranje teh epizodnih vlog zahteva namreč ostrejšo, epigramatično zasnovano karakteriziranje. V čisto kratkem času jetrebanari-sati s pomočjo nekaj kretenj in besed to ali ono osebnost. Ker igralec epizodne vloge nima prilike označiti značaj osebe,, ki jo predstavlja na dolgo iu široko, (saj ima premalo besed, je premalo časa na odru), mora igrati mnogo bolj poglobljeno, kakor igralci najdaljših vlog, ki nastopajo v vseh dejanjih, so torej ves večer na odru, in
Že zopet — provlzorlj! Se pred novim letom se sestane deželni zbor na enodnevno zasedanje, da sklene provizorij za tri mesece, ker bi brez tega provizorija od novega leta dalje ne smela deželna blagajna pobirati deželnih doklad. S tem je rečeno že vnaprej, da se deželni zbor potem tudi v januarskem zasedanju ne bo lotil deželnega proračuna, enostavno zato ne, ker se ga klerikalci boje lotiti in o njem podrobno razpravljati. Jim ne diši; že vedo — zakaj I
Spodnještajerski nemškutarji se sedaj tolažijo s tem, da so »zmagali* pri občinskih volitvah v celjski okoliški občini. No, mi jim tako »zmago* res iz srca privoščimo, celjska okoliška občina pa kljub temu še vedno ostane v slovenskih rokah. Sicer so pa Nemci lahko zadovoljni z izidom volitev. Prodrli so v I. razredu, ki je bil do-sedaj slovenski in bi smeli Slovenci tudi tedaj upati na uspeh, ako ne bi bilo izdajic in bojazljivcev,
Nove zmožnosti mizarja in pro-palega kandidata Rojine. Ko je Ro jina kandidiral za deželni zbor, je za dokaz svojih zmožnosti poudarjal, da zna angleško in francosko. No, ljubljanski* volilci so bili mnenja, da za kranjski deželni zbor ni neobhodno potrebna niti angleščina niti francoščina, celo ne taka, kakoršno zna Ro-jina — pa so ga odslovili. Ko bi bili volilci vedeli tudi za druge bolj važne talente Rojinove, gotovo bi ga bili soglasno izvolili I Prepozno jih je začel razodevati začudenemu svetu. Tako nismo n. pr. do zadnjega časa ničesar vedeli, da je Rojina tudi dober prijatelj zajcev, kar je za naš deželni zbor, kjer tudi tiči neki zajec, vsekako bolj važno, kakor pa angleščina in francoščina. Stvar je bila pa tako-le: V torek zjutraj ob 2. uri — Rojina hodi namreč nerad pred polnočjo spat, zanj se življenje začne šele po polnoči — je prišel naš zajčji prijatelj z zajcem (pa ne s tistim bradatim iz deželnega zbora, tudi ne s kakim kosmatim iz gozda, ampak s tistim izpod postelje) z velikim zajcem v kavarno Central. Tam je bilo zbranih več klerikalnih možakarjev, ki so bili po »fajmoštrovi* zaslugi že zelo, zelo skrivnostno sladko ginjeni. Pa tega bi jim Rojina, ki se ga je bil tam tudi nekje »nalezel* nič ne zameril, zameril jim je samo to (gotovo po vsej pravici) da so pozdravili samo zajca z uljudnimi besedami »dober večer zajel* — njega pa so popolnoma prezrli. Ker je največ uljudnosti zajcu izkazoval slikar Petek, je Rojina tudi njega počastil z zajcem na precej občutljiv način po hrbtu. Nato	pa je odšel.	Petek	pa je bil
kruto	razžaljen in	se	je	drl: »Taki
pretepači naj bodo sedaj občinski svetovalci I* Rojina se vrne nazaj in ga s krepko zaušnico pouči, da nikakor ni dovoljeno s takimi grdimi besedami žaliti ljubljanskega mestnega očeta.	Pravijo, da	je	bila tista zaušnica	tako krepka,	da	je	slikar Petek
videl hkratu vse mogoče in nemogoče barve, kar se mu doma nikoli ne zgodi
Prosi se pojasnila. V Ljubljani imamo tri kolodvore, državne, južne in dolenjske železnice, od koder se naznanjajo prihodi pošiljatev na cele vagone. Za taka naznanila v mesto se pa računa različno, in sicer na državnem kolodvoru — nič, na južnem kolodvoru 6 vinarjev, na dolenjskem pa kar 1 K. (Dokaz na razpolago.) Predpis v tem slučaju je: povrnitev gotovinskih izdatkov za znamke. Taka naznanila po slugi, ki se ga vsi trije kolodvori poslužujejo, pa niso gotovinski izdatki za poštne znamke, kar priča poslovanje državnega kolodvora tu, torej se prosi pojasnila, zakaj ta velika razlika.
imajo tako časa dovelj, da označijo lepo polagoma občinstvu značaje oseb, ki jih predstavljajo. Vsa igra epizodnega igralca mota biti intenzivnejša, a ob enem ne vsiljiva ter kolikor mogoče enostavna — in to je ravno težko: Intenzivnost zahteva talent h karakteriziranju in jako mnogo čuvstva, enostavnost pa fin umetniški čut.
Pri nas za vse to ni najti razumevanja, niti pri kritiki in občinstvu, niti pri večini našega igralskega osobja. Pri nas se boljši igralec navadno brani epizodnih vlog, češ, to je pod mojo častjo, da igram takšnega »psa*, kakor se te vloge navadno nazivljajo. Seveda včasih vodstvu pri najboljši volji ni mogoče osrečiti vseh prvih igralcev z dolgimi vlogami, in tako se večkrat zgodi, da je ta ali oni prisiljen igrati tudi kakšno manjšo vlogo, kar stori seveda z nevoljo. Kjer pa ni ljubezni, ni uspeha.
Seveda, ko bi kritika imela toliko razumevanja za oder, da bi epizodnih vlogne podcenje-vala, temveč jim pripisovala celo še prav posebno važnost, bi polagoma tudi občinstvo začelo pojmovati vso stvar drugače in pravilnejše, in igralci bise potem seveda poprijeli tudi manjših vlog z navdušenjem. Toda v vseh naših duevnikih in mesečnikih se najdejo v kritikah
Podraženje mleka. Nekateri kmetje iz Viča in občine Dobrova so sklenili, da se mora mleko podražiti od 20 vin. na 24 vin. liter, zato, ker je prepoceni. Zaradi tega nečuvenega oderuštva konzumentov zbralo se je dne 29. novembra 1. 1911. zvečer v rožnodolski restavraciji sploh vse žen-stvo iz Rožne doline in odločno protestiralo proti temu novemu draginj-skemu napadu. Neka branjevka v Rožni dolini, z imenom Kušarca, katera prejema mleko od kmetov za konzumente v Rožni dolini se je dne 30. novembra 1. 1911. napram konzu-mentom, kateri so prihajali po mleko, jako laskavo izrazila, češ, mleko je še prepoceni in ako vsi mleko odpovedo, ga bode ona vzlic temu za svojo potrebo jemala in tudi liter po 24 vin. plačevala. Zraven je tudi osorno izjavila. da bodo vsako drugo žensko, ki bi hotela voziti mleko po 20 vin liter v Rožno dolino, takoj orožniki prijeli. Rožnodolčani, zapomnite si to brezovsko branjevko I ona naj išče svoje odjemalce na Viču, Dobrovi in Brezovici za svoje blago, ne pa v Rožni dolini. Kušarca pa gotovo pričakuje od njenih tako pri srcu ležečih kmetov kako posebno odlikovanje. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani odločno poživljamo, naj nemudoma dožene, na kaki podlagi izvršuje Kušarca svojo obrt, ker ona sploh ni v tej stroki izučena in tudi ne poseduje, kolikor je do-sedaj znano, nikakega obrtnega lista, marveč izvršuje isti obrt na ime in pod nadzorstvom nekega Malenšeka, poštnega uslužbenca v Ljubljani, dasi-ravno Malenšeka v trgovini nikdar ni videti.
Divjo dirko sta uprizorila v torek dopoldne neki hlapec in policijski stražnik. Hlapec je namreč vozil tako neprevidno po Karlovški cesti, da je zadel v voz električne železnice in ga spredaj poškodoval. Ko je prišel stražnik, da bi si zapisal ime hlapca, je hlapec pognal konja in zdirjal z vozom po cesti proti Laverci. Stražnik pa je vzel kolo in zdirjal za njim. Tako sta dirjala oba kakor za stavo, toda konji so bili hitrejši nego stražnikovo kolo, in tako je hlapec ušel. Policija zdaj poizveduje, kdo je predrzni hlapec.
Huda ženska je 50 letna Marija Vadnalova iz Zaloga pri Postojni. Zadnjič je prišla k hiši posestnika Klemenca in je začela tam brez vsakega vzroka razsajati. Ko je Klemenc zahteval, naj da mir, je razsajala še bolj. Nazadnje je pograbila velik kamen in ga vrgla skozi zaprto okno v sobo, kjer je spal otrok. Le naključju je zahvaliti, da kamen ni zadel otroka.
Čedna dvojica. H gostilničarju Janezu Malemu v Zapšah, občina Kan-derše, sta prišla te dni posestnikova sinova Pavel in Ciril Bistan. Oba sta bila že pijana in sta začela v gostilni brez vsakega povoda z gosti prepir. Gostilničar ju je hotel pomiriti, toda Ciril je potegnil nož in je hotel gostilničarja zabosti. Gostilničarju je priskočil na pomoč neki gost in je raz-sajaču potegnil nož iz roke, pri tem pa se je na roki nevarno obrezal. Oba razgrajača so gostje slednjič potisnili na cesto, kjer sta pa še naprej razgrajala in pobila več Šip na oknih.
Hudoben pastorek. Dninar Janez Potokar je prišel te dni k svojemu v Javorju stanujočemu očmu Lovrencu Jakopinu in se je začel z njim brez vsakega vzroka prepirati. V prepiru mu je grozil, da ga bo zaklal in ubil. Iskal je tudi sekire, pa je ni našel. Iz jeze je slednjič razbil vrata in okno.
Smrtna nesreča v Gruberjevem kanalu. Kadar pride iz Gruberjevega kanala kaka novica, je vedno Žalostna: pretepi, tatvine, nesreče. Človek bi kar lahko vodil stalno rubriko »Črna kro
jako pogostoma fraze, kakor: »Vse druge vloge so pa epizodne.* In občinstvo še pristavi: „Ne izplača se torej o njih govoriti, niti se zanje zanimati.*
Nikakor ne zanikavam, da bi moral igralec, ki ima za svojo umetnost pravo razumevanje, študirati svojo epizodno vlogo vzlic neumevanju pri kritiki in vzlic nevpoštevanja pri občinstvu, natančno in vestno. Igralec bi moral vzlic temu, da občinstvo ne zna ceniti njegove umetnosti, da niti ne opazi n. pr. različnih nijans v njegovi igri, izigrati svojo vlogo tako fino in intenzivno, kakor mu to njegov talent in umetniški čut omogočujeta. Saj je n. pr. tudi Michel Angelo naslikal strop Sikstinske kapele tako detajlirano, da opazimo tri četrtine vse tu nakopičene krasote šele potom študija fotografskih reprodukcij. In ker takrat ni bilo niti fotografij, niti daljnogledov, je moral Michel Angelo pač s tem računati, da bodo ostale te finese za vse čase neopažene. Ali saj to je ravno idealno in lepo. In samo oni umetnik, ki tako ustvarja je vreden živeti v vsemirju onega božanstva, ki nam je ustvarilo v naravi nešteto krasot, čisto brez brige zato,če j i h b o č 1 o v e k v ž i -val ali ne, To božanstvo nam je v človeštvu čisto nedostopnih krajih, to je na najvišjih bregovih in v brezmejnih globočinah morja, nakopičilo najrazličnejša čudesa in vse polno kra-
nika iz Gruberjevega kanala*. V sredo opoldne se je prigodila v Gruberjevem kanalu smrtna nesreča. Iz tira je namreč skočil zadnji s šuto obloženi voz, na katerem je sedel 16 letni delavec Edvard Veterik. Delavec je hitro skočil z voza, toda v tem se je prekucnil drug voz nanj s tako silo, da ga je poškodoval nevarno na glavi in mu odtrgal levo nogo. Nesrečnega delavca so odpeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, toda že med potjo je umrl.
Dva opravka naenkrat Zadnjo nedeljo po noči je nastal med dninarjem Antonom Tratnikom in livarjem Francom Kotnikom v Št. Vidu nad Ljubljano prepir in pretep, ki pa ni imel nevarnih posledic. Pretep je izrabil Tratnik obenem za tatvino: ukradel je namreč med pretepom svojemu nasprolniku iz žepa srebrno uro z veriž.co. Kotnik je tatvino takoj opazil in je zahteval uro in verižico nazaj, toda Tratnik ni hotel ničesar slišati. Šele orožnik ga je prisil, da je ukradeno vrnil lastniku.
Razglas! Kuga na gobcu in parkljih, ktera se je iz sosednje Štajerske zanesla v Kamniški okraj še ne ponehuje. Kriv je temu največ promet, potom katerega se živali posrednje okužijo. Z namenom, da se razširjenje kuge prepreči, vendar pa se obdrži vsaj prodaja živali na domih pod veljavnimi predpisi kot dopustna in da se ne vstavi sploh vsak promet z živino, prepovesta se za sedaj živinska sejma v Kamniku dne 4. decembra in v Mengšu dne 13. decembra 1.1. Vsak prestopek te naredbe se bode strogo kaznoval.
Mednarodna Inženirska in strojna razstava v Londonu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi »The Machine Tool & Engineering Association Ltd.* v času od 4. do 26. oktobra 1912 v Londonu mednarodno inženirsko in strojno razstavo. Nadaljne podrobnosti je poizvedeti pri prirediteljih razstave 104 High Holborn, Exhibition Offices, London W. C. ali pri Association Offices 22 Henrietta Street, Convent Garden, London W. C
Razstava za cerkveno umetnost na Dunaju. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se namerava prirediti na Dunaju v mesecih septembra do decembra 1912 razstavo za cerkveno umetnost. Ker je razstava v vsakem oziru resno podjetje, se interesenti opozarjajo na njo. Program se more v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubfjani vpogledati.
Priobčujemo še enkrat mali listek od torka iz istega vzroka, iz katerega smo ponatisnili včeraj roman iz torkove številke.
»Radogoj*. Odbor dijaškega podpornega društva »Radogoj* v Ljubljani opozarja še enkrat vse p. n. člane, da se vrši redni občni zbor z običajnim dnevnim redom danes, dne 1. decembra ob 6. uri zvečer v Narodnem domu v prostorih »Narodne čitalnice* z običajnim dnevnim redom.
Telovadno društvo Sokol v Šiški vabi na Miklavžev večer, ki ga priredi telovadno društvo Sokol v Šiški v torek dne 5. decembra 1911 v dvorani »pri Kankertu* v Spodnji Šiški. Vzpored: 1. Godba. 2. Nastop Miklavža. 3. Razdelitev daril. 4. Prosta zabava. Darila s točnim naslovom sprejema br. Seidl. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 40 vin. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Telovadnemu društvu »Sokol* Štepanja vas je blagohotno naklonil g Jože Seidl, trgovec in posestnik v
sote, četudi je vedelo, da mu človeštvo ne bo k temu nikdar aplavdiralo. —■ Toda igralec je navsezadnje tudi človek, in kot tak podvržen občečloveškim slabostim.
Zato pa je, treba, da zavzame že enkrat tudi n a š a kritika ono edino pravo stališče, ki govori o enaki vrednosti kratkih in dolgih vlog. S tem bo kritika tudi dosegla, da ne bo treba gledati občinstvu v glavnih vlogah vedno le enih in istih ljudi j, in da bodo tako predstave zanimivejše in pestro barv-n e j š e.
Predvsem pa bi se na ta način opomoglo oni veliki napaki, da igra pri nas režiser vedno najdaljšo vlogo, kar je na vsak način nesmiselno in skrajno nepraktično. Režiserju bi se ne zdelo pod častjo igra-tiepizodne vloge, in tako bi bilo potem mogoče, da bi se mogel posvetiti svoji nalogi — režiranju — v oni najvišji meri, kijeprinas sploh mogoča.
Naloga režiserjeva namreč ni to, kar meni famozni gosp. I. Režiser, ki ravna po svojem receptu: »pripomoči svoji (to je »glavni*) vlogi do tiste veljave, ki jo povzdigne nad vse druge.* je čisto navaden častihlepnež, ki oskrunja pisateljevo delo s tem, da si ga prikroji na odru v dosego ego-
Šiški, ustanovnino 100 K ter s tem društvu, ki potrebuje denar za nabavo orodja, znatno odpomogel. Za njegov plemeniti dar se mu društvo najiskre-neje zahvaljuje. Naj bi našel dosti po-snemalcevl
Društvo slov. trg. sotrudnikov v Ljubljani priredi v sobeto 2. decembra v dvorani hotela »Ilirija* svoj zabavni večer s sledečim sporedom: petje (sodeluje iz prijaznosti pevsko društvo »Ljub. Zvon*), veseloigra »Raz-tresenca*, srečJov in ples. Člani in prijatelji društva se k tej prireditvi, katera bode nudila vsakemu obilo zabave, najuljudneje vabijo. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 8. uri zvečer.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Kinematograf Ideal. Danes v petek, dne 1. decembra: Specijalni večer. 1. Italijanska artilerija. (Prekr. naravni posnetek.) 2 O te moderne damske obleke! (Jako komično.) 3. Bela roža iz divjine. (Zanimiva ameri-kanska drama.) 4. Mirkova prva ljubezen s 6 letnim Mirkom. (Jako komično.) — V soboto, 2. decembra: Maščevalec svoje časti. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilms Co.) — V torek, 5. decembra: Štirje hudiči ? (Artistov-ska drama, biser vseh privlačnosti.)
Književnost in umetnost.
Slovensko deželno gledališče.
Včerajšnja repriza Heubergerje-vega »Plesa v operi* je bila precej boljša nego premijera; bolj enotna je bila in tudi tempo je bil nekoliko, dasi še ne dovolj, hitrejši. Od sodelujočih naj omenimo v prvi vrsti gospo pl. Foedranspergovo, ki je svojo partijo absolvirala izborno; pela in igrala je krasno, in brez dvoma je bila to letos doslej njena najboljša vloga. — Gdč. V. Danilova nas je zelo presenetila s svojo temperamentno igro, pa tudi s petjem smo bili zadovoljni z ozirom na to, da gospodična ni pevka po poklicu. — Nad vse srčkanega kadeta je postavila na ^der gospa Iličičeva. Kar je manjkalo pevskem oziru, je bogato nadomestna z neprisiljeno in v resnici ljubeznivo igro. — Gdč. Thalerjeva je bila kalv°r vedno prav izvrstna. — Gospa ouk-škova je ustvarila prav posrečeno Ksantipo. — Gdč. Juvanova je bila dobra. — Od interpretov moških vlog omenjamo na prvem mestu g. Iličiča, ki je iznova potrdil s svojim Duine-nielom, kar so gledališke ocene že doslej ugodnega o njem povedale. — Izvrsten je bil gosp. Horsk^ kot Aubier.
— Gospod Povhe je s svojo neprisiljeno komiko vzbujal mnogo smeha.
— Gosp. Molek je svojo vlogo rešil povoljno. — V orkestru bi želeli mestoma še hitrejšega tempa. — Gledališče je bilo polno.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Za slovensko mladino nimamo gledaliških iger ter si moramo pomagati z dramatiziranimi nemškimi pravljicami. V slovenski pravljici in p”' povedki bi mogli najti naši pisatelji hvaležnih snovi za otroške gledališke igre, ki bi imele v slovenski mladini navdušenih gledalcev. (Milčinski je napisal po motivih slovenskih narodnih pesmi zbirko slovenskih pravljic, zdaj le še pričakujemo slovenskega dramatika ki bi spisal poetične pravljične drame za našo mladež. V nedeljo se vprizon na našem odru za slovensko mladino in za starše, ki imajo otroke        ............................
istmh ciljev, ki leže v »aplavzu, čast1 in slavi*.
Temu naziranju nasproti, ki ga je izrekel g. I., naj navedem besede velikega Schrčderja* Praaeda naše moderne igralske umetnosti, ki je dejal: »Eskommt mir nicht darauf an, hervorzustechen und zu s c h e i n e n, s o n d e r n auszuftlllen und zu sem.*
Hagemann pa Pra.vl:
»Naloga režiserjeva je torej ta, da pripomore z vsemi pripomočki izražanja, ki jih premore njegov oder, scenično in v smislu pisateljevem dramatični pesnitvi do njenega uresničenja. On je na odru namestnik dramatika, In zato mora biti tudi sam kos dramatika, vsaj vedeti mora, kako drama nastane. Gledati mora vedno na skupnost. Vsak posameznik služi celoti. Režiser kot tak sam. Ne da bi pri tem seveda ne vpošte-val individualnosti posameznih igral-cdv. Stremeti mora za tem, da te individualne zmožnosti posameznikov izrabi do skrajnosti, da opore celokupnemu delu pisateljevemu do popolne veljave. Igralec si ustvari svoj značaj, seveda z ozirom na kakovost celotne drame in vseh drugih figur, vendar pa bolj kot neko samostojno enoto. Šele režiser ima v bistvu potem nalogo, da prilagodi te posamezne značaje celoti.*
v šolah, Peskova igra s petjem .Slepa ljubezen", ki je izšla že v tisku. Ta igra je zajeta iz življenja na vasi sedanje dobe; glavne vloge igrajo v njej otroci, šolarji in šolarice, ljudski učitelj in starši šolskih otrok. Pisatelj je bil nadučitelj na Štajerskem ter pozna otroška srca in hibe starišev. Slepa ljubezen starišev koplje otrokom jamo pogube. Dom in šola, starši in učitelji bi morali vzajemno delovati v blagor otrok. Pouk in vzgoja sta edini spas Slovencev. Če bomo izobrazbo bolj gojili in spoštovali šolo, potem nam vzide dan svobode. Te resnice podaja avtor v svoji igri „Slepa ljubezen", polni ljubezni do otrok in prosvete. V nedeljo popoldne naj bi bilo zatorej naše gledališče f>01no slovenske mladine, slovenskih Solarjev in Šolarlc, starišev in učiteljev
Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto zvečer se igra prvič na našem odru znamenita literarna drama „Reka“ Maksa Halbeja, avtorja .Mladosti” in drugih krasnih modernih dram. Halbe je rodom iz Guett-Janna, danes pruske, a še nedavno slovanske dežele, kjer živi še vedno ogromno število Slovanov, Poljakov in Rusov. Prebivalci imajo mešano kri, in tudi Halbejeve drame izdajajo, da njihov avtor ni čistokrven Nemec. Njegov temperament in njegova psihologija sta slovanska. Poleg Giacose, Schčnherra in L. Thome je M. Halbe letos četrti moderni dramatik na našem odru. (Predstava za nepar). — V nedeljo popoldne ob 3. prvič izvirna ljudska igra s petjem in godbo .Slepa ljubezen", ki jo je spisal bivši nadu *itel Anton Pesek, sedaj urednik in 'zdajatelj .Slovenskega ilustrovanega tednika". V tej igri predstavljajo šolarje in šolarice otroci; glavne vloge Pa igrajo ga. Danilova, ga. lličičeva, tdč. Thalerjeva, gdč. Vera Danilova,
J. Gorjupova, g. Verovšek, gosp. “Ukšek, g. Peček in g. Nučič. Predstava je namenjena šolski in odrasli Gladini ter staršem in učiteljem. (Za lože nepar.) — V nedeljo zvečer operi »Ksenija" V. Parme in .Suzanina tajnost- Adolfa Ferrarija (za par). — V torek, na Miklavžev večer ne bo predstave, nego se igra v sredo. — V četrtek 25letnica ge Avg. Danilove.
Zviti sleparki.
(Izpred porotnega sodišča.)
Predsednik dvorni svetnik Pajk prečita izpoved odsotne Golfove, v kateri ta dolži Kranjčevo, da ji je jzvabila od svote 4000 K- katere je imela naložene v Ljudski hranilnici 2461 K. Vendar se zdi vsem ta svota pretirana, ker je znano, da je Golfova sama precej zapravljala. Onega neznanca — Wolfa ali Golfa — o katerem smo že včeraj poročali, se sumi, da je on pisal nekatera pisma, s katerimi se je hotelo izvabljati denar, kar pa Ana Kranjc odločno zanikuje in trdi, da jih je ona pisala.
Eliza Mateličeva, gospodinja Marije Golfove pripoveduje o zapravljivosti Golfove, Kranjčeve in Klančarjeve, s katerim so se izkazovale zlasti v Šiški; trdi, da so zadnje •dve Golfovo večkrat opijanile s žganjem, videla jih je voziti v kočiji in nemalokrat so prišle vse tri s svojih izletov pijane, opraskane in pobite, dalje, da je večkrat opazila, da je ^Jolfova svojima spremljevalkama dala večji znesek, tudi do 200 K, dostikrat jim je tudi stregla in pekla jim "Ure in ribe, da so se torej prav »fajn“ imele. Priča ve tudi o daljših dletih Kranjčeve v Dalmacijo in Trst, vedela je, da .nosi* obtoženka na Pošto razna pisma za sodnijo in za 'dr. Mavringa, dalje je ludi vedela, da je dr. Mavring kupil za Golfovo hotel »Union* za 50 000 K, pravila ji je tudi Kranjčeva, da je naročila za klet nove sode, ki jih bo napolnila z naj boljšim vinom, da pa ima vse to dr. Mavring še v oskrbi, kakor tudi 26 hotelskih ključev, le da se je dvoje ključev že izročilo Golfovi. — Župnik dr. Mavring seveda zanika vsako soudeležbo, pozna pa Kranjčevo, ker je bila ta enkrat pri njem in sicer tako sitna in nadležna, da jo je le s teška odpravil. — Obtoženka na vse to molči. Kar se tiče njene afere v Reki, o kateri smo že tudi včeraj poročali, je res dobila enkrat denar, kar';tudi Klančarjeva potrdi in sicer 60 K, od te svote je dala Golfovi 30 K, Klan-Čarjevi pa 3 K. Na vprašanje, zakaj je Kranjčeva vedno in vedno izroče-vala večje ali manjše denarne svote
—	ta zopet molči.
Martinčič Ter. izpove, da se je z obtoženko seznanila v preiskovalni sobi, ko so zasledovali in izpraševali tudi zaradi neke goljufije. Na
ponovno trditev Kranjčeve, da ji je Martinčičeva sama pripovedovala, kako je hotela Potočarjevo oslepariti za 1100 K, kar se ji pa ni posrečilo, da jo je ta sama nagovarjala k temu činu, češ, če je tako neumna, pa naj da, in ji celo rekla: .Ti prideš kmalu ven, ker si noseča, ogoljufaj, pa še meni kakih 50 K daj“ — priča odločno zanika in pravi, da si je to Kranjčeva izmislila.
Potočar Marija zažuga obtoženki na vprašanje predsednika, ali jo pozna in izpove: Kranjčeva, katere do tedaj ni poznala, je prišla nekega dne k nji in ji tako lepo in prepričevalno govorila, da ona v Ameriki podeduje večjo svoto, katero sedaj hrani prošt in prof Janez Potokar. Naj ji le izroči svojo hranilno knjižico Mestne hranilnice, v kateri je imela 1010 K, da bodo j.ospod prošt naložili nanjo še 65 K obresti podedovanega denarja. Da je ona (obtoženka) v Marijini družbi, da se lahko nanjo zanese itd. Priča ji je res izročila knjižico, vendar je začela sumiti neznanko in celo zadevo izročila policiji.
Urbanija Ter. ne i/.pove nič važnega, ker je bila z obtoženko le enkrat skupaj.
K Debeljakovi je prišla Kranjčeva s prošnjo naj se ji posodi denar za g. dr. Jeršeta, da je isti nekaj bolan in vrhu tega tudi pri nunah za hrano dolžan. Ker ni bilo doma gospodinje, h kateri je bila pravzaprav obtoženka namenjena, je hotela De-beljakova že sama posoditi in ji je tudi naročila na piide drug dan. Res je ptišla obtoženka z nekim pismom k njej, nakar ji je rekla, naj počaka v stolni cerkvi na gotovem prostoru, da gre iskati v hranilnico denar. Ko pride Debeljakova z denarjem v cerkev in išče obtoženko — ki se je izdala za dr. Jeršeta sestrično te ni bilo nikjer.
Predsednik nato prebere ovadbo žandarmerije o goljufiji, katero je poizkusila obtoženka pri priči Mariji Potočar. Zvečer so prijeli Kranjčevo, ona je vse tajila in trdila, da je sploh cel dan ni bilo v Ljubljani, ampak da se je mudila v Št. Vidu. Ko so možu zaukazali, naj izroči denar, sicer uvedejo takoj hišno preiskavo, je izročil ta orožnikom v zavitku 1000 K, obtoženka je nato priznala, pridala 7 K in izjavila, da je 3 K že porabila.
Marija Johan iz Škofjeloke pripoveduje, kako sta prišli k njej dve ženski s pismom od ljubljanskega škofa, njegovim podpisom in še dveh kanonikov. Škof da prosi 1800 K posojila po 10°/o — obtoženka je imenovala škofa svojega strica — da je ona (priča) edina jn zadnja oseba, na katero se sedaj še obrača, da se mora detiar še isti dan odposlati v Gradec itd. Priča je hotela iti že k župniku, ki pa bodo hoteli gotovo vedeti, čemu in komu ta denar posodim in je „cagala“. Obtoženka je nato izjavila, da gre sama k župniku in — odšla.
Ko se ji ni posrečilo izvabiti denarja pri Johani, je šla Kranjčeva še k Frančiški Porenti in Barbari Jenko, obe v Škofji loki, in napumpala prvo za 5 K, drugo pa za 6 K, češ Marija Johan „poverba“ 7000 K, pa nima denarja za .štem-peljne*.
K Šafec Katerinije prišla obtoženka in jo prosila najpoprej za 60 vin. in potem še enkrat 60 vin. posojila, katere je tudi dobila drugi dan vrnjene. Ob tej priliki ji je kazala pismo župnika Albina Muškatelca iz Šmartna pri Kranju, ji pripovedovala, da ta rabi služkinjo in da bi bila ona (Šafec) prav pripravna za to službo, žeprav je že stara. Drug teden ji obtoženka pove, da je bil isti župnik v Ljubljani in v hotel .Unionu* okraden za 90 K Da bi revežu pomagala, je izročila priča isti dan obtoženki 10 K in drug dan zopet 10 K za župnika. Nato je čakala kakegega sporočila. Ko pa je dobila celo pismo od imenovanega župnika, se je obrnila priča na župnika pri sv. Jakobu v Ljubljani, ki jo je malo poučil in ji nasvetoval iti na policijo, kjer so tega »župnika* že poznali.
Marijo Marinko je nadlegovala obtoženka za 20 K, da jo je g. kanonik Sušnik priporočil itd. Dobila pa ni nič — kakor tudi g. kanonik o celem nič ne ve.
V	gostilni Ane Bezlajeve je zahtevala obtoženka od matere g. Plazer v družbi s Kolenčevo in Kokaljevo 10 K, češ, da jih je g. Bezlaj ji dolžna. Ko je napravila še dolg okolu 3 K, je odšla, dobila pa ni denarja, ker slučajno gospe Bezlajeve ni bilo takrat doma.
Ana Kolenc izjavi, da je bila ona z obtoženko v Škofji loki, da ji je ista sama pripovedovala, da hoče izvabiti neki osebi denar in ji ob-
Ijubovala, da dobi tudi ona (Kolenc) 100 K. Da pa ni bila v ožjih stikih z obtoženko.
Tudi Kunaverjevo iz Dravelj je hotela Kranjčeva obrati za 20 K, češ da bo začela neko manjšo obrt s svojim možem na Jesenicah — pa se ni posrečilo.
T e r e z i j a K o k a 1 j. ki je bila svoj čas osumljena sokrivde, zaprisežena izpove marsikaj v popolnem nesoglasju z obtoženko. Pripoveduje, kako se je z njo seznanila — tudi v zaporu — kako jo je ta poslala z pismom k nekemu grofu blizu .Kranjske hranilnice*, kako jo je obtoženka vedno silila, naj hodi z njo itd Kranjc izpove, da je Kolenčeva z njo enako kriva, čemur pa ptiča energično ugovarja.
Frančiška Gustinek in Marija Rutar rie izpovesta nič važnega.
Marijana Meglič pripoveduje, kako je Kranjčeva izpraševala za stanovanje Klančarjeve, kako jo je po tem poslala v bolnišnico, kjer se je ravno takrat obtoženka Klančarjeva nahajala in približno to izpove tudi mož priče Blaž Meglič.
Predsednih senata čita nato še izpovedbe Doroteje Potočnik in Ide K a r d e 1, ki pa ne izpovesta nič važnega.
Ana Kranjc, po postavi in obrazu prav čedna ženska — je, kakor poroča tudi občinski urad, na zelo slabem glasu Tudi Marija Klančar je že bila kaznovana zaradi golju fije.
Kot zadnja priča nastopi obtoženke mož, Ivan Kranjc — ki pripoveduje, kako se je seznanil z obtoženko — ženo, kako je bila malomarna gospod nja in da jo je le zato vzel, ker ga je nalagala, da je z njim v drugem stanu. Pripozna, da jo je tepel, kar je tudi zaslužila; pač pa je zahtevaT od nje denarja, katerega mu je obljubovala pred zakonom.
Obtoženka nasprotno njemu očita razne grehe, tako nekako priležnico in trdi, da se rr.oš v marsičem laže.
Tu se prekine dopoldanska razprava.
#
Pri otvoritvi popoldanske razprave stavi senat porotnikom troje vprašanj :	1. je-li obtožena Ana Kranjc
kriva, da je ogoljufala oziroma name ravala ogoljufati že v pordčiiu omenjene osebe za znesek, ki presega 2000 K (to vprašanje obstga več točk)
2.	Je-li goljufija prišla pri obtoženki Ani Kranjc v navado in 3. ali je Marija Klančar sokriva, da je s prigo varjenjem šla na roko Ani Kranjc in stranke ogoljufala za 272 K
Državni pravdnik dr. Kremžar v daljšem govoru dokazuje krivdo obtožene Ane Kranjc in soobtožene Marije Klančar, katere smatra državni pravdnik obe enako krive in predlaga občutno kazen
Dr, Pegan, zagovornik Ane Kranjc povdarja stisko in bedo, v kateri se je ta nahajala, ko je grešila. Ni sama toliko kriva, kot razmere. Če pa je do 23 leta živela neoporočeno in pošteno, je to dokaz, da goljufija ni njena navada, ainpak je bila k činom prisiljena. Priporoča izločitev slučaja Matelič in Foltrin, ker nista popolnoma zanesljiva. Na vsak način pa se je treba ozirati na skrajno žalosten položaj obtoženke, ko je bila izpuščena iz preiskovalnega zapora v svojem osmem mesecu nosečnosti, nerabna za delo, od moža prezirana in zaničevana, ki si pač ni mogla skoro drugače pomagati.
Dr. Švigelj zagovornik Marije Klančar, povdarja pa, da je bila obtoženka, ki jo zagovarja on. le po nesreči zapeljana m slepo orodje v rokah svoje tovarišice. Omenja razbremenjevale priče, zlasti Martinčič. Povdarja pa zlasti dejstvo, da kakor hitro je obtoženka izprevidela, kaka je Ana Kranjc, niti ni več z njo občevala, kar naj bo pač najlepši dokaz za njeno neveliko krivdo.
Porotniki so jednoglasno potrdili vsa tri vprašanja s izjemo slučaja Mateličove in Foltrinove ter s pristavkom pri tretjem vprašanju, da ni imela namena goljufati črez 200 K. Zagovornika predlagata milostno sodbo in naštejeta še enkrat vse olajševalne okoliščine, nakar proglasi predsednik senata za Ano Kranjc kazen 3 in pol leta ječe poostrene s postom in trdim ležiščem vsakega četrt leta in za Marijo Klančar pa kazen 1 meseca strogega zapora poostrenega s postom in trdim ležiščem vsak teden.
S tem je jesensko porotniško zasedanje končano, ker so se zadeve, ki bi se morale jutri obravnati, poravnale.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Proces Njeguš. — Blamaža tolmača dr. Krausa. — Govor dr. Pressbur> gerja.
Dunaj, 30. novembra. Senzacijo današnjega dne tvori obravnava proti atentatorju Nikolaju Njegušu. Zasli-
šana sta bila tudi ministrski predsednik grof Stflrgkh in justični minister dr. Hociienburger. Tekom popoldanske obravnave je bil tolmač dr. Kraus silno blamiran in desavuiran. Sodišče je namreč sklenilo, da zasliši radi izraza .Sada polazim*, katerega je prestavil dr. Kraus za .Jetzt gehfs los*, deželnosodnega nadsvetnika dr. Stratimiroviča. Dr. Stratimirovič je najenergičnejše protestiral proti prestavi .Jetzt gehfs losu in izjavil, da se ne more drugače prestaviti, kakor z .Sedaj odhajam.* Nato so bila porotnikom stavljena tri vprašanja: 1. radi poskušenega umora, 2. radi prestopka zoper varnost življenja in 3. radi prestopka orožnega patenta. Govor zagovornika dr. Pressburgerja je bil senzacijonalen. Govornik je nagla-šal, da je Njeguš vsled strasti do pijanosti podedovano bolan, da je bil oče spolno bolan že preje, predno je prišel na svet Njeguš, ki je torej popolnoma degeneriran, Dr. Pressburger je tudi slikal situacijo v parlamentu za časa dr. Adlerjevega govora Orisal je parlamentarno avstrijsko zgodovino in povdarfal, da imajo Jugoslovani o parlamentarizmu najboljše pojme. Ko je prišel Jugoslovan Neguš v zbornico in videl veliko korupcijo, ki vlada v sedanjem kabinetu, je morala v njem zavreti kri, kar je izrazil v štirih strelih. Če bi bil Njeguš takrat v zbornici, ko ie bivši državnozborski poslanec dr. Hochenburger, sedanji justični minister nastopil proti takratnemu justičneuiu ministru Gleifibachu in mu žugal, da spadajo taki ljudje na laterno, tedaj bi Njeguš gotovo tudi takrat streljal. In ta govor je pomagal dr. Hochenburgerju do iustič-nega portfelja. Ob 10. uri zvečer je bila seja za par minut prekinjena. — Razsodba pade pozno v jutro. Splošno prevladuje mnenje, da bo Njeguš obsojen le radi prestopka zoper varnost življenja.
Kriza v generalnem štabu*
Dunaj, 30. novembra. V 'generalnem štabu je izbruhnila kriza. Štabni šef Hčtzendorf je odstopil. Cesar je demisijo sprejel. Kot njegov naslednik se imenuje feldmaršallajtnant Šemua.
Italfjaasko-tnršUa vojna.
Italijani v Rdečem morju.
Rim, 30. novembra. Italijansko brodovje je pričelo operirati v Rdečem morju Iz Port Saida se poroča, da je brodovje bombardiralo Sef Said. V zadnjem trenotku so se pojavile italijanske ladije tudi pred Mokko, katero sedaj bombardirajo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik
MlUn Plot.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Obnovite pravočasno naročnino!
Mali oglasi.
Beseda b vin. NajmanjSi znesek 50 rin. Pismenim vprafianjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in sc plačujejo vnaprej; zunanji tnserenti v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. ari mfier.
Češke salonske brikete, kosovni in ore-hovni premog, obče priznano kot najbolje kurilo, priporoča J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica 3. Lepa bukova drva po 6 kron meter (kašta).	745/5—1
Sprejme se učenec za tapetniško obrt. Kje, pove Prva anončna	pisarna.	784 3 1
Učenec močan, priden, pošten, z dobrimi spričevali se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga. Naslov pove .Prva anončna pisarna*.	744/2—1
Proda se poceni kamenitna miza okroglja, skoraj nova. Poizve se v administraciji „Jutra“. ________	735/3—1
Pianino v dobro ohranjenem tonu se ceno proda na Radeckega cesti številka 2. I. nadstropja.	752 1—1
Proda se rabljen Šivalni stroj Turjaški trg 3.	733/1-1
Nova trinadstropna hl8a v bližini Zvezde, pripravna za malo obrt, se zaradi rodbinskih razmer ceno proda. Poizve se pri Fr. Čuden v Ljubljani.	681/x—1
Božične in novoletna
ter sploh vse vrste
razglednice, reklamne koledarje in tiskovine
dobite najceneje pri
L. Pevaleku v Ljubljani
Židovska ulica št. 4.
FR. KS. KASPER
Ljnbljana, Vegova ni., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih In lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnita zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
Pozor!
50.000 parov čevljev, 4 pari čevljev samo K 8 50.	P654
Zaradi ustavitve plačil več velikih tovaren sem pooblaščen veliko množino čevljev veliko pod nabavno ccno oddati. Prodam torej vsakemu 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na vrvice, usnje rjavo ali črno, galoši razni, z močno zbitimi usnjenimi podplati, zelo elegantna najnovejša fazona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo samo K 8 50. Pošilja po povzetju
S. Urbach, razpošiljalnica čevljev, Krakov, Avstrija št. 193.
Zamenjava dovoljena, tudi denar se vrne.
Berite in strmite!
600 kosov, med temi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 v.
Krasna, v ognju pozlačena, zelo fina Anker-Remont ura s pozlačenim kazalnikom, gre 36 ur, garancija 3 leta. Krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 v ognju pozlačen prstan z imit. kamnom za gospode ali dame, 1 krasen kolle iz približno 150 kosov orientalskih biserov, najmodernejši okrasek za dame, 1 krasna garnitura manšetnih, ovratnih in naprsnih gumbov,
rrantirano 3°/o duble-zlato s patentno zaklopko, kosov robcev iz pravega platna, 1 elegantni nlkelnasti žepni tlntnlk, 1 krasno toaletno ogledalo v etuiju, 1 prijetno dišeče toaletno milo, 1 fino vezena beležnica, 72 kom. angl. kandij-sklh peres, 20 korespondenčnih predmetov in še 396 kosov raznih predmetov, ki se rabijo doma. Vse skupaj z Gotdin-uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo 4 K 20 v. Pošilja po povzetju eksportna tvrdka R. Spingam, Krakov št. 328. Ako se naroči 2 zavoja pridam zastonj lep žepni nož z 2 klinama. Pri več kot dveh zavojih pri vsakem po 1 tak nož,
Za neugajajoče se vrne takoj denar, torej je vsak rizlko izključen.	P653
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzel od g. Domijanoviča
brivnico
na Dunajski cesti.
Obenem posredujem tam tudi za posestva, premičnine, posebno starinske stvari. (AltertOhmer.)
Priporočam se slavnemu občinstvu za obisk in jamčim za točno in dobro postrežbo.	P	628
Albert Derganc
brivec in konces. posredovalec.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška mamk« MTIKO
JL SDTTNEK, L|nbl|ana
Mestni trg. — FUJALKA: Sv. Petra cesta. — Teteioa it 273.
Originalne „ H e li o s steklenice
obdržijo vsebino brez vsake priprave zajamčeno 24 ur vročo, več dni hladno.
Za pol litra vsebine od K 4*50 dalje priporoča zastopnik za Kranjsko
FR. ŠEVČIK v Ljubljani, Židovska ulica.
P 614
Krojaški salon za gospode
Ivana Magdiča
v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v idočl sezoni moderno angleško blago.
Spominjajte se družbč sv. C. in M.
Naročajte in kupujte JUTRO!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Pri tvrdki
Maček & Comp.
===== na Franca Jožefe cesti
v bližini glavne pošte, dobite po najnižji ceni največjo izbero
A. KUNC
Kupujte le najpopolnejše pisalne stroje:
Dvorski trg štev. 3
Najnižje cene!
Strogo solidna postrežba 1
Zimsko perilo
^	Najbolj	varno naložen denar! -UMI
0	Največja slovenska hranilnica I
0 D narnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Ceniki in razkazovanje brez
MMIIMIUMIIIIMIMI« nlamo* • »•••••iiiimiimiiiih • IIHIlitllllllOIIIHM pmvllv* lllltlllMIIMIIIIIIIII
Ljubljana, Šelenburgova ul 7,
Mestna hranilnica ljubljanska
2000 komadov modernih dolgih raglanov z izbitimi modernimi barvanimi ovratniki in reverji, ki veljajo drugače 30—40 K za reklamno ceno brez konkurence
odi E 1©B— naprej.
===== Od najnižje do najfinejše izvršitve.
Angleško skladišče oblek
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
4Si
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/e brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta b kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Kreditno društvo
Posoja na zemljišča po 5°/o iti proti poplačevanju dolga po najmanj V* V*. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne pfpirje.
Zavaruj* posiop}# & pr«*aitnl*t P«* požnmira čkod*w p« H*jnižjlb <”***. Zavaruj« proti tMvini,
in efcfeuhib ptoJč.
Škod« ctnjuje fcgfcvj ta »aJlnd*aito*G#, Uživa najbolj« tbw§. <‘««1«'
Dovoljuj. Ir	***«»•
podpore v im<W ow>noiwi*9ta*
namena.
Sprejaau uvarovaaja £lcv*8ks§i življenja p« mjrciiMifntneJiHk harttlna-cijab pod take agodniari pogaji, ko Mbeaa dmjja »tvamvalnlaa.
Preostale izvode romana
 -------------  vzajemno	zavarovalna	banka	v	Pragi.	sbs=s
Reserve In fondi K 54,000,000, Izplačane odškodnine In kapltalije K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovanske - naroda« spravo,
 ...... 1■■■	Vsa	pojasnila daje:	............ ...............
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici $i 12,
 .......................    Pisarna	so v lastni bančni hfSi. -
ZENA
Vo» Ketf daMiak m nud«l$cj« maro-vaacets; dneda| m gs j«
K JUrni*--.
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo „Jutra" mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesj^c v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
ttCERC«
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar,
(Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.